ŠTEV. 9 LETA III
★
SEPTEMBER 19 8 7
GLASILO TOVARNE SANITETNEGA MATERIALA - DOMŽALE
TOVARNA
To je bilo' geslo bodočega razvoja na poti v socialistično družbo. Letos, 10. septembra bo poteklo 17 let, kar je prevzel kolektiv vodstva podjetja v svoje roke. Leto 1950 bo ostalo v zgodovini jugoslovanskih narodov prelomnica gospodarjenja in s tem, delavec — samoupravljalec postane to kar je v socialistični družbi najvažnejše.
Ko smo 10. septembra 1950 izvolili prvi Delavski svet, smo se znašli v težkih pogojih, kajti najtežje je bilo za potrebni kader, kateri bi bil sposoben izvrševati sklepe Delavskega sveta.
Vse je bilo še v povojih in naloge, katere so se kopičile je bilo treba spravljati v življenje.
In tako so minevala leta, čas nas je učil novega življenja, novih odgovornosti. Mandatne dobe so bliskovito potekale. Menjala se je struktura podjetja, prihajali so novi ljudje in podjetje se je z dneva v dan večalo, število zaposlenih je raslo. Pod težkimi pogoji smo osvojili tržišče, katero je postajalo zahtevnejše.
Prišlo je leto 1957, ko je bil takratni del. svet primoran začeti mislili na rekonstrukcijo podjetja, katera bo' rešitelj premnogih problemov.
In res dve leti trdega dela, samoupravnih organov je bilo za nami ko je stala skoraj nova tovarna, bolj moderna in proizvodnja v njej se je. hitro stopnjevala, tako, da smo krili potrebe po osnovnem sanitetnem materialu.
Toda kot pri človeku se tudi na tržišču pojavljajo nove želje po lepšem življenju oziroma napredku. Pro'zvndnja lepljivih obližev je bila prva perspektiva in tobačna industrija je iskala cigaretne filtre, pa so se tiho in premišljeno sestajali naši samoupravni organi s strokovnim vodstvom, v trdni volii da osvojitev teh artiklov postane stvarnost.
Koliko časa se je vrtelo in potovanja, pogoste skrbi in končno prispeli stroji in izobrazba kadra vse to
DELAVCEM
se je strnilo v poizkusno proizvodnjo, katera je bila velik uspeh naših mladih strokovnjakov in organov samoupravljanja.
Tudi delavca in njegov življen-ski standard je nenehno obravnaval DS in UO. Gradili smo stanovanja,
oskrbeli smo si počitniške domove za koriščenje letnih dopustov, in nedeljskih rekreacij. Vsako leto uvajali strokovne tečaje za prekvalifikacijo našega delavca, da bi lažje in bolje opravljal svoje delo. Vse toi in tisoč drugih problemov so reševali naši samoupravni organi z željo, da bi se v največji meri oddolžili celotnemu kolektivu, kateri nam je zaupal to važno razvojno pot!
O. I.
USTALITEV PG60JEV GOSPODARJENJA
Naša tovarna je specializirana za proizvodnjo vseh vrst sanitenih tkanin. vate, ovojev, obližev za potrebe bolnišnic in ostalih zdravstvenih u-stanov. Že nekaj let pa proizvajamo poleg naših standardnih proizvodov tudi cigaretne filtre, ki po svojem tehnološkem procesu ustrezajo naši proizvodnji kot tudi samemu namenu, da je filter predvsem zaščitnik zdravja.
Proizvodnja in tudi potreba po sanitetnem materialu »e je iz leta v leto večala. Samo v našem podjetju se je fizična proizvodnja v zadnjih osmih lelih povečala za štirikrat, poleg tega pa so zrasle še tri nove tovarne. tako da skupne zmogljivosti teh tovarn presegajo trenutne potrebe sanitetnem materialu. Ko smo analizirali tržišče in trend razvoja potreb in potrošnje, nam je analiza pokazala, da moramo proizvodnjo še povečati, če hočemo zadovoljiti potrebe trga. toda reforma, predvsem pa reformski ukrepi v zdravstvu so povzročili nove momente v potrošnji in sedaj skrbno1 proučujemo, da bi ugotovili vzroke za nastalo situacijo ter na podlagi analiz usmerili naš nadaljni razvoj.
Nove momente v proizvodnji imamo tudi zaradi vezave uvoza z izvozom naših izdelkov na zahodno tržišče. Pri tem smo doslej dosegli že lepa uspehe, vendar nam povzročajo velike težave zaščitne carine (do 45%) in ludi kontingenti za posamezne države, poleg tega pa še vo-luminiznost naših izdelkov, kar nam
povečuje transportne stroške na večje razdalje. Po naših analizah pa je kljub vsem težavam rentabilneje izvažati sanitetne tkanine kot pa surove, pri katerih je situacija še slabša, Ce ocenimo gornje trditve, vidimo s kakšnimi težavami se srečujemo, če hočemo proizvajati.
Če analiziramo domače tržišče, ugotovimo nagel padec potrošnje, naših izdelkov zlasti v mesecu marcu in aprilu, ker je bilo zdravstvo dokončno postavljeno pred dejstvo, da ni pričakovati dodatnih sredstev za kritje njihovih potreb, poleg tega pa je nastopila še vsem znana kreditna restrikcija. Ti momenti so vplivali, da so se nam povečale zaloge gotovih izdelkov v primerjavi z letom 1966, vendar so bile te lani tako minimalne. da ne bi dobili prave slike, če bi ta pokazatelj vzeli kot osnova. Povečanje zalog in stagnacija sta se pokazala Pri artiklih, ki imajo po naših analizah še velike možnosti porabe, zato sodimo, da se mora situacija popraviti.
Proizvodnja cigaretnih filtrov je v naši tovarni udeležena z okrog 15 odstotki v Celotni proizvodnji, vendar računamo na nadaljni porast potrošnje. V zvezi s tem se je naša tovarna tesneje povezala z vsemi večjimi tobačnimi tovarnami v Jugoslaviji in imamo z njimi čvrstejše dogovore o sodelovanju. Take dogovore imamo s Tobačno tovarno v Ljubljani, Nišu, Novem Sadu, Banja Luki, dobavljamo pa tudi filtre Tobačnim tovarnam Rovinj, Zadar, Titograd. Mostar
USTALITEV POGOJEV
In Zagreb. Imamo stike tudi s tobačnimi tovarnami v Makedoniji, ki pa sedaj še uvažajo filtre. Z novimi kapacitetami bomo pokrili jugoslovanske potrebe, seveda pa se že in se bomo še krepkeje srečavali z uvozom, ki je bil z letošnjim letom liberaliziran.
Iz dosedaj omenjenih razlogov in momentov, ki se porajajo z zaostrovanjem reformskih ukrepov, je razvidno kako pereča je problematika podjetja in kaj nas čaka v prihodnosti. Ne delamo si utvar, da bo lahko, vendar bomo s pravočasnim reagiranjem na zahteve tržišča kos tudi tem novim zahtevam.
Pred leti smo izdelali 7-letni perspektivni plan razvoja podjetja, ki pa je postal nerealen, zato je v študiju srednjeročni plan, ki se bo moral z novimi pogoji gospodarjenja uskladiti, da bo realen glede na zmogljivost podjetja glede finančnih sredstev, predvsem pa, da bo upo-
SPOŠTUJMO STAREJŠE
Vsako življenje se rodi, živi in umrje. To velja v celoti tudi za naše življenje, ki bi ga nestrokovno lahko razdelili na otroška leta, mlada leta, zre,la leta in leta starosti. Od kdaj do kdaj traja posamezna življenska doba je odvisno od mnogih činiteljev. ki vplivajo na hitrost prehoda iz ene v drugo življensko dobo. Ce opazujemo ljudi okoli sebe bomo lahko ugotovili, da sta npr. dva otroka enake starosti popolnoma različna in da se je, npr. vedenje in miselnost enega že približala ali celo dosegla stopnjo živi jenske dobe, ki ji pravimo mladost, dočim drugi otrok tega še ni dosegel. Vemo tudi. da je prehod iz let mladosti v zrela ali stara leta različen. Mnogi so pri svojih 50 letih še popolnoma čili, drugi pa že kažejo vse znake starosti.
Vsaka življenska doba je po svoje zanimiva, lepa, za marsikoga pa tudi težka in grenka. Zadržal bj se pri zadnji dobi, ki ji na splošno pravimo starost.
Fant ali dekle, mož ali žena. ki je še v svoji polni življenski moči ne razmišlja mnogo o starosti. Prišla bo, to je sigurno, kakšna pa bo — bomo videli. In starost pride, neopazno, pride pri vseh, ki jo dočakajo. S starostjo pa pridejo največkrat tudi težace, ki jih mlajši ne poznajo.
In kako gledamo na starejše ljudi pri nas? Večina ima zagotovljeno pokojnino za svoja stara leta ali »prevžitarski kot« na svoji domačiji. To so pridobljene materialne ravice. Je to dovolj? Po mojem mišljenju ne. Starejšim oz. starim ljudem bi morali posvetovati veliko več pozornosti. In v čem naj bi bila ta pozornost? V spoštovanju in pomaganju.
GOSPODARJENJA
števal nastale spremembe v strukturi podjetja. Pri programiranju razvoja podjetja in s tem tudi investicij. nam precejšne težav epovzroča-jo spremembe v načinu gospodarjenja, kot npr. način preskrbe s surovinami, devizni režim, režim uvoza idr. Vsi ti ukrepi, katerih največkrat ne moremo predvideti, nam čez noč spremenijo situacijo na tržišču in s tem tudi orientacijo, ki smo jo predvideli pri našem programiranje proizvodnje investicij.
Upoštevajoč vse te momente, že naš prvotni program in tudi sedanji slonita ni postavkah modernizacije, avtomatizacije proizvodnih kapacitet, specializacije proizvodnje in u-vedbe artiklov masovne proizvodnje, ker se bomo le tako mogli vključiti v mednarodno delitev dela in si zagotoviti obstoj v vse ostrejši konkurenčni borbi na trgu doma in v inozemstvu.
J. B.
IN STARE LJUDI
V	odnosih mlajših do starejših ljudi vidimo v vsakodnevnem življenju marsikaj dobrega in slabega. Poglejmo le nekaj drobnih vsakodnevnih zapažanj. Pred nekaj tedni se,m opazoval skupino otrok, ki so se igrali na pobočju hriba. Iz doline v hrib je peljala starejša ženska na dvokolesnem vozu poljske pridelke. Težko je dihala in le počasi »se je premikal voz. Ko sem že hotel pomagati sem opazil, da sta se iz skupine otrok izdvojila dva fanta in pritekla na pomoč ženski, ki je peljala voz.
V	Ljubljani sem videl starejšega moškega, ki je s palico v roki previdno otipaval rob pločnika. Nosil je črna očala in na prvi pogled ni bilo mogoče opaziti da je slep. Pristopila mu je deklica stara približno 16 let in ga vprašala kam želi. Njegov odgovor je bil, da na drugo stran ceste. Deklica ga je prijela za roko in ga varno pripeljala na drugo stran ceste,.
Gledam razigrano skupino otrok, ki vstopajo v kamniški vlak Prostora je dovolj. Počasi pa se vlak polni. Tik pred odhodom vlaka vstopi mlada žena z dojenčkom v naročju. Njen obraz je bled in izmučen. Verjetno gre iz porodnišnice, kjer je, postala mati. Trije mladeniči in mladenke vstanejo in ponudijo svoj prostor. Mlada mati se zahvali in sede.
Da, take odnose imajo mlajši do starejših ljudi in ljudi, ki so potrebni večje pozornosti, vendar ne vsi.
Opazujem mlado ženo, ki v nabito polnem avtobusu sedi na sedežu, poleg nje na drugem sedežu pa triletni otrok. Stara ženica stoji poleg nje in mlado ženo to ne moti. Ali res ne bi mogla vzeti v naročje svojega
otroka in prepustiti sedež tistemu, ki je tega bolj potreben.
Starejši sreča mlajšega. Poznata se. Gledata eden v drugega in se ne pozdravita. Starejši upravičeno pričakuje. da ga pozdravi mlajši, mlajši pa tega noče ali ne more. Pravim tudi ne more, kgr se mu to iz določenih razlogov upira.
Nekateri mlajši zelo malo spoštujejo mnenje starejših ljudi, do njih so nevljudni ali celo grobi. Zavedali se moramo, da imajo starejši ljudje velike življenske izkušnje, ki jih lahko tudi mlajši s pridom uporabijo.
Da taki smo. Lahko bi rekli dobri in slabi. Na našo srečo je še vedno več dobrih kot slabih. Vsi pa bomo ali smo že stari, zato spoštujmo starost!
F. H.
DELO
SINDIKALNE
PODRUŽNICE
Vsaka organizacija opravlja določeno delo in o svojem delu tudi kaj pove. Tako bi na kratko opisal s kakšnim delom se je sindikat ukvarjal od Občnega zbora pa do danes.
Na letnejin občnem zboru naše Sindikalne podružnice so bile mnogokrat omenjena »sindikalna jabolka«. Zato ni redkost slišati: »Sindikat spet nekaj prodaja«. Res je, da se naša sindikalna podružnica ukvarja poleg ostalega dela tudi s prodajo raznega blaga. Tudi taka trgovina je včasih potrebna, saj vemo, kako je s trgovinami in trgovci, ki te »oberejo do kože«. Če je večina zadovoljna s tako prodajo preko Sindikata, potem je namen, pomagati članom kolektiva, dosežen in s tem trgovina kot taka upravičena.
Pri sindikalni podružnici deluje še Blagajna vzajemne pomoči in ravno sedaj bomo ponovno razpravljali o novi obliki vzajemne pomoči, da bi vzajemno pomoč še bolj izpopolnili v njenem delovanju.
Vsako teto je bilo organizirano preventivno okrevanje v okviru Sindikata. Tako smo tudi letos organizirali tako okrevanje za člane kolektiva. Na sedemdnevno okrevanje v Izolo je odšlo dvanajst članov kolektiva.
Pri delu sindikata ni vedno lahko izbrati pot, da bomo zadovoljni vsi in ne samo posamezniki. Ker se danes že sprašujemo, ali je, sindikat še potreben ali ne, bomo verjetno vsi istega mnenja da je potreben. Kot sem že omenil »sindikalno trgovino« ni to prva stvar sindikata. Na prvem mestu je politična dejavnost, ki naj skrbi za delovnega človeka, da bomo kos nalogam, ki so prišle z uvedbo gospodarske in družbene reforme,
P. F.
MSI GASILCI V KRŠKEM
Upravni odbor gasilskega društva v TOSAMI je zasedal in med ostalimi važnimi sklepi o zavarovanju podjetja pred ognjenim elementom, je bil tudi sklep; "Gasilci pojdemo na strokovni izlet v Krško.« Saj je prav tako, tudi gasilci smo prispevali svoj delež pri napredku podjetja, da obvarujemo podjetje, katero nam daje vsakdanji kruh.
Tov. Drolc, naš profesonalec, je imel polne roke dela, da je bilo vse pripravljeno, kot si je zamislil odbor GD. Obvestila šo prispela na pravi naslov. Vabljeni so bili ustanovni člani s poveljnikom Zidaričem na čelu in sedanji odbor z aktivno ope-rativo.
Žal, da se niso vsi odzvali, kajti dopusti so jih spravili ob nenavadno doživetje.
Torej Gasilsko društvo Tovarne Celuloze in roto papirja v Krškem, je bil naš cilj. 12. avgusta, v jasnem jutru, smo napolnili sedeže v papirniškem avtobusu. Komaj so se zavrtela kolesa, že se je pričelo veselo vzdušje in pesem se je oglasila, ko
smo pripeljali na prag Dolenjske. Morda so bile kje skrite rezerve?,! In tako smo se pripeljali v starodavni grad Kostanjevica. Po krajšem postanku pri kavi ali kozarčku cvička, smo si ogledali ob tolmačenju dobrega vodiča "FORMO VIVA«. To je kiparska umetnost z mnogih držav od Japonske do Južne Amerike in od Rusije do Kanade. Toda, žal, čas je bil strogo odmerjen in morali smo spet na pot do končnega cilja.
Približno ob 10, uri smo zapeljali na prostorno tovarniško dvorišče Tovarne roto papirja v Krškem. Bi-
pričakoval vodja poklicne gasilske čete v toVarni.
Kot vse strokovne ekskurzije, smo bili tudi mi deležni navodil in opozoril, ker tovarna je zelo obširna. Oddelek za oddelkom smo si ogledali in kjer je bil primeren prostor, smo se zbrali okrog vodiča, kateri nam je podrobno opisal proces proizvodnje in gasilsko preventivno službo. Na kraju pa nas je še povedel v gasilski dom, kateri je za naše pojme opremljen do maksimuma. Dva gasilska avtomobila z vso opremo, velika cisterna na avtomobilu, manjši tovorni avto. rezervno' orodje in še prostorna učilnica, kjer gasilci dobijo obvezno potrebno znanje. Naše oči so imele nenavadno pašo, kajti to nas večina še ni videla. Nato prisrčna zahvala in pozdravili smo se približno ob 13. uri. Od tukaj dalje pa so bili le nekateri, kateri so vedeli, kam se vzpenja naša pot. Petnajst minut kasneje smo se ustavili na prijetnem gričku, od koder smo imeli z ene strani lep razgled na krško polje, z druge pa na prijaz-
li smo točni, bolj kot kasneje, kjerkoli smo se ustavili. Zato nas je, že no gostišče, kjer smo imeli kosilo, ojačano s pristnim cvičkom. Tov. Belcjan pa je vse to praznično vzdušje spremljal s svojo novo harmoniko tako, da kar je bilo mlajših, so pogledali za parom in se zavrteli v polki in valčku. Od tukaj pa je bilo dosti težje speljati nazaj proti domu. Pa je vendarle šlo do pod Trojan, ko nam je odpovedal pokorščino naš avtobus. Po daljšem operativnem posegu šoferja Jožeta, smo z zamudo dveh ur srečno prispeli domov.
V	imenu vseh udeležencev te naše ekskurzije pa se samoupravnim organom podjetja najtopleje zahvaljujemo za razumevanje in priznanje našim gasilcem s strani dodeljenih sredstev, ker brez tega važnega faktorja, bi bili gasilci lahko le doma.
I.	K.
Bil sem prijetno presenečen!
V	tem sestavku želim na kratko opisati lep primer, ki ga ni lahko pozabiti. Kot upokojenec, sem si pač domišljal, da sem od svojih nekdanjih sodelavcev že povsem pozabljen, toda bil sem V zmoti, kajti 10. 8. 1967 pride na moj dom član gasilske skupine Tovarne "To-sama« ter mi osebno izroči vabilo za izlet, pa celo sklep, da sem izvoljen za častnega člana te gasilske enote.
Povsem razumljivo je, da sem to vabilo z radostjo sprejel, prav tako pa tudi vest, da sem vedno častni član tovarne "Vata«. Tembolj pa me veseli, da vsa moja dela in prizadevanja za razvoj in napredek gasilstva v tem podjetju in organizatorja celotne gasilske dejavnosti niso šla v pozabo, pač pa so vsi nekdanji napori upošetvani še sedaj.
Vožnja z avtobusom je bila prav prijetna, k temu je pripomoglo tudi lepo in sončno vreme. Celotna družba je bila vso pot veselo razpoložena in tudi harmonika je prispevala k temu, ko je spremljala lepo ubrano petje. Tako smo razpoloženi prispeli v prijazno Kostanjevico. Tu smo se za kratek čas zaustavili, pozajtrkovali, medtem pa je že prišel naročeni vodič, ki nam je razkazal vse znamenitosti tega kraja ter o-pisal zgodovino. Ko smo si ogledali še kostanjeviški grad smo bili zares navdušeni nad lepim krajem. Nazadnje smo si še v kostanjeviški kleti privoščili kozarček slavečega kostanjeviškega vinčka, ki je bil prav tako odličen.
Žal, da ob takih prilikah čas tako hitro mineva in že smo morali pot nadaljevati v Krško, kjer smo si ogledali Papirnico. Po oddelkih nas je vodil član gasilske enote tovarne roto papirja. Videli smo odlično urejeno in organizirano gasilsko službo bodisi v strokovnem in tehničnem pogledu. Tovarniški gasilci razpolagajo celo z gasilskimi avtomobili in cisternami ter drugimi pripomočki, da so tako sposobni ukrepati pri požarih vseh vrst. Poleg tega imajo pa tudi redna predavanja o gasilstvu.
Ta njihova utrjenost in organiziranost je res vredna pohvale ter naj bi služila vzgled in primer mnogim drugim.
Končno smo prispeli v Sremič. Tu nas je čakalo izdatno kosilo, kjer smo se, sproščeno zabavali. Svojevrstna zanimivost je bila lesena stiskalnica za grozdje.
Povratek domov je bil živahen in prijeten, saj se je nabralo toliko lepih vtisov.
Ob zaključku želim izreči upravi podjetja in gasilski enoti, še enkrat prisrčno zahvalo za to prijetno doživetje in izkazano pozornost do mene.
Gasilcem pa želim mnogo stro-
kovnega in tehničnega napre.dka v njihovih vrstah ter naj v svoje delo za napredek gasilstva vložijo vse svoje sile in tako bodo lahko vsakokrat uspešno opravili svojo nalogo v borbi z ognjenim elementom, da jih ne bo mogel nikoli iznena-diti.
Z gasilskim pozdravom Na pomoč!
Zidarič Anton
Pcsročjil© © cSelu
BT£ © 5-S p r «£ V BI 1
Upravni odbor jg imel v času od
1.	avgusta do 29. avgusta 1967 2 redni seji, na katerih je razpravljal o sledečem:
—	Ker bo v začetku meseca oktobra tega leta prirejena v Basslu svetovna razstava tekstilnih strojev, je Upravni odbor sprejel sklep, da se razstave udeleži 9 članov našega kolektiva.
—	Podan je bil predračun za postavitev peči za sežiganje odpadkov, ki znaša cca 4.600 N din. UO je predračun potrdil.
—	Obravnavane in potrjene so bile nadure za mesec julij, odobreno pa je bilo tudi njihovo izplačilo.
—	Občinskemu odboru RK je bila
Od surovine do izdelkov
Najbolj naravna pot bombaža, ki je vstopil v proces predelave, ga vodi skozi čistilnico. Pri nas gre bombaž sicer najprej v belilnico, vendar bodo poostrene zahteve) tržišča glede kvalitete, prej ali slei tudi nas privedle do tega, da bo bombaž šel najprej v čistilnico, čeprav bo količina odpadkov s te,m precej narasla. (Zmanjšanje količine nečistoč v predelanem-očiščenem materialu, pa bo vplivalo tudi na manjšo porabo kemikalij — predvsem belilnih.)
Naloge čistilnice, so večje, kot pove samo beseda. V čistilnici se bombaž najprej razrahlja. En kubični meter bombaža takoj po od-zrnjenju tehta 30 kg, ta teža je najbolj primerna za predelavo. Vendar pa moramo za transport bombaž stisniti na čim manjšo prostornino, zato tehta en kubični meter bombaža po stisnjenju v balo 300 kg. Torej bombaž lahko očistimo, oziroma mu odstranimo nečistoče, šele po predhodnjem rahljanju, ko se, vlakna rešijo pritiska niso več tako čvrsto prilepljena drug ob drugega. Zato je vse nadaljnje delo odvisno od pravilnega rahljanja. Sele zrahljan material lahko čistimo, mešamo in mikamo. Mešajo, rahljajo in čistijo
čistijo sicer vsi stroji v čistilnici (to delajo tudi mikalniki) vendar pa imenujemo posamezne stroje pač glede na prevladujočo nalogo, ki jo zahtevamo od določenega stroja. Za razne potrebe in namene so čistilnice sestavljene iz različnih strojev, ki tvorijo čistilni sklop. Tudi v predilnicah bombaža se ti čistilni sklopi bistveno ne razlikujejo od našega.
V naši čistilnici imamo: rahljal-nik bal, vertikalni oziroma navpični rahljalnik (znan v svetu po imenom Crighton), mešalni rahljalnik, nakladalnik ter dvojni otepalnik.
Rahljalnik bal obzirno rahlja plasti bombaža, ki jih polagamo na njegov le.tvasti dovajalni trak. Pri tem rahljanju izpadejo nekatere (težke) grobe nečistoče.
Drugi stroj je Crighton (izg. Krajton). Ta stroj, ki pri nas ne dela, je glavni izločevalec nečistoč, obenem pa material zrahlja do zelo drobnih kosmičev.
Tretji stroj mešalni rahljalnik je večji, da se čimveč materiala v njem premeša. Tako pri nas kot v predilnicah mešajo (pa ne samo v stroju) predvsem zaradi cejne in zaradi izenačevanja kvalitete. Pri mešanju za predenje se držimo pravila, da
mešamo v najslabšom primeru le bombaž dveh sosednjih razredov (npr. SM in M razred) Kvaliteta bombaža celo iz enega polja ali njive (provinience) ni enaka, zato vzamemo za mešanico 100 in več bal. Iz vsake bale jemljemo plasti tako, da zmanjka vseh bal približno naenkrat. Pri nas je mešanje še bolj važno, ker normalni srednjevlaknati bombaž nosi in me,dseboj povezuje različne bombažne odpadke in druge manj vredne bombažne surovine.
Četrti stroj je nakladalnik. Ta skrbi za enakomerno napajanje zadnjega stroja v našem čistilnem sklopu.
Zadnji stroj je dvojni ote.P-alnik. Njegova dnaloga je najprej oblikovanje enakomerne plast’ bombaža, ter zvijanje tega otepalnikovega runa (kot to plast še imenujejo) v zvitek zn napajanje mikalnika. Druga nič manj važna naloga, pa je izlo-čevnje najbolj prilepljenih nečistoč.
Ker je naša čistilnica stalno preobremenjena je na račun kvan-titc. e (ogromnih količin) stalno trpela kvaliteta (kakovost). Kakovostno1 n irejen zvitek zahteva veliko uravnav, ki pa jih zaradi stalnega menjavanja materiala (bombaža vlakna različnih dolžin in različna stanična lo je viskozna prediva) ni bilo mogoče upoštevati.
(nadaljevanje)
Planirani in doseženi finančni uspeli
za čas od 1. jcnuarja do 31. Julija 19(>7
V novih dinarjih
po planu	doseženo indekx
1.	Realizacija po izdanih
fakturah med letom .	.	.
2.	CELOTNI DOHODEK . .
3.	Porabljena sredstva	. . .
4.	NETO PRODUKT (2-3)	. .
5.	Celotni stroški, ki bremenijo celotni dohodek .....
6.	DOHODEK (2-5)...........
7.	Za osebne, dohodke . . .
8.	Ostanek dohodka ....
24,115.110,29	24,688.354,71	102
24,135.375,29	23,565.082,24	98
16,755.961,82	15,531.634,51	93
7,379.413,47	8,033.447,73	109
17,667.584,58	16,395.029,19	93
6,467.790,71	7,170.053.05	110
4,744.833,76	5,263.498,15	111
1,722.956,95	1,906.554,90	111
Vsi elementi prikazanega finančne kupcev so tudi v tem mesecu ostale
ga rezultata so izračunani na pod- v glavnem nespremenjene.
lagi plačane realizacije. Terjatve do	F. R.
PROIZVODNJA V MESECU JULIJU 1967
Oddelek	Enota mere	Planirana količina	Proizvedena količina	%
L Trakotkalnica	000 vot.	56.540	59.082	104
2. Tkalnica širokih tkanin	000 vot.	403.502	402.149	99
3. Mikalnica	kg	67.672	70.429	104
4. Konfekcija	N din	2.820.708	2.758.083	97
Vložki	pkt	451.000	451.417	100
5. Cigaretni fitri	000 kom	31.240	26.266	84
V	AVGUSTU 1967			
1. Trakotkalnica	000 vot.	84.175	73.509	87
2. Tkalnica šir. tkanin	000 vot.	458.525	439.771	96
3. Mikalnica	kg	80.050	78.300	98
4. Konfekcija	N din	3,107.225	3,215.363	100
Vložki	pkt	593.525	541.000	91
5. Cigaretni filtri	000 kom	45.500	26.896	59
Poročilo o delu samoupravnih organov
odobrena pomoč v sanitetnem materialu v višini N din 100,00.
—	Za potrebe, tiskarne je UO odobril nabavo tiskarskega materiala (linije).
—	Glede plačila šolnine za leto 1967/68 na Višji šoli za organizacijo dela, je bil sprejet sklep, da se informira o tem, kdo bo študij nadaljeval ter se nato nakaže šolnina.
—	Potrjene so bile nove norme v konfekciji za izdelovanje cik-cak vate ter pri trakotkalskih strojih in v oddelku pripravljalnice za angleško snovanje.
—	Sprejet je bil tudi sklep glede povračila stroškov prevoza na delo in z dela v soglasju s 45. členom Pravilnika o delitvi osebnih dohodkov.
—	Pregledane so bile ponudbe za tehničnega vodjo, ki so prispele na podlagi oglasa v časopisu »DELO«
»DELO« z dne 29. julija t. 1.
—	Imenovan je bil novi 11-članski uredniški odbor tovarniškega glasila TOSAMA.
—	Sprejet je bil sklep, da morajo gasilci preštudirati, ali je potreben nakup nove motorke, zato ben nakup nove motorke, zato morajo pripraviti plan napada. Gasilci morajo tudi skrbeti, da bodo hidranti v redu ter cevi dovolj dolge. Nabaviti se morajo tudi novi bati za popravilo stare motorke.
—	Odobren je bil nakup 2 ventilov in sicer 1 za oddelek filtrov ter 1 za oddelek belilnice.
—	Urediti se. morajo vse stvari glede prodaje skladišča na Podrečju.
—	Krajevni skupnosti Prevorje se dodeli za dograditev avtobusne postaje 500,- N din.
Š. Š.
MLADINCI!
V petek, 25. VIIL 6Z bo delovna akcija v tavam/ zbiroiisče /e ob 17 uri pr/ vratarnici. Vabi/eni?
Odziv mladine na vabilo!
STANOVANJA
Poleg starega — rasle novo
KADROVSKE VESTI
v Času od 12. ix. do 11. x.
PRAZNUJEJO SVOJ ROJSTNI
DAN;
Konfekcija: 19. 9. Bezlaj Helena,
13.	9. Račič Zinka, 13. 9. Bešter Rezika, 18. 9. Lazarevič Marica, 20. 9. Cimbola Ana, 25. 9. Jeretina Dragica, 25. 9. Smolnikar Ljudmila, 26. 9. Kovač Ivanka, 28. 9. Blatnik Francka. 30. 9. Rode Marija, Avman Mihaela 2. 10. in 6. 10. Strehar Karel.
Tkalnica ovojev: 12. 9. Ribaš Ro<-za, 22. 9. Rojc Terezija, 23. 9. Marn Marija, 6. 10. Cerar Francka, 6. 10. Prašnikar Mici, 8. 10. Praznik Rezka, h. 10. Prelovšek Zinka.
Avtomatska tkalnica: 7. 10. Florjančič Ela.
Pripravljalnica: 25. 9. Mezek Marija in 1. 10. Klopčič Marinka.
Belilnica: 13. 9. Oražem Jože in 2- 10. Stele Frančiška.
Mikalnica: 16. 9. Jeretina Francka.
Tajništvo: 20. 9. Rebolj Milica.
Računovodstvo:	3.	10. Lekan
Francka.
Komerciala: 17. 9. Račič Martin, 26. 9. Florjančič Matevž, 3. 10. Šarc Levi, 6. 10. Božič Svetozar.
Pomožni obrati: 14. 9. Jamšek Franc. 17. 9. Juhant Franc.
Naše najboljše želje!
V MESECU JULIJU —
AVGUSTU SO SE RODILI:
___r
Sedušak Emi — hčerka,
Vrenjak Elici — sin;
Jharšem čestitamo — otrokom pa želimo zdravo in krepko rast!
V. B.
'•ZA ŠALO IN ZA SMEH,
»A SE USTA RAZPOTEGNEJO
DO UŠES«
Dve gospe se pogovarjata na letovišču.
"Jasno se,m povedala svojemu •nožu, »pravi ena«, da se bom takoj vrnila domov, če mi ne bo vsak dan Pisal«.
"In vam piše?«
"Dvakrat na dan.«
- ♦ -
NESREČE
Od 27. julija do 27. avgusta je bilo prijavljenih šest nesreč, od tega štiri pri delu in dve na poti.
DE uprava
Cerar Albin, mizar (27. julija 1967) si je po brušenju nanesel z roko o-pilek v oko.
Štrukelj Silva, strežnica (18. julija 1967) pri lupljenju salame v bifeju se je z nožem vrezala v pest.
DE konfekcija
Gravinac Ivanka, konfekcionarka (31. julija 1967) pri čiščenju stroja za cik-cak vato ji je korito stisnilo prst na levi roki.
DE oplcmenitilnica
Korant Jakob, obratni ključavničar (21. avgusta 1967) hotel je spraviti v tek mikalnik, ki se je ustavil zaradi zabitega materiala, pri tem si je stisnil prsta na roki, ker se je zobnik nenadoma premaknil.
Na poti
Lenček Stanislav, belilec (17. avgusta 1967) je padel z mopedom, ker se mu je zabila veriga.
Krulc Srečo, delivec pri mikalni-ku (20. avgusta 1967) zaradi posute ceste je motorista zaneslo, da je padel.
Mlada žena je odšla na morje teden dni pred možem.
»Ali si bila pridna?« jo vpraša mož, ko pride za njo.
»Toda, ljubi, »odgovori žena. malo užaljena«, saj veš, da se;n jaz vedno pridna.«
Zvečer sta bučno praznovala veselo snidenje, ko nekdo potrka po strehi in besno vpije:
»Hudirja, vsako noč enak cirkus. Vsaj v nedeljo bi lahko dali mir, da bi se enkrat v tednu lahko naspal !«
- ♦ -
Obljubili ste mi tov. šef, da mi boste ta mesec povišali plačo.
Da, ampak samo. če bom z vami zadovoljen.
Pa zakaj niste z menoj zadovoljni?
Ker hočete višjo plačo!
Mogoče ne vemo!
DEGRESIVNI STROŠKI so stroški, ki se spreminjajo vzporedno z večanjem proizvodnje, vendar v nižjem razmerju. Če se npr. proizvodnja poveča za 40 %, se stroški povečajo morda le za 35 %. Nasprotje tem stroškom so progresivni stroški. V tem primeru rastejo stroški hitreje kot pa obseg proizvodnje,
DEKONCENTRACIJA pomeni:
1. prenos pooblastil od osrednjih na nižje organe, državne uprave; 2. raz stresen ost, duševna nezbranost.
DEKRET pomeni odlok, ukaz, akt o nastavitvi v službi.
DELIKATNA SPOSOBNOST je
sposobnost nekoga, da je lahko pre-moženjsko-pravno odgovoren zaradi nedovoljenih opravil.
MEMANTI je javni popravek ali. izpodbijanje resničnosti vsebine ali smisla neke vesti, članka ali izjave, bavi s proučevanjem prebivalstva.
DEFLACIJA pomeni zmanjšanje denarnega obtoka brez istočasnega zmanjšanja blagovne proizvodnje. Ker je denarja manj, zmanjša po-vpraševanje po blagu in se tako razvija težnja, da bi se blago prodajalo po nižjih cenah. Tako stanje olajšuje izvoz in izboljša plačilno bilanco (plačilna bilanca je razmerje med uvozom in izvozom neke države za določen čas). Tak postopek lahko pomaga tudi vsklajevanju kupnih in blagovnih fonfov. Z deflacijo znižane cene so ugodne za upnike, ker dobijo nazaj več. ko je trenutna vrednost blaga, za katerega je pri njih dolžnik vzel posojilo. Zaradi slabšega kupovanja se znižujejo dohodki proizvajalcev, pa zato tudi njihova davčna sposobnost, zaradi česar so tudi dohodki države nižji. To pa lahko izzove plačilno nezmožnost, ustavljanje dela, povečanje brezposelnosti. Zato se lahko deflacija izvaja le, v omejeni meri.
CEK je vrednostni papir (vrednostni papir je potrdilo, ki lastniku, imetniku, ^ upniku ali uporabniku daje določene premoženjske pravice), s katerim tisti, ki ček izda. pooblašča banko, pri kateri ima deponirano gotovino ali odobren kredit, da na čeku imenovano vsoto izplača na istem čeku označeni osebi ali podjetju. Služi torej kot plačilno sredstvo in nadomešča plačevanje z gotovino.
\ ZAKAJ SAMEVA?
Nagradna vstavljanka
1.	s------c----------------------
2.	— L — R-----------------------
3.	— O----------------O----------
4.	— N----------------T —
5.	T — O-------------------------
6.	—	K---------N---------------
7.	— R----------------------A
8.	-------V — D------------------
9.	-------L — — A
10.	------Š-----------C —
11.	K	—--------L----------
12.	— N — G--------------------
13.	-----V — T----------------
14.	I--------------I----------
15.	-----V--------------T —
16.	E-------------------S----------
1.	tovarna v bližini
2.	neprenašanje„ čutiti odpor dočesa
3.	Sihanuk
4.	gospodarska panoga
5.	glasbeni instrument
6.	enakonočje
7.	prodajalna
8.	predpis
9.	žensko ime
10.	ptica
11.	eden od prstov
12.	vrsta križanke
13.	kops
14.	utvara
15.	novice
16.	republika v SSSR
Prve črke dajo ime proizvodom naše tovarne.
HUMOR
DVOJE PISEM Kose jc poročila mati 1 1947
Draga prijateljica!
Pišem ti svoje zadnje pismo pred poroko. Čez dva dneiva se bodo uresničile moje najčudovitejše sanje. Včeraj sva z mamico uvezli v blazino zadnji cvet. In koliko cvetov je na vseh blazinah. V vsakega sem uvezla košček svoje ljubezni, hrepenenja ter mamicine želje, da bi bila srečna. Mizar je že tudi pripeljal pohašt|vo v najin novi dom. Zelo mi je všeč, ker je narejeno po najinem načrtu. Danes popoldne bom zadnjikrat pomerila poročno obleko. Oh. če. bi slutila kako je lepa. Vsa je iz šumeče svile in rahlih nežnih čipk. Te čipke je že nosila pri poroki moja babica. Naša rodbinska dragocenost so. Toda, če pomislim, da bom morala zapustiti dom. mi postane hudo. Težko mi je zapustiti mamico, ki ima neprestano solze v očeh. Pa saj mora biti tudi malo grenkobe, kjer bi sicer bila moja sreča preveč neizmerni in presladka. Poslavljam se od Tebe prijateljica!
Tvoja Angelca
In ko se je poročila hči 1. 1966
Maja!
Samo nekaj vrstic, ker se mi zelo mudi. Zadnje dneve svojega deklištva moram pošteno izkoristiti. Njega že cel teden nisem videla, ker ima fantovščino. Upam, da se bo prikazal na poročni dan. Sobo sem najela za nekaj mesecev že bo. Nato pa bo tako on dobil stanovanje od podjetja. Mama se seveda ne morg sprijazniti, da ne bova doma. Tudi sicer postaja zadnje dneve že kar neznosna. Neprestano si briše solze, jadikuje in ne pomisli, da sem samostojna in lahko delam po svoji glavi. Komaj čakam, da jo za vselej odkurim od doma. Pa teta. s to je križ! Za poročno darilo mi je prinesla kup starega porcelana in ostalo šaro za kuhanje. Trapa, ne ve, da se bova hranila v restavraciji. Pa kakšno poročno obleko mi hočejo
natvezati. Prababične čipke, ki jih je nosila tudi moja mati. Strašanska komedija bo vse skupaj. Komaj čakam, da bo vse za mano.
Zdravo!	Ela
☆
KAJ SODIJO OTROCI
O STARŠIH
Ljubezen otroka do staršec se takole menjava:
Ko mu je devet let: Moji starši so čudoviti. Oni znajo in vedo vse.
Ko mu je šestnajst let: Moji starši ne vedo toliko, kolikor šem mislil, nasploh veliko reči ne poznajo.
Ko mu je devetnajst let; Moji starši, vedno trdijo, da imajo prav. Vendar imam vedno le jaz prav.
Ko mu je, dvaindvajset let: Moji starši ne razumejo mladine. Zares nimajo nobenih zvez z novo generacijo.
Ko mu je trideset let: Mislim, da so imeli moji starši včasih prav.
Ko mu je petdeset let: Moji starši so znali in vedeli vse. Zares to sta bila čudovita človeka.
REŠITEV NAGRADNEGA REBUSA
Rešitev je poslalo samo devet naših članov. Rešitve so bile vse pravilne »FILTER«. Žreb pa je bil naklonjen BRGLEC VLADKI.
Izdaja Tovarna sanitetnega materiala Domžale
Urejuje uredniški odbor:
Dušan Borštnar, Vida Grlica, Vilijem Dolenc, Miro Pavlič, Franc Perše, Franc Roglič. Lojzka Rojc, Janez Rozman, Franc Rožič dipl. ing., Feliks Vodlan, Mirko Požek (odgovorni urednik). Tel. 72-313 int. 01 Tiska Papirkonfekcija Krško, obrat Valvasorjeva tiskarna
Naklada 700 izvodov
VATKA VOTEK IN FILIP FILTER OPAZUJETA