c c ±_ Postale. - Esce ogni mercoledl e vcnerdi. - 26 nwggio 1926. Posamezna številka 25 stottnk. Izhaja: vsako srcdo zjutral in petek zjutra}. Stanc za celo leto 15 L. » pol leta 8 » > četrt leta 4 » Za inozewstvo celo leto lir 40. *Vsi naročila brez do- Poslane naročnine se ne rnoremo ozirati. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 39 V Gorki, v sredo 26. maja 1926, Leto IX. Nefrankirana pisma sc ne sprejemajo. Oglasi se računajo p<> dogovoru in se plačalo v naprej. List izdaia konsorci) *GOR1ŠKE STRA2E<. Tisk Katoliškc Hskarne v Gorici. Riva Piazzuta štev. 18. Uprava in uredništvo; vlica Mameli štev. 5, — (pro} Scuole). — Teles, int. štev. 308, Dokaz zdrave moči. O mogočnem odmevu, ki ga je našel govor našega poslanca drja Besednjaka v celi naši drzavi in tw di v inozemstvu, poročamo na drin gem mestu. Najprisrčnejši sprejem in najtoplejši odziv je pa imel nje; Üo\' nastop v našem ljudstvu. S kos tnurkoli smo prišli v razgovor in kjerkoli smo bili na deželi, povsod sino slišali navduscne besede o zreli Prevdarnosü in duhovitosti ter pos Qumni nevsirasenosti našega po* alitnca. Preko naše domačije, ki mos ra iz dneva v dan cut it i kako novo neprijetnost, je zapluln osvežujoče življenje. V dusah, striih in obupus ipčih, je zakipelu radostna samozas vest in marsikdo, čigar življenjska hoja postaja že ufrujena, je z mlas doslnim ognjem poudaril: »To je bilu moška beseda. Zivijo nas pos slanec, ki si upa korajžno poveduti celokupni javnosii, kaj je nasa vos O'a in naša stara pravda!« Solsko vprašanje je eno tistih vprašanj, ki je v naši pokrajini najbolj kočljivo. Radi pisanja o tej zadevi smo bili največkrat zaples njeni in tudi obsojeni. V zadnjem času smo dobili neprikrit namig, da je to vprašanje končnoveljavno re* šeno in urejeno, da je zato neumesU no o njem razpravliati. Solski in drugi oblastniki v Gorici, Vidmu in Trstu so bili uverjeni, da so to zas devo dovedli do srečnegu konca. Nikoli več se radi nje ne bo nihče razburjal, so si mislili, in mirno bo dosegla svoj namen. Pa pride poslas nee Besednjak in napolni skoro eno fazburljivo sejo rimske poslanske zbornice s to sitno zadevo. Preds met, o katerem bi nekateri najrajši videli, da počiva zakopan v zapras šenih knjižnicah in arhivih, butne na ta način z novo silo na dan. Tot da to še ni vse! Neprilike so še iezs je. Zadeva, ki je bila prej nekako samo jabolko razdora in prepirov v naši Julijski Krajini, je z enim tnahom stopila pred javno mnenje ce/e države. Zasluga našega poslans ca Besednjaka, kar moramo pose? bej podčrtati in deloma tudi nenn škega poslanca drja Tinzla, cigar Sovor priobčujemo danes, je brezs dvomno in neizpodbitno ta, da je vprašanje našega manjšinskega šoU stva prišlo zopet v tek, in sicer ne Pod ozkim domačim krovom, terns več pred široko javnostjo izven rneja domačije. Živo zanimanje, katerega je vzbudil Besednjakov Sovor v vodilnem časopisju, nam daje jamstvo, da radi našega šolstva še ni padla zadnja beseda. Se man sikateri oblastnik, ki se je mogoče že zibal v tihem zadovoljstvu, da je ta kamen spotike odstranjen, bo siljen uvideti, da se je vdajal var* Ijivi zmoti. Ne samo naša neomalu Ijiva volja, temveč tudi celokupna javnost, ki vedno botj zasleduje in opazuje ruzmere narodnih manjšin, jih bo primorala, da bodo vpraša; nje vzeli znova v pretres. Govor poslanca Besednjaka, ki je brezdvomno izredne pomembno; sti in spričuje, kako je naše gibanje jako, zdravo in tesno združeno z vsem zivljenjem nasega naroda, je Pa tudi najboljsi odgovor goiovim krogo/77, ki nas včasih slikajo kot manjvredne Slovence. Manj prazs nih besed in več resnih, poštenih dejanj, pa bo boj za naš narodni obstanek krepkejsi in uspešnejši, kakor je bit dosedaj. Bovor poslonca drja Korla Tinzla. (Po stenografskem zapisniku.) Driii*i dan po Besedniakovem ^ovoru sc jc ot^lasil v parlamentu k bescdi nemški poslanec dr. Karl Tinzl, ki je razpravljal med naj* večjim truščcm o šolskih razmerah v svoji pokrajini. iMcd j*ovorom jc planil proti drju Tinzlu poslanec Greco in mu iztrqal iz rok zapiske, da bi Tinzl v .qovoru obtičal in se ob splošnem veselju ustavil. Toda Tinzl ni bil neumen, iz previdnosti je imel v žepu še par prepisov in ko so mu vzeli zapiske, je pote^nil takoj na dan nov izvod in nada* Ijeval neustrašeno svoja izvajanja. Govor poslanca Tinzla bo Loto- vo zanimal čitatelje »Goriške Stra? že« in zato ^a posnemamo po ste* no^rafskem zapisniku. Kar velja za Slovane, velja tudi za Nemce. »Lansko leto« — je pričel Tinzl — »smo predložili med razpravo te^a proračuna v glasovanie dnev- ni red, kjer smo zahtevali. naj se obnovi v šolah dru^orodnet^a prc- bivalstva matcrinseina kot učni je* zik. Tedaj smo tudi naznanili, da nc bo ta naša zahteva nikdar z^i= nila s sveta, doklcr bo tukai le en zastopnik nemšket^a ali slovanske? ga prebivalstva. In tega ßotovo ne delamo iz zaslepljene trdovratno? stir temveč zato, ker oznaniamo s tern našo sveto in veeno .pravico, ki se ji ne bomo mo<^li nikdar od? reči, kajti z njo je bistveno vezan nas narodni obstanck. Meni ni treba opisovati šolskih razmcr, za= kaj kar je povedal včerai poslanec ^esednjak za Julijsko Kraiino, je tudi zvesta slika tetfa, kar se je vr* šilo in se vrši pri nas, in sicer tudi .Ljlede pritiska, ki sc izvaia nad učiteljskim osobjem, da bi se vpi? salo v fašistovsko stranko. Tudi mi ni treba opisovati, kako se je po* stopalo z narodnimi manišinami pri šolski zakonodaji, ker smo to žc storili pri razpravi v decembru predlanskega leta. Od naisvečanej« ših obljub, ki bi morale za vsako vlado imeti vsaj nravno obvezo, smo prispeli do popolneaa ukinje* nja materinščine v javnih šolah ne le kot učneaa jezika, marveč celo kot neobvczneLa prcdmeta v do^ datnih urah. V pojmovanju sol* stva sc bistveno ločimo: za vlado pomeni 'sola predvsem orodje za raznarodovanjc, kar se iavno pro? ßlasa. »Kdor zgubi narodnost, zgubi življen.je«. Toda vsak narod, ki da še kaj na obstoj svoje narodnosti, mora tako politiko občutiti kot po? litiko zatiranja. Naše liudstvo ni tako nizko padlo, da ne bi s spo* štovanjem zrlo na kulturnc prido? bitvc dru^ih narodov in znalo ce* niti svojih lastnih. Eden izmed Va? ših najboljših sinov Villari pravi, če kdo zgubi svojo narodnost, zl'u? bi življenje. Vse to pa nima nice* sar opraviti z ircdentizmom: to so le kulturne zahteve, ki iih dvigajo vse manjšine tudi tarn, kjer ireden* tizem sploh ni mosioč kot n. pr. v Rumuniji. Drugi vzrok, ki nam brani spre« jeti sedanjo šolsko postavo, so ža* lostni učinki, ki se kažeio z vzgoj* nega in pedagoškega stališča. Naj^ večji del učencev je vedno manj podkovan v raznih vedah. Delo v šoli nc najde odmeva v družini, je* zik, ki g'd govori družina se ne po* glablja v šoli; tako nastane v učen* čevih možganih zmešnjava, nc raz* iime ne enega ne drugega jezika, ker za enega mu manjka tcorije. za drugega pa praksa. Saj drugače tu* di biti ne more, ker velja velika pedagoška resnica, da se more člo* vck drugega jezika priučiti le, če se opira na temeljno znanie materin* seine. Šolske odredbe dovoljujejo iz* recno v pokrajinah z mešanim pre* bivalstvom poučevanje vcrouka v matcrinščini. Zgodilo se ie pa, da niso krajna oblastva teh odrcdb na Bocenskem spoštovala. Neka druga odrcdba dovo* ljuje mnogim nemškim učiteljem dajati dopust dveh let, da bi se naučili med tern italijanščine. Toda ves ta čas ne dobijo niti vinarja podpore. Zdi se kakor da ne gre za učenje italijanščine, marveč za to, da se prisilijo dotični učite* lji k odpovedi na ueitclisko služ* bo, ker pač ne morejo živeti dve leti brez podpore ali ne da bi si poiskali druge službe. To postopa* nje ni niti človeško niti pošteno in prosim zato, da sc takim ueite* Ijem izplača vsaj delna podpora. Dajte nam iste svoboščine ko vsem drugim državlianom. Naše želje pa stremiio v prvi vrsti za zasebnim poukom; naše želje so zelo skromnc. Nočemo ni* Cesar drugega kot izvršcvanje po* stave, ki veljä po vscj ostali Italiji. Zakon zahteva za otroke gotovo mero pouka. Prebivalstvu daje na razpolago javne sole, dovoliuje pa tudi pouk v družini ali v zasebni šoli, če so dana gotova iamstva, ki jih zakon zahteva. Zakon ne bra* ni, da bi se otroci jzven šolskih ur naučili še kaj več, kot jim nudi javna sola. In v resnici, po vsej Ita* liji se družinski očetjc smejo po* služiti te pravice; odprti so zavodi in zascbne sole ali razni tečaji, kjer se poučujejo razni ieziki in tudi nemščina. Kar mi prosimo je samo ta skromna svoboščina, ki naj velja tudi za državliana nem* skc narodnosti, ko hoče svoie sino* ve naučiti pisati in brati po nem« ško. Ne bi se smelo dogoditi, da bi bil izpostavljen preganjanju kak družinski oče, ki se hoče poslužiti družinskega pouka; naj se torej javno pove, da se smejo otroci u* čiti česar se hočcjo, samo ncmšči* ne ne. Naj se iznajde za tcčaje nem.škega jezika pojem »scuola clandestina« (tajna sola), eeprav je že v tern pojmu samem zapopade* na bridka obsodba, ker bi sola, ki goji materinščino, sploh ne smela imcti potrebe, da se skriva kot prvi kriptijani v katakombe. Sicer pa tu sploh ne gre za sole, ampak za navadne tecaje, ki so povsod v veljavi za razne jezike; in tudi ti tečaji so »clandestini«. Kar prosi* mo in kar minister lahko ukrene je to: naj lokalna oblastva spreme* ne svoje naziranje vsaj v toliko, da ne bodo vcč smatrala pouka ma* terinščine za zločin, proti kateremu lahko uporabljajo vsa sredstva, da ga zatro, ampak, da puste vsaj to« liko svobode, kolikor je vživa za* sebni pouk po vsej ostali Italiji. Država določuje državljanom narodnost. Gotovo je, da bodo potem posa* mezni žalostni slučaji nasilja sami po sebi zginili. Tovariši večinske stranke in via* da, vi gotovo stojite s svoio razna* rodovalno politiko na stališču: cu* ius regio, cius natio (čigar država, tiste narodnosti morajo biti tudi njegovi podložniki); toda spomW njam vas, da je to le posneto po nauku, ki so ga rodili verski boji v Nemčiji in ki se glasi: cuius regio, eius religio (cigar jc država, njego* ve vere morajo biti tudi podaniki). Ta nauk je danes le še medel odsvit one dobe, je že pokopan, ker dandanes velja v državah ver* ska strpnost. Tako bo prišel tudi dan, ko bo o vašem nauku govorila le zgodovina in tedaj bo poleg ve* činskega naroda mirno lahko živela tudi manjšina, ki je ne bo nihče ogrožal v njenem narodnem in kul* turnem življenju. In ta dan, ki ni več daleč, mirno pričakujemo. Odmevi Besednjakovega govora. Italijansko časopisje. O govor« poslanca Besednjuka je italijansko časopisje pisalo ze* lo obširno, ako pomislimo, da so govori vladnih poshmcev in bivt ših ministrov vcčkrat omenjeni v deset vrsticah. Iz govora našega poslanca so pa priobčili veliki dnevniki po več kolon s posebni- mi podnnslovi, tako največji Has lijanski dnevnik »Corriere della Sera«, list »11 Mesaggero«, Gio? littijevo giasilo »La Stampa«, »Gazzettino di Venezia« itd. »Stampa« prinaša na prvi strani naslov cl'z tri kolone: »Slovanski poslanec Besednjak govori med burnim truščem o šolskem pros računu.« Nemški tisk. Z Besednjakovim govorom se je pečalo tudi nemško časopisje. Kolikor smo mogli mi zasledova- ti, so se bavili z njegovimi izva= janji Berliner Tageblatt, Neue Freie Presse, Tagespost, Stuttgart ter Neues Tagblatt, Dresdener Neueste Nachrichten, Danziger Neueste Nachrichten, Breslauer Neueste Nachrichten, Hannovers scher Anzeiger, Münchener Zeis tung, Mannheimer Generalanzeis ger in drugi. Francoski časniki. Tudi francosko časopisje je obrnilo pozornost Besednjakoves mu govoru. Omenjamo n. pr. kas toliški dnevnik La Liberte, ki se bavi z govorom v uvodniku. Ne moremo priobčiti celotnega pres voda, temveč se omejimo na ne* kiitera mesta: »O priliki prorat čunske razprave o šolstvu« — pravi Liberte — »je stopil na oder govornikov italijanskega parlas menta eden izmed dveh poslant cev Julijske Krajine, in sicer iz pokrajine ob Soči. Poslanec je z redkim pogumom in z veliko mos čjo razvil pretresljivo sliko o so* Iah v njegovi dezeli.« Nato na* vaja Liberte vsebino govora in pravi: »Kar se tiče zbornice, je treba omeniii, da je bila izredno nestrpna. S svojimi neprestanimi vpadi so italijanski poslanci izt pričali svojo brezbrižnost za pris tožbe Slovanov.« Stran 2. »OORISKA STRA2A« »Učiteljski list« o govoru drja Besednjaka. Zadnja številka Učiteljskega listu piše: »O priliki proračunske razprave je nasiopil poshmec Be* sednjak z odločnim govorom o nušcm šolskem vprašanju. Zadel je v živo, zakaj nekuteri gospod; je in ekscelence so mu ugovarjali z ničevnimi frazami in truščem, ko jih je poshmec z argumenti pritisnil ob steno. K govoru se povrnemo. Po* gumni in posrečeni nastop po? slanca Besednaka bo vse slov. učU feljstvo sprejelo z zadoščenjem, ker zadeva vprašanje naših vU talnih interesov in ker se prav sedaj spet izvaja nad ucitelj* sivom pritisk. Naš list je prvi, ki to brez pridržkov, brez predsodt kov poudarja, ker znamo ceniti vsako delo v splošno korist.« Jugoslovanski tisk je prinesel ubširna poročila in komentarje. Omenjamo le »Slot vcnca«, »Jutro«, »Slovenski Nas rod«, »Narodni dnevnik«, »Ob? zor«, »Narodno Poliliko« in »Vc* černo Pošto«. Tržaški »Piccolo« je priobčil izvleček in par dni za tem članek, v kaierem pere soU skega skrbnika v Trstu gospoda Reino, češ da je mož vršil le svo* jo dolžnost. Dodatne ure — pravi list — je rimska vlada odpravila rudi ugleda italijanske kulture v obmejnih krajih. Izšel je zakon in šolski skrbnik mora pač zako* ne izvrševati. K izvajanjem Pia cola se še povrnemo, danes omei nimo le, da se je vsled govora po; slanca Besednjaka začelo v iialU janski javnosti vsaj ruzpravljaii o našem šolskem vprašanju. Edinjaško glasilo. Tednik »Novice«, glasilo edU njaških narodnjakov so prinesle o govoru poslanca Besednjaka ca lih 13 (trinajst) vrstic. DNEVNE VESTI. France Bevk v zaporu. Znani naš pisatelj gosp. France Bcvk, ki jc bil pred par tedni, ka* kor smo poročali, arctiran radi ne= kega dopisa v »Čuku na pal'ci« in potem obsojen na štiri mcscc ječc, sedi še vedno pod kliueem. Nje* gova prošnja, da bi ga do prizivnc obravnavc radi bolezni izpustili na svobodo, jc bila odbita. Brez ozira na nevarno zdravstveno stanjc nje* govo in tudi družinc mora odlični naš prosvetni delavec sedeti v za* poru, kcr jc njjegov list objavil v Šaljivi obliki dopis, katerega je ob* lastvo smatralo za žaljenie kr. ar* made. V imenu vseh številnih pri* jateljev in znancev ter tudi v ime* nu našega ljudstva pošiliamo pre* izkušenemu našemu roiaku svoje tople pozdrave, V znanje. V »Edinosti« sin odgovorila gg. Zorko Jelinčič in Rejec Albert, sh cer v prccej bahavem načinu, na opozorilo P. Z., da omen^ena gos* poda nimuta ^ravice se obnašati ali izdajati kot odposlanca P. Z. Gospoda, ki hočeta onozorilo po; staviti na laž, vabimo, naj se zghu sita v uredništvu, kjer bosta zve? dela za resnico. Uredništvo »Gor. Siraže«. Smrt odličnega delavca. 20. maja je umrl v Ljubliani zna* ni narodni delavec dr. Karel Tril* ler. Njegovo ime je tesno združe* no z zgodovino slovenskega novej* šega časa. Pokojni Triller, ki je bil sicer pristaš liberalne stranke, je bil vreden drug poštenega drja Tavčarja. Zelo značilno. Tednik »Novice« so napisalc v zadnji številki: »To je bil eden naj? boljših Besednjakovih govorov v parlamentu. Sicer pa je bilo to za nas pereee vprašanjc že od poslan* cev drja Wilfana in dria Stangerja jasno oertano.« »Edinost« pa je na* tiskala: »Kar je govoril dr. Besed* njak, so stvarno povedali že drugi — posebno posl. dr. Wilfan in biv* ši narodni zastopnik dr. Stanger.« Kedaj se je pa to zgodilo, gospo* djc edinjaši? Ko sta dr. Wilfan in dr. Stanger govorila v parlamentu, dodatnih ur niti bilo ni in nihee jih torej ni odpravljal. Tudi ni nihče tedaj silil slovenskih ueiteliev v fa* šistovski sindikat, nihče iim ni predlagal v podpis ponižujočih izjav. Kako sta mogla torei dr. Wilfan | in dr. Stanger govoriti o vsch teh stvareh? Radi bi vedeli, iz kakšnih name* nov gospodje tako pišeio. Revija »Čas«, ki jo izdaja Leonova družba v Ljubljani, je izgubila mnogo na* roenikov na Goriškem saino zara* di plaeilnih težkoč. üdslei pa bo uprava »Časa« poslala vsakemu p. n. narocniku„ ki bi se ji po dopisni* ei (60 stot. javil. eck, da bo lahko vplačal v lirah (35 lir letne članari* ne). Lahko postrežemo še z leto* šnjimi številkami (doslei 1*2 in 3*4); v kratkem izideta še 5*6 in 7*8. Posebno znamenita ie letos Krekova številka (96 strani). Uljud* no vabimo nekdartje in nove na* roenike, naj nam pomagajo revijo vzdrževati. Poljski predsednik. Na Poljskem so se duhovi po* mirili. Maršal Pilsudski ie dejanski poglavar države. V kratkem bodo razpisane volitve za državnega predsednika, ker je Woiciechow* ski odstopil. Bržkonc bo izvoljen, ee bo le hotel, maršal Pilsudski. Zopet kino. Ueitelj nam piše: Zdaj zopet vse dere iz okolice in mesta v kino k »Zadnjim dnevom Pompeiev«. Le* pa in zgodovinska snov, ne rečem. A na platnu je vse drugače. Ne vem kakšni občutki se vzbujajo v 13 ali 14 letnih fantkih in deklicah, ko vidijo nemoralne scene in gole ženske na platnu. Kje je oblastve* na skrb za mladoletne?! Ali cen* zura tudi otrokom vse dovoli? Napad na Radiča. Na binkoštni pondeliek so ho* teli Stjcpana Radiea umoriti. Neki orjunaš Milie je med Radičcvim shodom v Stari Pazovi v Sremu ; skušal vrcei bombo na govorniški oder. Pa so ga še pravoeasno zgra* bili. Ameriški časnikarji. Pred kratkim so imeli ameriški easnikarji veliko zborovanje v Washingtonu. Na zborovanju so • tudi sprejeli predlog, nai se v listih preneha z opisovanjem raznih zlo* činov posebno, ee so udeležcni tu* di mladoletni. Ravnotako naj listi tudi ne objavljajo kakih nemoral* nih slik in popisov, ker ic naloga resnega easopisja vse nekai druge* ga. — Takšni sklepi bi bili tudi pri nas potrebni. »Jeklena čelada«. Za binkošti so jekleni eeladarji (nemške nacionalistične organiza* cije) prirejale v Düsseldorfu svoje manifestacije. Komunisti so pa ma* nifestirali spet na svojo plat. Tu pa tarn so se jeklenc čelade spoprijelc z rdeeimi srajcami. Jeklene butice so res še trde, da ne razumejo no* vih razmer in silijo spet pod Vilje* move brke. Radič na »počitku«. Ker je bil Uzunovic vzel radi* čevce v vlado, je zahteval kot pro* tiuslugo, da mora Radic vsaj dva meseca »počivati«. Radičevo glasilo »Dom« pravi, da je predsednik sil* no potrcbcn morskega zraku. Igraj kolo, brate! Ministrski rekord. j Razen v Jugoslaviji se ministri j tudi v Nemčiji precej hitro men ja* jo. Sedaj je sestavil novo nemško vlado dr. Marx. V njegovo mini* strstvo je vpoklican tudi dr. Ges* sler, ki ima potemtakem doma že 13. odlok o svojem ministrskem imenovanju. Kod umirajo! Malo nas je Slovencev, a še smo tako razprseni, da umiramo na vseh koncih sveta. V zadniih bojih pred Damaskom je bilo mrtvih in ranjenih tudi par Slovencev. Neko poroeilo pravi, da so gnali proti Druzom v prvo vrsto Čehe. Ruse, Poljake, Italijane, Nemce, torej sa* me tujce, ki se bore za francoski kapital, Francozi sami pa so bolj od zadaj čakali. Ljudstva se dvigajo. Mirovna pogajanja med Abd*el* Krimom in Francozi ter Španci so se razbila. Zato se boi na fronti vnema z vso srditostjo. Zadnje vesti iz Maroka pravijo, da vsta* šem trda prede in da so že kar svo* jega vodjo Abd*el*Krima izdali. No, pa ne smemo preveč verjeti; saj smo že kakc trikrat brali, da so ga ubili. — V Siriji se tudi znova oglaša smrtna pcsem. Druzi so pre? tekli tcdcn naskoeili Damask in klali Francoze. Čez par ur so Fran* cozi obkolili domači del mesta in pozvali ljudi, naj izroče oro/je. Dali so jim par ur za premislek, potcm so pa začeli s topovi stre* Ijati. Ubili so 500 domačinov. Bo začela stara pesem kot lani pod ge* neralom Sarrailom, ki ie pobijal domačine kot ovce. Mestne novice. »Sneguljka«. Kakor smo objavili v eni prej* šnjih številk, vprizori »Splošno slovensko žensko društvo v Gorici mladinsko pravi jico »Sneguljka«, ki jo je uglasbil Franc Abt. — Snov pesnitvi je posneta po Grim* movi pravljici. Saj poznate vsi to pravljico. Ta pravljica, ki se vpri* zori v Trgovskem domu prvič v soboto, dne 29. maia zvečer in drugič v nedcljo, dnc 30. maja po* poldne, je venec osmero z dekla* macijami zvezanih spevov, drama* tičnih prizorov in živih slik. Novi način pridiganja. Z ozirom na poročilo o poteku konfcrenc v cerkvi sv. Ignacija bo* di mi dovoljeno. da izrazim tudi jaz svoje mnenje in to ie, da so se prav dobro obneslc, posebno še v prid onim, ki so bili zastopani z ugo'* vornikom. Toliko, da bo zastopano vse mnenje katoličanov v Gorici. Sicer pa velja tudi za ta slučaj pre* go vor: »Quot capita, tot senten* tiae«. Eden v imenu mnogih. VACLAV BENEŠ - TftEBlZKY Dve povesti Karlštejnskega vrana /z češčine prevel dr. Fran Bradač. »Revno ljudstvo odirate, do kože jih derete in potem se vozite na gostije, zalivate grla brez konca in kraja, želodce si prenapolnjujete... Toda že je dozorela šiba tudi za vas; spletel sem korobač jaz Jin* drich Bahnička, ki mu pravite du* daš Rozhuda! — Tako vam, dragi gospodje, ni še nihec zagodel!« In preden so se gostje prav za* vedli, kje je že bil čudni pridigar! »To je norec! — Odpustite, pro* sim, odlični gostje, da se nam je zabava za hip pokazila. Vedno sem imel tega človeka za prav pametne* ga. Kdo bi se bil nadejal, da mu ko* lesce preskoči!« »Saj ga dobro poznam in Hyncik nič manj!« je pripomnil Bezdeko* vec. Mladi Kopidlansky, vnuk onega, o katerem je pravkar govoril Roz* huda, je sedel zraven lepc deklice, ki jc skoro neprestano povešala oči k tlom. Kakor je bilo videti, ni bila navajena tako glasne družbe, in ča* šo je vsakokrat le toliko pristavila k ustom, da si jih je z vinom omo* eila. Vsak hip je pogledala bolj bo* jcče na ono stran, kjer se že stari* kav mož kar ni mogcl ločiti od ko* zarca. Skoro mu niso mogli dovolj hitro nalivati. To je bil Morinsky, Karlštejnski fevdnik, izvrsten družabnik, pov* sod najvztrajnejši gost med vsemi, šaljiv od začetka do konca; nikoli ni nikogar razžalostil, šaljiv je bil, toda pri vseh teh »dobrih« lastnos* tih je strašno rad pozabljal na svo* je dolžnosti. Deklica, njegova hčerka, se je zdela, da sedi na trnju; že dvakrat je hotela vstati, toda vselcj jo je Hyncik zadržal. »Bodi brez skrbi, Belička. — Poj* dcm sam!« »Ti da bi . . .?« Hčerka Morinskega je zardela do bclega grla. »Pojdem, Belicka! — Saj itak ni* sem rad tukaj!« »Vsaj povedala mu bom! — Mo* ram!« »Zanesi se popolnoma name!« Tc.da deklica je vendarle vstala, hitela k očetu in mu nekaj šepelala. »Glej — glej! — Nas je karal du* daš, Morinskega pa še povrh hčer* ka. — Glejmo — glejmo!« Belička ni vedela, kam bi se iz* gubila iz sramu zaradi tega roganja. »Saj ne bo krone v eni noči nihče ukradel.« »In Karlštejn bo tudi brez tebe stal še jutri in pojutrnjem!« »Saj lahko kličemo odtod: preč, preč od grada, preč . . .« In sedaj so vpili vsi kakor en glas: »Preč od gradu, pree, da te ne za* dene sto ncsreč.« Jaz sem sedel na jablani in čakal, da mi vrže kdo grižljaj. Ampak hi* poma se mi je zazdelo, kakor da se je topli vcterc izpremenil v najbolj mrzel vihar, ki je gnal snežinke prav v grajske stole . . . Naglo je padala češka cast tudi pri teh*le slo* jih, kjcr bi se bil človek najmanj nadejal. Celo Karlštejnski fevdniki so se drznili zasmehovati dvesto* letni svflrilni klic. In kaj bo šele, ko stori to tujec? (Stari vran je zopet povesil svojo črno glavo tako globoko na prsi, kot da jih hoče s kljunom razmesariti; tudi peruti so se zdele, da se mu povešajo in izgubljajo prožnost. In potem je rekel še tole: »Od nikogar tak posmeh tako ne boli kakor od rojaka; od nikogar se žaljivka ne zariva tako globoko, kakor če jo izusti sorojak. Hyncik Kopidlansky je skočil na konja in je sel na Karlštejn čuvat čcško krono namcsto Morinskega fevdnika. Česa človek vsega ne sto* ri zavoljo lepcga dekliskcga obraza, samo da sc mu nasmehne in izpre* govori zvonivo besedo! Mladim lju* dem se menda od tega kar po glavi vrti. In hodijo, kakor da teptajo pa* met z nogami pri vsakem koraku globlje in globlje v tla; ne vidijo in nc slišijo; pravijo, da jim tudi jed ne diši . . . Tale bolezen med vami ljudmi se često prav žalostno kon* ca. Varovancu Bezdckovca je le* žala Belieka Morinska v mladi gla* vi ne šele od danes, pa tudi ne od veeraj. Kako so se doma motili, ker so mislili o njem, da se za nobeno stvar ne bri"a, češ da bi se v kolu še obrniti ne znal, in če se bo ho* tel ženiti, bo morala priti nevesta k njemu na oglede . . . (Daljc.) »QORISKA STRA2A< Stran 3. Kaj je novega na cleželi? Vrtojba. (Poroka.) Zopct je doživela Vr* tojba vesel dan, ko sta stopila prcd altar ženin Alojzij Frletič, občin* ski starcšina in Justina Rcščič. čla* nica Marijine družbe. Že prcjšnji večer smo v dekliškcm krožku vze* le slovo od svoje Ijubljene članice ter ji podarilc v spomin lcp šopek belih nageljnov. Bila je naša dobra sosestra in vrla podpornica, ki jo bomo zelo pogrešale. Pri nieni po* roki jc pristopila Marijina družba in članice dekliškega krožka k sv. obhajilu tcr smo vsc dobrc namcnc določile v prid naši nepozabni so sestri Justini, ki je s svoiim ženi* nom prejcla pri poroki Jezusa v svojo nedolžno dušo. Do solz ginljiv je bil nam popol* noma ncznan prizor, ko ic prcč g. vikar po pretresljivem ßovoru od* vzcl nevesti modri dekliški trak Marijine družbenice in ga zamenjal z višnjevim. Marijina družba in de* kliški krožek sta med sv. mašo kot »slavčki žvrgoleli«. — Novoporo* čencema želi Marijina družba in dekliški krožek, a gotovo vsi do* bromisleči Vrtojbcnci: božii blago* slov in obilo srečc v novem stanu. Ozeljan. V torek 11. t. m. popoldne okrog 4. ure je nagloma umrla gdč. Anto* nija Kocjančič, bivša učiteljica roenih del. Došli zdravnik ie ugo* tovil, da jo jc zadela kap. Naj po* čiva v miru! Kojsko. Na Vnebohod se vrši pri nas vsa? koletni shod pri stari cerkvi Sv. Križa. Lepo vreme je letos privabi* lo nešteto množico romariev, ki so došli nele z Brd, tcmveč precej od daleč. Po pomembni propovedi, ki jo je imel g. prof. F. Terčcli. sc je razvila lepa procesija, ki jo ie vodil g. kojski dekan ob asistenci sosed* njih gospodov. Med procesijo je lepo prepeval pevski zbor in svi* rala tukajšnja godba. Cerkvena slavnost jc izpadla v splošno zado* voljstvo. Ponikve. (Požar.) Komaj so ljudje malo pozabili strahoto požara, ki je lan* sko poletje v Zagomilci vpepelil hišo s hlevom, že je zopet pret. pe* tek okrog 8. ure zvečer izbruhnil požar pri posestniku Martinu La* panja v Zagomilci št. 77. Zgorela je hiša in skoraj vse premičnine v njej — lc rnalo se ie dalo rešiti, dasi so prihiteli iz vse okolice v po* moč ljudje, katerim se ie zahvaliti, da se je ostalo poslopje obvarova* lo pred požarom. Škoda znaša nad 20 tisoe lir, zavarovan ie bil pa ko* maj za tisoč. Kako je ogenj nastal, se ne ve. To je že četrti požar na naši planoti v enem letu. Postojna. Marijino in fantovsko društvo sta vprizorila na vncbohod Rcmče* ve »Užitkarje«. Tudi ob tei priliki sta izkazali društvi veselie in pojm do našega odra. Na splošno bom predvsem omenil, da so igro proiz* vajali dobro, razvcn malcnkostnih hib, ki so jim bili krivi nedostat* ki preskromnega odra. — Užitkar Podbrcgar (g. Lcnček) bi bil dovr* šil svojo vlogo popolnoma, ko bi bil nekoliko glasnejši in njegovo trpljenje še nekoliko boli izrazito. Tudi sodnikov glas nai bi bil moč- nejši. — Dvorana je bila polna. Vdeležencc. Ravnica. Po dolgem času je vendar cnkrat končana cesta na Trnovo, na kateri je bil nastavljen kot delovodja zi* darski mojster g. Ludovik Gruntar iz Sedla pri Kobaridu. Sedaj ob slo* vesu se mu lepo zahvalimo za ve* liko prijaznost, katero je izkazoval nam voznikom, ki smo mimo vozili in tudi mi kmetje se mu zahvaljuje* mo, ker nam je veliko pripomogel. Idrsko. Ödbor kobariškega prosvetnega okrožja se zahvaljuje obeinstvu za tako nepričakovano veliko udelež* bo pri naši prireditvi na Vnebohod. Nadalje se zahvaljuje vsem, ki so na razne načine pomagali, da je pri* reditev tako dobro uspela. Straža. Prosvetno društvo na Straži pri Cerknem priredi svojo veselico 6. junija in ne 30. maja kot je bilo pomotoma javljeno. Livek. Veliki davki in doklade nas eim dalje bolj k tlom pritiskajo, tako da kmalu ne bomo mogli več rav* no hoditi. Zaslužka ni nobenega, edini vir dohodkov jc živinorcja in mlckarne. Pri živinorcji, žal, nismo imeli preteklo lcto onih dohodkov, ki smo jih pričakovali, in sicer radi kužnega katarja na spolovilih, vsled česar večina krav ni bila oplojenih, oziroma so zvrgle. tako da so morali posestniki vee dobrih molznic prodati mesariu. Pripo* mniti moram, da že letos čuti mar* sikdo poslcdicc omeniene bolezni. Naša občina je majhna, komaj 600 duš; gostiln pa imamo 8 (reci o* sem), na 75 oseb ena gostilna. Pa pridi v nedeljo ali praznik in poku* kaj po gostilnah, pa dobiš povsod goste, ki pijejo ali kvartaio. Pa tu* di škripanje harmonike se euje. Veliko denarja se cele noči potrosi in vedno nemotcno od strani me* rodajnih činiteljev. Naj povcmo še to, da smo pri nas navadno pili pristncga Vipavca, ker jc pri nas jako priljubljen. Nekateri gostilni* čarji pa točijo zdaj taka vina, ki se rodijo mcnda na Matajurju. Voice s Štoblank. Ob izviru Iclrijc, na 754 m viso* kcm hribu, onkraj stare meje, stoji ccrkev Sv. Volbenka, nekdanja podružnica sosedne fare v Volčah, kamor je spadala še pred. poldru* gim stoletjem. Vojska je tudi tarn razbila zvo* nove, poškodovala cerkev in zvo* nik, ter upepelila župnišče. A zdaj, hvala Bogu, je zopet vse na mestu: cerkev, župnišče, zvonovi in zvonik — celo lepši kot prej. Mvalevredna je požrtvovalnost ljudstva, ki pri* ča, da ni šc koncc one vere, ki gore preklada! Na praznik sv. Kvirina — v ^e* tek 4. junija 1926. — se bodo vršile slovcsnosti blagoslova novih zvo* nov ob navzočnosti videmskega nadškofa. Po maši bo prevzvišeni delil zakrament svete birme. Opo* zarjamo naše izlctnike naj ne po* zabijo, da jc od Štoblanka — kamor se lahko dospc tudi po cesti — eden najlepših razgledov. Čezsoča. Naše živahno delujoče društvo »Zlatenik« je priredilo svoj prvi majski izlet v Oglej. Gotovo bo ta dan ostal živo v spominu vsakemu društveniku. Videli smo mnogo no* vega, slišali še več, pa zabavali še najbolj, saj nas je že sam Bog ob* daril s krasnim majskim dncvom. Če bodo zopet razmerc dopuščalc napravimo koncem meseca julija izlct v Postojno. V nedeljo dne 30. maja ob štirih popoldne nas bode društvo zopet razveselilo s svojo tret jo priredit* vijo. Nastopila bo naša mladina. Na sporedu jc pctjc, osem burk in telovadba. Kdor se hoče zopet krep* ko nasmejati naj zopet poseti naše društvo. Socialni vestnik. Izseljenceml V »Edinosti« od sredc 19. maja je neki gospod J. B. napisal članck pod gornjim naslovom, v katerem se pisec toplo zavzema za izselitev naših ljudi v Bosno in v Južno Sr* bijo. Članek je pisan v duhu med* klica, ki je padel v rimskcm parla* mentu med govorom g. Besednja* ka: »Izselite sc.« Koliko je torej res* nice na tern mju v Južni Srbiji in v Bosni: V Južno Srbijo (predvsem na Ovčjc poljc med Kumanovom, Ve* lesom in Štipom) se je izsclilo mno* go slovenskih družin, med njimi tudi g. Franc Lozar iz Zgornjega Vrtovina, ki pa je Ovčje polje kma? lu zapustil in šel v Južno Ameriko, kjer jc v starosti 30 let — umrl. Skoraj vsi Slovenci so se vrnili iz Južne Sibije, mnogi pa. še 1c potem, ko so z javnimi prošnjami po ča* sopisju nabrali toliko sredstev, da so se mogli vrniti in naseliti v Prck* murjii. Zapustili so Južno Srbijo, ker tarn niso mogli živeti, ker niso imeli vode, ker je bila huda zima in vroče polctje, ker niso imeli kapi* tala za sezidavo gospodarskih po* slopij in ne denarja za obdclavo in ker niso hoteli živeti v vednem strahu prcd komitaši. Ako bi jugoslovanska vlada dala poleg zemlje tudi stroje, semena, po ceni kredit in ako bi nudila šc drugc ugodnosti (davki, postopanje oblasti, dovoljna zaščita itd.) vsaj za kakih 10 let, se bi gotovo razvile v Južni Srbiji lepc slovenske koloni* jc, ki pa bi morale imeti s seboj učitelja in duhovnika ter celo vrsto obrtnikov. Drugače pa nc gre in naseljcnci so bili in še bodo razoča* rani. Kar velja glede Ovčjega polja, isto velja tudi za pokrajino od Skoplja do Kosovske Mitrovice (Kosovo poljc). Drugi raj je Bosna, predvsem Biinjaluka, kjer »obstoja oblastve* no potrjena posredovalnica za pro* dajo in nakup« in kjer je »na pro* daj več his, dve strojarni, na stptis ne manjših, srednjih in vclikih po* sestev« in kjer »vodi pisarno naš rojak g. A. Štrekelj, ravnatelj kme* tijske sole v pokoju«. Ta nesrečna Banjaluka je žc mno* gim našim ljudem zmcšala glave, da so jo šli gledat in zapravljat de* nar. Velika večina naših ljudi, ki so šli v Banjaluko in ki so tarn govorili z g. Strckljem in z g. Šinigojem in šc drugimi, so sc vrnili, in siccr razočarani. Mnogi so pa tudi tarn ostali in se bi radi vrnili, ce bi imeli kam; nekateri so seveda tudi več ali mani zadovoljni. Kakšna je Bosna? »Bosna je tako velika, kakor Češka, šteje pa komaj 1.900.0000 prebivalcev«. Bosna je res velika, po podnebju, legi in ro* dovitnosti pa zelo zelo različna zemlja, kjer so tudi pravnc razme* re nekoliko drugačne od naših. Marsikje je v Bosni mnogo lepe in rodovitne zemlje, ki pa je zelo draga in ni na prodaj, innog(; pa je tudi na videz zelo lepe zemlje, ki pa ne da nobenega pravega pridel? ka. Rodovitna plast je često zelo plitva, spodaj pa se nahaja neka be* la ilovica, ki je tako rodovitna, kot kraški kamen. Koruza pri začetku lepo raste, a kmalu jo suša tako stisne, da je ob njo. Take zemlje jc mnogo na prodaj v ravnini in v hribovitih krajih, cene pa so za* peljive, ker so navidez zelo nizke. V Bosni tudi trta raste, a je je zelo malo nasajene. Vzrok tiči tudi v tern, da je v Bosni po zimi vsa zemlja božja in od vsega naroda. Ko zapade sneg, ima vsakdo pravi? co iti kamor hoče in koder doče. Lahko žene svojo ovce v tvoj vino* grad in tudi kakšen kol ali trto lah* ko vseče za ogenj. Zaslužka pa v Bosni ni! Delavna sila je zelo poceni in delavec zaslu* ži dnevno samo 20 Din. pa tudi sa* mo 10 Din. ob svoji hrani. Doma* ein, ki vžije nekoliko koruznega kruha (domače opresne pogače) z cno čebulo in se napije sveže vode ter dela ob tcj hrani celi dan, lahko izhaja ob taki plači, naš človek pa ne. Poleg tega ne dela nobena »po* sredovalnica za prodajo in nakup« za božji Ion, temveč samo za masts ne procente. Kaj jc torej z Bosno. Mnogo na* ših ljudi je že bilo tarn opeharjenih, ker jim gg. posredovalci niso pove* . dali čiste resnice in jim tudi tega I niso povedali, da se mora skoraj ! vse kmetske pridelke nrodati sko* raj zastonj, ker ni prometnih sred* stev. (Koruza je v Banatu ob želez* nici po 50 lir, no koliko bo pa v Bosni ne pri železnici?) I Kljub temu pa je izscljcvanje v 1 Bosno mogoče, a mora biti dobro organizirano in tudi tja bi moralo iti istočasno vee ljudi. Zaenkrat bi svetovali, da gre v Bosno g. J. B., ki je spisal tako lep poziv v lidinosti in naj tarn v res* nici pripravi ugodna tla za naseli* tev in naj vsakemu izseljencu ga* rantira, da ne bo opeharjen. Ako pa tega g. J. B. ne misli, naj v pri* hodnje take pozive raje opusti. inž. J. R. (Članek, ki ga omenja inž. J. R. smo dobili tudi mi, a ga ni bilo po* trebno objavljati, ker je žc itak iz* šel v »lidinosti«. Radevoljc prina* šamo tudi zgorajšni članek, da se resnica bolj spozna. Ured.) ZAHVALA. Ko se po 35 letnem samostojnem delovanju v svečarski stroki, sklonjen po letih in zdravju, poslavljam od trgovine, obrti in kli- entele, se prav toplo zahvaljujem za izkazano zaupanje prcča- stiti duhovščini, trgovcem in vsem drugim cenj. odjemalcem in to v ozemlju predvojne Goriške, Trsta z okolico, Istre, Dalma- cije, deloma tudiTirolske, Avstrije, Kranjske in Hrvatske, osobito pa vsem onim, ki so mi ob začetku v težkili razmerah šli na ro- ko in mi omogočili razvoj. Obenem prosim, da isto zaupanje o- hranite tudi mojim naslednikom, ki so zadnjih 5 let z rnenoj sku- pno delovali in bodo podjetje tudi nadalje vodilinasolidni pod- lagi pod neizpremenjeno firmo. Ljubljana, 22. maja 1926. Z odličnim spoštcnanjem vdani m. p. JERNEJ KOPAČ Katoliško tiskovno društvo v Gorici, ki je lastnik Kaioliške knjigarne v Gosposki ulici ter Zadružne tiskarne na vrhu Placute, je na občnem zboru sklenilo, da se zaradi uni- formnosti in drugih praktičnih razlogov s prvim inajnikom spremeni ime Zadružne tiskarne v Katoliško tiskarno. Načelstvo Katoliškega tiskovnega društva v Gorici. St ran 4 »GORILKA STRATA Fismo fiöüiii izseijenceu. Pismo iz Francije. Creutzvuid, Inmcija. Dne 18. t. m. smo tukaj pokopali 26 lctnega mladcničji Justiria Moč» nika, doma iz Reke pri Cerknem. Bolchal jc žc dalje časa, kal bolez* nije pa najbržc že prinescl iz do* movinc. Zaduhli zrak, vcčni dim in prah v podzemeljskih rovih rnu je pa na^lo izpodjcdal žc irak rahlo zdravje, ter jc dne 15. t. m. v tukaj* šnji rudarski bolnišnici podle.ucl ne* izprosni morilki sušici. Na nje^ovi zadnji poti smo ci*a spremili vsi ro* jaki domačini tcr mnoi^o dru^ih Slovencev, ki so pokojne^a poznali kot mirnetfa mladeniča. Vsa Cast gre tudi onim tovarišem iz še bolj oddaljene^a Forbach*a in Klein* Rosclna ki so pustili delo in se pri* šli poslovii od pok. Justina. Pri po* grebu je iLrala t^cdba Jut*, podp. dr. Edinosti, koje.^a clan je bil; položilo mu jc na /irob tudi krasen vencc, predsednik pa je imel na^ovor. Bo* di ti lahka tuja zemlja frahcoska, drat>i Justin, preostalim v domovini pa našc sožalje. Tukaj nam ^re zmiraj slabše. Frank pada, draginja pa se dan na dan dviga. Da pa drže dclavstvo ne* koliko v ravnotežju, dodajo nekaj stot. draginjske doklade kar pa ni* kakor ne zadostuje v primeri z na* raščajočo dra.uinjo. Slovenci so se začeli v precejšnjem številu vračati v domovino. Posebno oženjeni, ki morajo vodiči dvojno gospodinj* stvo in denar pri tej valuti domov pošiljati. In tudi mi bi <:e radi vr* nili domov, pa kaj ko je doma men* da še slabše kakor tukaj. Vsako pis* mo ki pride iz domovinc, naj si bo iz tega ali onega kraja, vse toži; dra* ginja, brezposelnost, veliki davki in še slabe lctine. Ljuba domovina, ko* liko prirodnih sil imaš! Ali ne bi mogli teh moči izrabiti in ustano* viti kakšna podjetja, da bi se vsaj najpotrcbnejši prcživeli doma, za* dovoljni tudi z malo plačo? Tujina nam režc trd kruh izpostavljeni smo telesnim in moralnim nevarnostim in ko tuji kapital izčrpa iz tebe vsc moči, te pa pošljejo kot »Ausliin* der*ja« tja od koder si prišel, v bre* me že itak obremenjenim občinam. P. O. Pozdravi fantov-vojakov. Pozdravi iz Bologne. Slovenskl fantje letnika 1906, ki služimo pri 4. Ženijskcm polku v Bologni, pošiljamo tople pozdrave vsem zavednim fantom po- scbno pa našim dcklctom, staršem, bratorn !n sestram! — äinigoj Franc, Dornberg; Bunc Jožef, Dornberg; Berče Angelo, Dorn- berg; Praprotnik Rudolf, Idrija; Jazbar Henrik, Idrija; Lapajne Jožef, Vojsko nad Idrijo; Vidmar Leopold, Idrija ob Bači; Klažer Andrej, Ravne; Racjel Jožef, Nova- ke; Krajnik Ciril, Čeples; Mlakar Julij, Bu- kovo; Vitek Leopold; Sv. Lucija; Zbogar Ferdinand, Lorn; Fortunat Ivan, Modreje; Lužnik Franc, Žabče; Kutin Avgust, Dolje; Bajt Andrej, Zatolmin; Pcrvanija Ivan, Tol- inin; Cetrtič Anton, Volairje; Melinc Andrej, Trnovo; Butulj Jožef, Kreda; Makarovič Anton, Kanal; Markič Anton, Markiči; Dra- šček Jožef, Bodrež; Košjat Anton, Ajba; Bizjak Maks, Kai; Vuk Maks. Vrtojba; Nar- din Poter, Vrtojba; Kavčič Mirko, Lipa; •Klančič Emilj., Orehovlje; BriSko Fridolin, Orehovlje; Strniša Vladimir, üorica; Dor- nik Franc, Steverjan; Štanta Alojz, Miren; Znideršič Alojz, Škocijan; Simčič Ferdi- nand, Biljana; Oabrovec Štefan, Vipolže; Sanabor Alojz, Ravne pri Štijaku; Kerševan Karl, Rilienberg; Birsa Alojz, Rihenberg; Juren Anželo, Sv. Mihael; Devfetak Jožef. 3v. Mihael; Švara Alojz, Qabrovica; Coljar Alojz, Qabrovica; Stepančič Franc, Temni- ca; Švara Anželo, Sveto pri Komnu; Šuli- goj Maks, Vrata pri Cepovanu; Bratuž ivän, Dol; Hojak Ivan, Puštale; Ciril Plesni- čar, Čepovan; Božič Ivan, Šturje; Komel Stefan, Loka; Marvin Anton, Vogrsko; Bav- čer Albert, Batuje; Valenčič Franc, Nova- kračina; Prelec Franc, Škofje pri Divači; Maiti Larij, Selo; Pirjevec Peter, Selo; Bav- čer Albert, Selo; Bandi Rudolf, Prcbenik; Karniel Karl, 2avlje; Štor Rudolf, Rojan; Cetin Alojz, Lonjer; Kralj Josip, Sv. Križ pri Trstu; Kalčič Andrej, Klana; Vclikonja Franc, Otlica; Milielj Alojz, Velike Žablje; Bačar Alojz. Ustje; Samec Alojz, Ustje; Ci- goj Anton, Ustje; Bizjak Stanislav, Vrtovin; Koruza Jožef, Qabcrjc; Kodelja Franc, Duplje; Pizent Stanislav, Nanos. Izvozni trg. Včeraj je bilo na izvozncm trgu 370 in 65Ü kvintalov črcšeni po 160 oz. 300 lir kvintal. Špargljcv je bilo 15 kvintalov po 400 lir. Graha 90 po 160 in zgodnjega krompirja 20 po 165 lir za kvintal. Tržne cene dne 25. maja 1926. Česnik kg L 4—6: šparglji L 4 do 5; kislo zelje L 1.50—1.60: repa L 1—1.20; čebula L 0.90—1.20; pesa L 1.50—2; fižol navaden L 2.20 do 2.30; fižol koks L 2.60—3; salata L 0.80—1.20; novi krompir L 1.70 do 1.80; grah L 1.60—1.80; radič L 0.60—1; špinača L 0.70—1.20 vr* zote L 0.50—0.80; pomarančc kos L 0.30—0.60; črešnje kg L 1.60 do 3.50; limoni kos 0.20—0.30: surovo maslo L 15—17; mleko liter L 1.30 do 1.40; med ka L 10—12; jaica kos L 0.50—0.60. Darovi. Za Alojzijevišče: Slov. Kmečka posojilnica v Komnu 100 L; preč. mons. Slavec 10 L. Prisrčna hvala! Poslano*) Podpisani opozarjam voine o* škodovance občinc Opatjeselo, ki so • mi svoječasno izročili svoje vloge, da ne razširjajo o meni ža* ljivih in neresničnih trditev. Pri* moran bi bil nastopiti proti vsem takim osebam sodnijskim potom. Želim pa, da se o vprašaniu med* sebojno mirno pogovorimo in mi vsakdo poravna dclo, ki scm ga za njega izvršil. Pahor Angel, sedaj obč. tajnik v Anhovem. ¦) Za članke pod tern naslovom odgovaraj urednižtvo samo v toliko, kolikor zahteva zakon. PROSTOVOUNA DRAZßA. Na predlo^ lastnice g. Hilde Hedwige Hirt r. Zuber iz Tešinja sedaj v Šturijah pri Ajdovščini, se bo vršila 23. junija 1926 ob 3. uri pop. na tolminskcm sodišču, soba št. 14, dražba zdolaj navedenih ne* premičnin na podlagi pogojev sklc* njcnih 11. marca 1926. Parccla št. 447. kat. obč. Tolmin, par. 366. (travnik s senikom) in par. 367. (oranica). Najmaniša po* nudba lir 8000. Pod to ceno ni na prodaj. Tolmin, 17. maja 1926. Kr. sodnija. Županstvo Trnovo pri Gorici (Prebivalcev 1488). Razpisuje se služba občinskega tajnika z lctno plačo 7200 lir, vštevši postavnc stroške. Prošnjc opremljenc s predpisani* mi listinami morajo biti predložene do 31. t. m. Pripustitvcna taksa lir 50.10. Nastop službe 15. juniia. Trnovo pri Gorici, dne 11. V. 1926. Tajnik: Leban. Župan: Rijavec Prilika: Proda se popolna oprcma za mlin; tudi posamezni kosi. Ponudbe za nakup naj se pošljejo pod »Macchi* nario« na tvrdko Molesini v Gorici. Meblirana vila v bližini Gorice se odda za 2—3 mesece t. i. za časa počitnic v najem; odda se z vso opravo in zeliščnim vrtom. Pogoji so zelo ugodni. Naslov pri upravi lista. V Planini pri Ajdovščini je na prodaj več vinskih sodov, vozovi in šc razna druga oprava. Cenc nizke. Ogleda se lahko vsak dan. Pisarna za delitev skupnih zem* ljišč, obč. i^ašnikov in gozdov v Gorici, Corso V. E. Ill — 19 — v hiši Hipotečnega zavoda dale brez* plačne informacije ter ie odprta SAMO OB ČETRTKIH. VOJNA ODŠKODNINA. Konzulcnce, zastopstva, prizivi, konkordati, likvidacije, davčne za* devc, posojila vsake vrste. vštevši brezobrestna posojila na starostno obrabo. — Pisarna: A. Trampuž, sod. oficijal, Gorica, Via Gari* baldi 20, I. nadtsr. Zdravnih zn zobe in usta Dr. L01Z HRfllBHE sprejema vse dm v tednu v Gorici, na Travniku St. 20 ob sobotah in nedelj:»Is pa tudi v Ajdovščini štev. 146 nasproti Ljudskemu vrtu, ZOBOZDRAVNIŠKI ATELJE ROBERT BERKA Gorica, sedaj Corso Verdi 36. Lastnik se je specializiral na Dunaju, bil več let asistent zobozdiavnika dr.ja Pikla. Labo- ratorij otvorjen že leta 1918.— Sprejema do 9. do 12. in od 2, 6., ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. — — Röntgenologicni zavod za zdravljenje in diagnostiko ppioiapija B«. 8JE FIOHI 9 GORICI, CORSO VITT. EM. III. St. II muim oo 9 - iz in z -1 i > Zobozdravnih ; Dr. L. MERMOUa 4 GORICA -- Trsvnik 5/D. ^ (Piazza della Vittoria) 4 i Teod. Hribar (nasi.) - Gorica CORSO VERDfl 32 - - (hisa Centr. Posoj.) tfeliha zaloga čcšhega piain? \z znane tovarne Hsgenciiarf I Rsymann, vsaho- vrstna biaqo ze poročeuce tannr tudi n\M \Mu mtäbm in ženshege sukns. Blago solidno! Cene armerne TROPINOVEC, pristni, dobite vedno v vsaki množin! pri „Zadružni žganjekuhi" v Dornbergu flndpcj Mavrič Gorica - Via Carducci štev. 3 Krmin - Via Principe Umberto NUDI c. odjemalcem manufakturno blago z Z0°|opopusta \ß o bogato izbero sukna za moške in ženske obleke, hlačevine, žamet, perilo, prtenine, brisače, zavese, pregrinjala, odeje, volne, žimo in perje ueliHo i/'crn izgotoyljeniii obleh za birmnnce Lastna krojačnica za moške in ženske Sprejme vsako naročilo, ter ga izvrši točno in po zmernih cenah Na drobno! Na debelo!