Cndesa flcžele logo Dežela Togo je bivša nemška kolonija, ki leži v severnem tropicnem pasu, na zapadu pa meji na angleško zlato obalno kolonijo, na severu in vzhodu pa na francosko ozemlje. Že potovanje v ta odležni kot zemlje prinaša izrednih zanimivosti. Tako je zlasti za novinca izredno zanimiv krst na ckvatorju. Togo je dežela vročine in solnca. Tam se deli leto le v sube in deževne dobe. V sušah dosega temperatura 40 do 45 stopinj C v senci, v deževnem času je pa temperatura nekoliko nižja. Da pri tej peklenski vročini domačini snega in ledu ne poznajo, je jasno. V suši se reke in potoki posušijo. Pri večjih rekah ostanejo le še tolmuni s stal no vodo. Gozdov dežela Togo razen ob bregovih rek ne pozna. Tu so seve gozdovi pravi pragozdi, tako gosti, da jih ni mogoče podreti. Zovemo jih galerijske gozdove. Ob suši se v notranjs.ini s travo in grmičjem porastla stepa posuši, tako da je vsa pokrajina izžgana. Nemci so zgradili v Togu železnico, ki vodi v notranjost. Po tej železnici sem se peljal do Atakpame, kjer se je začelo moje torišče. Nemci so zgradili celo ceste, ki so seveda ostale vse brez ramp ob železniških prehodih, kajti —¦ vlak je vozil le dvakrat na teden. Tu so postavili nekaj uradnih ' i poslovnih poslopij, dočim so domačini še naprej stanovali v svojih nizkih kočah z eno samo luknjo, ki je služila za vhod. Kulturno stoje domačini še zelo nizko. V splošnem ne obi.'ujejo šol in govore le narečje plemena. Izmed plemen, ld bivajo v tem ozemlju, je še najbolj razvito in zdravo pleme E\ve. Obla.ijo se bolj malo, ve.inoma s cenenimi evprop skimi pretiskanimi tkaninami. Zanimivo je njih rodbinsko življenje. Starši prodajao hčerke, ko so 12 do 13 let sta-' re. Mož, ki jo kupi, azpolaga z njo kot s sužnjo. Če ga ne nboga, jo lahko spodi ali pa proda naprcj drugemu. Cena take deklice znaša približno največ krog 1000 Din. Plačujejo jih pa z živili ali pa *doma_imi živalmi, denarja itak nimajo. Umivajo se le redkokedaj, kopljejo se le ženske. Lase si navadno zvežejo ,v šopke, ki jim štrle z glave. Moški seveda kot gospoc'arji vedno lenarijo. Delo pa opravljajo žene. — Drugo pleme. ki prebiva bolj na zapadu, so Akposi. .To pleme je slabše razvito. So majhne postave in večinoma bolehni. Vsa njii; oblcka je košček umazanega blaga, ki si ga privežejo okoli ledij. So naravnost pritlikavi in močno degenerirani. Tudi bolj majhni, a bolj trdni so zamorci iz plemena Čaučou. Žive bolj v hribovitih krajih, so še roparji in jemljejo pri sosednih plemenih s silo hrano, domače živali pa tudi dekleta. Pri teh je življenje še bolj skromi o. To dokazuje cena žene, ki jih plačujejo od 100 do 300 Din. Ljudožrci Ašanti pa so bivali že v zapadni angleški koloniji, vendar niso napadali belcev, ker so Angleži celo vsakega osumljenca ali pomagača obesili. Preživljajo se vsa plemena s sadovi, ki jih rodi zemlja kar sama od sebe. Nekaj jim donaša lov. Jedo celo kače, ki jih love z roko. Meso zelene drevesne ka.e, ki je zelo strupena, je precej okus no in spominja na polenovke. Kači odrežejo glavo, jo nataknejo na dolgo palico in spečejo na ognju. Nato olupijo kožo, kačo osolijo in popoprajo ter pojedo pečenko. Termite, mravljam zelo podobne živali, pa stiskajo in pridobivajo iz njih olje, ki ga uporabljajo za omake. Sploh jedo za evropske pojme nemogoče stvari. Celo sve.e si privoš.ijo, če jih dobe seveda. Pri delu so zelo nerodni in ne poznajo orodja. Posebno zanimivo je pleme Hausov, ki ne bivajo stalno v teh pokrajinah, ampak v bližini osrednjega jezera Čad, kjer se bavijo z tkanjem in izdelovanjem najrazličnejših usnjatih izdelkov, ki jih potem pestro okrasijo in prodajajo v vsej zapadni Afriki. V tujini so to, kar so pri nas Židje, trgovci in mešetarji. Naselijo se le, če kupčija gre. So zelo prebrisani in kaj radi tudi goIjufajo. Konec prih.