ZVONČEK______________________________________________XXVII-4 DR. FR. ZBAŠNIK Miklavž. / , . (Konec.) iF^' ŠftjE eta so potekala. Mirko je bil že samostojen trgovec. ^¦^^^^•;i> Oče mu je bil zgodaj umrl in zato je moral on kot ¦^ffvOiUl^ edini sin razmeroma še mlad prevzeti vodstvo "'/%m^^Lf'(i trgovine, ki je bila že od pradeda v hiši. /ZB^l^j^ll,; Šlo je dolgo vse po sreči. Toda nenadoma so j^^TSfT^^'1 prišli tudi za trgovca težki časi. Vojna je bila vse ^^^mmi » A zmedla. Denarju je vrednost opešala, nihče ni več vedel, koliko je kaj vredno in koliko časa bo ta vrednost trajala. Mirko se je bil dal zavesti, da je nakupil velike tnnožine blaga, ki mu je kmalu na to cena hudo padla. Imel je velike izguibe. Izkušal se je na razne načine rešiti iz stiske, a vsa njegova prizadevanja so bila zaman. Bil je uničen. Svojih upnikov ni mogel več zadovoljiti in moral je tp naznaniti sodišču, ki je uvedlo o njegovem imetju pred* , pisano postopanje. Za Mirka in njegove ljudi, zlasti pa za njegovo priletno mater so se začeli tistikrat strašni časi. »O Bog, o Bog,« je tarnala starka, ki so ji bile zorale skrbi globoke brazde v obraz, »kdo bi bil mislil, da učakam še kaj takega na svojo starost! Ali ni nobene rešitve? Ali se tvoji upniki nikakor ne marajo poravnati?« »Tuji bi se, domači pa so trdi kot kamen!« > »To so tisti, ki so že davno hrepeneli po našem posestvu! Naša hiša stoji na preveč ugodnem prostoru za trgovino, zato bi si jo radi prisvojili! O kaj si mislil, Mirko!« »Nesreča je to, mati, ne moja krivda! Nisem sam zabredel... Mnogo je takih!« »Oh, tik pred smrtjo naj se še selim iz svojega ljubljenega doma! •• Ali res ne moremo odwniti nesreče?« • »Moral bi se zgoditi čudež!« »Časih so se godili!...« Starka se je na glas razjokala. In tudi sin si je začel brisati solze. Trpel je sam grozno, a huje ga je bolelo to, da je videl trpeti svojo s dobro, ljubljeno mater. Koliko dobrot je v svojem življenju izkazala njemu in drugim, zdaj pa — tako plačilo! Mati je hotela baš zopet nekaj izpregovoriti, ko je na stopnicah pozvonilo. Oba sta se zdrznila in drug drugega sta pogledala. Nesreča ju je bila tako potrla, da ju je vsaka stvar vznemirjala in sta se vedno bala, da hi ju ne zadelo še kaj hujšega. Sin je hotel že iti pogledat, ko se prikaže pri vratih služkinja in naznani, da prosi za vstop neki gospod, ki ga ne pozna. 108 XXV1I-^ ZVONČEK »Naj pride!« pravi mati. »Nevljudni ne smemo biti. Ampak kdo bi to bil?« Sin je skomizgnil z ramami. Ni si mogel misliti, kdo bi prihajal. Oba sta bila pa še bolj začudena, ko stopi v sobo obema popolnoma tuj človek. Tujec je opazil njuno osuplost in smeje pripomnil: »Kakor je videti, se prav nič več ne poznamo!« »Zares, ni mi čast, da bi vas poznal!« je odvrnil Mirko. ¦ »In vendar sem bil že pri vas! Natanko pred trideset in tremi leti!« »Kaj pa, če se motite, gospod!« je podvomil Mirko. »Morda ste bili v kaki sosedni hiši — v tolikih letih, zlasti če vas tu ni bilo, se marsikaj pozabi in zamenja...« * . »Ničesar nisem pozabil in nič ne zamenjujem! Le pomislite neko= liko, morda se pa le spomnite na neki dogodek ...« »Pa da natanko pred trideset in tremi leti?« - " »Da! Na današnji dan pred trideset in tremi leti je bilo. Ali ne * veste, kaj je danes?« Mirko je preudarjal malo, a ni se spomnil. ¦'. ¦ »Poglejte vendar v koledar!« je silil tujec. ' - . . t . 1 Mirko se je res ozrl na steno, kjer je visel koledar. ." .: »Hm, šestega decembra!« je ugotovil. »Sveti Miklavž!« »Ah!« je vzkliknila mati. »Zdaj se mi nekaj svetKka! Vaše po* teze... Vi da bi bili tisli? ... Mirko, ali si popolnoma pozabil na tisfega dečka, ki ga je bilo davno, davno zaneslo nekoč k nain baš na Miklavžev dan? ... Toliko let da je od tistih dob?« »Da!« je potrdil prišlec ter segel Mirku v roko. »Ali se zdaj spo minjate tudi vi?« »Spominjam!« je odvrnil Mirko. »Celo na to se spominjam, kako sem vas bil nahrulil tistikrat. Saj me je bilo dostikrat tega sram, dokler nisem končno res na vse skiupaj poziabil!« »No, če je bi-1 sprejem malce neprijazen, je bila pa odškodnina zato tem večja! Jaz nisem ničesar pozabil! Vsak dan sem se vaju hvaležno spominjal in se vaju bom do konca dni! Ta spomm je bil vedno najlepši v mojem življenju!« »Pa kako to, da se do danes niste nikdar zglasili pri nas?« je vprašala stara gospa. »Dokler sem bil v zavodu, kamor sem bil prišeJ po vaši naklonjes nosti, ni bilo prave prilike za to in tudi upal se vas nisem nadlegovati. A kadarkoli nas je ob skupnih izprehodil privedla pot mimo vaše hiše, sem se vselej s solznimi očmi spominjal tistega jutra, ko^ ste me bili tako bogato obdarili in me vzeli v svoje varstvo. Kaka sreča je l)ila to zame, da sem prišel tistikrat k tako dobrim in usmiljenim Ijudem! Bog ve, kaj bi bilo postalo iz mene, 6e bi se ne bili vi, draga gospa, zavzeli zame!« 109 ZVONČEK XXVII—4 »Storila nisem za vas nič več kot za marsikoga drugega, ki je bil enako potreben!« je odvrnila gospa. »Zapuščeni otroci so mi bili o