Pro domo. (Odgovor ^Slovencu") II. ^fii^eta 1895. je izdalo in založilo ,,Društvo za zgradbo J^m učiteljskega konvikta v Ljubljani" knjigo: ,,Dot ¦ mača vzgoja", po najboljših virih spisal Jakob Dimnik, učitelj v Ljubljani. Cisti dohodek te knjige je bil namenjen učiteljskemu konviktu, torej dobrodelen namen; vrhutega je imela ta knjiga tudi natnen, seznaniti naše ljudstvo z razunnio in pametno domačo vzgojo ter razširiti tem potem med slovenskirn narodom misel o učiteljskem konviktu. Vsi trije naraeni so se dosegli. Ker je delal g. Dimnik brezplačno, je vrgla knjiga učiteljskemu konviktu nad 300 gld., in tudi druga dva namena sta se dosegla popolnoma. In kaj je žel gospod Dirnnik za to delo? ,,Slovenčevi" kritikastri so vzeli knjigo pod pristransko kritiško steklo ter si prizadevali na najpodlejše načine uničiti knjigo in g. Dirnnika, češ, delo ni izvirno, in g. Diranik pa pravi, da je knjigo spisal. V svoji navihanosti in namazanosti pa svojim vernim čitateljem niso povedali, da stoji na naslovnem listu zapisano: ,,po najboljših virih spisal" in naraenoma so tudi zamolčali, da je g. Dimnik naznanil v predgovoru tudi vse vire, katerih se je posluževal pri spisovanju ,,Domače vzgoje". Namena, katerega so imeli ti poštenjaki: očrniti in izpodkopati ugled g. Dimnika pri učiteljstvu in pri šolskih oblastvih — nisodosegli; baš nasproten namen je imel ta ostudni napad na čast in irne g. Dimnika. Neki župnik se je izrazil tedaj proti nekemu učitelju tako-le: BVi učitelji niinate prav nič pravice, pisati o vzgDJi otrok, zato srao poklicani le duhovniki". Dobro, častita gospoda! Le hitro pero v roke in pišite! Od srca vani bomo hvaležni; prepričam smo pa, da boste tudi vi segli po raznih virib, ker za izvirnost na pedagoškem polju nimate sposobnosti, izvirni ste le v častikraji. Mimogrede omenimo, da so se vsi drugi listi prav pohvalno izrazili o tej knjigi, posebno pa ,,Zgodnja Danica", ki je še celo nekaj odstavkov ponatisnila. Letos je izšla na tem polju tudi prav lepa in potrebna knjiga: ,,Vzgoja in omika ali izvir sreče". Spisal Jožef Valenoič. Vse vprek je pohvalilo to knjigo, ker je nova na slovenskem slovstvenem polju, dasi je vsakdo dobro vedel, da je knjiga spisana po raznih virih. Ko bi to knjigo spisal po raznih virih in bi te vire tudi v predgovom naštel, kakor je storil g. Dimnik, kak ljudski učitelj, o, kako bi padli ti črnogledi po knjigi in po učitelju, češ, tega ne smemo pustiti, da bi učiteljsko delovanje stopalo na površje ter prodiralo med narodom. Mi rnoraino biti na površju, si rnislijo,- tudi če samo zabavljamo in krademo čast svojemu bližniku, saj: namen posvečuje sredstva. Kako so pravični v sodbi t'i učeniki kršoanske pravičnosti, nam dokazuje ta-le slucaj: Leta 1888. je izšla na pedagoškem polju ta-le knjiga: Pedagogika. Po najboljših virih spisal (sic! Uredn.) Anton Zupančič, učitelj pedagogike na ljubljanskem bogoslovnem učilišču. Odkrito povemo, da srao veselo pozdravili tudi mi to knjigo, dasi smo takoj videli, da ni izvirna. Kot profesorja pedagogike je č. g. Zupančiča privedla vsakdanja potreba do tega, da je spisal ,,Pedagogiko", prvo slovensko knjigo te vrste. Tudi on, dasi profesor, je segel po virih, katere je pa, kakor g. Dimnik v ,,Domači vzgoji", v predgovoru navedel! Poglejmo nekoliko vr to knjigo. Castiti g. A. Zupančič piše: § 1. Kaj je vzgoja; nje potrebnost: ,,Toliko slaboten in nadložen stopi elovek na svet, da bi kmalo kmalo bilo po njem, ako bi mu nihče ne pomagal. A Bog je roditeljein, zlasti rnateri, zasadil v srce veliko ljubezen do otročiča. Ta sprejrae detice v svojo skrb, in mu z veliko potrpežljivostjo ter silnim zatajevanjem saraega sebo deli vsega, kar je otroku potrebno v ohranjenje življenja in v telesni razvoj. Tako se mala človeška stvar razvija telesno. Dete bi pa sarao sebi prepuščeno ter brez tuje pomooi tudi do duševnega razvoja ne prišlo. Dorasli ljudje, bodisi starši, sorodniki, bodisi odgojitelji, ueitelji delujejo torej tudi na dušo otrokovo, vzbujajo, goje njene moči; vplivajo na dete sedaj pospeševaje, sedaj zadržaje, — in tako delovanje doraslih na dušo otrokovo stori, da se dete razvija duševno. To delovanje doraslega na nedoraslega človeka pa pojenjuje in pojenjuje, ter slednjič popolnoma preneha, ko gojenec postane telesno toliko čvrst in duševno toliko razvit, da se v svojem dejanju in nehanju zamore sain odločevati, sam sebi rednik in odgojitelj biti. To delovanje doraslih na nedorasle, katero naraerava, dovesti jih do svobodne samoodločljivosti, iraenujerao vzgojeslovje. Natura ima v prvi mladosti vso oblast nad otroka, in da bi ce- loma ga pustili pod to oblastjo, ostal bi nekako prirodno bitje, ne prišel bi do razumnosti. Daelovek postane vzmožen, doseči svoj cilj, treba je že zgodaj v njern omejevati moč nature. To se zgodi, ako razviti človeški duh, t. j. um odgojiteljev začne na otroka gojenca delovati, čez njegovo naturnost gospodovati, in jo tako dolgo mejiti, da se vzgojencu um toliko razvije in volja toliko utrdi, da je sam sposoben, gospodovati nad svojo nafcuro." In tako gre to dalje; vse to je vzel č. g. A. Z. iz: ,,Pranz Herrraann: Allgemeine Unterrichts- und Schulerziehungslehre." To je tista pedagogika, iz katere smo se učili novodobni »brezverski" učitelji na wbrezverskem" učiteljišču. V dokaz prosimo primerjati zgornje s tem-le, kar piše Herrmann; „§ 1. BegriffderErziehung. § 2. Nothwendigkeit der Erziehung. Kein Geschopf kommt schvvacher, hilfsbediirftiger auf die Welt als der Mensoh, und nahrne sich nioht von detn ersten Augenblicke des Lebens die Liebe seiner an, er wi\rde binnen Kurzem elend -zu Grunde gehen. Aber die Eltern und vor allen die Mutter gewahrt mit liebender, aufopfernder Sorgfalt dem kleinen Pfleglinge, was sein schwaches Leben zu erhalten, was seine korperliche Entwickelung zu fordern geeignet ist. Wahrend das Kind so sich physisch entwickelt, geschieht dasselbe auch in psychischer Hinsicht, und unter der Einwirkung Miindiger (Eltern, Verwandte, Hofmeister, Lehrer), die bald helfend und fordernd, bald hindernd und abwehrend auf das Kind, das unrniindige, Einfluss nehinen, entwickelt es sich korperlich und geistig. Aber die Einwirkung der Miindigen tritt allraahlig itnraer mehr zuriick, bis sie endlich ganz aiifhort, sobald namlich der Zogling geistig so weit fortgeschritten ist, dass er im Stande ist, sich in seinem Thun und Lassen selbst zu bestimmen. Die absichtliche Einwirkung Mlindiger auf Unralindige, ura diese zur Freiheit der Selbstbestimmung zu befahigen, heisst Erziehung. — — — Auf den untersten Lebensstufen isfc der Mensch ganz der Macht der Natur unterworfen. (Jeberliesse man ihn derselben ausschliesslich, so konnte er sich zu einem blossen Naturwesen entvvickeln, er vermtichte nicht, ein freies, d. i. verniinftiges Wesen zu werden. Die Macht der Natur muss also zurlickgedriingt, sie muss in gewisse Grenzen eingeschrankt werden, wenn der Mensch fahig werdeti soll, seine Bestirnrnung zu erreichen. Dies geschieht dadurch, dass ein bereits entvvickelter Geist, der des Erziehers, an den Zogling herantritt und dessen Natiirlichkeit beherrscht und iti ihre Schranken zurlickweist, solange, bis der Geist des Z(5glings jene Entwickelung, der Wille desselben jene Kriiftigung erreioht hat, welche ihn zur Beherrschung seiner Natur befahigt." Naj to zadostuje. Navedli bi še mnogo drugih odstavkov iz Herrmanna, iz katerih je zajemal č. g. A. Zupančič, in takih dokazov bi podali lahko tudi iz: H. Bauragartner ,,Leitfaden der Seelen-und der Erziehungslehre"; A. K. Ohler: ,,Lehrbuch der Erziehung und des Unterrichtes"; dr. Alb. Stč3ckl: ,,Lehrbuch der Pagagogik" itd. Naj nam pa preč. g. A. Zupančič ne zameri, da se lotimo njegove BPedagogike". Gotovo niraamo najmanjšega namena, žaliti ga, ali mu kaj očitati. Mi hočemo le pokazati s to primero »Slovenuevim" neizkušenim in škodaželjnim kritikora, da se izvirne knjige o vzgoji otrok, izvirne pedagogike ali metodike ne dajo iztresati kar meni nič, tebi nič iz rokava, ampak za tako delo je treba virov. Pa tudi to delo ni lahko, ker je treba te vire na- tančno brati in študirati. Take študije so pa dokaz pridnosti in gorečnosti do predmeta, do šole! Zato je dotičnik že skrajno podla duša in hudoben človek, kdor ovira namenoma s škodaželjnimi kritikami tako delo, tembolj ker vlada prav pri Slovencih na tera polju grozna suša. Po najboljših in v predgovoru navedenih virih spisana dela se torej ne sraejo tako lahkomiselno obsojati, pač bi se pa lahko dejale pod kritiško steklo recimo n. pr.: Povesti, spisal Andrej Kalan. 0 izvirnosti takih povesti bi vedel g. dr. Ivan Borštnik, zdravnik na Reki, nekaj povedati. Torej tudi izvirnost v pisanju povesti ni tako lahka kakor izvirnost v častikraji!