Ipocamezna številka stane 1 krono. Uhaja vsak četrtek in velja s poštnino vred ali v Mariboru 8 pošiljanjem na dom za celo leto 40 K, pol leta 20 R, za t>lrt leta 40 K. Izven Jugoslavije 50 K. SNaročnina se pošlje na uprav-niStvo .Slovenskega Gospodarja" v Marlboiu, Koroška cesta šl. 5. list se dopošilja do odpovedi. ftiTOČnina se plačuje naprej. —j— Telefon šlev. 220. —: - 17. štev. LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Mavibop, dne 28. aprila 1821. Poštnina v di Savî SKS pavSaUran% Udje »Kelol. liskovntg« čmkr«* dobivajo list brez posebne ¿a» ročni.ie. — Uredništvo: KoroiUt cesta št S. Rokopisi se ne vračq)e> Upravništro »prejema naročnin^ inserate in reklamacije. CeMf inseratom po dogovora. Za v«fi kratne oglase primeren pop«£ Nezaprte reklamacije so i»roste. on šl. 220. 85. letnik. t» * "¿ms Poslanec Urek in resnica. (Piše prof, J. Vesenjak.) iV „Kmetijskem listu" štev. 16 z dne 21. aprila 1921 je objavil g. po -žJaneo Urek eno in pol strani dolg 61an'ek. V njem našteva v sklepu o -sem točk in poziva svoje nasprotnike, naj mu ovržejo samo eno, pa lioče dati svoje premoženje in svojo glavo,: Nisem krvi žeje*1, zato mu glavo kar najprej pustim; ... tudi premožo _ nja nočem sam, ampak izročam ga kar najprej občinskim ubožcem nje -gova občine. Treba jim je le prisiliti g. poslanca, da izroči vsaj dijete in podpredsedniško plačo, ki jo itak do -biva čisto zastonj, saj še niti eno minuto ni vodil zbornice. Za vsacega pametnega ia razsodnega človeka —, in on se pač šteje med te — bom namreč doprinesel do kaze, ki jili g. Urek zahteva, pa ne le v eni, temveč v več točkah, da bo še bolj držalo! Torej k stvari! G. poslanec Urek piše glede osebne dohodnine pod svojo "točko 0.: „Dokažite, da ste četudi le z mezin -cem ganili, da bi se eksistenčni minimum pri osebnodohodninskem davku zvišal nad šest tisoč kron". Moj dokaz: Začetkom leta 11)10 :.mo pri seji izvršilnega odbora SLS v Ljubljani sklenilii da se vsled nastde brezvred nosti denarja stranka v javnosti in na pristojnih mestih zavzame za zvišanje eks. min. na 10.000 kron. V tem smislu je „Jugoslo\. klub v letu 1910 in 1920 podal celo vrsto interpelacij . ¡Vsak, kdor zna čitati ali cirilico ali latinico, dobi to v stenogralskih za -piskih in poročilih. Da smo opetova -no intervenirali in razpravljali o tem davku z gg. ministroma dr. Ninči-&em in dr. Veli z ar jem Jankovičem, ki je prišel celo osebno v naš klub in ' nam v proračunski predlogi obljubil prinesti ugodno rešitev, o tem so pri | ge imenovani gg, ministri in moji bivši tovariši. imam pa v zadevi oseb. dohodnine tudi iz te dobe pismo g, de legata dr, Savnika iz Ljubljane. Toda glavno v tej zadevi še pri -de! Ko je prišel za dr. Veliz, Jankovičem dr. Kosta Stojanovič in predložil linancijski zakon in proračun za leto 1920-21, sem pri razpravi o tem proračunu v financ, odboru dne 0. septembra 1020 stavil k članu l'd3 v zadevi osebne dohodnine v imenu klu ba predlog, da se zviša eksistenčni minimum na 10.000 kron, kar pomeni za lansko leto toliko, kakor letos pri- 1 bližno 15.000 kron. Ta moj predlog je v zapiskih fin. odbora v linančnem ministrstvu. Nanj se gotovo spominja- j jo še vsi takrat navzoči člani fin. od. bora^ ker smo se borili s tem skozi dve seji in je bil 7. septembra spre -jet od zastopnika vlade, g. direktorja Konjoviča kot kompromisni predlog med nami in Konj'ovičem dr. Brezi -garja na 7200 kron. Naprej je vodil borbo o eksistenčnem minimum dru' gih davkih v ministrskem svetu g. dr, Korošec, da je prišlo do ministrske krize. Torej vidite g, poslanec : 'nismo le gibali z mezincem, temveč zasledovali smo zadevo z vso vestnost jo in z vso vnemo na pristojnih me -stih, Ker ni bilo tam dovolj poslušnosti, smo klicali na pomoč sveje vo -lilce in javnost. V „Slov, gosp." ste lahko citaii moje članke in na zborovanju Kmetske zveze ob Orlovskem taboru je stotine in stotine mož slišalo moj referat in sklenilo resolucije , ki ste jih lahko čitali v „Gosp<*Lfju" in „Domoljubu", Na vseh svojih številnih shodih sem razpravljal in pou. čevai naše ljudstvo o osebni dohodnini. Mi b io ustvarili vse predpogo -jo s svojim delovanjem, da se vlada mora odzvati zahtevi ljudstva, ker bi bilo nevarno, upirati se tako upravi -ceni ljudski potrebi, Evo vam prvi moj dokaz! Za vsacega poštenjaka drži.. Bomo videli, če bo za Vas! Toda dalje! Vi pišete pod točko l svojega članka: „Dokažite, da se vam je vsaj sanjalo kdaj o tem, da bi zahtevali svobodno, davka prosto žga njekuho za kmete," . . Moj dokaz: V predlogu proračuna in finanč. zakona za leto 1920-21 imate pod točko 160, pravilno izpremenje-no: 166 predlog o trošarini. Moj iz •-preminjevalni predlog je istotako v zapiskih glede žganjekuhe, kjer sem I se postavil na stališče : ker je žgan -jekuha prosta v Srbiji, Makedoniji in C'rni gori, mora biti tudi pri nas. A- j ko fin. minister pod nobenim pogojem noče pristati nato, naj da enotn^ določbe za vse pokrajine: tudi Srbi naj plačajo. Zopet so bile burne razprave o tej točki v fin. odboru in v ministrski seji. Pri tej priliki smo odpravili vendar Štajerski vinski davek v obliki, kakor je bil v grešno nadlego vinogradnikom. Torej se nam ni „le sanjalo"! Tretji dokaz. Vi pišete pod svojo točko 2: „da ste v vsej dobi po prevratu, ko so va ši ministri in poslanci pasli lenobo v Beogradu ter barantali in se bogatili z izvoznicami, vsaj eno in četudi najmanjšo naredbo v olajšanje bremen kmetskega ljudstva, izposlovali" , Odgovor in dokaz: Najprej Vam moram javno in v obraz povedati, da brezvestno Iažete in nas obrekujete s svojo trditvijo, da smo takratni po -slanci barantali in se bogatili z izvo znicami, Navedite en tak slučaj, ki nam je prinesel le vinar osebne ko -risti! Nimate ga, na svojo imuniteto grešite in nas s tam obrekujete. Dokaz, da smo izposlovali ne samo eno, temveč več odredb, ki so bile v korist našemu kmetskemu ljudstvu, pa v sledečem: Ze pred prevratom jo obstojal znani davek na vrednostni prirastek. Po težki borbi smo izposlovali, da se je ukinil ta davek. To vedo praktično vsi kmetje .n gospodarji, samo Vi „edini pravi zastopnik" kmetskega ljudstva ne! Da je ta kratni trgovinski minister dr. Ninčič ukinil, odnosno znižal carino na sadje in vino posebej na podlagi trikratne dolge konference z menoj in dvakratne konference, ki sem jo imel v tej zadevi z njegovim direktorjem dr, Todorovičem, Vam je tudi seveda ne-| znano! Gg. vinotržec Fr, Cuček v Ptuju in Tomaž Murkovič v Zavrču in Perko v Ptuju, vsi ti so priča ene takšne konference, ko sem jih vodil in jim izposloval avdijenco. Sklepna beseda. Gospod poslanec Urek! Navedel bi Vam še lahko ducate slučajev, kjer smo ob veliko tožavnejših razmerah, kakor so v državi sedaj, lajšali bremena našemu ljudstvu in mu poma -gali iz povojnih posledic, ne pišem posebej še o kmetjijsko^gospodarskem delu proračuna. Ne govorim o stotinah slučajev, kjer j'e šlo za poedince našega preprostega ljudstva. Ljube ze n do ljudstva in do države nam je dala moči, da smo po dnevih poloma m ob ustvarjenju in porodnih boieči-nali naše države prevzeli veliko tež»o breme, kakor ga imate sedaj Vi s svojimi tovariši. Lahko bi Vam'ovrgel še Vaših par ostalih točk, toda za pametnega moža je že navedeno dovolj, da spo, zna, koliko so vredne ostale Vaša trditve v omenjenem članku. Rečem pa še to-le: Vi ste imeli prod leti v naši stranki čas, priliko in dolžnost po svojih obveznostih, da bi delali za slovensko kmetsko ljudstvo. Vi najbolje veste, zakaj so se ločila Vaša in dr. Iloroščeva pota. Mi drugi pa vemo, da izvira odtod Vaše sovraštvo do njega in stranke. Iskali ste sami se -be in svojo korist, zato ste postali us-kok in iz Vas govori sedaj le sovraštvo in zavestna zlohotnost. Vam jo bilo v naši jugoslovanski javnosti pri« hranjeno, da s takšnimi besedami, pol nimi laži in natolcevanja, kakor uh vsebuje začetkom citirani Vaš članek, oskrunite čast podpredsedniškega me- sta našega parlamenta, svoj poslaniki mandat in sebe ter zastrupljate srca ljudstvu. Nimam imunitete kakor Vi; že za_ to ne zapišem, česar ne morem dokar zati. Sicer pa tako, kakor Vi, ne bi nikdar pisal in govoril, če bi jo imel. Poslanska imuniteta je namreč naj-sijajnejši in najdražji biser Ijud -stva in njegove politične svobodo in moči in nje se ne sme zlorabljati, kakor delate sedaj to Vi v takšnih spi* sih. O. ministrskih penzijah svojega to variša Roškerja in dr, Jankoviča ste bralcem „Kmetijskega lista" tudi prav na debelo nasuli neresnice, kaj'ti t=< 1. Penzija ne znaša mesečno, temveč letno 24.000 K; 2. ta dva je sploh nimata niti vinarja in tudi nista za njo prosila; l>. Zakona o ministr. penzijah nismo predlagali ali sestavljali mi, temveč demokratje. Pazite, g. poslanec, da Vas vsled takšnih člankov ne doleti še nesreča, da si našo ljudstvo v Vaš trajen spomin nazadnje še ne naredi stalnega pregovora: .Laže kakor Urek". Upam, da sem odprl s svojim od -govorom tudi oči nad Vašim početjem vsem tistim, ki dajo kaj na iskrenost, dostojnost in možatost! V Mariboru, dne 24. aprila 1921, Ivan Vesenjakj L i Navodila za občinske ml volitve. V prvi polovici mesca maja ima -mo na Slov* Stajerju v kmetskih ofr-činah občinske volitve. Zaupnike prosimo, da vpoštevajo naslednja navo -dila. !.• V. vsaki občini se prepričajte, katera volilna Skrinjica je naša. Razglasite to po občini s posebnimi le -paki. 2, V vseli občinah se mora začeti takoj z najobsežnejšo podrobno agitacijo. Ljudstvu mora postati jasno: ali jo za centralizem, ali za samoupravo. Zato vprašanje gre v prvi vrsti prt teh volitvah. To pojasnujte v, vseh občinah, da bo vsakemu jasno,. 3, Takoj zberite vse kandidate ?a odbornike in namestnike in tudi druge zaupnike, in določite,, kako bodo spravili voiilce na volišče. Vsak zaupnik mora dobiti določeno število voliLcev 5do 10, katere je dolžan spraviti na volišče. Ta načrt ste dolžni izpeljati ; Ne prepustite zopet slepi sreči, ali poj dejo volilci na volišče, ali ne. Zadnje volitve so bile pač dovolj jasno spriče valo, kaj se zgodi, če povsod na upoštevajo naših navodil. ,To je gotovo, Zaklad na otoku» Es angleSkega prevedel Paulns, (Halje.) Kajti — vsakdo bi mislil, da bi se morali ti-le vaščani pravzaprav sra -movati — živ človek se ni hotel vrniti 2 nama k „Admiralu." Čimbolj sva j m pripovedovala o najini stiski, tembolj bo se — vsi, moški, ženske, otroci — oklepali varnega zavetja svojih hiš. — Ime Flint, ki jo bilo sicer meni tuje , je bilo vaščanom dobro znano, in ko so zvedeli, kaj mi je pravil kapitan , so si se manj upali izpod strehe. Nekateri možje, ki so delali čez dan na polju daleč onstran naše hiše, so pripovedovali, da so srečali neznane lju-idi na cesti in eden je celo videl malo Jadrnico v bližnjem skritem zalivu. — Sumili so, da bi utegnili biti tu blizu Flintovi mornarji, ki so iz kakršnoga koli vzroka prišli iskat zaboj svojega tovariša, in ta sum jim je bil dovolj, fla ¿ih je popadel smrtni strah. Skratka, šli bi sicer, so rekli, po zdravni -ka, toda nobeden da ne gre z nama v krčmo. i Moja mati so je ujezila in ko je že vsak povedal svoje pomisleke, jim jo naredila jedrnat govor. Po nobeni ceni, je rekla, se ne odreče denarju, ki je pravzaprav iast njenega sina, „in če si nihče izmed vas ne upa, jaz in Jim pa pojdeva nazaj. Prav malo pa sem vam hvaležna, vam, velikim, in tako strahopetnim možem! Zaboj z denarjem bova odprla, in Če bi pri tem poginila!" Seveda sem rekel, da pojdem tudi jaz z materjo in seveda so vsi vpili nad najino predrznostjo. Toda tudi še ta materina pridiga jih ni ojunačila . Edino nabasan samokres so nama posodili, da bi se mogla braniti v sili in obljubili so, da bodo imeli pripravljene konje in da nama pridejo na pomoč, čo bi naju napadli roparji, in e-den bo jezdil k zdravniku, da zbere nekaj oboroženih mož. Mrčro mi ja udarilo srce, ko sva stopila v rnrzlo noč. Polna luna je vzhajala in njeno rdečkasto lice je z:laj-pazdaj posvetilo izza robov trgajočih se megel. Videti je bilo, da .se bo zjasnilo in da bo noč svetla, kakor bi bilo po dnevi, Še preden se vrneva iz najinega nevarnega posla. Ako rol o-vnjači čakajo kje blizu, sem pomislil. j np ju bodo v svetli noči zapazili, ko za pustiva gostilno, napadejo naju ter na ma vzamejo denar in mogoče tudi še življenje. Se bolj sva pohitela, skoraj neslišno sva zdrknila mimo zadnjih plotov in ob pocestnem grmičju. Ničesar nisva čula sumljivega niti videla in o -iajšana sva si oddahnila, ko so se vrata „Admirala" zaprla za nama. Koj s m porinil zapah pred duri, in za trenutek sva z utripajočim sr -j cem tiho obstala v temi, sama v hiši z ; mrtvim kajiitanom. Nato je maft poiskala svečo, prižgala luč in držeč se za roke, sva stopila v sobe. Ležal je, kakor sva ga pustila, z odprtimi očmi in z eno roko stegnjeno i od sebe. „Potegni zastoro pred okna. Jim!" ie šeDitala mati. „Utegnili bi priti in j naju opazovati od zunaj. Sedaj pa" , ' ie nadaljevala, „morava najfi ključ od tistega zaboja. Toda kdo se ga bo dotaknil ?" je pokazala na mrtveca in je zasopla. Koj sem bil na kolenih. Na tleli pn teg njegove r.oke je ležal košček pa -pirjo, počrnjen na eni strani. Ni bilo dvoma, da je to bila „Črna pika", ki je o njei kapitan pravil. Na drugi str a ni je bilo v dobri, lepi pisavi zapisal no: „Nocoj do desetih!" „Do desetih so mu dali časa, mati!" sem rekel in v tistem hipu je uda rila naša stara stenska ura. Streslo naju je oba, Pa ni se nama še bilo po« treba bati, ob šestih je šele bilo, „Toroj ključ, Jim!" Segel som mu v žep. Nekaj dco biža, naprstnik, nit, velike šivanke , zvitek tobakr., odgriznjen na enem kon cu, žepni nož z zakrivljenim ročajem, žepni kompas, škatljica z užigalioanif, to je bilo vse, kar sem našel. Začela sva obupavati. „Morebiti ga ima krog vratu!" je dejala mati. Premagal sem grozo pred mrtvecem in mu razgrnil srajco na vratu . In ros — tam je visel kliuč na močo', zamazani vrvici. Prereza! sem jo z njogovim nožem in polna veselega upanja sva brez odloga hitela po stop.rcah v niepovo sobo, ' er je toliko časa prebival in kjen je stal n lopov kovčog, kakor ga jo d shrauri ia dan prihodi. (Pnlje prihod.) da !>odo nusprotnikr zopet vse svoje in vse omahljivce privlekli na volišče . Bodimo požrjtvovainejši, kakor nasproti;;) stranka. 3. Po malih sestankih, pojasnujte a oliloem velika politična vprašanja, o katerih bomo pri občinskih volitvah odločali. Brez sestankov ne bo uspe -ha. 4. Pustite vse krajevne in osebne sjtore vnemar. Ljudem dopovedujte , da gredo za načela stranke v boj. Po vsod naj zavlada največja edinost. 5. Vsem volilcem pojasnujte, da je Samostojna kmetijska stranka po liberalnih ustanovljena in plačana,. 6* Poskrbite že sedaj, da bo poleg vsakega volišča naš agitaoijski lokal, Di točite povsod voditelje pisarne in agitatorje. Pisarna mora na dan volitev imeti natančen pregled o vseh volilcih, ld so že glasovali. 7» Predstavniki našo stranke in člani komisij morajo na dan volitve že ob 7. uri biti na volišču in ves čas glasovanja strogo paziti, da se ne zgodi od nasprotne strani kaka goljufija ali nerodnost. Naša volilci naj že takoj zjutraj gredo na volišče. 8. Ce bi bil v kaki občini nujno potreben še pred volitvami kak javen shod, obvestite takoj tajništvo. 9- O volilnem gibanju, zlasti o izi du pošljite takoj natančno poročilo tajništvu SLS, Maribor, Chilova tiskar na (za celjsko okrožje v Celju „Beli TOl". Kotra krivica pri osebni dohodnini. Nobena novost ni, da sedanja državna najvišja finančna oblast, ki stoji pod zaščito demokratskih, radi -kalnih in „samostojnih" poslancev, na edl strani samo razmetava, na drugi pa kruto guli in odira posebej naše pokrajine. Novo pri na« pa je, da so za ika-zfili laži-demokratski finančni ministri mimo starega in novega parlamenta s tihim odobravanjem prej imenovanih poslauoev, kljub vsem dogovorom in kljub jasnemu beseuilu financiiskega zakona naložiti osebno dohodnino hlap cem. viničarjem, delavcem, sploh vsem uslužbencem! Vsem drugim se namreč računa za j)reteklo leto osebna dohodnina od 4.800 K naprej, le naj -revnejši med revnimi jo morajo plačevati od 1000 K naprej! Izvemo to novost iz pisma ljubljanskega delegata min, financ. Težko bo najti v ukrepih naše ¡beograjske vlade bolj socijalno krrvi-ien, za revno ljudstvo škodljiv ukrep, kakor je ta. Oglejmo si malo zgodovino osebne dohodnine! Ob razpadu avstro-ogrske države «mo imeli pri osebni dohodnini davka j-rostih 1000 kron. Takoj smo v novi državi pričeli boj za zvišanje te svo-te tako, da bi približno odgovarjala novim razmeram, Naš boj se je vršil v časopisju, na naših shodih in v brezštevilnih posredovanjih v Ljubljani in Beogradu, Nekako višek je za -¡časno dosegel pri razpravi državnega proračuna za leto 1920-21 v fiuančnem ©dboru in v ministrstvu samem. Minister Stojanovič sam je na pod .agi rajnih interpelacij in osebnih in pismenih posredovanj „Jugoslov. kluba" predlagal zvišanje eksist. minimuma na 3200 K, pa v členu 138 lin. zakona prav nič ni razlikoval med ¡..uslužbenci" in „neuslužbenci" ali samostojnimi gospodarji. Dne 6, septembra 1920 ie zasiop -nik „Jugoslov. kluba" obnovil pri razpravi v fin. odboru formalni predlog , da se davka prosti eksistenčni mini -mum zviša na 10,000 K za vse brez razlike stanu in službenega razmerja. Po zelo vroči razpravi v dveh sejah so je sprejel soglasno posredovalni predlog dr. Brezigarja, da bodi davka prostih 7200 K. Tudi Vesenjak je i/javil, da se ukloni soglasnemu sklepu, ako pristane nanj namestnik li -nančnega ministra. To se je zgodilo» kljub temu pa je liberalni fin. mini -.riier sklep ovrgel in prišlo je do bur-rih razprav v ministrskih sejah med idr. Korošcem in Stojanovičem. Po ¡odstopu dr, Korošca ip razpustu za* Osnega predstavništva pa je Sloja-liovič v finančnem ministrstvu odločeval m paševal po svoji volji in volji svojih beograiskih svetovalcev, da i-«namo sedaj to, kar imamo: „usi iž - benoi" plačujejo v Sloveniji osebno dohodnino od 1600 K naprej. Tako bo moral plačati ta davek , pri nas vsak, ki si ne more kupiti niti čevljev* niti obleke! Kdo je kriv temu ? Krivi so vsi, ki podpirajo sedanjo vlado. Ako bi ti ljudje^ pa naj bo do potem liberalci ali „samostojni" in r;;dikaJi samo izjavili: tako se delalo ne bo, ker ni v smislu dogovorov in bUepov fin. odbora, pa bi minister, moral to davčno krutost v naših kra-¡'h — drugod ie itak ni — gotovo odpraviti. Posebej še eno besedo o viničar -jih. Ce nam v naši državi pokažete le en stan, ki živi tako bedno življenje , kakor pretežni del teh ljudi, pa utiH-nemo s svojimi pritožbami ! In te re -veže sedaj štejejo čisto proti vsem obi Čajem med „uslužbence" in tudi njim nalagajo tako osebno dohodnino na [KKllagi dohodkov 1600 K. To je socialno in pravno gotovo nedopustno in za pametnega človeka nemogoče, pa se sedaj vrši., Ali ni čuda, da se loteva ljudi gnjev in obup ? ! In vendar so se našli med slovenskim ljudstvom ljudje, ki držijo hrbet takšni najvišji finančni upravi ter jo podpirajo:, bbe-raio in samostojneži ! iZene jih samo strankarska strast in osebno koristo-lovsfvo. Ljudje božji, ne jezite se nad državo! Nad takšnimi svojimi zastopniki se jezite in nad seboj, da ste jim dali moč ob novemberskih volitvah! Politični ogled. J Kraljevina SIIS. V konšti-| tuanti je bila na zadnjih sejah večina | govornikov iz vrst opozicije. Posebno je udrihal po centralistih v triurnem govoru bivši zunanji minister doktor | Trumbič, Sedaj je konštituanta odgo-dena radi pravoslavne Velike noči do 9. maja. Dne 12. maja bo v zbornici splošno glasovanje o sprejetju usta -ve. Italija se sedaj pripravlja na državnozborske volitve. Povsod sku -šajo fašisti opiašiti socijalliste, da se ne bi udeležili volitev. Samostojna reška državica j je že izvedla volitve v konštituanto, Izid volitev ni prijal fašistom, pa so i fašisti z bombami razpodili volilno ko misijo. Bilo je več mrtvih in ranjenih Avstrija. Na Tirolskem se je vršilo ljudsko glasovanje za priklopi-tev Avstrije k Nemčiji,. Nemci so v strahu pred 1, maj nikom, ker bi morali plačati ententi i ogromno vojno odškodnino. Ako ne bo i do plačali naložene jim svote, bodo plačali naložene jim svote, bodo francoske in belgijske čete zasedle več večjih nemških mest in začele izkoriščati obmejne nemške ruuuike, . Na Angleškem se še nadaljuje rudarska stavka Grki Javljajo o zmagi nad Turki, katero so baje izvojevali v tridnevni bitki. Tedenske novice. t Izid občinskih volitev v avtonomnih mestih Slovenije. L j u b 1 j a-na: Ljudska stranka je dobila 1555 glasov in dobi 10 odbornikov, liberalci 2809 glasov (18 odb.), narodni socijalci 1326 glasov (8 odb.), socijalisti 808 glasov (5 odb.), komunisti 1051 gl. (6 odb.), samostojni 104 glase (morda 1 mandat). Maribor: Ljudska str. 496 glasov (7 odb.), liberalci 499 glasov (7 odb.), komunisti 325 glasov (4 odb.), socijalisti 940 glasov (13 odb.), narodni socijalci 0i9 glasov (9 odb.); Ptuj: liberalci 123 glasov (7 odb.), narodni socijalci in Ljudska stranua 120 glasov (6 odb.), socijalisti 213 gi. (11 odb.). C e 13 e: liberalci 304 glas. (12 odb.), narodni socijalci 136 glasov (6 odb.), socijalisti 265 glasov (10 odbor.), Ljudska stranka 108 glasov «,4 odbornike). — Naša stranka je s tem izidom prav zadovoljna, ker je prišla do znaine veljave v najtrdnejših liberalnih postojankah — v mestih, kjer mrgoli liberalnega uradništva, učite -Ijev in verižnikov. Liberalci ne bodo dobili razun v Celju v nobenem drugem mestu župana. Ta izid meščans -kili volitev nam je tudi dokaz, kako sijajno bo zmagala naša stranka nad liberalci, samostojneži in socijalisti še ie na deželi. t Poraz liberalcev. 20. april ie ' bil v mestih Ljubljana, Maribor, Ce- lje in Ptuj za demokrate dan klaver -rn-a poraza, V teh štirih mestih je bilo treba izvoliti skupno 144 občin _ stih odbornikov, Ljubljana je volila 48, Maribor 40, Celje 32 in Ptuj 24 odi ornikov, V vseh štirih mestih so dobili demokrati komaj 44 odbornikov, ž: ooijalisti so dobili 39, narodni socijalisti 23, Slov. ljudska stranka 21 , komunisti 10, združena lista SLS in narodnih socijaloev 6 in Samostojna kin^t. stranka 1 mandat. Protivladne stranke so sijajno zmagale tudi v trdnjavah liberalizma, v mestih. Verjetno je, da ne bodo demokrati razen v (.ulju nikjer dobili župana. Tudi mesta naše Slovenije so pokazala, da se nočejo žrtvovati na oltar liberalnega d; ntraiizma- t Shod Slov. ljudske stranke — Kmetske zveze — se vrši v nedelje , dne 1. maja v S 11 v n i c i pri Mar, boru zraven Društvenega doma. Za četek ob /28. uri zjutraj. Na shodu govorita poslanca dr. Anton K o r o š eo in Ivan Roškar. Somišljeniki iz domaČe in vseh okoliških župnij ste iskro-110 povabljeni. Zaupniki, agitirajte za številno udeležbo! Poslanec dr. Korošee bo zborOval na Vnebohod 5. maja „ob 3. uri pop. v Celju v veliki dvorani Narodnega doma. Govorila bosta še tudi poslanca Roikar in Kranjc. Na ta shod so povabljeni osobiti sodni okraji: Celje, Laško, Konjice in Šmarje. 1 Somišljeniki, skrbite, da bo ta shod v Celju veličasten tabor kmetskega ljudstva iz celotnega celjskega okrožja. t Shodi limetske zveze se vršijo prihodnjo nedeljo 1. maja: zjutraj po rani sv. maši v Skalah (govorita poslanca dr. Hohnjec in dr. Verstovšek), popoldne ob treh v Smartnem pri Velenju v Društvenem domu (ista govornika), pri Sv. Ani pri Pamečah po sv. maši (Krajnc), po sv. maši pri Sv. Jerneju pri Konjicah, po rani sv, maši v Slivnici pri Mariboru (govorila dr. Korošec in Roškar), St. Peter niže Maribora (govornik iz Maribora) , Hajdin pri Ptuju (govornik iz Mari -bora). t Shod KZ za Pameče pri Sloveni gradcu. Kakor vsako leto, se bo tuti letos praznoval 1. maj slovesno pri podružnici sv. Ane na Anskem vrhu. Po opravilu se vrši shod Kmetske zvo ze v mežnariji. Govornik pride iz Celja. Zato pohitijmo letos v obilnem Ste vilu na prijazni hrib sv. Ane, odkoder je divni razgled po vsej spodnji Mislinjski dolini in po obmejnih gor -skih velikanih naše domovine, t Lep shod Slov. kmetske zveze se je vršil v nedeljo dne 24, t. m. pri Sv. Juriju ob i. ž. Zbralo se j* okoli 200 naših najboljših mož, Shodi., kise je vršil v Kat. domu, je predsedoval naš vrii pristaš Mihael Guzaj 11 Repnega. Urednik Golob je v enournem govoru orisal notranjepolitični položa, razkrinkal škodljivo delovanje centra^ lističnih strank ter opomnil na izredno važnost občinskih volitev. Govoril je tudi bivši samostojnež, sedaj naš vneti pristaš Franc Novak iz Prose -liškega, ki je z jedrnato izjavo pozval vse navzoče, da naj se vrnejo v iabor KZ. Samostojni general Urlep, Kateri je slutil, da bo shod sijajna manife -stacija za Kmetsko zvezo, jo je odpi-hal, še predno je bil shod končan. — Naši so sklenili, da bodo na dan vo -litev vrgli svoje krogljice v prvo skrinjico. t Vse shode, tudi voUJne, morajo sklicatelji vsaj tri dni poprej naznaniti okrajnemn glavarstvu. Kolek 8 K. ~ Kdor ne bo naznanil shoda, ga bodo kaznovali. Tako nam naznanjajo okr. glavarstva. t Novi poverjeniki. Samostojneži si prizadevajo na vso moč, da bi spra vili kar tri svoje može na stolce poverjenikov pri deželni vladi v Ljub -Ijani. Za podpredsednika poverjenišl-va bo imenovan zloglasni rekvizitor in bivši avstrijski hauptman Sancin, po-verjeništvo za javna dela bo izročeno uredniku „Kmetijskega lista" Jamnia ku, ki se na javna dela ravno toliko razume, kakor zaje na boben in končno bi Še radi spravili na poverjeniški stolec uskoka DemSarja. Lepa druž -ba! t Mertnolja je zamrmraJ. V Beogradu je v ustavotvorni skupščini Mf milja odprl svoja usta, iz katerih s" je usipalo mrmranje. Zoper kogs, je mrmral Mermolja? Zoper ogromno obdačenje slovenskega kmeta, ki ni b lo nikdar tako visoko kakor gedai , ko je samostojni mesar Pucelj mini-sier in samostojni „kmet" Urek podpredsednik skupščine? Morda zoper, protiljudsko in zlasti protikmetsko iz-vozničarsko in carinsko politiko? Mor da zoper to, da je ustavni načrt se -ranje vlade pogazil slovensko samo -upravo ter upregel slovensko ljudstvo, v jarem srbskega centralizma? Ne, vse to kmetskega rešitelja Mermolja ne zanima. Ne samo, da so proti te -mu neustavlja, vse to on odobrava in podpira. Zoper l^aj in koga je torej v Beogradu mrmral Mermolja? Zoper, duhovnike. O11 misli, da je rešitev slovenskega kmeta v tem, če bo nad katoliško cerkvijo in nad slovenskim duhovništvom švigal bič kancelpara -grafa. Mrmral je tudi zojx?r naše slo venske krščanske časopise v Mariboru. Tožil je Srbom v Beogradu, da, pišejo proti državi. Govornik tiste stranke, ki je pred volitvami mesca novembra najbolj agitirala m pridobivala glasove s tem, da je hujskala proti Srbom, češ, da smo Slovenci prodani Srbom, v ustavnotvorni skupščini javno in glasno obsoja pisanje naših listov zoper srbsko nadvlast v ; naši državi. Ker nočemo centralizma, kt oi srbskemu plemenu služil kot sredstvo za izvrševanje svoje previa' sti„ zato nas samostojni slovenski kmet, za katerega hoče veljati Mer.. i molja, psu je in obrekuje, da smo pro. i ti državi. Slovenski kmet, dobro si I zapomni mrmranje Mermolje in njego-I' vili tovarišev v Beogradu. Pri ol)čin-skih volitvah naženi vse samostojne-že, da se poskrijejb v luknje kakor ščurki! Ljudje, ki glasujejo, kakor je Mermolja izjavil, za sedanjo ustavo, ki je grob samoupravnih pravic in po lltične samostojnosti slovenskega krnela, naj izginejo s političnega površja! t Za zboljšanje usode naših slov. fantov vojakov se edino brigajo naši poslanci Kmetske zveze. Te dni je zar-hteval od vojnega ministra naš posla^ nec Skulj iz Kranjske, da se na] opre ste vojaške službe oni fantje, ki so e-dina moška moč v družini. Iz zdravstvenih ozirov zahteva Jugoslov. klub, da se premesti slovensko vojaštvo te Srbije in Macedonije v domače kraja» t Povišanje desetka. Ze zadnjič smo poročali, da hoče Uberalno sa -j mostojna vlada v Beogradu znatno zvi i fati desetek. S povišanjem desetka bi ; bil znatno prizadet ravno naš kmet Povdariti moramo, da je k povišanju desetka znatno pripomogel samostojne mesarski minister Pucelj. Proti povi -šanju desetka sta ostro nastopila naša poslanca Pišek in Roškar in zahtevata, da ostane glede odmere desetka pr" starem,' sicer bodo neznosno prizadeti ravno revnejši sloji po deželi. t Cesta &t. nj—G. Cmurek. Poslanec dr. Hohnjeo je vložil v imenu Kmetske zveze na ministrstvo vlogo, da se čim prej zgradi državna cesta iz St. Uja v Slov, gor. sporedno do Muri do Velke. Minister za javna de la je odgovoril te dni poslancu, da jfi zgradba ceste dovoljena in da je v državnem proračunu za leto 1921-1922 , določena svota 7% milijona K. S pre£ deli se mora takoj začeti. Tako bodo dobili naši obmejni Slovenci toli po -trebno in zaželjeno cesto. t Kako so zborovali samostojneži v Grižah pri Celju. Nedavno so raz -bobnali grižki samostojneži, da priredi shod v Grižah tisti Drofenik. Sami oče Zuža so se peljali' z vozom v Celje, da pripeljejo Drofenika. Toda pozabili so ga v Celju, ali kje že, sami so se pripeljali nazaj v Griže. Med tem so pa v Grižah vsi prihajali, se zbrali in jih jo bilo v zborovalni dvorana natančno vseh skupaj reci in piši: edenajst samih samostojnežev. Za lostno so kimali, češ, njega ni, njega od nikoder ni, namreč — Drofenika. t Iskreni „dobrodošli"! kličejo no-v emu 6. g. župniku ob priliki njego -vega prihoda v našo župnijo vsi žup-Ijani braslovški! t Se vedno slepi Megojčani. Mi -nulo bo leto, ko je grozoviti požar v Megojnicah pri Grižah upepehl os' mtm posestnikom njihova poslopja. O-genj je zanetil stroj, ki vozi premog iz tukajšnjega državnega premogov -nika. Megojničani so tožili premogovnik potom liberalnega advokata v Ce- 28. aprila 1021. SLOVENSKI GOSPODAH* S. stri«. lju. Advokat Je koncem viseh koncev odpovedal nadaljno postopanje, kot nagrado pa jim je poslal račun, ki je zn;iSal malenkost 300 kron. Nato so se obrnili na Samostojno, toda brez uspeha* Pač pa so gg. duhovniki v oer-kvah mariborske Skotijo nabrali za megojniške pogoreloe, kakor slišimo ckoll 21 tisoč kron. Mego niški pogorel pa so se pokazali hvaležne s tem da so pri zadnjih volitvah v državni zbor, izv^mši dveh voliti Samostojno. Kakor je videti, se hočejo Megoj-ničani še naprej držati Samostojne . Prepričani so: Samostojna odpravi davka, odpravi draginjo, ubogi ljudje dobijo oblo ko zastonj in v najkrajšem času bo šnopsliferant Drolenik zastonj totHl luzl svo/im backom» Nekoč so Leinberžani vlekli bika v turn, da bi pojedel travo, ki je tam rastla. Kakor se vidi, so, kakor Lemberžanl, tudi drugod. t Pobožnim romarjem v vednost. Sv. Križ pri Belihvodah. Komarjem Sv. Križa se naznanja, da ob godu najdbe sv. križa, 3, radi isti dan vr-žečiti se /olafcev ne bo romarskega shoda. Pač pa se bo od tega časa na. prej redno vsak petek postreglo ro -m ar jem in se obhajali dosedaj nava -dni shodi. — Zagorje pri Pilštanju : Prvi tedon v majniku, od 1. do 8, maja t L, bomo slovesno obhajali če-ščenje Zagorske matere božje. Ob tej prilik, bo tudi blagoslov kipa bi. Bor-nardke v lurški jami. Pobožnost bodo vodili gosp. misijonarji iz Celja. t Citatelje „Gospodarja" opozarjamo na zadnjo stran današnjega lista, kjer prinašamo natančno navodilo: Kako se lahko izračuna iz števila oddanih glasov število odbornikov, ki pripadejo onim strankam, ki so se u-deležile občinskih volitev. t Zadnji ruski ujetniki Slovenci se vrnejo na dveh parnikih te dni v Trst in od tamkaj v domovino. t Državni uradniki, ki so po večini liberalci, se bodo vozili po trikrat na leto s polovičnimi kartami jx> železnici. Za male kmete, invalide in delavstvo pa se radi polovičnih voženj ne zmeni liberalno samostojna vlada v Beogradu. t Umrla je pri Sv. Tomažu pri JDrmožu po dolgotrajni in mučni bolezni občespoštovana Marija Sk ihala , ?aati peterih otrok. Pogreb se je vršil ano žt. t. m. Bodi ji domača žemljica lahka! Trg Leniborg. Umrl je tukaj dne SI« aprila t. L g. Rajmund Lipaveo , znan gostilničar in posestnik v slav -nem trgu, ki Šteje po letošnjem ljuds -kem štetju celih 188 prebivalcev. Razume se, da so Lemberžani centralisti, kajti odločili so se za Samostojno sir. Samostojni pa tudi drugam ne spadam jO kakor v Lemberg, če hočemo njihovo politiko pravilno oceniti. t Zvišana poštnina. S. 1. majem eie mora na vsako pismo prilepiti znamko za 2 K. Ker je za manjkajoče znamke treba plačati dvojno globo , pozivamo vse naše zaupnike in krajevne organizacije, da pisma pravilno frankirajo. — Tajništvo KZ v Mari -boru in Celju. t NaS regent, Aleksander dobi v Beogradu nov dvoc, v katerega se bo preselil s 1. sept, t. L t Zelezničarska stavka v Italiji . IV krajih, katere so zasedli Italijani . ee je razširila železničarska stavka , k* je pa izbruhnila v notranji Italiji. Radi tega jo med Trstom in Ljubi ja' no prekinjen telefonski, brzojavni in poštni promet. Istotako je ustavljen ves osebni in tovorni promet. t Lastniku konja. Na Tržaški cesti v Mariboru je bil 18. aprila t. L od redarjev ustavljen en konj. Gon -jač se ni mogiei izkazati čegav je ta konj. Pravi gospodar konja nai se ia vi g primernimi dokazi pri policijskemu komisarju na Slomškovem trgu štev.- 1, 11. nadstr., soba 11. t Čebelarji, pozor! Podučni shod čebelarske podružnice Sv. Lovrenc na Pohorju se radi občinskih volitev ne bo vršil 8. majnika, kakor jo bilo v zadnji štev. „Slov. Gospodarja" jav-Ueno, ampak 12. junija. Caš in kraj shoda bo pravočasno objavljen. Narodno gospodarstvo. g Za vinogradnike. Na posredo -nje in zahtevo naših poslancev so vr-¡8e seflaj pogajanja med Jugoslavijo in ¡Italijo v smislu, da se morajo pri skle- panju te pogodbe varovati koristi naših in hrvatskih vinogradnikov, ker preti nevarnost, da nam Italijani ne utihotapijo italijanskih vin v našo državo. Ni treba še posebej naglašafi, da samostojneži v tem oziru niso niti ganili z mezincem I g Davka prosta kuha žganja. Na podlagi pritožb pri prosti kuhi prikrajšanih sta poslanca Roškar in Pišek v fin. ministrstvu posredovala v sledečem: Roškar je odločno zahteval, da se v bodoče zviša kontingent prostega žganja in da se čas za kuho po razmerju velikosti kotla pravilno določi, ker se je po dosedanji uredbi dovoljevalo le 24 ur kuhati ne oziraje se: Ali je držal kotel 30 ali 80 1. Podrobno je pojasnil, daje ta zahteva upravičena, ker posestniki ne smejo, pa tudi nočejo delavcem prikrajšati stalno običajnih dajatev, da pa pri ogromnem plačilo trošarine od žganja ni mogoče istega razdati brezplačno. Se le po ugovitvi dejstva, da srbski posestniki ne plačajo nobene žganjarine, ozir. davka, se je izjavil merodajni faktor voljnim upoštevati zahteve pri izvedbi novih odredb, katere so v teku. g Novo ustanovljeno Sadjarsko društvo za Slovenijo ima tudi že svoj strokovni list „Slovenski sadjar", kar terega je njegov spretni urednik in odlični strokovnjak, višji sadjarski j nadzornik M, Humek v Ljubljani precejšnje število let pošiljal v svet, jo moral vsled vojne prenehati. Toda novo ustanovljeno društvo ga je zopet oživelo in izvolilo pod starim, izkušenim vodstvom za svoje glasilo. Ravnokar došla prva številka prinaša prav zalo barvano podobo, društvena pra -vila in precej jako poučnih in dobrih spisov o sadjarstvu. Ker se bodo v prihodnjo odprla našemu sadjarstvu nova pota, posebno na jug je pač prav in potrebno, da se oprimemo sadjar -stva z vso vnemo in da si kar le mo goče prizadevamo, da še povzdignemo to prekoristno stroko kmetijstva v naši lepi in za sadjarstvo tako zelo u -godni domovini. Ta namen pa bomo dosegli tudi na ta način, da pristopamo v prav obilni meri prepotrebnemu društvu in pridno prebiramo njegove glasilo. Letuina po 40 K ob enem tudi naročnina na list, je navidezno visoka; toda če pomislimo današnjo veljavo denarja razvidimo pač, da je Članarina komaj za liter vina in je prav gotovo že sam list mnogo ve: vreden ne glede na druge koristi, katere bomo imeli od društva, če bo i -melo tudi dovolj članov. g Žitne cene. VSomboru plačujejo pšenico po 1000 K, koruza stane 400 K, oves pa 375 do 380 K; V Vin -kovcih so cene nekoliko jposkočile. Pšenica stane 1030 do 1040 K, koruza 410 do 415, oves pa 375 do 385 K, g Žitne cene v Vojvodini. Pšenico prodajajo po 960—980 K za 100 kg, rž 810-820 K, ječmen 520-530 K, oves 3(50-380 K. koruza 380-400 K, in mo ko nularico 14 K 80 vin. za kilogram. g Mariborski trg. V soboto, dne 23. t. m. sle je pripeljalo na mariborski trg 35 vozov krompirja. Cena mu je bila 13—15 K za merico. Speharji so na 13 vozih pripeljali 66 zaklanih svinj. Slanine je bilo malo, kupčija mrtva. Kozličke, katerih je bilo lepo število na trgu, so prodajali po 80 do 120 K za komad. g Živinorejci mariborske okolico, pozor! Lieencovanje bikov za mesto Maribor se vrši 12. maja pred gostilno Rapoc na Tržaški cesti. Vsi, ki bodo prignali bike k licenciranju, naj si priskrbe potne liste 1 g Sejmsko poročilo iz Maribora-Prignalo se je: 1 bik, 103 volov, 77 krav, 4 drobnice in 9 konj. Skupaj 194 komadov. Povprečne cene za različne živalske vrste za 1 kilogram žive teže so bile sledeče: Debeli voli 16—19 K; poldebeli voli 16-17 K: ple inenski voJr 15—17.50 K; klavne kra ve, debele 17—18 K; plemenske krave 12—16 K; molzne krave 10—16 K; breje krave 14—15 K; mlada živina 16-17 K; teleta 17 K; krave za klo-basarje 10-10.50 K. g Svinjski sejem v Mariboru. Dne 22. t. m. se je pripeljalo na ma," iiborski svinjski sejem 82 svinj in 3 koze. Cene so bile sledeče: za ple -monske svinje 1 kg žive teže od 26 do 30 K, za polpitane svinjo za zakol 1 kilogram zaklane osnaženo teže 30 K. MJadi prasoi 6 do 8 tednov stari, komad 280-400 K, jesenski 500-9*10 K. Kupčija je bila živahna, razprodalo se je vse. g Mesne cene v Mariboru, Volov-sko meso 1. vrste 27. K, IL vrste 25 kron; meso od bikov, krav, telic 24 i ion; telečje meso L vrste 25 K, 11. vrste 23 K; svinjske meso, sveže 32 kron za 1 kilogram. g Hmelj. Na hmeljskem trgu v Žatcu ni bilo skoro nobenega popraševanja po hmelju in so bile cene, ki so se gibale med 1500 K do 1600 za 50 kg samo na papirju. g Vrednost denarja. Ameriški doli r stane 139 naših kron, za 100 nemških mark je plačati 215-218, za 100 ¡t vstrijskih kron 22 naših kron, 100 laških lir stane 655-658 in 100 čeho slovaški:! kron stane 190 jugoslovanskih kron. Dopisi. Pobrežje pri Mariboru. Pri nas so demokrati in samostojneži s pomočjo prejšnjih občinskih nemškntarjev skrpucali kandidatno listo. Zalibog se je ; tudi nekaj zavednih slovenskih mož dalo zapeljati z lepimi besedami na to nemčursko listo, na kateri se bliščijo imena mož, ki so bili pri zadolžeuju naše občine soudeleženi. Sramotno je to bratenje naših demokratov z nem-| škimi narodnjaki in celo z inozemci — Nemški Avstrijec — od katerih se na-haja eden popolnoma protipostaVno na tej kandidatni listi. Z denarjem se pač vse doseže. Se postava se lahko pre-vrže, ako odgovarja to osebnim koristim gotovih ljudi. Sv. Jakob v Slov. gor. Zopet sta učitelja Pohar in Kumer vzela iz Šolskih sob Marijine podobe. Starši se ! razburjeni vprašujemo: Kako prideta ta dva človeka do takega nezaslišanega čina? Tako se mora otrokom in vsem ljudem vzbuditi čut. da je delovanje učiteljev protiversko. Ali res ni oblasti, ki bi tem neizkušenim in do -mišljavim gospodom stopila na prste? Čudno strogo pošiljata Kumer in Pohar opomine nam staršem, naj pošiljamo svoje otroke v šolo, kateri bi morali biti po do sedaj vedno veljavnih postavah oproščeni; na drugi strani pa nas s svojimi poKujšljivimi proti -cerkvenimi dejanji silita k temu, da jima svojih otrok ne moremo zaupali. Splošno prepričanje je, da ta dva gospoda naših otrok ne moreta vzgojiti tako, kakor je naša želja, zato pa tudi odločno povemo, da takega, ravnanja ne bodemo na noben način mirno prenašali. Pa morebiti zahteva to od-sfrar t nje svetih podob Vaš „sokolslči duh", katerega hočete vpeljati med našo mladino. In prav nič bi se ne ču -dili, Če bi nekega lei>ega dne oni nesrečni zaslepljeni fantje, ki so pri Sokolu začeli jemati v domačih hišah in sten svete podobe, pod katerih' okriljem so naše slovenske hiše videle boljše čase, kakor so oni, katere hočejo ljudje te vrste povzročiti pri nas s svo jim razdiralnim delom. Sv. Andraž v Slov. gor. Na društvenem občniem zboru 4. aprila so napolnili za izobraževalno delo zavzeti Andraševčani prostorno društveno dvorano, da slišijo, kaj je sten i o društvo v preteklem letu v svojem j>od -ročju in kakšne naloge še čakajo zavedne društvenike v bodočnosti. Določila se ie obenem velika pomladanska slavnost ki se vrši 1. maja. Vpri-zori se petdejanka „Lovski tat" s tam buranjem in svečolovom. Loperšice. Naš bivši župan Pavli nič žalostnega spomina se je prele -vil iz štajercijanca v strastnega soci-jaldemokrata. Moža hudo boli, da ga jo oblast odstavila od županstva. Kriv si je sam, da ga danes ljudstvo ne mara. Ko /je šlo za podporo, so jo dobili njegovi kumi, nilso je pa dobile uboge in potrebne žene, kojih možje so padli, ali trpeli v strelskih jarkih. Si prišel zvečer na občino, te je zavrnil, da si prineseš luč seboj, češ, občina nima petroleja, v resnici pa je dobda občina večkrat po 10 1 petroleja, Rekvirirati je znal tako, da je svoje zrnje, krmo, slamo in živino spravil pravočasno v porioe, mesto njega so nato soobčani švicali. Ko je bilo zrnje še po ceni, nam je dal svoje v najem, da je dobro pognojiino , ko pa je postalo zrnje drago, je njive posejal sam in nam za dragi denar prodajal žito. G, Pavlinič, ni li to lav barija in voda na, vaš mlin, kar nam volilcem vi danes obljubujete? Zakaj se niste že med vojno pokazali našega prijatelja? Takrat ste na nas pri-tiskali, da smo morali dati zadnjo ži- vinče, krmo, žito in špeh. Sü danes nimamo vsega denarja in žakljev tudi nismo dobili nazaj. Delali ste za obljubljen zlati križec, no znamo zakaj ga niste dobili, Vašemu zvestemu sodrugu Jungercu ste spravili invalidno podporo, res potrebnim invalidom pa ne. Je mož mesarske postave in s palico v žepu, kadar po občini okrog teka, invalid? Mi, ki smo v strelskih jarkih trpeli in krvaveli, se ne damo od Pavliniča in njegovega kampla, kateri smodnika niti prav vo hal ni, v občiui komandirati. Ne, nik dar! Dovolj če plačujemo za kampla, ki je navadni majuh, invalidni davek« \ oliti hočemo može, ki so na listi Lju dske stranke, ker vemo, da so pošte® ni in za vse enako pravični. V Skrinjico bivšega štajercijanoa in laži-in -■\alida pa bomo na dan volitve poka-zau frgo. Obrež pri Središču. V nedeljo dne 16. t. m. je dal sedajni Pirkmajerjev. g er en t pri cerkvi razglasiti odlok o krajnega glavarstva, vsled katerega ima za dobo 3 tednov prevzeti gerent-sivo. Temu uradnemu odloku, ki ga ni bilo potrebno razglasitt, jo sam ia-žnjivo jjridjal: „Ker so se vse pritožbe izkazale kot neresnične". Teh bo -sed na odloku ni bilo in si jih je g. Raušl v svrho volilne agitacij1© sam zmislil, potvoril uradni akt in se javno pred cerkvijo zlagal. Vitan pri Središču. Tomažiča smo že tako z vračili, da Čita vse članke v „Slov. Gospodarju" brez — cvikarjal Hvala njemu! Zdaj pa išče tistega, Ki je to pisal. Ej, moj dragi Tomažič, ne trudi se! Ti si na bregu, jaz sem pa v grabi. Pri zadnjih volitvah, 23. novembra, sva meiaJa kroglice v eno škatljico, zdaj pa se bova ločila, ker je cela občina proti Tebi. Ze vemo zakaj ! Sam si si kriv, če razun svoje -ga in Makoterovega glasa ne boš imel več krogljic v svoji nemčurski Skrinjici. Pravijo tudi, da bi Tomažič rad tožil radi tega, ker. smo rekli, da v slu čaju Dragonar ni ravnal tako, kakor je odbor sklenil. Nai samo toži, ker bi sioer mi Isto ukrenili, ker pravijo, da mačka zaovili, če se ji stopi na repec. Zdaj pa srečno, atek Tomažič! Razborje pri Loki, Pri nas smo imeli zadnjo nedeljo, 24. t. m., lepo obiskan sestanek Kmetske zveze. Napravili smo pri tej priliki prošnjo na poštno ravnateljstvo v Ljubljani, da dobimo zopet nazaj poštni nabiralnik, Ki nam je bil pred enim letom odvzel, tipamo, da bomo uslišani. Sv. Lenart nad Laškim. Pohvaliti moramo vaščane v Kladju, ki so vsi do zadnjega plačali letošnjo udnino za Kmetske zvezo. Isto so storili pO večini tudi prebivalci v Fevčah in Rupertu. Naj bi bili vsem drugim v posnemova-len vzgled! Za našo stranko, ki edina zastopa zdrava načela, treba ne le govoriti, ampak tudi z denarnimi z leski prispevati^poPsvojih močeh. Sv. Rupert nad Laškim. Zadnjo nedelio je razlagal tukaj narodni poslanec Drofenik svoje delovanje v Beo gradu. Pravil je, kako je veren, da vsako iutro moli, udrihal pa je po duhovnikih, ker ti trdoglavci nočejo mirovati, ampak vedno politiko gonijo« O izvoznicah ni nič j)Ovedal, tudi ne , (ia je ¿>rdaj meja za živino zaprta ¿a da lahko kmetje sedaj živino bolj po ceni prodajajo. Ženo in dekleta še sedaj no smejo voliti, dokler župniki in kaplani to zahtevajo. Bomo že mi sa -mi naredili. Duhovniki so se ženam in ockletom odpovedali, torej roke proč od njih! Žene in dekleta so naše! Oče Spdanc so se pri tej točki posebno še sladko nasmejali in rekli: „Prkuš, te jo mor program, katerega se jaz dolgo že dr*im! Ja, ja, žene so naše! Povedal je tudi, kako moč in veljavo i ma,o tačas samostojneži v Belgradu , zato so davki sedaj tak veliki in drar it«nja neznosna; oni hočejo državo postaviti na trdna tla, komunisti pa so rogovdeži, k! hočejo vse podreti, zato sc se pri Sv. Rupertu samostojneži pri o! črnskih volitvah združili s ko-muniSii- In ii.ko je šlo naprej točka za točko. Seveda, ta presneti zvon je delal z-^ago, ker je neprenehoma zvonilo in a. govorniK je moral kričati in ponji vse dušne in telesne moči, pa Bo mu jo naredila mala nesreča. Nek-tiai se ie žaba hudo napenjala 111 je h^leb biti velika, kakor vol, pa je na zadnje počila. G. Droienik sicer niše počil SHAk, pa te šmentane hlače so bile proeiabo zapete, naenkrat so mu u-Sla do kolen 111 stal je precej časa v sam'!i gatih pred očacanimi poslušalci Seveda, kdor je hudo vnet za do.> ro m\ Jake malenkosti ne zapazi tako L;iBa'ti. Druge nesreče ni bilo, samo rejtfuSalcev je bilo malo in tako so bili gbfepod poslanec precej slabe vo -!je< No. od začetka nikjer prostora, razuu Špilano» in nekaj drugih „vz -pristašev zelo malo slabostoj-nežev, potem ta zvon in nazadnje Še hlačo, kdo bo potem vesel? .Turklošter je zadnji ponedeljek,' na Markovo, pokazal, kako odločno stoji ta župnija vsa v taboru Kmetske zveze. Ta dan smo imeli veličasten in lep shod Kmetske zveze. Udeležili so se pa razun vrlih JurkloŠterčanov tudi naši pristaši iz sosednjih župnij: Dobje, Sv. Lenart, Razbor, Planina, St. Vid na Planini. Tudi novi občin -ski odbor bo naš. Samostojni in soci' jalni demokratje so namreč kandidatno listo en dan prepozno vložili in jim je glavarstvo listo zavrnilo, kakor to zahteva postava! Baje so sa pritožili na Ljubljano, pa ne bo nič iz tega — ker postava je postava, če so jo tudi liberalci in samostojneži sami skupaj skovali!, Kako se izračuni število odbornikov, ki jih dobi pri volitvah vsaka stranka. § 37 vol. reda: ^kupna svota veljavno oddanih glasovr ;c se razdeli z za eno zvišanim številom občinskih odbornikov, ki jih je voliti Če se pri tej delitvi pokaže ostanek, se mora dobljeno število zaokrožiti na prvo večjo celo število; če pa ni ostanka, je dobljeno število zvišati za eno. Zadnje število je voliliio število. Nato se raz-dele z volilnim številom števila glasov, ki so oddani na posamezne veljavne kandidatne liste. Tako dobljeno celo število pokaže, koliko obč. odbornikov pripade posamezni veljavni kandidatni listi, g 38. Ako vsota teh odborniških mest pripadlih posameznim kandidatrim listam, ne doseže števila vseh odborniških mest, ki jih je oddati, se prvo pre-ostalr mesto prideli oni kandidatni listi, ki je dobila največ glasov, ako njen preostanek pri deljenju presega polovico volilnega števila. Ako ni tega pogoja, se prideli prvo preostalo odborniško mesto oni ki ndidatni listi, ki ima pri deljenju največji preostanek. Istotako je nadaljna preostala mesta zaporedoma odkazati onim kandidatnim listam, ki imajo nadaljnje največje preostanke. Ob enakem številu odloči žreb. Primer: Občina Maribor voli 40 odbornikov. Glasov je bilo oddanih 2939, in sicer je dobili SLS 496; IDS 499; JSDS 940; NSS 679; komunisti 325. Številko oddanih glasov 2939 se deli skoz 40+1, t. j. skoz 41, kar da 71-6. To številko se zaokroži na prve večje celo število, to je 72. Ta številka je potem količnik ali volilno število. Zdaj se delijo skoz volilno število števila glasov posameznih strank. Torej pri SLS se deli 496 : 72 = 6 in ostane še 64; pri JDS 499 : 72 = 6 in osiane še 67 ; pri JSDS 940 : 72 = 13 in ostane še 4; pri NSS 679 : 72 = 9 in ostane še 31 ; pri komunistih 426 : 72 = 4 in ostane še 37. Dobi torej SLS 6 odbornikov; JDS tudi 6; JSDS dobi 13 in NSS dobi 9 skupaj torej 38 odbornikov. Manjkata še torej dva. Od teh dobi JDS prvega, ker ima največji ostanek in SLS drugega, ker ima zaJDS največji ostanek. Ako bi pa n. pr.JSDS kot najmočnejša stranka imela ostanek, ki bi bil večji, kakor polovica volilnega števila, bi ona dobila prvega še manjkajočega odbornika, če tudi bi njen ostanek bil manjši kakor oni pri JDS. Mlin na Loki poprej Rengo pri Ptuja eqyo melje in izmenjava vse vrste žita, Mlin je na 9 popravljen, ter izdeluje tudi zdrob -m ICupuie vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni, RIHARID ORSSICH, PTUJ. Na debela. Ka Miro* Žtčnato omrežje za kokošje ograje, za vrtne ografe, omrežje wr presojanje peska is gramoma žičnate pletenine in «ta s& muko ta mline, kakor j»ane efena-ge pletenine in košare bo v nalogi samo pri ikdebmtteljst Josipu Antloga» Maribor, Trs svobode (Sofijin trg). Za pismena vprašanja naj se priloži znamka. m najtopleje priporočamo pri naknpovanju špecerijskega blaga, posebno kave, čaja, riža, olja, sladkorja, \ mila. petroleja itd. NOVO t?flOVfllO Frece & Plahuta «eSMBOSSflHP CELJE) Aleksandrova ulica (prej Kdoditorska uiica) Kadar pridete v Celje, zglasite se, da se prepričate o res nizkih cenah in dobrem blaga. Razpošilja se tudi po pošti. V zalogi cerkvene sveče po znatno znižanih cenah. ?-io MU UZIAIIUL Trria-rra Podpisani obžalu-±£JiS V d. jem, da sem g. M. Flamfcerger talil s ie», da sem govoril neresnične dovtipi o njej, namreč, da bi se bila nespodobno I obnašala. Tem potom jo proiim j ©dpaSčanja in plačam soinljike stroške, ter Jo zahvalim, da j» odetop.ia od tožbe. 825 Ivan Octirk, Dobje. T^lia/tri» Podpisana v dragfc l/.JttVtl. jaTDo iijav lam, da »a svojim sinom ca bom plačevala nI kakih dslgov Lem^l Marija. Velenje. 812 j Mnfn ter letoiaji 1. maj JU. Ubili. piidB M nedeljo, se bo »ržil običajni živinski i* kra-ssauki sejem namesto 1. maja že w soboto 30. april*. 3.9 ITiief; kopeje rs-kc množino J&.USM Jn pi,xa BajTižje Mne Karol Sima t Poljčanah. 4—4 259 Okoli 30.000 kom. petletnih smreko tih mladik ima ¡¡a prodaj Ivan Veikljan, posest, v Kozjem. 8—3 385 na dva aH tri kamne ali na valjarje z vodno močjo $a»n z vodno močjo s« tudi iiče h f\lin kal*no, prrovrsno, .11.VJJü , prodaja poceni F. Gniliik, Maribor, ífeijska ce ta Et. 2o. 325 Mlin posneje tudi v kap. Ptuja za poatsjo. v najem in T. Kuhar v 3—8 284 Pa7a»( Vsakovrstni polj»' ruzurj deljski stroji, mi rovna roba, dospeli od prvovrstnih Minske kamne za Žrmlje, brusna kamne vsake velikosti, tor lepih kosnih kamnov, po najnižji eeni na pudaj, odjrema točna in solidna. Jožef Planine, Bratec. 1—6 326 Vinogradniki ^ vratne cepljene trte čistih in ms-ianin sort prodajan po 4 E konta i. Imam tndi ia prodati močno vkoreninjene bele ¡mamice kom. po K 1'60. Franc Hc. »¡»t, po», in trtnar, Bioatje, požia JurSicci pri Ptuju. 8—4 2?0 čehoslovalkih ter avstrijskih to-varen. Posobso priporočam k nakupu: vitle, vsakovrstne mla- tilnice, žitne čistilne mline, trijerje ali žitne odbiralnike, alamoreznice, sadne in grozdne mline, drobilne mline, travniške in njivne brane, gnojnične črpalke, vodovodne ce vi, motorje in parno «troje, po dnkane brs iparikiie, droredn» koruzna sejalne stroje, plečke z» okopavanje ia o-tavanje ter mlačne posnemalnikb Oskrbim slamo-rezsie nože ter popravilo strojev Dajem točno pojasnita. Postrežba solidna. lian Hsjny, Maribor, Aleksandrova cesta 4B, nasproti gl. kolodvoru. 3 146 Vinogradniki dij je Se več tiso* na u o cepljenih, In tudi več tisoč nerepljeoe bele imarniee. Cepljene ti te sta- i nejo 1 komad K 4.—, necepljena bela Smamica pa stane 1 ko nad K 1*60. Kdar še kaj potrebije, naj se takoj clasi pri Francu Slodnjak, trtnar pri 8*. Lovreosc » Slov. gor., p. joršinoi pri Ptuju. 1-3 816 Žaga ie mlin a v-čjo stalno vodno močjo v 8a | vinjski dolini se proda. Resni i kupci naj javijo svoje ponudbe pod „8arinjsfra dolina*' na uirav. tega llpta. 2—3^290 K a debelo I Na drobno I OBLEKO. Priproste ia flanjSe, Točno in »0-lidco delo. Dobro bla«o Ceneje itakor kjerkoli, samo pri: AlojtjU Arbeiter v Mariboru Dravska ulica St 16 (pri starem mosta). 6 10 225 ITJ "Jj> z vrtom in nekaj sada m LLI»a< drevjem v bližini mesta Hov. Gradec se preda po o in: 50.000 kron. 3esal ponudniki naj se obrnejo na npravjJšt o 8lov. Gospodarji. 811 Smrekova skorja in smrekovo čreslo, suho, cdravo, e kupi Ponudbe z navel1)o cene je poslati na t ivarno ninja Freand, Maribor, 1-8 814 pSitiva^ trga Eosjioe Štajersko) a lepo aidano hiio ter vi ičailjo in hlevom, posestjo obsega približno 20 oraov aemlje z 2 in pol orala novo naiajtnc v molitev in blag spomin. Gabrovlje—Konjice, dne 24. aprila 1- 21. 824 ŽalaJoCa rciblu, Zahval«. Ob sinrti naiega nepozabnega soproga, oieta, t»er« ln dedeka, gospod» Leoo^ida Petovar, izrekamo iskreno zahvali vsem, kateri so nam v lako obilni meri izraiili svoje sočutje, kateri so prihiteli od blisu in dalei, ter ga spremili k zadnjemu počitka. Posebno se zahraljcjemo za spremstvo k ve&nemu počitku preč. dnhovičini ilaiti č. g. kanoniku Bohanee iz Šmarja pri Jeliah, kateri je volil kondukt, či. gg. usmiljenim bratom iz Žalca ia Ktndije. ceij, učiteljstru Sreinjike iole, ki se je korporativno z lolik, otrepi udeležilo pogreba, takajSnji proitoro^jni polarni b.-ambl aa korporativno udeležbo, perakema odseku za petje iab-stlak, kskir tt.di odposlanstvu trgovskega gr^mij* or-motkeg». Prisrčna hiala tudi vsem, kat>iri *o počastili naSega blagega potojnika s polaritvgo j./el;pib teater. Iranjkofii, 25. aprUa 1921, 820 ŽsluJoU ostali 1—3 8281 izdajatelj ln «aLi Kat lisk. dmtStvo. Odgovora! liradnjLfcu ^lado EnSenjat ffisk CirUove tiskarne s Maribora,