Odločno proti vsakemu poskusu rušenja bratstva in enotnosti
Nekaleri prispevki 57. številke Nove revije, mesečnika za kulluro, katerega ustanovitelj in izdajatelj je Cankarjeva založba v Ljubljani, so naleteli na silovit odmev pu vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Takoj po izidu — 20. februarja —je predsednik republiške konferencc SZDL Siovenije Jo/e Smole sklical tiskovno konferenco. na kateri je opozo-ril. da je pisanje v nekalerih člankih te revije. ki nosijo skupni naslov Prispevki za slovenski nacionalni program, v nasprotju s program-skimi usmeritvami in ustanovitvenim aktom revije, saj da na več me-stih zanikajo ali postavljajo pod vpra.šaj legitimnosl NOB in i/ nje izhajajoče družbene ureditve. njenih instilucij in nosilcev oblastti terda na netočen in politično skrajno tendenciozen način prika/ujej«o pulo-žajin vlogo slovenskega naroda vsamoupravni, socialistični in ifedera-tivni Jugoslaviji.
O vsebini 57. šievilke Nove revije sta nato razpravljali pred-sedstvi CK ZKS in RK SZDL, kasneje pa še vse druge družbe-nopolitične organizacije po Slo-veniji in tudi Jugoslaviji. 9. marca je bil delovni razgovor o tem spornem pisanju tudi v naši občini. Sestala so se predsedstva družbenopolitičnih organizacij in nosilci odgovornejših družbe-nopolitičnih. družbenih ter sa-moupravnih funkcij.
Uvod je na tem srečanju podal Jože Osterman. predsednik mestne konference SZDL Ljub-Ijana. Kot v drugih sredinah in
nivojih je bila tudi na temi sreča-nju razprava ostra. kritidčna in bolj ali manj strpna dtlo vseh osrednjih spornih stališč, kki so jih zapisali avtorji v svojih rrazmiš-ljanjih o položaju in prihcodnosti sIovenskeganarodavNovvi reviji. Objavljamo razpravo FPoIdeta Mačka-Poldača. predssednika občinskega odbora ZZB NOVLj.  Moste-Polje v    celoti.
• Razprava Poldeta Mačkka-Pol-dača
Borci narodnoosvobodilneega boja ne moremo stali ob strani irin molče spremljati (ne gleiie na visokco starost in lastne probleme) prispevkoov. kritik
s prolisocialistično vsebino, izničeva-nja. blatenja, potvorbe zgodovinskih de jstev NOB. ciljev, idealov in pribo-ritev delavskega razreda.
Tudi naš moščanski delavski ra-/red. skupaj z kmeti in napredno in-teligenco. je šel skozi vse faze last-nega raz\oja in na lastni koži občutil vse tegobe izkoriščanja in zatiranja. Zaloška cesla in žrtve lcta 1920, štrajki v Vevčah. Satumusu in drug-je. boj protišestojanuarski diktaturi. koncentracijski lagerji in Bileča in boj proti fašizmu v predvojni Jugo-slaviji so temeljni kamni boja za lastno osvobodilev.
OsvobodUna fronta in narodnoo-svobodilni boj na čelu s komuni-siično partijo je v naši občini združil vse napredne sile (komuniste. krš-čanske socialistc. Sokole, kmele, na-predno imeligenco) v boju proli okupatorju in domaeim izdajalcem.s ciljem. da zgradimo novo sociali-stično družbo. družbo svobodnih Ijudi narodov in narodnosti Jugosla-vije. Tisoče padlih v NOB, na slotiru; žrtcv v konceniracijskih taboriščih in žrtev vojne so zgodovinski dokaz. da je bila ta borba težko priborjena in da je rezultat tega boja danes naša s^moupravna soeialislična dmžba. federativna urediiev. zgrajena na Avnojskih načelih in Slovenska repu-blika. zgrajena na Snosovskih odloči-tvah \ Kočevju in dograjevana v 4(1-letnem pn\ojneiri delu, katere lemelji so posun Ijcni v Ustavi SFRJ in Ustavi SRS.
Na nasi poli povojne izgradnje nismo hili brez problemov. Ni odveč, da se spomnimo besed tcnariša TITA. »da revoluci ja i leKim 1945 ni končana. da revolucija traja in da se bomo srečevali z raznoraznimi pro-blemi malerialnega. političnega in drugačnega pomena«.
Vsa povojna leia smo bili boj z otfanki starega sistema z domačimi izdajalci. belogardisli, ustaši, četniki. prolisocialisličnim silam. ki so <e mnogo let po svobodi s pomočjosve-tovne reakcije pobeglih in doma /i-večih izdajalcev poskušali rušili te-melje našega iocialističnega sislema. Še leia I94S so padli pod kroglami izdajiiice\ in nusprotnikov sociali-sličnega   sistema    najbolj    predani
borci, med njimi tudi Franc Moj-škrc-Frenk iz Bizovika, redsednik Lj. okraja in na stotine naših borcev in vojakov. ki so branili naše meje in pridobitve NOB. Tudi poskusi Stali-na, da nam vsili svoj model sociali-zma ni uspel.
Po smrti Tita, Kardelja in drugih velikanov naše revolucije je ponovno čutiti imenzivno ekskalacijo reakcio-narnih sil s podtalnim in na žalost tudi javnim delovanjem po vsej Jugosla-
viji in tudi v Sloveniji. Vsem gre po našem mnenju za isti cilj: izničiti naše pridobitve NOB in povojne sociali-stične izgradnje in restavrirati »novo«. ki ima v ideologiji. politiki in v sistetnu gospodarjenja svoje bistvo — cilje — gojišče v najreakcionarnej-šem inventarju nazadnjaških reak-cionarnih sil preteklosti. Tc sile na-padajo vse, kar je povezanega z bojem  delavskega razreda,  borcev
(nadaljevanje na 4. strani)
(nadaljevanje s 1. stranj)
NOV, napadajovse. načemertemelji socialistična siimoupravna skupnost in lederativna ureditev. Naš sedanji tcžak ekonomski položaj in nekatere resnične slabosti v socialistični iz-gradnji, gospodarskem sistemu so dale krila reakcionarnim silam vseh vrst, raznim legalnim in ilegalnim združbam in klikam. posameznikom, ki menijo, da je napočil čas za obra-čun. In kaj je skupnega tem reakcio-narnim silam? OhraOunati z zvezo komunistov kol nosilko našega pred-vojnega delavskega gibanja. z narod-noosvobodilnim bojem in rczultuti tega boja. s povojno izgradnjo in so-cialističnim samoupravljanjem. Av-torji ponujajo »nov« sislem brez zveze komunislov, brez samouprav-Ijanja in delegatskega si.stema.
Komprotnitiratiželijo vespolitični sistem in subjektivne sile tega siste-ma. Zalo se borci upravičeno sprašu-jemo. kako bi živeli v njihovem pred-laganem strankarskem sistemu na čelu s intelektualno elito. brez delav-skega razreda. ki je sposoben le za delo in garanje. Ža te elitneže je vsakdo. ki na dan ne prebere vsaj ene knjigc in ki bcre »samo delegatska« gradiva. nesposoben, da bi razumel visoko dobronamerno slrokovno znanstveno pisanjc ljudi iz kroga »Nove revije« in drugih.
Mi borci menimo. da so del^vni Ijudje in tudi borci NOV, ki sose bo-rili s puško v roki, med 11 jimi tudi ne-
pismeni. znali in bodo še vedno znali ločiti zrno od plevela. Naše borce še posebej žali napad na naš narodnoo-svobodilni boj. na pridobitve NOB in na teh temeljih izgrajencga politič-nega in gospodarskega sistcma. Žali nas napad na Avnojska načela in sklepe. na naš zbor (SNOS) odpo-slancev v Kočevju in na vse drugo. Govorijo o zmagovalcih in prenia-gancih. ospravi. ki jo poleg nekaterih avtorjev propagirajo tudi najbolj reakcionarni krogi v svetu. Nekateri avtorji negirajo sklepe Avnoja in Snosa z utemeljitvijo. da so bili spre-jeti nedemoki atično. da narod o tem ni mogcl odločati. itd. Res jc. da nismo vsi odločali o naši revoluciji in njenih sklepih od Snosa do Avnoja. eeprav smo imeli vsi enake in po-dobne možno^u. Dclavski razred in delovni Ijudje v naši občini sosc za tc možnosti odločili že leta 194 I. razen neščice izdajalcev. belogardistov in kolaboracionisiov. poznanih iz Urha in nekaj sredincev in deziorientiranih strahopetcev, čakajočih na to. kaj bo in kako bo. Ali se ni Ljubljana vcč-kral in v vsem obdobju NOB plebis-citarno — referendumsko oprcdelila za osvobodilno fronto? Ali niso bile vsc ulice prazne. ko jih je Osvobo-dilna fronta pozvala v protest proti okupatorju? Ali ni dovolj dejstev. podalkov, da je Ljubljana enotno iz-pričala. za koga je in ali ni bila vsaka hiša naš dom. bolnica trdn java — za-
ledna f onta borcev NOB in ne oku-paiorja in domačih izdajalcev? In lako je bilo tudi v ostalih krajih Slo-venije. Kdosedaj ni mogel odločati v Jajcu in Kočcvju? Izdajalei — bela garda, hlapci italijanskih in nemških fašistov. ki so se v najusodnejšem obdobju boja proti fašizmu in za na-cionalno osvoboditev opredelili za izdajstvo. Nekaieri avtorji »Nove re-vije« nam sedaj predlagajo. da se po-govorimo s premaganci in jjozivajo na spravo. Tem moramo jasno in od-ločno odgovoriti v imenu 1.7 milijona žrtev. da na tako spravo ne bomo pri-stali. Z izdajalci. fašisti, belo gardo. ustaši. četniki ni sprave. Ostajajoto, kar so si izbrali — izdajalci.
Naša organizacija borcev odločno podpira opredelitve. sporočilo pred-sedstva CK. ZKS. S/.DL. predsed-stva CK ZKJ. ki obsojajo in razga-Ijajo tiste reakcionarne sile. ki so nam poznane iz obdobja predvojnega de-iavskega gibanja. izčasa NOB in po-vojne socialistične izgradnje.
Občinska organizacija ZB Lj. Moste-Polje se zato zavzema za od-iočen boj proti vsem reakcionarnim silam. ne glede na barvo. ki posku-šajo rušiti samoupravni socialistični sistem. odvzeti delavcu ležko pribor-jene pravice. Potrebno je jasno in odločno pomesti s plevelom in pre-prečiti, da se reakcionarne idcje ne bodo uveljavile nikjer v Jugoslaviji.
Za nasbor;e je sprejemljiva kvali-ficirana družbena kritika. ki je obe-
nem pogoj za napredek družbe, kri-tika, ki obravnava našeslabosti, ki jih tudi ni malo. Ob tem pa se jasno za-vedamo. da so to objektivne in sub-jektivne slabosti našega socialistič-nega razvoja. Nekvalificirana druž-bena kritika ne ruši, temveč išče reši-tve za naš boljši jutri.
Tudi mi borci smo mnogokrat kri-tični. toda kritiziramo naše lastm; slabosti. slabosti. ki spremljajo naš socialistični razvoj. Veliko gospodar-skih ležav stno si nakopali sami in to na vseh nivojih od občine do federa-cije. Skodljivo in nekonirolirano za-dolževanje v tujini.slabo izkoriščena uvožena akumulacija. slabo izkoriš-čanje pruizvodnih kapaeitet, nepre-mišljenc investicijske odločitve, kamor ne spadata le Feni in Obrovec, takih morda nekoliko manjših je v vsaki občini, republiki in pokrajini. Kritiziramo nedelo in neodgovoren odnos do dogovorjenih nalog in sklepov. loda še na misel nam ne pride. da bi zaradi tega napadli svoje lastne temelje. naš socialistični sa-moupravni sisteni.
Res je. da je tudi iz naših vrst nekaj borcev. ki so se ločili od nas in govo-rijo iz pozicij najreakcionarnejših in nazadnjaških sil. Žal so med temi borci. ki smo jih 40 let gledali na TV ekranih, mnogim tudi ploskali ob ck-spozejih in na javnih manifestacijah za goreče samoupravne socialistične govore. Tudi naša organizacija se ne
more proti lakih izolirati in se ni nitj med vojno niti po osvoboditvi. Tudi tem moramo odločno reči, kam spa-dajo.
Tudi nam borcem večkrat očitajo, da smo za diktaturo v socializmu, proti svoboščinam. dcmokraciji itd. Odločno poudarjamo, da smo za demokracijo v socializmu, nismo pa za demokracijo. ki bi jo izkoriščale' protisocialislične sile kol orožje boja proti socializmu in našim pridobi-tvam. Zato mora biti v našem sociali-stičnem samoupravnem sistemu za-gotovljena vodilna vloga delavskega razreda skupaj z ostalimi delovnimi Ijudmi, organiziranimi v ZK, SZDL in druaih subjektivnih silah sociali-stične družbe.
Naši borci menijo. da moramo v tem kriznem obdobju odločneje de-lati na uveljavljanju in dograjevanju ekonomskeg sistema. realizirali dol-goročni program gospodarske stabi-lizacije in uveljavitj ekonomske in tržne zakonitosti v našem sistemu. Tudi na tem področju imamo na-sproinike in odpore. omahovanja. zalo je tudi tu potrebna diferenciaci-ja, kdo je za in kdo je proti. Smo od-ločno za to, da obračunamo tudi s tem nasprotovanjem, z ncdelom, z napadi na družbeno premoženje in tudi s lislimi. ki bi radi živeli na račun drugega. Tudi tu se zavzemamo za javen in odkrit dialog. Tudi stranpoti
na tem področju imajo gojisce in izvore v protisocialističnih silah. v reakcionarnih silah doma in v tujini, ki nam želijo kaos in želijo še otežiii naš gospodarski položaj.
Nas borce skrbi sedanji trenutek tudi zaradi posplošenega nedoku-mentiranega in včasih tudi zlona-memega pisanja in govorjenja tislih, ki zlivajo žolč ne na reakcionarne protisocialistične pojave. temveč na Slovence in slovensko mladino, na Ijubljanske ekstremisle pri študi ju za oblikovanje »Novi kolektivizem«,na posameznike, kjer je podčrtano, da je Slovenec itd. Mi ne moremo in ne smerno obtožiti vseh Ijudi s Kosova za protisocialistične pojave na Koso-vu, niti vseh Ijudi v kateremkoli delu naše Jugoslavije, da slabo delajo. da živijo na račun drugih itd., niti vseh Slovencev z nacionalisti, separatisti, bogataši, ali nekaj mladincev iz »štu-dija Novi kolektivizem« z Ijubljan-sko mladino.
Zato menimo, rla je tudi takemu pisanju potrebno narediti konec. Mi borci še vedno stojimo in botno stali na braniku samoupravne sociali-stične družbe, ki je rezulat boja vseh jugoslovanskih narodov in narodno-sli pod vodstvom tovariša Tita in ne bomo dovolili, da v to bratstvo in enostnost kdorkoli vnaša dmgačne, reakcionarne ideje. ali poskuša rušiti pridobitve NOB in povojne sociali-slične samoupravne izgradnje.