NOVO MESTO, LETO XII. 3. 2. 1982 ŠT. 2 LABOD izhaja štirinajstdnevno v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon — Grafična priprava in tisk Dolenjski informativni in tiskarski center Novo mesto. GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČIL NOVO MESTO IMMNMMMI „Še našo značko vam bom pripela!" in naš smučarski reprezentant je bil kompleten fant od fare ... Več o tem na zadnji strani! akcija ob zaključnen računu V TOZD DELTA in v TOZD LONČA bodo člani republiškega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije Slovenije spremljali poteke razprav ob zaključnem računu vse do potrditev teh na zborih delavcev. Poglejmo, kako so se v Delti pripravili na razprave: Smo v času, ko povsod tečejo intenzivne priprave na obravnavo rezultatov gospodarjenja za preteklo leto. Tako je izvršni odbor OOS TOZD DELTA kot nosilec razprav dne 28. 1. 1982 izdelal in sprejel akcijski program za spremljanje zaključnega računa. Obravnaval je prvo poročilo direktorja TOZD o poslovanju in ga posredoval skupinam v obravnavo. 11. 2. 1982 Razprave po skupinah 18. 2. 82 Izvršni odbor delovne organizacije 19. 2. 1982 Delavski svet, Izvršni odbor OOS in ostale družbenopolitične organizacije v TOZD na podlagi razprav po sindikalnih skupinah izdelajo predlog ukrepov za izboljšanje gospodarjenja in predlog ugotovitve in razporeditve za zbore delavcev. Obravnavajo oceno poslovanja delovne organizacije kot celote. 22. 2. 1982 Zbori delavcev sprejmejo dokončno odločitev o predlogu ugotovitve in razporeditve celotnega prihodka za leto 1981 in oceno poslovanja DO. Naših razprav o rezultatih gospodaijenja se bo udeležil REPUBLIŠKI ODBOR SINDIKATA DELAVCEV TEKSTILNE IN USNJARSKO PREDELOVALNE INDUSTRIJE SLOVENIJE. V razpravah po sindikalnih skupinah bomo kot že nekaj let nazaj obravnavali le fizične kazalce gospodaijenja v preteklem letu. To je zlasti doseganja planskih nalog, oziroma področij na katera lahko delavci neposredno prispevajo s svojim delom in planiranjem k izboljšanju. Sindikalne skupine bodo sestavljene kot prejšnja leta iz posameznih organizacijskih enot in sicer bo v TOZD v obeh izmenah 6 sindikalnih skupin. Skupine bodo vodili poverjeniki osnovne organizacije sindikata. Na podlagi pripomb oziroma predlogov na razpravah po skupinah bo izdelan predlog ukrepov za odpravo pomanjkljivosti pri delu, kateri bi vplivali na izboljšanje gospodaijenja. Na razprave o gospodaijenju v preteklem letu se moramo temeljito pripraviti in opozarjati na morebitne nepravilnosti pri delu oziroma poslovanju, saj bodo le tako rezultati letošnjega poslovnega leta boljši. M. MAGDIČ sejem mode v Ijubljani Kljub večnim pomislekom ali je ljubljanski sejem mode v pravem času, ali ima poslovni efekt ali ne, ocenjujemo — glede na obisk — da je ta prireditev za nas velikega pomena. V času sejma mode v Ljubljani smo kontaktirali s takorekoč celotno jugoslovansko trgovino. Z našimi poslovnimi partneiji smo ocenjevali in analizirali lanskoletno poslovanje in se dogovarjali za izhodišča za tekoče poslovno leto. Financiranje prodaje je bil ob vprašanjih gotovosti dobave zaključenih proizvodov, najpogostejši predmet pogovorov. Pri tem gre za blagovna ali potrošniška posojila, medtem, ko je bilo izrečenih nekaj bojazni glede pravočasne dobave predvsem zaradi že znanih težav pri nabavi surovin in repro-materialov, pri čemer smo imeli v lanskem letu precej stornov. Za enkrat računamo, da bomo na tem področju lahko zadovoljivo opravili in izpolnili svoje obveznosti. Tudi nabavna služba je izkoristila sejemsko prireditev za koristna dogovaijanja z dobavitelji. Tokrat na ljubljanskem sejmu mode nismo prejeli urad- (nadaljevanje na 2. strani) TEMPO NARAŠČA V februarju mesecu je pred prodajno službo oziroma pred celotnim TOZD Commercom kar pet komercialnih sejmov, katerih roki so tesno drug ob drugem. Tako se bodo zvrstili sejmi: od l.do 10. februarja bo komercialni sejem v Ljubljani, ob 8. do 13. februarja v Mariboru, sledi Sarajevo od 8. do 12. februarja, Split od 15. do 17. ter Skopje od 15. do 20. februarja. Samo v prvem tednu meseca februarja bo na terenu pet ekip, ta podatek pa nazorno ilustrira tempo dela in življenja v prodaji in TOZD Commerce sploh v času zaključevanja. novosti na področju standardov Glede na ,,odredbo“ Zveznega zavoda za standardizacijo je z letošnjim letom steklo vodenje proizvajalnih specifikacij v celotni tekstilni industriji. Končni cilj novega posega je zaščititi potrošnika, oz. onemogočiti nerealno rast cen. Tako so pripravljene proizvajalne specifikacije za met-ražeije, za kemijska vlakna, filament, za sukanec pri šivanju in vezenju, za kemijska vlakna - rezana, proizvajalna specifikacija za rute, robce in šale, za posteljnino in posteljno perilo, za prejo iz vlaken določene dolžine ali v mešanici z filamentom, za gospodinjsko perilo in seveda proizvajalne specifikacije za oblačilne tekstilne izdelke. Pri slednjem vsebuje proizvajalna specifikacija kodo in ime izdelka, surovinski sestav osnovnega materiala, surovinska sestava vgrajenega materiala (za vrhnja oblačila in srajce), vsebnost maščob osnovnega materiala, obstojnost obarvanja, sprememba dimenzij (po dolžini in po širini), oznake velikosti, mere posameznih delov (po priloženem razmerniku) ter var- stvo pred delovanjem atmosfe-rilij. V Labodu vodi proizvodne specifikacije prodajna služba TOZD Commerce ločeno za program VO in PŠ. Postopek vsebuje oskrbo vseh potrebnih podatkov (osnovni in vgrajeni material), ki jih predpisuje obrazec proizvodne specifikacije za oblačilne tekstilne izdelke. Dobljene podatke posreduje nabavna služba pripravi dela, ločeno za program PŠ in VO. Ob pripravi delovnega naloga za proizvodnjo, izdela priprava dela tehnične podatke in even-tuelno nov razmernik, ob izdaji delovnega naloga pa dostavi priprava dela prodajni službi podatke o materialu (ki jih je prejela od nabavne službe in tehnični podatek, ki vsebuje poleg ostalih potrebnih podatkov tudi datum izdaje delovnega naloga; le-ta pa velja tudi kot datum začetka proizvodnje. Gotovo bo ta nov pristop, za katerega velja do julija meseca poskusna vpeljava, prinesel več reda v naše proizvodne odnose, saj smo imeli doslej dokaj težav pri tehničnih podatkih metra žeijev. Odslej pa velja, da artikl naj ne bi zapustil skladišča brez vseh podatkov. S tem bo v kar največji meri zaščiten tudi potrošnik, saj bodo ob morabitnih manjših spremembah onemogočeni dvigi cen. sejem mode v ljubljani (nadaljevanje s 1. strani) nega priznanja, ob tem pa naj dodamo, da se je letos število podeljenih zmajev zmanjšalo. Sicer pa smo bili tega visokega priznanja deležni že trikrat, zadnje smo prejeli na lanskem ljubljanskem sejmu. Kljub temu pa lahko rečemo, da smo sledili trendu kvalitete, ki smo ga pokazali že lani in da smo uspešno naredili tudi korak naprej. Potrdilo temu so tudi številna priznanja naših poslovnih sodelavcev kot tudi obiskovalcev sejma sploh. Le-ti so z velikim zanimanjem sprejeli naše mini modne revije, ki smo jih organizirali trikrat na dan in so bile vedno zelo obiskane. V mini modnih revijah smo predstavili redno kolekcijo, medtem, ko smo v razstavnem prostoru predstavili artikle iz dopolnilne kolekcije. Ob vsem naštetem velja še enkrat poudariti, da smo lahko s sejmom mode v Ljubljani zadovoljni, saj nam je prinesel veliko živih stikov s poslovnimi partneiji kot tudi s kupci. lizacijsko Februarja ne bo tradicionalnih srečanj društva računovodskih in finan čnih delavcev Letos praznujemo štiridesetletnico fočanskih predpisov, ki jih je v začetku leta 1942 izdal Vrhovni štab NOV, da bi jasneje opredelil naloge in organiziranost narodnoosvobodilnih odborov. V predpisih je bilo posebno poglavje namenjeno tudi finančnemu poslovanju teh odborov na zasedenem in osvobojenem ozemlju. To so prvi zametki enotnega računovodstva nove Jugoslavije, 1. februarja 1945 pa so bili ti tudi zakonsko utemeljeni, ko je predsedstvo AVNOJ sprejelo zakon o enotnem računovodstvu v Demokratični federativni Jugoslaviji. Ta datum so sprejela za svoj praznik tudi društva računovodskih in finančnih delavcev. V februarskih dneh so se zadnja leta vrstila srečanja članov teh društev, da bi na republiških, regijskih in občinskih ravneh proslavili dan računovodij, se med sabo spoznali in izmenjali izkušnje. Računovodski in finančni delavci so se odločili, da zaradi stabilizacijskih ukrepov od tradicionalnih srečanj in proslav letos ne bo, zato pa se bodo še bolj resno lotili nalog za izvajanje ekonomske stabilizacije, kakovost poslovanja in obveščanja o rezultatih dela na tak način, da bo razumljivo vsakemu proizvajalcu, kar bo vsekakor olajšalo odločanje in s tem pametno gospodarjenje. Več skrbi bodo posvetili tudi strokovnemu izpopolnjevanju. Društvo računovodskih in finančnih delavcev Novo mesto ima v Novem mestu 920 članov, Črnomlju 140, Metliki 65 in v Trebnjem 75. Predsednica Majda Pirc iz Krke v posebnem pismu vodstvom računovodskih in finančnih služb ter poslovodnim organom sporoča, zakaj letos ne bo tradicionalnega srečanja članov društva, priporoča pa tudi, naj se računovodskih in finančnih delavcev v delovnih organizacijah spomnijo v njihovem jubilejnem mesecu. N. S. zavarovanje družbene lastnine Zavarovalna dejavnost obsega pomemben del dejavnosti v združenem delu. Pri varovanju družbene lastnine tem ne gre zgolj za dejavnost, da se v zavarovalni skupnosti združuje velik del družbenih sredstev, kar je vsekakor treba upoštevati, ampak predvsem za to,da — če želimo zagotoviti velikokrat omenjeno osnovno izhodišče ustave in zakona o združenem delu, da o dohodku TOZD doseženim v različnih oblikah združevanja dela in sredstev, odločajo delavci v tej TOZD v skladu s svojimi ustavnimi pravicami in odgovornostmi do drugih delavcev v združenem delu in do družbene skupnosti v celoti — morajo tudi zavarovalne skupnosti delovati tako, da to omogočajo in zagotavljajo. Kakšen pomen in kakšno funkcijo ima oziroma naj bi imelo zavarovanje v pogojih socialističnega samoupravnega združenega dela in s tem v zvezi, kako se zavarovanje vključuje v samoupravne družbeno ekonomske odnose, je vprašanje s katerim se ukvarjajo mnogi teoretiki in strokovni delavci v organizacijah združenega dela. Tudi v Labodu smo si s planom za leto 1981 zastavili cilj — izboljšati dejavnost v zvezi z zavarovanjem in strokovno urediti tc zadeve enotno po vseh TOZD. Ta cilj nam je le delno uspel, kajti delovno razmerje z delavcem, ki naj bi se strokovno ukvarjal z zavarovanjem, je bilo sklenjeno 1. avgusta 1981, poleg zavarovalnih zadev pa ureja tudi ostale zadeve. V TOZD in DSSS so v preteklih obdobjih sklepali zavarovalne pogodbe v pretežni večini take kot so jim jih posredovale zavarovalne skupnosti. Ravno tako so zavarovali premoženje za klasične nevarnosti (rizike). Nadaljevalni postopek t. j. odškodninski postopek ob nastopu škodnega dogodka, pa ni potekal vedno dovolj hitro in učinkovito. Opaziti je, da TOZD ne prijavljajo vseh škod (posebno ne majhnih škod), ki se zgodijo na družbeni lastnini, ki je zavarovana in tako ne izkoristijo vseh možnosti po zavarovalni pogodbi. Po prijavi škode se v TOZD niso dovolj prizadevale, da bi zavarovalnica krila škode v celoti. Delavci zavarovalne skupnosti velikokrat niso hoteli priznati večji del računov o popravilu poškodovane stvari. TOZD pa ni zahteval pojasnila zakaj se del škode ne prizna. Pravila in metode dela zavarovalne skupnosti so take, da dopuščajo informiranje o delu in sistemu odločanje o škodi. Vsa ta problematika je iz-nešena v grobem od tu pa sledi stotero vprašanj in razmišljanj, katerih cilj je zagotoviti združenemu delu vrnitev dela sredstev vplačanih za zavarovanje. Pri tem pa vsekakor ne smemo pozabiti na načelo solidarnosti in vzajemnosti z ostalim združenim delom. Naloge vseh zaposlenih, posebno pa še odgovornih na tem področju so, da se zagotovi TOZD primerno zavarovanje in iz tega naslova skrb, da se dohodek TOZD ne zmanjšuje. Tudi vsi ostali delavci imajo možnost sodelovanja pri odločanju o teh zadevah preko delegatov v organih upravljanja, prav tako pa so tudi moralno in materialno odgovorni za izvrševanje teh obveznosti. Posebna naloga, ki jo je potrebno poudariti na tem mestu je, v roku treh dni po nastanku škode prijaviti pristojni zavarovalni skupnosti in nadaljna skrb za priznanje škode od strani zavarovalnice, ter da se o nastanku škode obvesti pristojnega delavca v DSSS. Ob drugi priložnosti sledi prispevek o življenjskem zavarovanju delavcev (nezgodno zavarovanje in zavarovanje odgovornosti). Referent za premoženjsko -pravne, obligacijske, zavarovalne in odškodninske zadeve ter zadeve družbenega standarda: FRANCI JURŠIC Naziv TOZD Naziv SSA in % sprejetja SS o združ. TO v DO Statut DO Statut TO SKUPAJ LOCNA 75 75 75 75 LIBNA 78 78 77 77 DELTA 90 90 90 90 TIP -TOP 76 76 75 75,6 TEMENICA 73 73 73 73 ZALA 90 90 90 90 COMMERCE 80 79 79 79 SKUPAJ 80 80 79,8 uspeli referendum V vseh Labodovih temeljnih organizacijah združenega dela so bili za dan 22. januarja razpisani referendumi o sprejemu dopolnitev sprememb samoupravnih sporazumov o združitvi TOZD v delovno organizacijo in statuta delovne organizacije ter statutov posameznih temeljnih organizacij. Izidi referenduma pričajo o tem, da so bile priprave zares temeljite in da so bile javne razprave o omenjenih aktih dobro zastavljene. Iz poročila je razvidno, daje samoupravni sporazum o združitvi TOZD v delovno organizacijo sprejet s poprečjem 80 odstotkov v vseh temeljnih organizacijah, statut delovne organizacije tudi z 80 odstotki in statuti temeljnih organizacij združenega dela z 79,8 odstotkov. Pri tem moramo poudariti, da lahko velja posamezen samoupravni akt na ravni delovne organizacije le, če je sprejet v vsaki temeljni organizaciji združenega dela posebej, ne pa le z večino vseh delavcev na ravni delovne organizacije. Iz poročila izhaja tudi, da je vsaka TOZD vse tri akte sprejela s primerno večino vseh zaposlenih v TOZD. Posebne in natančnejše analize pa bodo v vseh delovnih sredinah lahko izdelali na podlagi rezultatov referenduma. Na tej osnovi bo delavski svet delovne organizacije razglasil samoupravni splošni akt o združitvi TOZD v delovno organizacijo in statut delovne organizacije za veljavno sprejete, posamezne TOZD pa svoje statute v skladu z določili svojih aktov. KMETIJCI V LETU 1982 V Sloveniji naj bi letos pridelali za trg 47.400 ton govedine, 23.000 ton svinjine, 56.000 ton perutnine, 325 milijonov litrov mleka, 145 milijonov jajc, 8.200 ton rib, 45.000 ton pšenice, 240.000 ton sladkorne pese, 100.000 ton krompirja. 35.000 ton sadja in 46.000 ton grozdja. Utrinek iz TIP-TOP-a. nekaj misli novoizvoljenih sekretarjev Programskovolilne konference so za nami in ta čas so novi sekretariati že začeli s svojim delom. Med prvimi točkami dnevnih redov so obravnave gradiv za kongres Zveze komunistov Slovenije. Kako je torej steklo delo v novem mandatnem obdobju, kako vidijo sekretarji svoje naloge kakšni so programi dela ... o tem je stekel pogovor s sekretarko 00 ZK TOZD Ločna — Jožico Ko-rasa, sekretarko 00 ZK TOZD Libna, tov. Vero Voglar, sekretarjem 00 ZK TOZD TIP-TOP Milanom Gregorinom. 00 ZK TOZO LOCNA Člani osnovne organizacije ZK Ločni so ponovno izvolili za sekretarko tovarišicoJožico Korasa, univerzalno šiviljo. Svoja spoznanja in stališča je strnila v naslednjih mislih: ,,Med 319 člani našega kolektiva nas je le 17 komunistov. Prav skromni smo, bi lahko rekli, vendar se trudimo opravljati svoje naloge kar se da dobro. Kljub temu pa opažam, da smo komunisti v svojih delovnih sredinah nekako zapostavljeni. Sprejeli smo številne sklepe vezane na naše delo, sprožili nekatere ideje, pa nič od tega ni osvojenega ali izpeljanega. Naši predlogi niso bili slabi, nasprotno, pretehtani so bili, zato menim, da bi morali biti deležni večjega posluha. Seveda pa tudi velja, da bomo komunisti v Ločni morali biti še bolj aktivni, še bolj vpeti v vse kar se dogaja v naši temeljni organizaciji. Poudarek želimo dati tudi naši socialni politiki in v ta namen se bomo povezovali s strokovnimi službami. Na zadnjem sestanku smo skupaj z vodjo proizvodnje analizirali delo v lanskem letu, ko smo prešli na eno izmeno, pa tudi norme so bile popravljene. Tudi v bodoče bo tem problemom (proizvodnja, delovna storilnost . . . posvečena naša pozornost). Uspeli smo odkrito spregovoriti tudi o naših medsebojnih odnosih in tudi to področje je naša stalna skrb. Vse to so teme, ki jih bomo reševali na naših sestankih ne bomo puščali, da se rešujejo po kakršnih koli drugih kanalih — po šivalnici, ob malicah . . . Naše delo je javno in vedno vabimo na sestanke tudi predstavnike mla- Sekretarka 00 ZK TOZD Ločna — Jožica Korasa dine, sindikata in delavskega sveta. Tudi sama sem se velikokrat udeležila sestanka 00 ZSMS. V bodoče bomo morali povezavo med DPO še bolj negovati, skrbeti pa bomo morali, da bomo vsi člani ZK skrbeli, da bo lik komunista tak kot mora biti. Z doslednostjo si bomo zagotovili ugled in tisti prostor v naši delovni sredini, za kakršnega se borimo. Tovarišica Korasa je tudi član občinske konference ZK. Na to funkcijo gleda - tako kot na vse svoje delo vedro, delovno hkrati pa odgovorno. „Vsi se moramo prilagoditi času v katerem živimo, zavedati se položaja in si prizadevati za čim večje delovne dosežke. Čeprav mi v tekstilni industriji ta stališča dokaj izpolnjujemo, naše nagrade pa niso vedno adekvatne našemu delu.“ 00 ZK TOZD LIBNA Sekretarka 00 ZK TOZD LIBNA je tovarišica Vera Voglar. Osnovna organizacija šteje 24 članov, sekretariat pa šteje štiri člane. Program dela osnovne organizacije kaže na številne aktivnosti, katerih osrednja točka je kongres. Ob tem bodo Sekretarka 00 ZK TOZD Libna, tov. Vera Voglar V proizvodnji TOZD Ločna poskrbeli tudi za obveščanje o kongresnih dokumentih in spremljanje realizacije priporočil tega. Člani ZK se že pripravljajo na volitve v samoupravne organe in s tem že prispevajo svoj delež v tej pomembni aktivnosti. Velika naloga pa je nenehno izobraževanje. Poleg seminaijev, ki jih organizira Občinska konferenca ZK in na katerih so vedno prisotni, so se dogovorili tudi za neke vrste interno izobraževanje. Na sestankih naj bi obravnavali posamezne teme o političnih in gospodarskih razmerah. Doslej je bilo premalo narejenega na povezovanju med družbenopolitičnimi organizacijami, predvsem z mladino. Sedaj so tudi naši programi dela v skupnih točkah poenoteni. Na področju gospodarjenja, lahko rečem, da je naša Labodova naravnanost bila vedno v smeri stabilizacije, zato na tem področju za nas ni novosti, kar pa ne pomeni, da komunisti ne bomo budno bdeli nad delovnimi rezultati, stroški, skratka nad vsem, kar zadeva naše delo. 00 ZK TOZD COMMERCE - N. M. V novomeškem delu TOZD Commerce šteje osnovna organizacija ZK 26 članov, sekretariat pa sestavlja 5 članov. Sekretar je Marjan Dular, ki je svojo nalogo sprejel z vso odgovornostjo. „Zavedati se moramo zaostrenih pogojev in vse naše delo prilagoditi temu momentu. V preteklem letu smo bili komunisti naše 00 redno seznanjeni s težavami okoli nabave surovin ter s težavami pri uvozu teh in tudi v tekočem letu moramo računati na to. Tudi prodaja je v tem času stabilizacije drugačna . . . vsa ta življenjska vprašanja so tudi naša vprašanja. Ena velikih in neodložljivih nalog pa je tesnejše povezava z osnovno organizacijo ZK v naši ljubljanski enoti. Vprašanje povezave in koordinacije dela pa je tudi v novomeškem delu Laboda že nekaj let nazaj nerešeno. Marjan Dular — sekretar 00 ZK TOZD Coflmerce — |\|. m. Sedaj smo se povezali - 00 TOZD Ločna, DSSS in mi. Na skupnem sestanku sekretariatov smo predelali prva gradiva za kongres in se dogovorili za skupne akcije. Pa še na eno nalogo bi rad opozoril, čeprav je vsaka od zastavljenih nalog pomembna, to je redno obveščanje in javnost dela komunistov. 00 ZK TOZD TIP TOP Novo izvoljeni sekretar 00 ZK v ljubljanskem TIP-TOP-u je Milan Gregorin, električar po poklicu. Ob prevzemu nove funkcije je za naše glasilo poslal naslednji zapis: Naša osnovna organizacija šteje vsega osem članov, kar je glede na število zaposlenih, zelo malo. Kot sekretar v novem mandatnem obdobju bi želel, da bi se naša vrsta v TIP-TOP-u povečala za kakšnega člana, saj bi bili z večjim številom tudi lažje kos nalogam, ki so pred nami. Med te naloge pa sodi na prvem mestu zavzemanje za čim večjo homunizacijo dela, dobre samoupravne in medsebojne odnose, večanje produktivnosti dela, zavzemanje za čim boljše delovanje delegatskega sistema - pri tem mislim predvsem na povratne informacije delegatov, na negovanje jubilej posebne osnovne šole Posebna osnovna šola Dragotin Kette v Novem mestu praznuje svojo petindvajset letnico. Na dan rojstva velikega slovenskega pesnika, katerega ime nosi šola, so gojenci pripravili obširen in prisrčen program in s tem številnim gostom - staršem in predstavnikom družbenopolitične skupnosti občine in republike — predstavil svoje znanje in svoja prizadevanja. Nastopila sta pevska zbora, tamburaški orkester, folklorna skupina in recitatorji. V program, ki se je pred nami odvijal sproščeno in lahkotno, je vloženega veliko truda strokovnih delavcev, katerih odgovorno delo je težko, toda ob tako vidnih uspehih gojencev te šole, tudi hvaležno in lepo. V letošnjem letu je na šoli 130 učencev v štirinajstih oddelkih oseminosemdeset gojencev je v šestih vzgojnih skupinah ter v enem oddelku po- Vse //udi bi mora/ zadr/ati ‘problem naši rt olrCk, kuju : „to je problem otrok, ki niso takt kol u/run otroci in zaradi iya potrebujejo vso na iv pomoč, kakor o/a bi biti naši otroci, tata/ HWČ£ a// otok, cisto sum šaše vsaff človek je kos celo/e, det o/c ves A a, x njim povezan in ir njeoovo usodo »tkan tdnor nit v mcuccni pripreyi usede lepa nas'earlJcrirje/yef, tepci nasepa e a* a, /epa nasipa uda. Sim m e/ daljšanega bivanja. Leta 1978 se je šola iz neprimernih in tesnih prostorov preselila v novo poslopje, kjer so že tako intenzivne interesne dejavnosti še bolj zaživele, seveda pa je tudi pouk v svetlih in lepo opremljenih učilnicah lažji in lepši. Ob pomembnem jubileju, ki je hkrati z uspehom kolektiva te šole tudi uspeh celotne naše družbe, želimo strokovnim delavcem in gojencem še veliko uspehov! Milan Gregorin - sekretar 00 ZK TOZD TIP-TOP bratstva in enotnosti med narodi in narodnostmi Jugoslavije seveda pa ob tem ne puščamo stabilizacijska prizadevanja ob strani. Tu ne gre za znižanje standarda, pač pa naj velja naša pozornost trošenju in sploh ravnanju z družbenimi sredstvi. Komunisti v naši delovni organizaciji in seveda v naši TOZD se moramo posebej truditi za izboljšanje vrednotenja tekstilne industrije kot panoge, glede na ostale industrijske veje, ker mislim, da se nam tu godi krivica. Ne smemo pozabiti, da mora delavka za strojem presegati svojo normo za 30 odstotkov, da se njen osebni dohodek približa devetim tisočakom ali pa še toliko ne, kar je, glede na življenjske stroške, odločno premalo. Kolikšen je šele zaslužek pri doseganju sto odstotne norme, za katero je tudi potrebno vložiti precej truda! Tukaj smo še daleč od poprečja osebnih dohodkov v naši republiki in tukaj je potrebno še marsikaj storiti tudi v smeri humanizacije. Na koncu bi želel poudariti, da smo komunisti v naši TOZD aktivni v vseh družbenopolitičnih organizacijah naše delovne sredine pa tudi izven le-te; seveda pa bi tudi za v bodoče želel, da bi bili člani ZK aktivno prisbtni na vseh področjih našega življenja in dela. Pripis: V naslednji številki našega glasila bomo predstavili še sekretarje 00 ZK TOZD Delta, Zala, Temenica in DSSS. 4 stran labod 2 * 3. februar 1982 labod 2 * 3. februar 1982 stran 5 Iz letne konference trgovskih zastopnikov (foto Pavlin) letna konferenca trgovskih zastopnikov Enkrat letno se sestanejo naši trgovski zastopniki na svoji konferenci, kjer analizirajo delo v preteklem letu in sprejemajo plane za leto 1982. Pri analizi lanskoletnega dela je bila na konferenci potrjena pravilna usmerjenost naših zastopnikov, s čimer so si zagotovili dobre odnose s kupci. Odnosi, ki so na nivoju, omogočajo Labodovim predstavnikom vedno odprta vrata. Dejstvo, da ni prišlo do nikakršnih sporov, omogoča kontinuirano delo tudi v primerih, ko se delovne organizacije združujejo v SOZD, pri tem pa je najpomembneje, da imamo z vsemi partnerji lojalne in dobre odnose. Pri združevanju sredstev za razširjeno reprodukcijo trgovinske dejavnosti ugotavljamo, da vsi kupci dosegajo planiran promet. Čeprav smo z večino teh vezani z manjšimi vsotami, vendarle obstaja moralna, če že ne drugačna obveza. Med ugotovitvami konference pa velja poudariti naslednje: V lanskem letu so se izraziteje pojavili na slovenskem tržišču proizvajalci z nižjimi cenami, ki predvsem v srajčevini predstavljajo precejšnjo konkurenco. V programu vrhnjih oblačil je ostalo precej zaloge za znižanje, kar pa je bilo že na samem začetku prodaje z zni- žanimi cenami, porazprodano. Pojav kaže na to, da so kupci načrtno čakali na sezonsko znižanje. Kljub velikim količinam, so te zaloge tako skoraj v celoti razprodane. V minulem letu so vsi trgovski zastopniki dosegali primerne rezultate, temu primerno pa so bili tudi nagrajeni po gospodarskem planu. Toda rast osebnih dohodkov trgovskih zastopnikov je počasnejša glede na poprečno rast osebnih dohodkov v Labodu. Povedati pa tudi velja, da so stroški, ki so bili v lanskem letu že tako strogo postavljeni, v porastu za 0,20 odstotka, torej so rastli počasneje od cen. Trden dogovor v začetku lanskega leta so potniki v celoti izvajali (predvsem na kilometrinah), ne da bi pri tem trpel posel. edina ženska med trgovskimi zastopniki Med Labodovimi trgovskimi zastopniki je ena sama ženska in njo vam bi v tem sestavku želeli predstaviti. Sicer je vsem v novomeškem delu naše delovne organizacije dobro znana, saj je bila celih deset let zaposlena v novomeškem Labodu najprej v proizvodnji Ločne, kasneje pa‘še v Commercu, poleg tega pa je zgovorna in komukativna tako, daje našla pot do slehernega med nami. To je Josifova Lenče. Doma je iz Makedonije, v Novo mesto pa jo je pot pripeljala po službeni dolžnosti njenega moža. Za- poslila se je v Labodu, ob delu pa je še študirala. Predno seje z družino ponovno preselila nazaj v Makedonijo, je študij na višji tekstilni šoli uspešno opravila, za diplomsko delo o kvaliteti pa je prejela tudi Kidričevo nagrado. Pa ne da ne bi hotela več delati v prodaji TOZD Commerce, le priložnost se je ponudila za vrnitev domov, hkrati pa se je izpraznilo tudi mesto trgovskega zastopnika Laboda za makedonsko področje. Tako je Lečne postala naša edina zastopnica. Ker je zgovorna in „Rada imam delo trgovske zastopnice" pravi Josifova Lenče dobrovoljna, ji je delo z ljudmi tudi „dišalo“ in tudi ob pogovoru je povedala, da ji ni žal in daje zadovoljna. „Dela je veliko in zato sem cele dni od doma. Seveda si to lahko ,,privoščim" zato, ker mi mama v glavnem gospodinji, tako, da sta moja dva moška preskrbljena. Povedati pa moram, da imam pridnega in prizadevnega sina, ki mi zjutraj znosi stvari v avto, kije resen in samostojen. V teh dveh letih mojega dela kot trgovske zastopnice sem se v večini posvečala delu, zato je morala moja družina pokazati veliko razumevanja in potrpljenja. Reči moram, da s kupci nimam nikakršnih težav, da opravljam svoje delo uspešno. Moji stiki s kupci so predvsem strogo poslovni, saj nimam časa v naših pogovorih odhajati na razna področja. Celodnevnega potovanja so zahtevna in utrudljiva, zato skušam vse obiske opraviti racionalno, kupcem in meni v prid. Seveda pa kljub utrujenosti ali kakšni drugi nevšečnosti tega ne smem pokazati. Trgovski zastopnik mora biti vedno razpoložen, vedno dobre volje in nikoli utrujen. Priznati moramo, da je tako razpoloženje veliko težje ohraniti ženi, ki je tudi mama, kot morda moškemu, neobremenjenemu s težavami na ta področja. Kljub temu pa mi uspeva dokaj dobro kombinirati to moje življenje, čeprav - kot sem že omenila vzame služba veliko mojega časa.“ Kakšno je makedonsko tržišče, kako sprejema naše izdelke? Labod uživa v Makedoniji velik ugled, zato dobro prodajamo, čeprav smo precej dragi. Številne konkurenčne tovarne so mnogo cenejše, toda za enkrat še gre. Seveda pa se tudi pri nas v Makedoniji čuti padec standarda. Komadno prodajamo manj, pri zaključevanih pa so kupci zelo previdni. Kljub temu pa za lepe in kvalitetne komade ni bojazni za prodajo. Makedonke so rade lepo oblečene in veliko pozornosti posvečajo oblačenju. Rade imajo kitajsko svilo, saj je v trenutku razprodana, pa tudi druge lepe in modne artikle hitro pokupijo. Navdušujejo se nad elegantnimi izdelki, za športne pa je več navdušenja le med mladini." Pri delu želimo tov. Josifovi veliko uspeha in srečno pot na njenih potovanjih! Milanka Bavcon je bila navdušena nad elegantno damsko konfekcijo Laboda, razstavljno na sejmu mode v Ljubljani. vedno bom ostal labodovec V začetku letošnjega leta se bo upokojil naš dolgoletni sodelavec tovariš Gabriel Razgoršek. Od leta 1966 je naš trgovski zastopnik in ves ta čas je s svojim delom in prizadevanjem skrbel, da se je ugled Laboda na tržišču dvigoval in da smo dosegli renome, kot smo ga deležni sedaj. Tudi predno je prišel v Labod, je delal s srajcami, poklic trgovskega potnika pa je bila večna želja tovariša Razgorška. Na samem začetku dela v Labodu, se spominja tov. Razgoršek, so skupaj s tov. Petanom in Verstovškom organizirali modno revijo kar v skladišču. Prva pota niso našega zastopnika še peljala v večje in pomembnejše trgovine. Začeti je moral s podeželjem, sedaj pa je povsem druga pesem. Naše srajce so na pultih še tako zahtevnih trgovin, saj smo v samem vrhu tovrstne proizvodnje. Službena pot je tov. Razgorška vodila širom po domovini. V teh letih si je nabral številne znance in povsod kamor pride, pride med znane ljudi. Prisrčni sprejemi in pozdravi so se tudi na ljubljanskem sejmu kar vrstili. Iz tako razgibanega življenja pa gotovo ni tako lahko prestopiti v vlogo upokojenca. „Veste, da si pomalem že želim malo več miru. To pa ne pomeni, da ne bom tudi naprej aktiven. Imam hišo in malo vrta, s tem pa tudi dovolj dela. Morda se bom ukvarjal s športom, s hojo, bral bom .. . skratka ne bom se dolgočasil. Le da bi ostal tudi v naprej tako zdrav kot sem bil doslej." To pa mu tudi mi iz srca želimo! milanka bavcon o naših modelih Znan glas in znan obraz iz televizijskih in radijskih sprejemnikov - Milanka Bavcon -je na letošnjem ljubljanskem sejmu mode vodila in povezovala naše mini modne revije. Ob tej priložnosti je steklo tudi kramljanje o modi in seveda o naših — Labodovih modelih. ,.Mislim, da je Labodov razstavni prostor zelo eleganten in da ste prav vi prvi začutili črno - bakreno kombinacijo, ki bo nedvomno vodilna. Meni so všeč drzni modeli in Labod je v kreacijah pogumen. Že trinajsto leto delam z modo, zato lahko trdim, da poznam jugoslovansko proizvodnjo in prav nič ne pretiravam če rečem, da Labod zaseda znotraj te zelo pomembno mesto." Srečevali smo vas že na naših modnih revijah na Otočcu, se- daj pa povezujete te mini modne revije. Kaj menite o takih predstavitvah modelov? „Modne revije na Otočcu so bile zares nekaj lepega, seveda pa so bile namenjene predvsem poslovnim partnerjem, medtem, ko so te mini modne revije tako živ in neposreden stik s kupci. In v tem je zadetek v polno. Vsakič je prostor natrpan. Pa še ena prednost je, ki je ne smemo pozabiti. Kadar gledamo revijo na odru so ti modeli daleč in tudi v prenesenem smislu za nas nedosegljivi. Tu na mini modnih revijah pa si gledalci ogledujejo modele povsem od blizu in tako postajajo bolj sprejemljivi. Tudi poudarek, da je to redna kolekcija in da bo moč modele že v kratkem kupiti, med kupci veliko pomeni. Tako prihajajo v ta njihov Labod, ki mu lahko zaupajo. Kar pa se tiče mene, rada nastopam na teh prireditvah, kjer je stik s publiko tako neposreden. Želim čutiti reakcijo in uspostaviti stike, sicer je prireditev izgubljena." Tako je pripovedovala tov. Bavconova. Njene besede so bile iskrene, saj taka poznavalka mode in tako znano ime si tudi ne bi mogla privoščiti pohvale za nekaj, kar tega ni vredno. L. J. tik pred zdajci Kako smo se pripravili na izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse Družbeni svet za vzgojo in izobraževanje SR Slovenije je z ostalimi institucijami iz področja vzgoje in izobraževanja ter gospodarstva oblikoval stališča o enotnem urejanju odprtih vprašanj pri zagotavljanju pogojev za izvajanje proizvodnega dela in delovne prakse učencev. V naši delovni organizaciji bodo opravljali učenci svojo obvezno proizvodno delo v štirih TOZD in sicer v Ločni, Libni, Delti in TIP-TOP. Pri pripravah smo ugotovili, da so v posameznih regijah z izdelavo mesečnih planov izvajanja proizvodnega dela močno kasnili. Tako posamezni TOZD še v januarju niso imeli točnega števila učencev in podrobno izdelanih izvedbenih načrtov. Potek samoupravnega sporazumevanja med šolami in OZD, vprašanje nagrad učencem, zavarovanje za primer nesreče pri delu itd. Samoupravne sporazume o medsebojnih pravicah in obveznostih pri skupnem izvajanju vzgojno izobraževalnih programov so sprejeli in podpisali vsi štiije TOZD. Ta sporazum pa predstavlja osnovo za sklepanje pogodb med šolami in TOŽD, v katerih bodo opredeljene kompletne obveznosti in pravice v šolskem letu 1981-82. Te pogodbe je potrebno skleniti do konca januarja 1982, torej do začetka izvajanja proizvodnega dela in delovne prakse. Na proizvodnem delu oz. delovni praksi se bodo učenci seznanili s proizvodnim procesom in samoupravljanjem. Pri izvedbi programov bodo morali inštruktorji z vso resnostjo in odgovornostjo izvajati naloge in koristiti strokovno znanje pridobljeno v TOZD in znanje pridobljeno na seminarjih. Če bodo s pripravami čakali in začeli (nepripravljeni) šele ob prihodu učencev, bodo rezultati slabi. V ta {ramen je kadrov-sko-socialna služba organizirala 4. 2. 1982 posvet s področja proizvodnega dela z inštruktorji, organizatorji v TOZD in odgovornimi delavci na šolah. Prav gotovo je odgovornost za izvajanje zakona o usmerjenem izobraževanju pred vsem pa proizvodnega dela naloga vseh odgovornih delavcev in sindikalne organizacije v TOZD. Ne more nam biti vseeno, kako bomo predstavili delovni proces in delovno disciplino ter doseganje rezultatov dela v TOZD mladini, ki je dosedaj vse to poznavala le v pisani ali govorjeni besedi. DRAGICA NENADIČ muh mi i muusi fj 1 1 I I U H k■ 1 1 [ 1 H fl / 1 ! , ■■ n me ,'Vl IjS čtS® l '(!, f ® 1 Jf ' - s s * i i JHI* f fW ■ffl i m m ■ 1 , v, « R IR mk Skupni posnetek naših smučarskih reprezentantov v Labodovih oblačilih pred Centrom mode v Ljubljani. smučanje na zelenici Po stari navadi tudi v letošnji zimi nimamo sreče z vremenom, to je s snegom, v dolini. Če se želimo smučati, se moramo podati na bele poljane, ki pa so najmanj 120 km oddaljene od Novega mesta. Na Ljubelju je Počitniški dom, v katerem ima LABOD osem ležišč, pripravljen da sprejme goste. Po krajšem posvetovanju ter prizadevanju tov. Muhiča, da nam preskrbi več ležišč (skupaj 18). Kot jih ima LABOD, smo se odpravili v petek, 15. oziroma v soboto, 16. januarja, proti Gorenjski. Po 124 km vožnje, kolikor je iz Novega mesta do Ljubelja smo prispeli v prekrasno sončno naravo (vse do Tržiča je bilo zelo megleno). Cesta do doma je urejena, manjše težave so bile na glavni cesti, zaradi gneče na mejnem prehodu Ljubelj. Cesta proti domu se odcepi v levo tik pred mejnim prehodom. Počitniški dom stoji na pobočju pod cesto, ki povezuje Jugoslavijo z Avstrijo. Kljub temu, da sta Ljubelj in Zelenica skoraj vso zimo v senci, pa obsije jutranje sonce počitniški dom. Prvi vtisi o domu, ki pa se niso spremenili tudi ko smo odšli domov, so bili zelo prijetni. Vsi smo bili presenečeni nad prijaznostjo uslužbencev ter nad prijetno ureditvijo doma. Vsaka soba ima opremljeno mini kuhinjo, v kateri si lahko sami pripravljamo hrano. Če pa nismo razpoloženi, da si sami kuhamo, se lahko hranimo v restavraciji, ki je le dobrih sto metrov oddaljena. Hrana je zelo okusna in ni draga. Prišli smo na Zelenico, da se smučamo, zato hitro na smučišče! Spodnja postaja sedežnice je 150 m od doma. Na vrh Zelenice, kjer so smučišča za manj zahtevne smučarje, pa vozi sedežnica. Ljubelj — Vrtača in Vrtača Zelenica. Vrsta pred sedežnico je dolga. Kar 30 minut čakanja je bilo potrebno, da smo prišli na vrsto. Upali smo, da bo smučišče primerno tudi za slabše smučarje. Obratovala je le manjša vlečnica, proga ob njej je bila primerna za naju z Božom. O tekaški progi, ki naj bi bila na vrhu, pa nihče ni vedel povedati, da bi kje obstojala. Še dobro, da sem iz previdnosti pustila tekaške smuči v dolini! Kmalu smo se vrnili v dolino. Proga je bila zelo ledena, zato sva se z Božom odpeljala s sedežnico. Bolje tako, kot da bi se poškodovala in bi reševalci s čolnom pomagali do doline. S čolnom se je bolje voziti po moiju, kot po snegu! Če strnem vtise ostalih sodelavcev, so vsi pohvalili urejenost doma, ter možnost zabave v discu ali na kegljišču; o smučišču pa nismo bili najboljšega mnenja. Smučišče je v senci, ledeno, strmo in primerno za bolj izurjene smučarje. Mehak sneg je le spomladi. Ker leži v kotlini in senci, je ob ugodnih vremenskih razmerah možnost smuka še aprila, maja in celo junija, ko na ostalih smučiščih ni več snega. V mesecu marcu bo na smučišču Zelenice mednarodno tekmovanje za evropski pokal, v aprilu pa memorial Zdravka Križaja (strica Bojana Križaja), ki seje ponesrečil. MARICA PRAZNIK REPREZENTANCA V LABODOVIH OBLEKAH V letu 1981 je bil potrjen dogovor o poslovnem sodelovanju naše delovne organizacije z YU SKI POLOM. Za ustrezno reklamno povračilo nudimo ženski in moški jugoslovanski reprezentanci oblačila, ki naj bi jih naši smučarji nosili v času uradnih prireditev, sprejemov in podobnih javnih nastopov. Svoj del sporazuma smo za sezono 1982 že izpolnili in sicer tako, da smo omogočili našim reprezentantom oblačila po meri. Že nekaj ur po prevzemu oblačila, sta tovariš Vogrinc — trener reprezentance in Bojan Križaj, nastopila na TV križanki v ljubljanskem študiju, celotna reprezentanca pa je nastopila v Labodovih oblekah na javni prireditvi v Trbovljah in v Kranju. Poleg omenjenega pričaku- jemo tudi, da bodo določeni fotosi posameznih reprezentantk in reprezentantov izdelani tudi v reklamne namene naših proizvodov. B. B. NEENAKE RAZMERE Kljub vsemu trudu in dobri organizaciji dela bo naš hribovski kmet še vedno zaostajal za ravninskim, saj so proizvodni stroški na enoto pridelka na hribovskih kmetijah za 30 do 40 odstotkov večji. Produktivnost dela je zaradi proizvodno-tehničnih značilnosti v ekstremnih primerih tudi do 100 odstotkov nižja, dohodek na hektar pa je zaradi manjšega pridelka, stroškov gradnje in vzdrževanja ter oddaljenosti manjši tudi za 50 odstotkov. Novi kmetijski davčni sistem naj bi tudi te razlike nekoliko ublažil. Za prijetnejše razpoloženje pa poskrbijo tudi rože — posnetek je iz Delte.