gotovini
! • lili;
|SARNA
* f >'	'
MM
Poitnina platana v
SREDA, 1*. AVGUSTA 1958
10 dinarjev
LETO VI
LISI ZA DOBRO VOLJO IN SMEH - IZHAJA VSAKO SREDO	STEV.	82
TEREMTETE
— VeS, Lajoš, Rakoši bi rad pokazal, da je — čeprav je propadel — še vedno on gospodar v hiši. Zato je dejal Imre NagyJu:
»Imre, skrij se hitr# pod mizo!«
Kaj je hotel nag ubogi Nagy? Po vseh štirih je zlezel pod mizo. Rakoši se je zmagoslavno ozrl, nato pa ga poklical:
»Sedaj lahko zopet prideš ven, Imre!«
»Nočem!« Je dejal ta Jezno. »Nalašč nočem! Ti bom že pokazal, kdo je ministrski predsednik na Madžarskem!«
— To Je stari vifc, Pišta. Toda da se ga lepše povedati! Poslušaj:
»Rakoši propadel Je
In tudi »Szabad N ep«.
Ubogi Imre Nagy
ZLATA PRAGA!
— Dobri den, pan Bohu-mil. Kam pa? Na počitnice?
— Kje neki, pan Franta!
— Oprostite. Mislil sem, ker nosite kovček v rokah ..
— Kakšen kovček? To je vendar samo moja listnica.
— Listnica?
— Seveda listnica. Ali Se niste aliSaU za nov zakon o legitimacijah? ...
— Nekaj sem slMal, da bodo vpisovali v legitimacije vsako izpremembo bivališča, ki traja več kot eno uro...
— AJiu vidite, pan Franta In Jaz sem na nesrečo
—	trgovski potnik!
ZAČUDENJE
Profesor astronomije razlaga obiskovalcem zvezdar-no;
— Točno čez petnajst minut boste lahko videli popoln lunin mrk...
Neki tržaški trgovec se glasna začudi:
— Ostia! Ma kaj bo tudi na luni čez petnajst minut stopil v veljavo italijanski zakon o odmeri davkov?!
pa kljub temn ostal propadel človek je...«
— Isten bizony, Lajoš, ti si pa cel poet. Le rima se ti bolj slabo — tako kot Amerikancem v Koreji. V nedeljo, ko sta Duiles in Sing Man Ri podpisala pogodbo o vzajemni obrambi in varnosti, je Sin* Man Ri potrepljal Dullesa po ramenn in dejal:
»No, kolega, upam, da se sedaj čutite varnega?«...
— Ce sem Jaz slab poet, Pišta, pa ti nisi na tekočem. Ne veš še tega, da so Francozi sklenili, da ne sprejmejo italijanske konkurence vladne krize, češ da je to njihov patent. Ker ae pa Italijani s tem ne morejo sprijazniti, trdeč: vse ob pravem času, so se Francozi razjezili in odšli vsi skupaj na — dopust. .,.!
OPTIMIZEM
— Nu, Serjožka, kako Ja kaj?
— BoljSe, boljše...
— Vraga! Pa menda nisi postal član CK?
— Kje pa! Jaz sem mislil drugače:	boljše kot jutri...
ZOOLOŠKI POUK
»Očka. kdo je hitrejši — dirkalni konj ali golob-
pismonoša?«
»Jasno vendar! Na zemlji je konj hitrejši, v zraku pa golobi«
SLABE ZVBZE
»Ne vem, kako lahko trdiš, da so železniške zveze s tem krajem tako slabe?« Saj imaš vendar vrsto vlakov: tistega, t katerim bi moral jaz {»iti, tistega, s katerim si ti mislila, da pridem, potem tistega, katerega si zamudila, ko si me nameravala čakati, razen tega ie tistega, s katerim sem dejanske prišel in končno tistega, s katerim bi pravzaprav moral priti .. .«
Blaž Mozol:
Nenadomestl »vi nepogrešljivi
(Posvečeno nenadomestljivim strokovnjakom za marsikaj)
Lojze Sraka, bivši komercialni podjetja »Krama-export« je nervozno korakal po celici gor in dol. Danes mu ni bilo treba iti z ostalimi kaznjenci na delo, ker sl je včeraj pokvaril želodec s slanino, ki mu jo je poslal v zapor zvesti prijatelj Pepe Lisica. Zato se je lahko posvetil razmišljanju o položaju, v katerega je zašel tako rekoč po tuji krivdi. Kajti listek, Id mu ga je poslal Lisica v slanini, je zahteval treznega premisleka in obširno analizo nove situacije, ki Je nastala zaradi intervencije podjetja »Ihahaprom«.
»Kakšne Sanse!« Je milo izdihnil, ko Je še enkrat prebral listek. »Jaz pa zapravljam dragoceni čas tukaj za rešetkami. Pepe je res kolega in pol. Kajti brez prošnje podjetja ,Ihahaprom* za predčasni izpust .tovariša Lojzeta Srake, strokovnjaka za trgovino z inozemstvom, ki Je Imenovanemu podjetju ne-obhodno potreben v svoj-stvu bodočega komercialnega direktorja..bi moj položaj ne bil zavidanja vreden. Precej stvari so ml naprtili I Zloraba položaja, utaja denarja, sprejemanje In dajanje podkupnine, razen tega pa so še začeli pogrevati stare stvari: afero z .Narodno imovino* iz leta 1945, afero z živilskimi kartami — čeprav Je to že popolnoma zastarela stvar, ker so karte že davno odpravljene —, potem zadevo z utajo, prekupčevanjem in Izkoriščanjem osnovnih sredstev podjetja ,2irafahamham‘ — čeprav je takrat že odsedel predpisanih osemnajst mesecev — In sedaj Se tale drobnarija s podjetjem fKramacxport‘. Mar naj zaradi ubogih treh milijončkov sedim tri leta?!«
Lojze Sraka Je žalostno zavzdihnil.
»Kakšen socializem je vendar to, če si človek ne more dvigniti življenjskega standarda svojemu stanu primemo, če mora sprejemati inozemske zastopnike v svoji reprezentativni pisarni samo zato, ker še nima svoje lastne vile tako opremljene, da bi lahko brez bojazni sprejel v njej tudi najbolj razvajenega ameriškega bankirja?!«
Lojze Sraka je legel na pograd in skušal zadremati. Se enkrat je segel p° listku in zamišljeno zlogo-val:
».. naše podjetje ,Ihaha-prom' Je prepričano, da bo tudi sodišče uvidelo, da J0 zadrževanje nenadomestljivih gospodarskih strokovnjakov v zaporu zaradi malenkostnih nebistvenih prekrškov neelastične zakonodaje nafiemu gospodarstvu škodljivo, ker ...«
Lojze Sraka se je blaženo smehljal. V sanjah se Je že vozil v elegantnem »Cadillacu« kot komercialni direktor podjetja »Ihahaprom« v MUnchen na pogajanj« z zastopniki tvrdke »Kirchenfleisch A.
O.« ..., ko ga Je neusmiljena roka upravnika zapora prebudila v stvarnost. Upravnik ga je obvesti!, da je tožilstvo razširilo obtožnico proti njemu zaradi prevar, utaj ln tatvin, ki so bile še naknadno ugotovljene...
Ob istem času pa si je Pepe Lisica tlačil v žep mastno provizijo na nakup novega, luksuznega salona za bodočega komercialnega direktorja podjetja »Ihahaprom« — nenadomestljivega strokovnjaka Lojzeta Srako...
NESPORAZUM
— Kaj pa je vaš sin?
— Pravijo, da je pisatelj.
— Ali piše za zabavo ali za denar?
— Meni piše samo za denar!
Brez besed	»Beživa,	draga,	nekdo	»Da,	da,	njegov	oče	Je	»VeS,	kraljica	nosi	apet
naju opasujel«	takrat	prav	tako	izgledal!«	nojeva	peresa!«
—	Slgnori, zahtevata, da se nam krita šteje kot plačani dopusti
Diplomatske dopustniške
aP
*
—	Očitati 80 mu, da Je bU njegov govor v parlamentu premalo ognjeviti
—	Prekleto dobro molze! Gotovo Je Iz ministrstva za kolonialna vprašanja...
frau klicek in FRAU MURŠEC IMATA SPET BESEDO
— Jesaskristastana, zo bos, frau Kllček, homs šo kert?
— Bo den! Kaj te je blo los, ltpste frau Muršec?
— Kaj virklt niste Culi za te kšiht fon da frau
Rupriht?
— Bos fir a frau Rupriht? Ajne zolhene jaz iba-haupt sploh nena poznam! Kaj je filajht prišla herun-ta fom Grac?
— Vajs da tajfl, od kod se je jec aufamol prkazala. Prija pa je bla te frau Rupriht a olte Marpurge-rin! Saj se je zagvišno morete erinat, noh fon hitla-cajtn vek! Tes voar jo te, te bos ima zo a morcgošn kopt hot, tam drausn v Prestanic!
— A te do! Natirli se vem erinat! Tota je bla, oja, zo ane tauzentpercen-tige! Ta haupt papnrajsar-ca je bla, jojojo, natirli se vem erinat...	*
— Najo, najo, najo! Zegns, da jo poznate! Ho-bioe ksokt!
— Zepstfarštendli, zelpst-farštendli! — Jasno natirli, da jo ne poznam tak gane genau, oba hitla te soldatn pa esesari, te homs ma ar-colt, da je bla tak nariš na njih, da bi za jih vse her-holtala...
— Obana, zobos! Net-rnegni — Jesasmarjand-jozef zo a piskurn! Če bi jaz bla soldat, netamol anšaun tet zo ane!
— Jo, oba kak ste glih na njo zaj gor prišli? Izl šo vida cruk? Kaj jo te niso finfundfirciga bek 11-frali? Te voar ja zo ane hohnaci...
— Natirli je cruk. Gane šttil se je pršlajhala, nah pa je mela cofort en ko-meradarobend gor na Šo-bahofi s svojimi starimi frajndrlami.
— Obagens! Zo bos! — Te so pač nah zaufali zagvišno vi di narišn, tes kenima furšteln, majna-draj!
— Kloar! Ne nah pa, denkns ina, so s pištolnami umanand strelall, te tepn, da bi jo vsi gane za ziher vedli, da so stari .kamorati Šovida bajnand!
— Na servaskšeft, zolhene tepn, majnazdl!
— A bos, tepn! To je še ftll cuvenik za zolhene tamlš hunclojte. Anštot, da bi tl inere pistoletln lepo frštekall, te pa grejo ž njimi tak nariš umanand fuhtlat!
— Jesasjesas — denkns Ina... da bi šo vida ... tak ko ajnofirciga. te boknkrajclatn...?
— A bo den, te kuhl-hflldn! Samo glih lauta šererajn bojo mell, te tepn • • glih tak vi te hokn-krajclate frau Rupriht, ?egns, zo is te kšiht! Jojojo!
BURNA DISKUSIJA ODBORA ZA PREIMENOVANJE LJUBLJANSKIH ULIC! PEPE IZ ROŽNE DOLINE VLOŽIL SVOJ VETO! ZADEVA BO PREDLOŽENA SODIŠČU V HAAGU!
Dopisnik agencije »Totipress« nam sporoča, da je bila sinoči plenarna seja odbora za preimenovanje ljubljanskih ulic, na kateri so obravnavali predlog prebivalcev Rožne doline, da se Rožna dolina preimenuje v Travnato dolino. Prebivalci Rožne doline so svoj predlog utemeljili z dejstvom, da je trava prerasla že skoraj vse ulice, tako da je ime Rožna dolina neprimerno za ta košček naravnega parka. Ker je po burni razpravi, ki je trajala vso noč, vložil Pepe iz Rožne doline svoj veto proti temu predlogu, bo zadeva predložena mednarodnemu sodišču v Haagu
IZJAVA ZNANEGA DOLGOPROGAŠA HAGGA ŠPORTNEMU DOPISNIKU AGENCIJE »TOTIPRESS«
Ob priliki nedavnega obiska v Ljubljani je znani dolgoprogaš HSgg izjavil športnemu dopisniku agencije »Totipress« sledeče: »Ljubljana mi zelo ugaja, Posebno mi pa ugaja vaš sistem prestopanja na tramvajih, ki je živ odraz skrbi, ki jo posveča direkcija KC2 množični vzgoji doigopro-gaških kadrov. Verjemite mi, če bi jaz živel nekaj časa v Ljubljani in bi bil prisiljen prestopati s tramvaja na tramvaj, bi si upal na prihodnji olimpiadi postaviti svetovne rekorde v vseh tekih, začenši s tekom na 100 m, tekom čez zapreke pa vse do maratonskega teka. Sporočite tramvajski direkciji, kontrolorjem in vozačem tramvaja moje iskreno priznanje!«
PRAKTIČNA NOVOST NA LJUBLJANSKEM gospodarskem TRGU
Kakor nam javlja sodelavec agencije »Totipress« iz Ljubljane, bo v prihodnjih dneh podpisana pogodba med direkcijo »Avto-slovenija« in predstavniki ljubljanskih pekarn o dobavi večje količine belih štruc, ki jih bodo — okusno pakirane in opremljene z zaščitnim znakom — vrgli ljubljanski peki na trg kot nadomestek za gobe za pranje avtomobilov. Kakor smo izvedeli, je ta novost vzbudila veliko zanimanje tudi med tujci
UČITI SE, UČITI SE, UČITI SE
(Piše ta mau Zane iz Lublane)
Pr nas u šol mama an pr-foks, k je zlo kunštn, k nam ceu let prau, de se je treba ceu žiulejn učit. Jest mu nism douh vrjeu, zadnč pa sm vidu, kok sta dva millčnka pelala po Betou-nou ulc enga pjanca, k je biu nadekn ku žvau. Ko so ga pelal mera, je adn mule, k ni iz naše kompanlje, uprašou millčnka:
»Za kua pa ženete gaspu-da prfoksa u arest? A je kua sunu?«
Miličnk pa je djau:
»Neč ni sunu, ampak tku
Težak primer
— Vei, doktor, kadar preveč delam, čutim strašen glavobol...
— Hm, pa se tl to pogosto pripeti?
— Ne, vsaka tri leta enkrat!
se ga je nažru, da ne ve, kok se piše.«
Tist mule pa je potli reku, de tolk ve, da je tale žvau prfoks, kok se pa piše, de mu ni znan. Potli sm pa še jest stopu bliž, de b vidu, če ga poznam, pa sm ga prec spoznau: tista žvau je biu naš prfoks, k nas uči, de se je treba ceu žiulejne učit. Zdej mu pa rad verjamem, de ma prou:	ceu
žiulejne se je treba učit! Ne sam u šol, tud na ulc se člouk dost nauči!
UTRINEK IZ LJUBLJANSKEGA RADIA
Radio Ljubljana: »Danes popoldan bo na strelišču ob Dolenjski cesti množično streljanje poedincev ...«
Opozarjamo slučajne poslušalce Radia Budimpešta, naj se ne prestrašijo, če bodo v eni prihodnjih oddaj slišali o množičnem klanju prebivalstva v naši domovini, ki je zadnje čase »kar javno in ga celo objavljajo kar po radiu«!
KDOR MORE...
Matajev Matija se pripelje v Ljubljano z vozom, pa jo reže kar lepo po tramvajskem tiru. Tramvaj pride za njim, zvoni, zvoni. Nič Matija se smeje, tram-vajer preklinja potem pa se zadere:
— Vraga, kaj se res ne moreš umakniti. strela gromska!
Matija pa se še bolj sladko smeje:
— Jaz se že lahko — le ti se ne moreš ..!
w
»Slovenski poročevalec«, 26. julija 1953: Prodam dvoton-sko harmoniko ...
Človek bi jo še kupil, toda — žal — ne ve se, ali harmonika morda spušča samo dva tona ali pa morda — tehta dve toni!
»Ljudska pravica«-»Borba«, 2. avgusta 1953:	V članku
»Ob zaključku sezone SNG v Mariboru«, ki ga je napisal Franc Srimpf Informaciji na ljubo — kakor trdi sam — beremo, da je režiral Budakov »Metež« Ferdo Delak.
Ker je »Metež* dejansko režiral Fran Žižek, smo čltatelji močno v dvomu, ali je bil članek napisan res »informacij! na ljubo«.
»Slovenski poročevalec«, 2. avgusta 1953: V »Pletenini« v Kranju izdelujejo ženske in moške vestje, dekliške vestice in kuli jakne... Frau Muršec in Frau Kllček sta zelo radovedni, če morda v »Pletenini« ne Izdelujejo tudi še
hemtne, hozne in hand-šue?
»Slovenski poročevalec«, 2. avgusta 1953: Neslišno se kolona za kolono približuje svojim utrjenim položajem ..,
Ker v nadaljevanju izvemo, da je kolona pozneje napadla te položaje, se nam zdi to njihovo početje nerazumljivo. Ce so bili položaji že njihovi, čemu jih je bilo treba sploh še napadati?! »Ljudska pravica«-»Borba«, 10. VHL 1953:	»Poroštvo
proti ponovni amnestiji na Koreji...«
Uboga Koreja! Se amnestije ji ne privoščijo. (Sing Man R! je bolj za agresijo.)
»Ljudska pravlca«-»Borba«, 10. VIII. 1953: »... posebno sporočilo in deklaracija 16 držav računata na politični užitek...«
Državljani, pazite, da vaši počitniški užitki na morju in v hribih ne bodo — apolitični!
DOPUSTNIŠKA LIRIKA
(Asociacija na Goetheja, ki je prišla na misel domačemu dopustniku ob cenah v nekaterih naših hotelih) Po vseh hodnikih je mir,
v veži pri vhodu portir
dremlje ves tih; ščurki so v luknjah pospali. Tukaj prav kmali zapihaj prepih!
V	NEKEM GOSTINSKEM OBRATU
1. dejanje. — V restavraciji Osebe: On, ona in natakar.
Natakar:	»Klanjam se.
Ljubim ruku, milostljiva. S čim lahko postrežem? Krasno pecivo imamo, milostljiva . Fine kranjske klobase smo dobili, gospod. .«
2. dejanje. — V kuhinji. Osebe:	Natakar in glavna kuharica.
Natakar (ogorčeno): »Dve divki, madona! Ta prekleta banda se je nažrla že doma!«
Zastor pade.
POPUST
— Po čem je kilogram?
— Tri sto dinarjev.
— Tri sto dinarjev? Hm, veste — jaz sem namreč od trgovinske inšpekcije.
— A tako! Potem je pa samo dve sto petdeset!
NESPORAZUM
— No, Sonja, kdaj se boš poročila s Pepetom?
— Cez tri leta.
— Kako to? Pa si vendar rekla, da bo poroka takoj, ko bosta imela hišico pod st reho...
— Seveda. Ampak Pepe mora še prej odsedeti svoje!
KISLO MLEKO
Mestni sinček je na počitnicah na kmetih.
— Mama, poglej samo, kako žalostno se drži ta kraval To je gotovo tista, ki daje kislo mleko!
OJ TE MENZE...
— Pazite vendar, Ančka, že zopet ste pustili na vsakem krožniku umazan prstni odtis!
— Tovariš upravnik, to je samo znak, da imam čisto vest in se nikogar na bojim!
POSTREŽBA la.!
»Natakar, steklenico radenske vode, prosim!«
»Želite veliko ali malo?«
»Malo!«
»Zal malih sploh nimamo!«
»Dobro, potem pa dajta veliko.«
»Velike so nam pa zmanjkale .«
OGORČENJE
— Pisalni stroj je prava hudičeva iznajdba!
— Zakaj?
— Zato. ker vsi slišijo, če nič ne delaš.
Italijanski humor
•Povej mi, no: Jaz »em vlomil Y banko, kaj pa tl?«
J
»Ta aoba Je za goste, ki spijo skrčeni. Cc se pa gospod telijo stegniti, naj Izvolijo v sobo z daljšo posteljo in višjo ceno!«
»Končno vendar civilizacija!«
I
f
Cvetličarka: »In praviš, da dm ljubili Niti enkrat ml I« nisi prinesel lopka rol!«
»...postalo Je topleje In polagoma slačim moiu pulover.«
»Dragi sin, sugestija zmore vse. Poglej, tale avto lahko vozi čez prepad zato, ker vozač ne ve, da so most podrli.«
»Draga, moje oči so le zate!«
•Oprostite, rada bi Imela I« naslov frizerja gospoda predsednika sodišča.«
•Veš, avto parkiramo kar ▼ Riba (ienl): »Moj »Da, doktor, šlo Je hiši zaradi radia.«	bog,	kako	sl	se	spre-	prav	zares	brez	bo-
menila!«	lečln.«
OBZIRNOST
Ko Je ameriški pisatelj Willlam Faulkner dobil Nobelovo nagrado, je ob povratku iz Stockholma priredil na svojem domu večji sprejem. Pri tem je njegova žena pozdravila nekega gosta:
■— Vam pa raje ne bom ponudila cocktaila, saj vi ste predsednik antialkoholne lige!
— Ne naravnost, gospa, jaz sem predsednik lige z* pobijanje nemorale.
Tedaj je vzkliknila gospa Faulkner:
— No, saj sem vedela, da vam nečesa pač ne smem ponuditi...
NESPORAZUM
— Svoje pesmi bom dovolil objaviti Sele po svoji smrti.
— Bojazljivec!
SORODSTVO
Seznanil sem se nekoč z bratom našega komponista Slavka Osterca in ga vprašal:
»Ste tudi vi četrttonski komponist?«
»Ne,« pravi, »pač pa pollitrski!«
Paj.
DRUGO OPOZORILO
Nekod ao pisatelja Stefana Zweiga, ki Je dobil Nobelovo nagrado, naprosili, naj na neki prireditvi prebere kakšen odlomek iz svojih del. Zweig je odklonil, rekoč:
»Odkar sem dobil pri trojem zadnjem predavanju dva resna opomina, sploh ne berem več Javno svojih del. Ob tej priliki sem namreč opazil, kako je najprej eden poslušalcev potegnil U šepa uro in pogledal, kako pozno Je še. To Je bil prvi opomin. Toda ko Je nekaj minut kasneje še drugi poslušalec ne samo zamišljeno gledal na svojo uro, ampak Jo celo prislonil k ušesu, da bi slišal, če sploh še gre — od tega drugega opomina Javno ne berem več!«
SLAVA
Napoleon Je bil rad piker. Nekoč Je svojega zdravnika vprašal:
»No, kako — ali ste 2e mnogo ljudi spravili na oni svet?«
Zdravnik se Je priklonil:
»Ne toliko, Vaše Veličanstvo, kot vi, in celo ne a toliko slave..^
NEKAJ SHAW0VIH
Neka starejša dama U visoke angleške družbe j* v družbi morila Bernard* Shawa s tem, kako prav njej njegovo pisanje ugaja*
»Ali se vam ne zdi, mi' ster Shavv?« je dejala, »d* imava midva mnogo skupnega?«
»Seveda,« Je zamrmral Shaw, ki je takrat še bil preko sedemdeset let star« »rojena sva v istem sto« letju!«
• • •
Bernard Shaw Je bil za« grizen nasprotnik žvečilne* ga gumija. Nekoč Je izjavil o njem:
»Ce vidim koga žvečiti gumi — pa naj bo ženska ali moški, mlad ali star, se nehote spomnim na kravo> ki prežvekuje — le d» krava to opravlja * mnog« več ljubkosti In nežnosti!«
»Najbolj gotovo znamenje, da je nekdo slaven^ je dejal nekoč Bernard Shavv, »Je v tem, če m« začno pripisovati duhovite Izreke, ki jih sploh nikoli ni izrekel!«
VASA STVAR
Kmetič Je peljal s parom volov voz sena po ozki cesti, ko mu pride naproti cesar Franc Jožef s svojim adjatantom, ki Je bil takrat tam v okolici na lovu. Adjutant Je stopil h kmetiču in ga nadrl:
»Hej, kaj neki misliš — kdo se naj umakne? Cesaf ali tvoji voli?«
Kmetič Je zmignil z rameni:
»Veste, v to se ne vmeša' vam — to Je vaša stvari Zmenite se z voli...«
DUHOVITA HUDOBNOST
Slovita francoska gledališka Igralka Sarah Bemhardt Je bila nenavadno suha. Zato jo Je kritik lista »Figaro« predstavil svojim filtateljem takole:
—	Ko sem sinoči stal pred vhodom v gledališče, j* zapeljala pred vrata Talije prazna kočija. Kočija! j* odprl vrata In — kaj mislite, kdo Je Izstopil iz kočije? Sarah Bernhardtoval
CEMU
Na neki prireditvi v Parizu sta se srečala belgijski diplomat In njegov star angleški prijatelj. Pogovor ** je sukal seveda o politiki. Anglež Je Belgijca z rabil«** posmehom vprašal:
»Povejte ml no, čemu Imate pri vas v Bc’ >lji ipl«® celo ministrstvo za mornarico ca teh nekaj ladjic. ® Jih Imate?«
Belgijec mu Je odgovoril:
»To vam bom lahko povedal takoj potem, ko m* boste pojasnili, čemu imate pri tako slabi prehran1 v Angliji ministrstvo sa prehrano?«
Maksi Zdraha:
POTREBUJETE SOBO?
Čudno vprašanje! Skoro neznano v današnjem izrazoslovju. Pa vendar ni tako neupravičeno! Kako dobiti »obo — to je mnogo bolj Pogosto vprašanje v premnogih monologih, dialo-*“> skupinskih razgovorih ta množičnih zborovanjih.
Odgovoril vam bom na Prvo vprašanje r— ali bolje, fcaupam vam recept, samo nikar ga ne povejte dalje!
Stane je človek, ki se Jnajde! Organizator, kot ga treba iskati! Ko se je Preselil na novo službeno n>esto, ni bil niti najmanj v zadregi za sobo. Poiskal 1* tisti del mesta, kjer so Olepša stanovanja, vile in Podobno. Čudovita zakonitost našega časa je namreč v tem, da so prazni stanovanjski prostori samo tam, kjer go lepa stanovanja. Prepričajte se sami: vsa talina, vlažna ln umazana stanovanja so zasedena do Zadnjega kotička, v lepih stanovanjih pa je prostora Vedno na pretek! V eni sobi stanuje brat, ki je že osem *et na službenem potova-niu, v drugi teta, ki je ‘trenutno« v zdravilišču, v tretji stric, ki je še v Ame-ttki itd. itd.
V	tistem predelu mesta torej, kjer so najlepša stanovanja, sl Je Stane Izpisal nekaj imen in poklicev z vizitk na vratih stanovanj. I oborožen Je odšel V Jo hišo ln pozvonil na prvih vratih.
»Ali bi lahko dobil pri vas tisto sobo, ki Je trenutno sedaj prazna, draga gospa?« je pričel ofenzivno Stane, čim so se vrata odprla.
Bitje za vrati Je od presenečenja odprlo usta na *te la j;
»Kako? Pri nas sobo? Kako pridete na to misel J tej stanovanjski krizi? Le **ko pridete na kaj takega?«
Toda Stane Je bil pripravljen na vse. Potegnil J® lz žepa beležnico in dejal;
»Oprostite, toda to sem **vedel tam v sosednji hiši PH inženirju Zemlji.«
Mina je vžgala na prvi Udar.
•KaaaaJ? Ta pripoveduje takšne stvari? Seveda, to Je •otovo zopet njeno maslo) In Pri tem ima sama dve Id Jih sploh ne upodablja. V eni ima prijavljenega dna, ki Je že davno ' službi v Bosni, v drugi J? nečaka, ki se le rodil nJ-..«
, ‘Toda, gospo, tudi stran-f? n&d njimi. Korenčkovi.
mi Isto rekli!«
Stane je še nadalje črpal zaklade imen, nabrane z vizitk na stanovanjskih vratih.
»Seveda, tudi Korenčkovim je treba stegovati jezik! Naj pogledajo raje, kdo spi pri njih v srednji sobi, kjer imajo prijavljeno tisto učiteljico, ki se je že davno poročila v Dalmacijo!«
Tako Je Stanko izvedel še nekaj imen in prostih sob. S temi podatki je odšel k vsem prizadetim, kjer je, na podoben način, izvedel dragocene podatke za poldrug ducat praznih sob v bližnji in daljni okolici.
Lahko je bil zadovoljea
V	nekaj primerih so mu sicer vljudno, toda odločno zaprli vrata pred nosom, dvakrat so naščuvali nanj psa in enkrat ga je neki geometer vrgel lastnoročno skozi vrata. Toda končno je našel, kar je iskal!
Pri Požgajevih je umrla pred dobrim tednom teta. Stane je napravil služben obraz In zamrmral prepadeni gospe Požgajevl nekaj takega, kar se je slišalo kot »stanovanjski urad« in dejal:
»Izvedeli smo, da vam je pred časom umrla teta in da Je njena soba prazna. V to soba pride sedaj družina s štirimi majhnimi otroki. Brez ugovorov, gospa, dobro veste, kakšna stanovanjska stiska Je!« Je prekinil nesrečno gospodinjo. Sele, ko Je obSimd razložila, kako ln zakaj ne more vzeti družine s štirimi majhnimi otroki, se Je Stane zamislil in dejal:
»Dobro, potem lahko poskusimo drugače! V to sobo se preselim jaz, ona družina pa naj gre v mojo sobo, Id Je mnogo večja — veste, družinam je treba pomagati!«
Solze radosti so blestele gospe Požgarjevi v očeh, ko Je Stane pol ure kasneje prinesel svoj kovček ln zadovoljni so bili vsi — razen...
. . razen tebe, dragi bralec, ki morda tudi iščeš sobo ln zavidaš Stanetu njegovo srečo ln sposobnost. Toda ne bojte se — poskusite! In če se ne bojite pspv ali razjarjenih geometrov, dobite morda sobo v še lepšem stanovanju kot Stave, kajti soba pri Požgajevih Je bila najmanj lepa od vseh, ki Jih Je pred tem oblezel — kar Je gotovo posledica tiste čudovite zakonitosti, po kateri so prazne sobe le v najlepših stanovanjih...
STRUPENI SHAW
Ko Je bil Shaw še majhen, ga Je nekoč vzgojiteljica rftela, ker ni znal zgodovine Svojo pridigo Je zaklju-takole:
. — V tvojih letih sem že znala našteti na pamet vse ■ngleške kralje!
Mali Shaw Je strupeno pripomnil: i To vam rad verjamem. Takrat, ko ste bili v mojih ^n, jih je bilo rtit še zelo malo...
— Veš, v skrbeh Je, da ca Ji druce	—	Končno enkrat glavni odmor! Z*
ne prevzamejo.	meil	prvim dejanjem bi moral kihniti)
»Draga, sedaj glej, kako se na- »Po desetih lekcijah boste znali plavati.« pravil mrtvega «
Varno je varno
Velika sila
»Potrpite, prosim. Zgodi se tndi najboljšim pilotom, da včasih zgube kolesa.«
Zgodi sel
Ultrarealistični slikar:	»Prosim
vas, ustavite kazalce na uri na zvoniku. Nočejo mirovati.«
»Hm, kako Je postala domišljava, odkar Je Izvedela, da Ima nekega strica v konservi!«
Dve morski
»Lahko se spustiva dol, Josip, brezglavi motorist Je mimo!«
fi^JHarfborefcetf^i
Najprej sem hotel kupiti v pekarni ob kapucinskem mostu četrt kilograma belega kruha, pa mi je »vljudna« prodajalka rekla, naj vzamem celo štruco ali pa nič. »Hvala lepa za solidno postrežbo,« sem dejal in odšel z dolgim nosom na trg, kjer sem skušal potolažiti celjske gospodinje, ki so se močno razburjale, ker so občinski možje prepovedali prodajalcem iz Ptuja, da bi prodajali zelenjavo ceneje, kot jo nudijo kupcem celjska podjetja. »Kaj zato, če boste odslej draže plačevale krompir in solato,« sem jim rekel, »glavno je vendar, da smo se iznebili — konkurence!«
Potem sem šel čestitat predsedniku celjske obrtne zbornice, ker je zatajil pred davčno komisijo celih 400 jurčkov. Kdo bi se potem še čudil, če so njegovemu svetlemu zgledu sledili še tudi nekateri drugi obrtniki. Je pač tako, da smrdi riba vedno najbolj pri — glavi.
Cefizelj I. r.
»PASJI DNEVI« NA JESENICAH
Zaradi izredne sončne pripeke je dne 1. avgusta toplomer tako poskočil, da je
v mestni pekarni
celo kruh popolnoma počrnel. Cene niso poskočile, ker so bile že kljub vročini ter visokemu stanju toplomera dovolj — visoke.
Vročina je tudi vplivala na številne gospodinje, ki so z izredno kislimi obrazi zapuščale nekatere jeseniške
mlekarne.
Sele pozneje se Je izkazalo, da se to ni zgodilo zaradi vročine, ampak zaradi mleka, ki se skoraj \»6ak dan — skisa.
UTILE CUM DULCE
— Očka, kaj že pomeni latinski izrek »Utile cura dulce?«
— Koristno s prijetnim.
— Aha, potem Je to nekaj podobnega, kot če sa pelje kakšen funkcionar v kopališče, se tam okoplje, potem pa po telefonu zahteva, naj mu uslužbenci prinesejo iz pisarne pošto in razne odločbe kar v bazen, da jih bo podpisal.
(Op. uredništva:	Vsaka
podobnost s predsednikom Sveta za socialno skrbstvo pri OLO Radovljica je zgolj slučajna.)
KAKO UJAMEŠ ZELENEGA DIVJEGA OSLA?
Vzameš čisto navadnega domačega sivega osla in ga odpelješ na Mariborski otok. Tam mu daš 45 dinarjev in ga pošlješ po hrenovko z žemljo. Pri tem mu ne smeš pozabiti povedati, da toliko stane hrenovka z žemljo povsod v mestu. Ko pride osel k blagajni in izve, da stane hrenovka 60 dinarjev, žemlja pa 10 dinarjev, postane najprej divji, potem pa še čisto zelen od same jeze, ker ga imajo za čisto navadnega osla. No — takrat ga pa lahko ujameš!
OB SESTEM ROJSTNEM DNEVU
Iz Okrepčevalnice na Glavnem trgu.
—	Le dajte pubcu še pol litra tukle. Naj pije, dokler si še zasluži 3000 dinarjev na mesec . ..«
Draga Jucal Najprej Ti moram povedati, da je Zveza borcev v Budanjah priredila zadnjič ples za staro in mlado. To pa je bilo zelo malo všeč gospodu župniku Debevcu, ki se je na prižnici eno uro trudil in potil, da bi odvrnil vaščane od tega v nebo vpijočega pohujšanja. Vendar so bile njegove besede bob v steno. Ljudje so se prijetno zabavali in godec Miha je tako živahno nategoval svoj meh, da je še celo v peklu zavladalo praznično razpoloženje, čeprav so po župnikovih besedah peklenščki že kurili ognje pod kotli, v katerih se bodo po smrti kuhali vsi tisti Budanjčani, ki bi se odzvali povabilu Zveze borcev.
KOT VSE KAZE
si bosta uprava mariborskih kinematografov in Društvo divjih lovcev skočila v lase. Povod za to je nedeljska reklama mariborskih kinematografov za matineje »s ameriškim filmom ... in s nemškim filmom ..Divji lovci so strašno ogorčeni, kajti doslej so imeli edinole oni pravico na črno streljati — kozle!
Novatorstvo
•Veš, tako je na potovanja bolj udobno!«
Iz Budanj sem odšla v Podmelec, kjer so mi vaščani bridko potožili, da nimajo v vasi niti ene gostilne, sedaj pa so jim zaprli še trgovino in trafiko. Dimnikarja pa že tako dolgo niso videli, da jim bodo vse bajte pogorele, če ga še nekaj časa ne bo na spregled.
Na Konjskem sem srečala bolničarko K., ki se ji je silno mudilo, da ne bi zamudila maše. »K bolnikom pa se ji nikoli tako ne mudi,« so me še poučili vaščani, potem pa sem v Kopru videla, kako so na
PRAVOČASNO OPOZORILO
Jože se je namenil s prijatelji v Postojno. Toda ko so stopili v vlak, so ugotovili, da je ves vagon prenatrpan. Zato so se prerlll skozi gnečo v naslednji va-
gon, kjer pa je bilo prav tako. S komolci so si utrli pot v naslednji vagon, potem v naslednji in še v naslednji. Takrat pa se je Jože oglasil:
—	Fantje, ne grem niti korak več naprej, sicer bom prej v Postojni kot vlak. Zakaj sem pa potem kupil vozovnico?!
Praktične novosti
»Ne te, jaz bi rada to tu spodaj, prosim!«
Solo koncert za avtotrombo.
BREZ KOMENTARJA
»Franček, kaj misliš, ali bi našel poleti slepec mesarijo kje na periferiji Maribora?«
»Seveda! Saj bi ga tja sigurno peljal nos ...«
IZ NAŠEGA PARKA
»Tovariš, ali ne veste, da je prepovedano hoditi po nasadih?«
»Ze, že. Toda jaz sem vendar — paznik.«
KISLO — SLADKO
— Res je čudno, da je vino v nekaterih mariborskih gostinskih podjetjih tako sladko, ko so vendar lani vsi tožili, da grozdje niti dozorelo ni!
— Položaj je tak: eni hudobneži pravijo, da se je saharin močno pocenil in da je zato vino toliko slajše, drugi pa zopet pravijo, da je vino sicer kislo, le da v primerjavi s še mnogo bolj kislimi cenami izgleda sladko..
nekem uradu potolkli svetovni rekord v počasnem poslovanju, saj že štiri mesece rešujejo prošnjo vaščanov iz Cežarjev, pa je še vedno niso rešili.
Zadnjič sem se z nočnim »Adrija ekspresom« pripeljala v Postojno. Na kolodvoru sem skočila za trenutek v bife, kjer pa ml je natakarica blagovolila povedati, da nimajo niti piva niti malinovca niti kakšne druge osvežujoče pijače, pa tudi vode ne. »Kaj pa kulturno postrežbo, ali jo imate?« sem naposled še previdno vprašala. »Nimamo!« je zavpila natakarica in šele pozneje je uvidela, kakšnega kozla je ustrelila.
Te poljublja
Tvoja Pepa
'V
OMJEGOGE
IZ PIONIRJEVE BELEŽNICE
(Piše Jožek Čebulica) Zadnjič me je vpra^‘ ata, če znam dobro racu nati. Potem je rekel, imajo
V	BREŽICAH
park. V parku so klopi. Na vsaki klopi lajj® sedijo štirje ljudje. Ko«*5 ljudi se lahko potem odP°' čije na teh klopeh? ^
jasno, da samo štirje,
so ostale tri klopi čisto P^ kvarjene, sem se jaz ju°a ško odrezal in odšel
V KRŠKO, .
kjer sem rekel mami, ^ ml takoj da očetov dežnljj Mama je rekla, da mi ne more dati, ker je lepo vreme in bi se ^ zato ljudje smejali. Jaz P sem rekel, naj se lju® kar smejijo, ker se nafi0. lje smeji tisti, ki se za“ nji smeji In se bom prav gotovo zadnji smej* ker bom imel dežnik * ker bo v dveh urah k1*, dvoma deževalo In je za, škropilni avto tudi prav^ poškropil našo ulico if,.. Krškem sploh škropijo „ ce samo takrat, kadar c dež. V hudem nalivu se™, prisopihal
V KOČEVJE,
kjer so bili dežja najk0^ veseli gostilničarji, ki -bili zaradi pomanjkanj vode že silno v skrbeh, K j niso imeli več s čim 'crP .] vina in je potem tudi ^ ata v Izbranih kletvi*-® povedal, da tako dobre *>^j ževnice še v nobeni dr'1'1 gostilni ni pil
V	DVORSKI VASI
mi je ata dal kovača \ dve lizalki. Jaz sem ruševinami in po kle* tako dolgo Iskal zadrU®\ štacuno, ki nad vrati n"1!, napisa, da si je ata prej11.
y>
slil In rekel, naj mu d?.
kovača nazaj, ker da on raje kupil pet ib®] Potem sem jaz ostal s ta dolgim nosom, da ga v* zaradi prekratkih rok morem pokazati
RECEPT
Ce te kje zasači mili^L da si prekršil cestf> prometne predpise, se vori, da si nepismen In j jih zato ne moreš pozo3^ Pravijo, da to pomaga . vsaj v Mariboru, P°se~~, če imaš srečo, in si res , pismen! Torej dol z ana*1 betskimi tečaji!
ENAKOVREDNOST
V	HALOZAH
»Ugotovili smo, da ve. ^ loške učiteljice, skoraj ne delate med ljudmi «	^
»Kako naj bi delale. „ pa nam pravijo, da ms ljudje, ker smo ženske.«
Sreda, 12' avgusta 1953
»TOTI LIST.
Stran 7
ti
D
D
OPRAVIČILO
Skoraj bi se tokrat pri-Jnerilo, dragi bralci, da bi fcaman iskali Kljusetovo športno rubriko. Nikar ne Mislite, da je Kljuse morda odšel na počitnice — kakor prva »Branikova« Garnitura po krvavo zabitih treh golih, s katerimi si le priborila pravico do Vožnje v TI. razredu naše-Ea Športnega vlaka! Nikakor! Kljuse je postal tokrat žrtev »Večerovega« Poročila o mladinskem Plavalnem dvoboju Jugo-tiavija : Avstrija, v katerem je bila objavljena tuja slika Avstrijca Schmied-horgerja, ki prvič ni več tiiladtnec — temveč član! t~> drugič pa sploh «i prl-*e' na mladinski dvoboj P0 Reko.
Ko je namreč zvečer po PhJavi tega članka v »Večeru« prišel Kljuse do-raov, ga je že na stopnišču ®okala zbrana druga in tretja generacija njegovega rodu in bqu med glasnim th ten jem sporočila, da je Popoldne neznanokam lzgi-hila prva generacija Klju-»etovega rodu — Kljuse-stari stric, star 99 let. Kljuse se Jo takoj podal na iskanje in poizvedovanje, toda za starim stricem ni bilo nikjer nobenega sledu Sele naslednjega dne je Kljuse izvedel od Prodajalke časopisov na vogalu Grajskega trga v Mariboru, da je njegov tiari stric dan prej kuoil kakor vsak dan — »Večer«, da je bil zelo razburjen, ko ga Je prečital in da je potem naglo odšel po Slovenski ulici. Ker je Kljuse hotel ugotoviti, kaj Je v »Večeru« tako razburi? njegovega strica, Je takoj prebral športne novice 1,1 zdrvel na Mariborski °tok. Njegova predvidevani? so htia pravilna: v ve-tikem bazenu je njegov tiari stric pravkar plaval t°0 m hrbtno in pri tem dosegel zelo dober čas tilO.8. In ko ga Je Kljuse Patetično vprašal:	»Stric
®oj, zakaj ste nam to stotin? Jaz in vsa družina tibo vas z žalostjo Iskali...«
le stari stric zadovoljno •^godrnjal: »Mar niste vedeti, da je moje mesto v
mladinski reprezentanci?«
TE ATLFT BOLAN
Zdravnik: »Enalnštirlde-Visoko temperaturo *hate...«
.Atlet ▼ agoniji: »Koliko Pa svetovni rekord?«
t^NUHOVO MODROVANJE
najlepše je nič potem i» počivati!
Po tekmi v
Sodnik: »Roke proč, tovariši! Ce rečem, da Je tisto bil gol. Je b*l golhi
ŠPORTNIM GOSTILNIČARJEM IN GOSTILNIČARSKIM ŠPORTNIKOM
Prva-
Ce naročiš sl vina vseh mogočih sort, pri litru manjka ga vsaj po en deci.
O, dragi ti točaj, le to nam reci Je to pomota ali pa donosen šport?
Paj.
Druga:
O, blažena sl voda radenska, ne smemo reči, da si zadenjsk«!
V štacuni te dobim za manj bo tri kovače, ko pa priromaš med tekače in skakače, zajame tudi tebe olimpijski polet: za litra pol že dam din dvajsetpet.
Paj.
DA GRE OBENEM
Pepe je grdo premlatil Jožeta In ko so Pepeta vprašali, zakaj je to napravil, je dejal:
— Veš, prihodnji teden imam tako že opravke na sodniji, pa sem sl misliL opravim kar vse obenem.
POIZKUS PORAVNAVE
— Obtoženi, zasebni tožilec Je pripravljen umakniti tožbo zaradi razžaljenja časti, če ste vi pripravljeni preklicati svoje žaljivke!
— Gospod sodnik, prosim, za »kretena« in »idiota« bi se še dal zmeniti, prt »bedaku« pa vztrajam.
Prvič v Mariboru
V nedeljo, 18. avgusta 1953, ob 10. url dopoldne se bosta na odbojkarskem igrišču v Ljudskem vrtu pomerili
ODBOJKARSKA REPREZENTANCA JUGOSLAVIJE IN MOŠKA VRSTA BRANIKA
V sestavu državne reprezentance, ki se pripravlja na bližnjo tekmo z reprezentanco Združenih držav Amerike, nastopi jugoslovanska odbojkarska elita: Budišln (»Spartak«, Subotica); Milosavljevič (»Partizan«, Beograd); Popovič, Stojlmlrovič, Mandarif In Stefanovič (»Crvcna zvezda«, Beograd); Djordjevlč (»Železničar«, Beograd); 8tH!č (»Železničar«, Sarajevo); Mikina (»Mladost«, Zagreb); Bergant (»Lokomotiva«, Zagreb); Skrblnek (AOK. Ljubljana) in Anteko-lovič (»Železničar«. Ljubljana).
Bo vlgnuie moštvo mariborskega »Branika* napelo častno zastopati slovensko odbojko?
IZGUBLJENO
Pijanec leze po vseh štirih. Miličnik ga vpraša:
»Ali ste kaj izgubili?«
»Da, ravnotežje!«
IZKUŠNJE
Predavanje o an.onolu in njegovih posledicah
Predavatelj zaključi: »Torej, alkohol uničuje telo in razum Na koncu postane človek pravi zločinec in popoln idiot! — Zakaj pa se vi tam zadaj smejete? Govorim iz lastnih izkušenj ..!«
DVOJCIC1
— Ah sta ti dve dami dvojčici?
— Bili sta, ko sta bili Se majhni deklici Zdaj pa hoče biti vsaka pet let mlajša od druge
ZOBOBOLI
S trpečim obrazom vstopi mlad deček v zobozdrav-niško ordinacijo:
»Tovariš doktor, prosim, če bi mi izdrli zob...«
»Sedi!«
Fant se obrne in prične slačiti hlače.
»Kaj si znorel? Kaj pa delaš vendar?« ga vpraša zobozdravnik.
»Pokazal vam bom mesto, tovariš doktor...« je zajokal deček
»Kje?«
»Tu! Pes me Je ugriznil, pa se mu je zlomil zob in mi ostal v mesu ..«
V ZADREGI
»Kateri osel pa vas Je bril,« — je vprašal brivec gosta — »da vas je vsega porezal?«
»Sam sem se bril!«
DEFINICIJA
— Očka, kakšen je rimski nos?
— Takšen kot Je moj.
—- Ah, že vem: rdeč!
PBOTfcST
DA N ES
Tfz'K» ATL&IŽNKA j
ti/nA iet-rtO'
P Bit v -zoBffi zl
P&LNA I ODA ITD
— No, dragec, kaj pa praviš na to? Ce se ne motim, si zadnjič govoril precej nespoštljivo o nežnem ■polo...
KONKURENCA
Chicaški gangster toži znancu:
— Pomisli, kakšno smolo sem imel danes: v tramvaju sem nekomu segel v žep in ko sem hotel pogledati, kaj sem ujel, sem opazil, da mi je zmanjkal zlat prstan!
DOBESEDNO
— Kam pa, Janez?
— K direktorju.
— Ne moreš. Je zaseden.
— Kako zaseden?
— Dobesedno. Na kolenih mu namreč sedi njegova tajnica!
STROKOVNO ZANIMANJE
Dva žeparja prideta v kavarno. Prvi zaprosi natakarja za dnevnik, drugi pa za modno revijo. Takrat se prvi začudi:
— Cemu ti bo modna revija?
Drugi ga začudeno pogleda:
— Cernu?! V našem poklicu pač moraš vedeti, kje predpisuje nova moda slepe in kje prave žepe!
ZELJA
Mož svoji teni, ki šofira avto:
— Poslušaj, dragica, Kaj če bi še jaz malo šofiral, da si zopet odpočijem živce?
BRZINA
Sodnik vpraša šoferja, ki Je obtožen prenagle vožnje:
— Kako pa veste, da ste vozili samo trideset kilometrov na uro?
— Enostavno. Bil sem na poti k zobozdravniku, da mi Izruje zob!
STAROST
— Missis Joyce, koliko let imate?
— Enaindvajset in nekaj mesecev ..
— Povejte, prosim, točno: koliko mesecev?
— Dve sto šestdeset...
PREVEC
DOLGOČASNO
Sodnik: »Pri zadnji razpravi ste govorili popolno-« ma drugače kakor danes!«
Obtoženec:	»Ne ponav-
ljam rad ene in iste stvari, to je preveč enolično in dolgočasno!«
TESNO SORODSTVO
— Kdo Je ta ženska ki si Jo pravkar pozdravil?
— To je druga žena tretjega moža moje četrte žene, ki je pred kratkim poročila prvega moža mojo druge žene!
Sreda, 13. avgust* M®*
»TOTI
-DlKlGtkA/ htE, PAČ PAj* AJJEA/ M02!
ZAKAJ VENOMGk
SlA/UŠ TJA? SAJ Tl A/€ Q&OZ,i
p A LiCO
&CPETALGC
• «
• « K^a.i ♦ » * * fVl •
mrnm
btlBia Novmartko druttvo Slovenije. PoverlenUtvo Mutirat — artji aredattkt odbor — Odcoronit urednik Drecta FUmc — »00 dlnarlev — UrednlMee la aprm: Maribor. KopalUka t — Talefon 18-T8 — Ca k. ras. KS 0«01-T*1M — Pottat predal M
— Lema naroeaina 400 dmarjat, poiiataa aoo.
— kokoptaoT la risb m Trasam« — TUk Maribora**