POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI	POSTNO	CKJL	RAČUN	ST.	ltuHtO
OBRTNI VESTNIK
IN ZAŠČITO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE
STROKOVNI LIST ZA POSPEŠEVANJE OBRTI
»OBRTNI VESTNIK«, SPLOSNO VELJAVNO IN NEODVISNO GLASILO OBRTNIŠTVA DRAVSKE BANOVINE, IZHAJA 1. IN 15. V MESECU // STANE CELOLETNO DIN 40,—, POLLETNO DIN 20.—, POSAMEZNA STEV. DIN 2.—. // ZAKLJUČEK REDAKCIJE 10. IN 25. V MESECU. // NEFRANKIRANI DO-//	PISI	SE	NE	SPREJEMAJO.	//	ROKOPISI	SE	NE	VRAČAJO.	//
XX. LETNIK.	V	LJUBLJANI,	DNE	1.	OKTOBRA	1937.	STEV.	19.
»OBRTNI VESTNIK« PRINAŠA OBJAVE, RAZGLASE IN VESTI VSEH OBR TNIH ORGANIZACIJ IN UPRAVNIH OBLASTI KRALJEVINE JUGOSIAV1JE TER NAJVAŽNEJŠE VESTI IZ INOZEMSKEGA OBRTNIŠKEGA SVETA. // UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LIUBLJANA, NOVI TRG ŠTEVILKA 5. // PONATISI DOVOLJENI Z NAVEDBO VIRA. // TELEFON 35-2} U
Kako pojmujejo merodajne oblasti idejo obrtniške organizacije
Na neki skupščini okrožnih odborov je predstavnik banske uprave podal splošen referat o pomenu okrožnih odborov, ki vsebujejo idealne misli glede potrebe in nalog obrtniških organizacij. »Okrožni odbori niso nova tvorba, novo je vsaj za naše območje ime in deloma nov je delokrog. Prednice okrožnih odborov so bile Zveze obrtnih zadrug, ki so bile prostovoljne organizacije. Na teritoriju dravske bano-novine sta obstojali dve deželni zvezi. Ob kodicifikaciji novega obrtnega zakona, se je koristno delovanje teh zvez upoštevalo ter v želji, da bi se to delo raztezalo na vse obrtništvo, ustvarila prisilna zveza vseh obrtniških združenj v obliki okrožnih odborov. V času, ko se vse organizira, ne more in ne sme obrtništvo ostati neorganizirano. To v splošnem obrtništvo tudi uvideva in ni načelno proti okrožnim odborom. Na-sprostva so se pojavila le glede števila okrožnih odborov, glede finansiranja in delokroga. Zato se mora razbistriti pojem okrožnih odborov in pojasniti njih naloge. Predvsem je treba ugotoviti, da okrožni odbori niso nikaka zbornica ali od zbornice odvisna ekspozitura, niso tudi nikaka oblast, marveč so v bistvu združenja z razširjenim delokrogom. Če bi bil edini problem obrtništva šušmarstvo, potem bi se moglo reči, da to delo lahko opravljajo združenja sama in okrožnih odborov ni treba. Toda obrtniških problemov je mnogo več, da le omenimo kolektivne pogodbe, minimalne mezde, mednarodne pogodbe, predpise glede industrije, čigar razvoj globoko posega v krog obrtniških interesov, progresivno organiziranje delavstva, strokovna izobrazba obrtništva, obrtno-nada-Ijevalno šolstvo, razstave itd. To so problemi, ki jih posamezna združenja že z ozirom na omejeno teritorijalno območje in na notranji ustroj ne morejo reševati. Tudi morajo oblastva po predpisih obrtnega zakona v mnogih slučajih vprašati obrtništvo za mnenje. Kako bi se moglo to mnenje zanesljivo izposlovati, če ni nobene skupne zveze med raztresenimi združenji? Treba je torej dobro organizirane povezanosti, če bi naj prišla volja obrtnikov do izraza in veljave. Trenutno je najbolj pereče vprašanje finansiranja okrožnih odborov, ki je res v nevzdržnem stanju. Temu bo treba radikalno odpomoči, pri čemer pa si je treba predočiti načelo, da mora vsekakor obrtništvo svoje organizacije samo vzdrževati, kakor to store vsi drugi stanovi in ne morejo obrtniki pričakovati, da bodo neobrtniki prispevali k finansiranju obrtniških organizacij.«
2e iz tega vidimo torej, kako pojmujejo oblasti idejo matičnih obrtniških organizacij kot edinega in pravega obrtniškega parlamenta, ki ga ne more nadomestovati majhno število obrtniških zastopnikov v Zbornici. Popolnoma umestne so besede, da si mora vsak stan sam vzdrževati svoje organizacije. Toda pomisliti je treba, da je obrtni stan onemogel pod težo bremen, ki jih mora prenašati. Desetletja in še danes je obrtnik oni, ki mora samo dajati, ne da bi zato kaj prejemal. V vseh kulturnih državah, kjer se vlada po socijalnih vidikih, so državne uprave uvidele, da je obrtnik prvi, ki zasluži danes najizdatnejšo pomoč od vseh držav. Države finansirajo zavode za pospeševanje obrti, podpirajo posameznike in obrtne organizacije, da bi se dvignil kulturni nivo in splošno blagostanje med obrt-
9. oktobra bo potekla druga obletnica tragične smrti blagopokojnega Viteškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Šele sedaj spoznavamo, kako veliko žrtev je sani položil z lastnim življenjem na oltar naše velike domovine. S to svojo žrtvijo je tudi nas zadolžil in obvezal, da vsak po svoji moči stojimo ob strani njegovemu sinu kralju Petru II., ter mu ob njegovi polnoletnosti izročimo močno in trdno Jugoslavijo, katero bomo z lastnim življenjem branili in zvesto čuvali.
Ustanovitev balkanskega orbtniškega
instituta
V smislu sklepa XVI. skupščine glavne obrtniške zveze v Beogradu je bila pred kratkim konferenca uprave in predstavnikov bolgarskega obrtništva. Konferenci je predsedoval g. Vlada Markovič, prvi podpredsednik zveze, od bolgarske obrtniške zveze pa predsednik Ivan Vekilov, Georgi Janev in Todor Piočev. Konferenca je sklenila, da se osnuje balkanski obrtniški
institut. Izbran je paritetni odbor, ki bo vodil vse posle do izvolitve odbora. Ta odbor mora sestaviti pravilnik in program dela ter vse predpriprave za sklicanje širšega sestanka, ki se bo vršil 14. novembra t. 1. ob priliki kongresa bolgarskih obrtnikov v Sofiji. Ko bo sprejeta uprava, bodo pozvane obrtne zveze balkanskih držav, da pristopijo kot članice.
Ob 100 letnici rojstva skega zadružništva
Pred sto leti se je v Šoštanju rodil inž. Miha Vošnjak. Skupno s svojimi brati je bil prvi, ki je spoznal važnost gospodarske osamosvojitve. Leta 1881. je ustanovil Celjsko posojilnico. Nastajale so ob njegovem krepkem sodelovanju tudi v drugih manjših krajih močne kreditne zadruge, ki so našega malega človeka branile pred izkoriščanjem tujerodnih mogotcev. Njegova zasluga je, da je naše ogroženo slovensko ljudstvo rešilo lastno grudo in je zaustavljalo prodiranje tujcev.
Ker je bilo treba komaj oživljeni slovenski kreditni organizem povezati, je ustanovil že 1. 1883. v Celju Zvezo slovenskih posojilnic, ki je bila prva jugoslovenska zadružna matica. Miha Vošnjak je po mestih še nadalj ; usta-
I T. C. Masaryk
S smrtjo bivšega prezidenta Masary-ka Osvoboditelja ni izgubila samo Če-hoslovaška svojega borca za svobodo in največjega državnika nego tudi svet, osebnost, ki je določala smernice svetovni politiki. Za njim žaluje ves kulturni svet, kajti v njem je imel svojega najboljšega predstavnika. Njegovo demokratsko mišljenje je izviralo iz lastnega življenja, ki je izšlo iz skromnih razmer. Oče je bil kočijaž. Ko je dovršil osnovno šolo, se je nekaj časa učil pri ključavničarju, pozneje pri kovaču. Toda tudi tu ni ostal dolgo. Sedaj je šele pričela doba njegovega učenja, v kateri se je povzpel do najvišjih duhovnih moči. T. G. Masaryk je bil' kot človek, kot državnik in kot mislec, mbž svetovnega slovesa.
Bodi večna slava velikemu Slovanu in človeku!
*
Na izraze sožalja, ki ga je Zveza obrtnih društev izrekla v imenu svojega članstva preko tukajšnjega konzula vsemu bratskemu češkoslovaškemu narodu, je g. konzul odgovoril sledeče: Prejmite, prosim, mojo iskreno zahvalo za izraze Vašega sožalja v tem težkem trenutku in v neizmerni žalosti, katero je preživljal češkoslovaški narod, ko se je poslavljal od svojega naj-
ništvom ter bi se obrtniška proizvodnji dala prednost pred industrijaliza-cijo.
Z ozirom na to smo prepričani, da bo po izjavah zastopnika banske uprave država tudi v bodoče imela v svojem načrtu več smisla za procvit naših matičnih organizacij, čigar dosledni program je vse za gospodarski podvig obrtniškega stanu.
ustanovitelja sloven-inž. Mihe Voštijaka
navijal, kjer se je pokazala potreba, posojilnice po vzorcu Schulze-Delitscha, po podeželju pa takozvane raifajznovke. Najvažnejša naloga vseh slovenskih zadrug je bila, ohraniti med ljudstvom narodno zavest.
Leta 1884. je ustanovil zadružni list »Zadruga« iin. tiskarno »Zadružno tiskamo« v Celju. Inž. Miha Vošnjak se je pozneje preselil v Gorico. Umrl je kot begunec v Švici 1. 1920.
Ob stoletnici njegovega rojstva se mora posebno slovensko obrtništvo s hvaležnostjo in pieteto spominjati njegovega velikega dela, s katerim je pripravljal našo osvoboditev, celokupno naše malo produktivno gospodarstvo pa je s svojim delovanjem neposredno ohranil in dvignil na sedanjo stopnjo.
večjega in najboljšega sina. Češkoslovaški narod je in ostane večno hvaležen za veliko ljubezen in spoštovanje, katero je izkazal v težkih trenutkih bratski slovenski narod in cela Jugoslavija njegovemu velikemu preziden-tu-Osvoboditelju. Ljubil Vas je enako kot svoj lastni narod.
*
V Ljubljani se je sestavil odbor za postavitev spomenika Masaryku. s
Ko se je predsednik T. G. Masaryk preselil kot predsednik na Hradčane, so prihajale! prošnje trgovcev in dobaviteljev za naslov dvomih dobaviteljev. Vsem je rad ustregel, le praškim krojačem ne, češ, da ne bi bilo lepo, da si daje delati obleke drugod in ne tam, kjer je naročal nekoč na kredo.
Mezdna gibanja
Kljub določeni uredbi o kolektivnih pogodbah, ki določa, da se v slučaju spora med delodajalcem in delojemalcem sestavi arbitražni odbor, ki naj medsebojna nesoglasja reši pred nastopom stavke, se oči vidno ta uredba ne izvaja, kajti v zadnjem času nas presenečajo razni mezdni spori, pri katerih delavstvo zahteva ugoditev svojih zahtev s stavkami. Smatramo, da to ni Jtojalen način posredovanja med delojemalcem in delodajalcem - obrtnikom, kajti obrtnik je vedno prvi, ki svojemu delavstvu skuša ugoditi in mu olajšati življenjski položaj. Zal se stavlja industrijsko delavstvo v isto vrsto z ostalim strokovnim delavstvom. Ker je mali producent odvisen od svojih malih naročil, je zato tudi obrtnik pri takih mezdnih sporih najbolj prizadet. Zato naj bi se v bodoče izogibalo vsakih sporov ter skušalo mirnim potom doseči sporazum, ki je za mirno in uspešno delo v vsakem slučaju dosegljiv.
u a se mtro m zanesljivo orientirate!
Kaj nam prinašata novega zadnja dva tedna ?
X Po daljšem odmoru, je imel odbor za. postavitev spomenika kralju Aleksandru v Ljubljani zopet sejo, na katero pa je prinesel od nekod že popolnoma dokončne osnutke, ne da bi se zato sploh informirala javnost, ki je prispevala za spomenik, ali da bi se pritegnilo k sodelovanju naše umetnike, ki so v prvi vrsti poklicani da povedo svoje mnenje. Večji del določene vsote dveh rmljonov, je namenjena za razna stavbena dela in regulacijo večjega stavbenega kompleksa, ki se bi imenoval Južni trg. Tudi razna obrtniška dela niso bila razpisana, kot je običaj, nego enostavno oddana raznim ponudnikom pod roko. Piroti temu moramo obrtniki najodločneje protestirati, kajti odbor s takim delom ni pokazal, da mu sme ves narod, ki je prispeval za spomenik, zaupati brez vsake kontrole. Tudi osnutek spomenika ne odgovarja cilju. Blagopokojnega Kralja so upodobili kot rimskega imperatorja, oblečenega v rimsko togo. Pokojni kralj živi v spominu svojega ljudstva kot preprost vojak, ki se je boril za svobodo svoje domovine in ne kot zavojevalec. Zato bi bila skrajna neokusnost, ako bi se dovolilo postavitev takega spomenika.
X V rojstnem kraju pisatelja Ivana Tavčarja, v Poljanah nad Škofjo Loko, mu je bil postavljen prvi spomenik.
X železnice so v Sloveniji najbolj obremenjene. Tako pravi statistika, ki navaja za 1.	1936.	8,425.288	potnikov	napram
8,248.514 v Beogradu. In vendar ima ljubljanska železniška direkcija samo 1,146 km proge, beograjska pa 2.644 km. Na teritoriju ljubljanske direkcije pride na enega uslužbenca 1076 potnikov, na teritoriju beograjske pa samo 471. Temu primeren je tudi zaslužek naših železnic toliko večji. In vendar bodo pričeli te dni v Skoplju graditi nov kolodvor, ki bo veljal 20 milijonov din, dočim bomo morali mi zopet v »boj« za ureditev najprimitivnej-šega ljubljanskega kolodvorskega vprašanja.
X V upravi Italijansko-jugoslovenske zbornice na Reki ,sta med ostalimi Fran
I Gorjanc, lesni trgovec iz Kranja in Avgust Praprotnik, predsednik Ljubljanskega velesejma.
Močna stanovska zavest je najtrdnejši temelj organizacije
x Narodna skupščina se bo verjetno sestala v drugi polovici oktobra.
X V tovarni Tivar je bilo odpuščenih večje število delavcev.
X Nova izdaja jugoslovenskih znamk bo v kratkem izšla.
X Regulacija struge Ljubljanice skozi našo prestolieo je letos dovršena. Regulacijska dela so zahtevala velike gmotne žrtve.
X Avstrija je uvedla nedeljske povratne karte, ki veljajo od petka do torka, z znižanjem 50%. Turistična viza za 30 dnevno bivanje stane 18 din.
X Odplačevanje kmečkih dolgov ■
i' . Denarni zavodi so doslej prijavil PAB 651.155 dolžnikov z ca. 2.8 miljajrd« dinarjev dolga. Svoje obveznosti so poravnali doslej povečini mali dolžniki Ostali čigar dolg znaša preko 25.000, čakajo ns rešitev svojih prošenj za znižanje dolga, ker bi v tem slučaju plačali znižano anuiteto. Mnogo je dolžnikov, ki upajo na znižanje za 50%, zato bi bila potrebno, da se prej rešijo te prošnje in se še le potem izvaja prisilno izterjevanje. To bi bilo začasno v korist tudi ostalim produktivnim slojem.
Vsem cenjenim naročnikom!
Da nam bo mogoče list redno izdajati in ga ohraniti na tej višini, prosimo vst cenjene naročnike, da takoj poravnajo ostanek naročnine. Naš naslov je: Uprava »Obrtnega vestnika«, Ljubljana, ček. rač. 10.860.
Prispevajte v tiskovni sklad!
Uradna določila in predlogi
X Pristopajte k »mali obrtniški š tetin ji«
Obrtniškega društva v Ljubljani, Novi trg 5 (Prej Turjaški).
X Obrtniško društvo v Ljubljani priredi svoj tradicijonalni obrtniški ples v soboto, 15. januarja 1938.
X Zveza obrtnih društev dravske banovine priredi veliko efektno loterijo, čigar namen bo edino, pospešiti obrtniško delavnost. Kolikor srečk toliko dobitkov in sicer obrtništvo bo zaslužilo tam, kjer bo srečka prodana in bo zadela. Cena srečki 10 dinarjev, žrebanje bo na Jožefovo 1938.
X Na vdanostne čestitke kralju ob njegovem rojstnem dnevu je prejel predsednik Zveze obrtnih društev sledečo zahvalo: »Poštovani gospodine, — Po najvišem nalogu čast mi je izjaviti zahvalnost na lepim željama i izrazima odanosti, podne-senim Njegovom Veličanstvu Kralju u ime Saveza obrtnih društava Dravske banovine u Ljubljani o Njegovom danu rodjenja. — Ministar Dvora, (Milan Antič.
X Narodna strokovna zveza, ki slavi letos 30-letnico obstoja, podaja kot poi-oča »Nova pravda«, na svojem delegatskem zboru v Kranju, ki se je vršil 12. septembra, nekaj načelnih izjav. Sprejeta je bila resolucija z zahtevo, da se uvede po vzorcu drugih držav tudi pri nas 40-umi delavnik. S to uredbo bi se zmanjšalo število brezposelnih in delavstvo bi se lahko veliko bolj udejstvovalo v drugih važnih vprašanjih. Zaključki 23. mednarodne delovne konference v Ženevi so se nanašali •tudi na uvedbo 40 urnega delavnika v nekaterih strokah ob nezmanjšani mezdi.
X Pretekli teden so se ob Kolpi vršili vojni manevri, pri katerih je sodelovalo preko 50.000 vojakov. Ker so bile te vaje ene naj več jih doslej v Jugoslaviji in pa ker je tokrat sodelovala naša vojska v najnovejši tehnični opremi, je za njihov potek vladalo veliko zanimanje. Vajam so prisostvovali zastopniki tujih vojnih delegacij. — Kljub neprestanemu deževju je bil uspeh popoln, za kar je dal kraljevski namestnik knez Pavle ob priliki končne revije čet poveljstvu in vojaštvu sijajno priznanje.
X 26. oktobra poteče rok o prepovedi ustanavljanja veleblagovnic. Trgovske organizacije si zelo prizadevajo, da se veljavnost te uredbe ponovno podaljša. Ta zahteva je tembolj opravičljiva, ker ima sistem veleblagovnic, po načinu, ki ga je uvedla tvrdka Ta-Ta, velike izjemne prednosti pri plačevanju davka. Trgovinske delniške družbe delajo običajno nekaj let brez dobička radi reklame ter pri tem plačajo samo minimaleni družbeni davek. Samostojen trgovec tega ne more, zato naj bi se prej temeljito izenačilo konkurenčne pogoje, preden se zopet dovoli ustanavljanje veleblagovnic. Proti sistemu veleblagovnic se borijo gospodarski Jtrogi vseh držav, ker pobijajo vsak smisel za reelno trgovino.
X Mestna občina ljubljanska je najela pri Poštni hranilnici večje posojilo za ureditev tramvaja. Tramvaj bo izpeljan do pokopališča. Še letos bo občina pričela graditi pri Sv. Križu novo mrtvaško vežo.
x Polaganje kabla Maribor—Beograd se bo oddalo tvrdki Siemens-Halske.
X Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani objavlja podatke o gibanju povprečnega števila zavarovanega članstva v avgustu. Iz tega pregleda je razvidno, da je v tem mesecu prvič na-rastio število zavarovanega delavstva na stanje iz 1. 1930. število zavarovancev je bilo za 30% višje jkot v času največje krize, t. j. 1. 1933. Zaslužek delavstva je pa še vedno za 11% nižji kot 1. 1930. Iz. tega se ne more nikakor presoditi glede kakega izboljšanja konjunkture. Tekom tega časa se je namreč odstotek prebivalstva občutno dvignil, posebno v mestih. In ravno ta presežek skuša najti zaslužek v pridobitnih podjetjih.
X Za svetovno razstavo v Parizu je država pozvala obrtnike, da razstavijo svoje izdelke. V Sloveniji se je na ta poziv nekaj obrtnikov prijavilo, bili so pa z raznimi izgovori odklonjeni. Kot čujemo je država res razstavila razne obrtniške izdelke, ki so pa bili povečini izvršeni v — kaznilnici v Lepoglavt Iz Pariza javljajo, da se v splošnem vsi jugoslovenski obrtniški izdelki zelo dobro prodajajo.
X Te dni so se vrnili iz Budimpešte obrtniki iz Jugoslavije, ki so si ogledali razstavo male obrti. Posestniki so z izletom zelo zadovoljni. Posebno veliko obrtnikov je odšlo iz Osijeka.
X Savez hrvatskih obrtnikov je že pričel z razprodajo srečk za loterijo, čigar žrebanje bo 29. novembra. Glavni dobitek je vila v Zagrebu, ki se že gradi. Cena srečki je 10 din.
X Združenje (obrtnikov v Varaždinu, otvori 3. t. m. s svečano manifestacijsko skupščino svoj obrtni dom.
X V Križevcih je bil velik sestanek vseh obrtnikov. Sklenili so, da prirede v času letošnjega obrtniškega tedna razstavo in loterijo. V odboru sodelujejo vse organizacije. čisti dohodek je namenjen za gradnjo obrtnega dama.
X V Bjelovaru je bila zaključena zelo uspela obrtniška razstava, katero je obiskalo preko 800 ppsetnikov.
Prav v zadnjem času sta dvignila mnogo prahu mezdna spora šentviških mizarjev in ljubljanskih mesarjev. Po zaslugi in uvidevnosti mojstrov-obrt-rnkov je bil spor za obe stranki ugodno poravnan.
Tudi v drugih hanovinah so nastali spori, tako n. pr. v Splitu med peki, v Beogradu med mizarji, v Šibeniku med peki, kjer so pričeli delavci sami peči in prodajati kruh, v Bjelovaru med čevljarji itd.
Da v mnogih slučajih združenja obrtnikov odbijejo sklepanje kolektivnih dogovorov in pripuščajo ie posamezne dogovore, je iskati vzroka v dosedanjih izkušnjah od prej sklenjenih dogovorov, pri katerih so bili interesi obrtništva občutno prizadeti. Eden, takih primerov je vzrok spora med mesarji v Ljubljani. V svesti si svoje dolžnosti, se Vsak obrtnik trudi, da za- | dovolji svojega delavca in pomočnika in da mu pomaga do skrajnih možnosti, dočim se pogosto dogaja, da se od obrtnika zahteva ugoditve, ko mu to pri najboljši volji ni mogoče ustreči.
Delavec ne upošteva, da se obrtnik nahaja pogosto v položaju, da ne more niti sebe niti svoje družine vzdrževati. Obrtnik je nezaščiten od šušmarstva, v negotovosti pred boleznijo itd., pri tem pa obvezan raznim dolžnostim, tako da postaja berač v svojem poklicu, medtem, ko delavec zahteva 500, 400 ali 300 din tedenske plače in vse ostale ugodnosti. Kje naj obrtnik zbere toliko sredstev v današnjih časih.
Zato ni čudino, da obrtnik pri najboljši volji in kljub temu, da priznava zaslužek svojemu delavcu, vsem zahtevam delavstva ne bo mogel ustreči. Ne preostaja torej drugega, kot da se vsak mesarski in drugi mojster, ki še nima sklenjene pogodbe, pogodi s posameznim, delavcem po svoji zmožnosti plačevanja.
Med slikarji v Beogradu in Zemunu je prišlo do kolektivnega dogovora, pri katerem so delavci stavili pet glavnih pogojev. Prvič da delodajalci priznavajo delavsko organizacijo, ta pa se obvezuje, da ne bo dajala delavstva šušmarjem. Dogovor velja dalje glede orodja in delavnega časa, ki znaša 9 ur dnevno. Vsako delo preko tega časa se bo obravnavalo v smislu § 10 o zaščiti delavstva. Minimalne plače so po 6, odnosno 7.50 din na uro. Odkaz-ni rok za vse delavce, brez razlike znaša 14 dni (§ 234 o. z.). Pomočnika je mogoče sprejeti tudi na poizkušnjo po § 233-2 o. z.
Tiskarska podjetja v Beogradu in okolici so sklenila z delavstvom ponoven dogovor z 40 odstotnim poviškom dosedanjih dajatev. Grozila je stavka, ker so delavci zahtevali celo 60odstot-no zvišanje.
X Obrtniki v Nikšlču so odposlali beograjski konferenci zbornic obširno depe-pešo, v kateri kategorično zahtevajo nujnih ukrepov za zaščito obrtnikov. Obrtniki so se zadolžili v času prosperitete. Vsled raznih zaščit, nastale krize, padca vrednosti vseh nepremičnin in drugih težkih udarcev na rovaš obrtnika, so tako propadli, da se sedanja generacija nikoli več ne bo dvignila Najtežje so prizadeti obrtniki V pasivnih krajih, kjer eventuel-no poboljšan je lokalnih gmotnih prilik ne more vplivati na zaslužek obrtnikov. *•.
' .Ji , v- V „
da s 1. aprilom 1938. stopi v veljavo izvršno postopanje, morali tudi obrtniki zapreti vse svoje delavnice. To bo končna tragedija. — Da bi se ito ne izvršilo, naj bi se raztegnila kmetska zaščita tudi na obrtnike in .trgovce, in sicer tudi za dolgove pri narodni, hipotekami in zanatski banki, ker če bi se ti zavodi izključili, bi tudi zaščita prav nič ne pomagala.
X Tudi v Osijeku bodo obrtniki zgradili svoj dom. Do sredstev bodo prišli s prodajanjem »opek« po 1 din in z nabiranjem prostovoljnih prispevkov po mestnih ulicah.
X Telkom meseca avgusta se je v Novem Sadu zvišalo število samostojnih obrtnih delavnic za 208, dočim je padlo število obrti samo za 62 in začasno ustavilo 7 delavnic. Na teritoriju novosadske obrtne zbornice je skupno 20.224 samostojnih obrtnih delavnic.
X Obrtno-pospeševalni zavod v Mariboru je z uspehom dovršil nekaj tečajev in sicer: v Ormožu tečaj mojstrskih izpitnih predavanj, katerega je obiskovalo 55 pomočnikov, dal je krojni tečaj za krojače moških oblek, katerega je obiskavalo 23 pomočnikov. Enak tečaj je bil tudi v Ormožu.
X Od obrtne zbornice v Beogradu organizirano potovanje obrtnikov na svetovno
Omejiev delokroga urarjev, juvelirjev in optikov
Banska uprava moravske banovine je izdala naredbo glede omejitve delokroga urar. jev, juvelirjev in optikov. V delokrog urarjev spadajo vsa popravila in dopolnitve urarskega mehanizma, brez omejitve. V delokrog optikov spada delo in popravilo vseh optičnih instrumenov. Zlatarji imajo pravico izdelovati predmete iz dragocenih kovin ter okraske iz dragocenih in navadnih me-talov. Vsi navedeni lastniki teh obrtov sicer lahko izdelujejo tudi dela, ki posegajo v drug delokrog, toda samo če gre za malenkostne izpopolnitve prvotnih del. Ti obrtniki take predmete (poleg svojih izdelkov) tudi lahko prodajajo, če niso glavnega značaja.
Upravičeno delovanje malih zidarskih, tesarskih in kleparskih mojstrov Na neko konkretno vprašanje glede obsega izvajanja omenjenih del v manjšem obsegu je minister za TI izdal pojasnilo, da veljajo do nadaljnjega stari predpisi, dokler ne bo na podlagi § 49 o. z. določen za te male obrti posebna uredba.
Kaznivost za premalo taksirane račune V tem smislu je odgovoren za dejanje lastnik takega računa in ne oni, ki ga izdaje. Izjema je samo pri računih za plačilo stanarine.
Prevzem naročil za obrtniška dela od trgovcev
Na ponovno intervencijo beograjske zbornice glede tega vprašanja je ministrstvo za TI izjavilo sledeče: Po zakonu o obrtih trgovec lahko prevzema naročila, ki spadajo v njegovo stroko in s katerimi kupčuje, ne pa tudi za obrtniška dela. Trgovci, ki kupčujejo z izgotovljenimi predmeti, smejo te samo kupiti in jih v svojem imenu naprej prodajati, nikakor pa ne smejo takih gotovih izdelkov nuditi oni trgovci, ki kupčujejo z blagom. Obrtni zakon tega trgovcem nikjer ne dovoljuje in vendar se še vedno dogajajo slučaji, da prevzemajo naročila od strank.
Taksiranje računov filijai Po izjavi finančnega ministrstva računov, ki izhajajo od glavnega podjetja na naslov podružnice, ni treba kolekovati.
Označevanje Izvora blaga pri inozemskih poštnih paketih Vse poštne pošiljke morajo biti označene, od kod prihajajo, sicer se bodo ocarinile po maksimalni tarifi.
Odsek za kontrolo dohodkov v ministrstvu financ
Pred kratkim je stopil v veljavo poslovnik omenjenega odseka. Ta odsek ima pravico vršiti kontrolo nad poslovanjem vseh privatnih oseb in podjetij, ki plačajo katerikoli davščino. To bi bilo mišljeno tako, da sme pregledati vse knjige, spise itd. Ker taki pregledi poslovnih knjig v splošni administraciji niso predvideni, je zbornica vložila predstavko, da se ta pravilnik popravi. Kontrola tehtnic Ker kontrole mer na našem področju nimajo zadostnih kreditov, da bi uradni organ vršil predpisan pregled, so stranke primorane, da same prinašajo svoja merila na sedeže uradov. Ker je to napačno in nepra-
razstavo v Pariz, ki bi se moralo vršiti že spomladi letos, bo od 16. do 29. t. m. Delegatom združenj se bodo pridružili tudi drugi obrtniki.
X Obrtništvo sreza Karlovec zahteva spremembo sedanjega finančnega zakona. Obrtniki, ki delajo sami, naj plačajo letno 120 din, oni z enim ali dvema pomočnikoma pa 140 din. Na vsakega pomočnika naj se plača še 70 din. Razlikuje naj se tudi delo mlajšega od starejšega obrtnika, ki ne more toliko zaslužiti. Pavšalni davek naj se raztegne tudi na mesta preko 20.000 prebivalcev. Združenje obrtnikov v Karlovcu ne bo čakalo uzaikonitve obrtniškega zavarovanja temveč bo pričelo organizirati zavarovanje po lastnem pravilniku. Zahtevani so bili tudi čim strožji ukrepi proti šušmarjem. Radi sedanjega zavarovanja delavstva, Je bilo zahtevano, da se industrijskim podjetjem odmerijo višji odstotki nego obrtnikom.
X Proizvajalci mineralne vode so preko svoje zbornice v Splitu prosili za znižanje skupnega davka na poslovni promet za kristalno sodo, iker ga plačujejo mali obrtniki znatno višje nego industrij-ci.
X Ministrstvo flnano je podalo tolmačenje, kako se morajo pravilno taksirati pobotnice o posojilih. Posojilo z obligacijo se taksira z 1 odstotkom.
X Z ozirom na to, da nelojalna konkurenca vedno bolj porazno vpliva na razvoj našega gospodarstva, je nastala potreba, da se pobijanje konkurence uredi zakonskim potom. ,To je pri nas izvedeno z zakonom iz 1. 1930. Toda s tem zakonom je zvezan dolgotrajen in dragocen sodni postopek, ki prav za prav nima praktične vrednosti. V zvezi s tem je minister trgovine in industrije izdal posebno olajševalno odredbo, ki se pa tiče zaenkrat samo industrije (premijsko poslovanje). Zato bi bilo misliti na Ito, da se tudi malim producentom zagotovi pošten
vilno, je zbornica o tem obvestila Osrednjo upravo. Dogaja se tudi, da se netočna merila zaplenijo, kar zopet ni postavno. Zbornica predlaga, da se mere samo napravijo neuporabne.
Skupni davek na moko Ker nastajajo občutne razlike v ceni in s tem tudi višina skupnega davka med producenti moke v Sloveniji in v vzhodnih krajih države, nastajajo konkurenčni pogoji v škodo domačih mlinov. Zato naj bi se določala uradno cena moke in pšenice ter po tem pobiral davek.
Nabava industrijske soli Doslej so poleg trgovcev smeli samo usnjarji nabavljati denaturirano sol. Ker so trgovci s kožami večkrat v nevarnosti, da se jim nesoljene kože pokvarijo, naj bi v bodoče tudi taki trgovci lahko nabavljali sol v omenjene svrhe.
Prepoved obrtniškega dela v kaznilnicah V zvezi z obvestilom ministrstva pravde o uspehih preiskave radi poslovanja kaznilnic, bodo zbornici podala prizadeta združenja čim izčrpnejšo gradivo s konkretnimi primeri, ki naj dokažejo upravičenost pritožbe obrtništva.
Eksekucijski stroški in pravilnost rubežni
Zbornica je opozorila finančno ministrstvo na napačno postopanje davčnih uprav, katere v slučaju, da se davčni zaostanki v enem četrtletju ne morejo izterjati, eksekucijo ponovijo in pri tem ponovno zaračunajo vse stroške. Isto je z eksekucijskimi stroški, čim se davčni zaostanki znižajo, da je treba temu primerno znižati tudi stroške. Nepravilno je tudi, da se zarubijo dohodki iz premične imovine.
Račune, ki jih izdajejo kmetski vozniki ni treba taksirati, ker se s tem na bavijo obrtoma.
Zasedanje reklamacijskih odborov Odpisi v Ljubljani znašajo 1,184.000 din pri 2430 pritožbah, v Mariboru 4,630.000 din pri 932 pritožbah, v Celju 178.000 din pri 445 pritožbah in v Novem mestu 41.000 pri 332 pritožbah.
Načrt uredbe o električnih vodnikih Načrt omenjene uredbe je zbornica predložila ministrstvu za gradbe in TI. Načrt uredbe se v glavnem ozira na norme nemške VDZ, obenem upošteva specialne potrebe in razvoj našega el. gospodarstva ter izloča škodljivi monopol. — Komisija za elektroinstalaterske mojstrske izpite je sestavljena sledeče:	predsednik inž. Anton
Dietrich, inž. štrajner, inž. Turnšek, inž. Pehani, France Perčinlič in Ivan Mihelčič pa za Člane.
Ovadbe neupravičenega obratovanja in grožnja glede razžaljenja časti Dogajajo se slučaji, da nastopajo ovadeni šušmarji proti ovaditeljem z grožnjami kazenskega postopanja radi žaljenja časti. V zaščito in vednost združenjem, posameznim funkcionarjem ter obrtnikom, opozarjamo na razpis kr. banske uprave z dne 28. 12. p. 1. VIII št. 8357, v katerem naroča, naj združenja v javnem interesu in v duhu nalog, ki jim jih nalaga § 362, t. 2 o. z., vsak primer kršitve obrtnih predpisov javijo pristojnemu oblastvu, da postopajo po službeni dolžnosti.
zaslužek in jih z zakonom zaščiti pred nelojalno konkurenco.
X Združenje obrtnikov v Karlovcu ima odslej pravico, da izvaja mojstrske izpite za vse stroke.
X Po sporazumu z lastnikom neke zagrebške restavracije bodo prejemali uslužbenci od nabrane lOodstotne napitnine sledeče: plačilni 15 delov, jelonoša 12 delov, natakar 7 delov, učenec pa 2. dela.
X Po vseh banovinah je bil letos velik naVal na obrtne šole. Radi majhnih kreditov je bil določen numerus clausua. V zvezi s tem, so se tako kot v Ljubljani tudi drugod vršile posebne obrtniške ankete in sestanki.- Od teh šol in njihovega uspeha zavisi namreč bodoči nivo obrtništva, Dočim so učne moči po zakonu določene, da marajo imeti univerzitetno naobrazbo, učni program teh šol ne odgovarja potrebam. Posebno vprašanje je vzdrževanje tcjh Sol. Pomanjkanje sredstev omejuje vsak nadaljni razvoj: zato naj bi se poleg dohodka od občin, ki so v prvi vrsti poklicane za vzdrževanje, v bodoče določalo v ta namen denarne kazni za prekrške proti obrtnemu zakonu ter prispevke zbornic in združenj. Vendar vsa ta sredstva ne zadostujejo, zato naj se določi odgovarjajoči znesek 10 miljonov in več iz fonda dohodkov razredne loterije.
X »Samouprava« v Beogradu poroča, da pripravlja vlada primerne ukrepe glede zaščite obrtnikov in malih trgovcev.
X Skladišče zarubljenih predmetov mestnega poglavarstva v Ljubljani je odslej na Poljanskem nasipu 40 (cukrama).
X V Ljubljani je preminul Franc Wi»-jan, sedlarski mojster, v Novem mestu Dore Fabjan, urar in optik, v Mariboru Mlšiko Tavčar, mesarski mojster in posestnik, na Vrhniki Lovro Rupelj, sodavi-čar. žalujočim naše sožalje!
Poravnajte naročnino
Protesti vsega obrtništva so naperjeni proti oblastem, ki ne upoštevajo pritožb proti šušmarstvu
Radikalen ukrep obrtništva v Splitu
Radi protesta proti oblastem, ki ne spoštujejo obstoječih nairedb, ki regulirajo razna obrtniška vprašanja, so sklenile uprave obrtnih organizacij v splitskem okrožju, da odlože svoje funlkcije. Kot poslednji opomin Vje bila preteklo nedeljo sklicana anketa z najvažnejšo nalogo: da naroči oblastem najstirožje postopanje proti šušmarstvu in nelojalni konkurenci. Na anketi so bile zastopane vse instance oblastev. Na koncu je bila s strani sre-skega načelstva izražena obljuba, da se o v bodoče proti prekršiteljem o. z. naj-strožje postopalo in to na prijave združenja. Vse prijave, ki jih bodo obrtniki predložili združenju, morajo biti potrjene od dveh očividcev. Istočasno je bilo urejeno vprašanje obrtne policije v Splitu, ki bo stalno nadzorovala šušmarstvo in druge slične delikte proti interesom obrti celote. Banska uprava je obljubila name-ščenje uradnih oseb za to službo.
šušmarstvo je pri nas še bolj razvito. Zaman prosijo udraženja krajevne oblasti, da pomagajo legalnemu obrtništvu v boju proti šušmarstvu in nelojalni konkurenci. Združenja se trudijo in žrtvujejo mnogo, da zbirajo podatke o šušmarstvu ter jih prijavljajo sreskim načelstvom. Toda mesto, da bi se takoj po ugotovitvi oblast zavzela za obrtnika, običajno celo ščiti
šušmarja. Bodisi po nalogu sreskih načelstev ali kakorkoli, zasleduje žandairmerija člane združenj ter izdaja imena ovaditeljev. V slučaju, da se legalni obrtnik pregreši proti zakonu, tedaj sreska načelstva hitro postopajo proti legalnemu obrtniku. Da legalni obrtnik slučajno nima kake formalnosti v -redu, tedaj to. že zadostuje, da ga občutno kaznujejo, šušmar uživa popolno zaščito in lahko nemoteno dela. V mnogih krajih, taiko nam poročajo obrtniki, naročajo vsi državni uradniki pri šušmarju. Zakaj, ne bo težko uganiti, zato ker dela šušmar ceneje! Pridemo zopet na staro pesem, ki se vedno in ve l.io ponavlja. UradniStvo s svojimi plačami pogostokrat res ne more pošteno vzdrževati svoje družine, iskati mora kakorkoli izhoda, pa četudi se samo pregreši proti zakonu. Zato bi bila tu dolžnost države, da poseže vmes. Obrtniki zahtevamo svoje pravice, ki so nam zagotovljene z zakonom in raznimi uredbami.
Zahtevamo najodločneje, da se proti šušmarjem izvaja povsod enako stroga kontrola in da se sreska načelstva zavzamejo za prošnje svojih davkoplačevalcev, sicer bodo tudi naši obrtniki primorani, da se v smislu gornjega slučaja poslužijo radikalnejših sredstev.
Vse se giblje, samo mi še čakamo!
Konferenca zbornic v Beogradu
Kot smo že poročali, je zasedala v Beogradu od 16. do 18. septembra konferenca naših gospodarskih zbornic. Ljubljansko zbornico je zastopal generalni tajnik Ivan Mohorič, ki je imel1 tri referate. Tekom debate so bila obravnavana vprašanja sanacije naše denarne politike, prispevanja v aestne fonde ter razne trgovske zadeve. Konč-
danji odbori imajo prevelik okoliš. V bodoče naj imajo vsi kraji iz območja enega davčnega odbora, v katerih je nad 30 davčnih zavezancev, po enega člana in enega namestnika v davčnem odboru. Istotako bi se določalo člane reklamacijskega odbora, katere bi volila zbornica. Na razprave bi bili pozvani člani odbora v dotičnem kraju,
no je konferenca sprejela resolucije i o katerih davčnih zavezancih bi se raz-
glede neupravičenega obratovanja in krošnjarjenja, glede izpremembe sestave davčnih in reklamacijskih odborov, glede zastaranja naknadnih zahtiev iz službenega odnošaja, glede navodil za sestavo občinskih in banovinskih proračunov ter zastaranja taksnih prekrškov. Nekateri referati, ki bi obrtnike najbolj zanimali, to je vprašanje konkurence v kaznilnicah in o obrtnem šolstvu, niso prišli na dnevni red radi preobširnega gradiva.
Z ozirom nato, da je naša taksna zakonodaja silno nejasna in komplicirana, poleg tega tudi obsežna, je mnogo naših gospodarskih ljudi v neprilikah, ker se ne morejo znajti v taksnih predpisih. Zato naj bi se čl. 33 taksnega zakona, odstavek 3. spremenil sledeče: Brez ozira na predpise prejšnjih odstavkov zastara pravica za izterjavo takse v 10 letih, ko je taksna dolžnost nastala.
Druga resolucija govori o spremembi sestave davčinlih in reklamacijskih odborov v tem smislu, da morajo ti poznati razmere davčnih zavezancev. Se-
pravljalo. — Posebno važno je za obrtnike in druge delodajalce zastarenje terjatev iz službenih odnošajev. Obrtni zakon ne določa dovolj jasno glede zastaranja terjatev za redne plače in za odškodnino! za nadurno delo. Vedno če-šči so spori, v katerih zahteva delavec izplačilo plače, zlasti pa odškodnino za nadurno delo, celo za deset let nazaj. Delodajalci so v takih slučajih v kaj mučnem položaju. Zato naj bd pri polnem varovanju pravic delavcev bilo izdano določilo o predmetnem zastaranju. Načrt te uredbe je že eno leto pri ministrstvu za trgovino in industrijo.
Značilna je tudi resolucija glede pobijanja šušmarstva in krošnjarstva, ki pravi: Nezakonito krošnjarstvo in druge oblike šušmarstva so se silno razpasle in sicer pred očmi oblastev. To nevarno širjenje brezpravnega dela je posledica slabotnega inj nepravilnega uporabljanja veljavnih zaikonskih predpisov po upravnih oblasteh, deloma pa tudi nejasnega položaja krošnjarstva v posameznih okrajih naše države.
Zborovanje jugoslovenske ženske zveze
Zahtevam za zvišanje prejemkov javnim in državnim nameščencem se pridružuje
tudi obrtništvo
Velika beda, ki narašča iz dneva v dan v družinah državnih uslužbencev, je dala povod jugoslovenski ženski zvezi, da je sklicala v četrtek 16. septembra v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani javna zborovanje pod devizo »Za našo družino«. Predsednica JŽZ ga. M. Govekarjeva je vodila zborovanje, ki
je sprejelo sledečo resolucijo:
»Žene, zbrane na zborovanju 16. septembra, zahtevamo: da se prejemki javnim nameščencem, upokojencem in delavcem zvišajo, tako da bodo primerni dostojnemu živi jenskemu minimumu in da si bodo mladi nameščenci lahko ustvarili družino; da uradništvo zopet
dobi družinske doklade za ženo in otroke; da dobe draginjske doklade vsi javni nameščenci in poročene nameščenke.
V imenu Zveze obrtnih društev je bila prečitana solidarnostna izjava: »Glasom poročil obstoja namera, da s>e bodo prejemki državnih nameščencev zvišali, toda ne tako, da bi bili primerni za življenjski minimum. Ker zvišanje uradniških prejemkov ne narekujejo zgolj eksistenčni interesi uradnikov in njihovih družin, marveč tudi obči interesi, med tem v prvi vrsti interesi malih pridobitnih slojev in z njimi obrtništva, je nujno potrebno, da se prejemki državnega nameščenstva zvišajo na življenjsko stopnjo, da se vrnejo rodbinske doklade za ženo in zvečajo rodbinske doklade za otroke. Uveljavi naj se zopet uredba o draginj-skih dokladah iz leta 1932. — Z akcijo za zvišanje prejemkov državnih uslužbencev se solidarizirajo nešteta druga stanovska udruženja in organizacije.
Neki humoristični dnevnik v Ljubljani je hotel zahtevo in izvajanja izjave Zveze ovreči, češ obrtnik danes pa oni upravičen, da zahteva še nadalj-no izboljšanje svojega položaja. Po tem listu je to trditev povzel še neki drugi ljubljanski popoldnevnik. Omejujemo se zaenkrat samo na to ugotovitev ter pripominjamo, da s takim poročanjem tudi sebi škodi, ker obrtniki se bodo odslej dobro premislili, pred-no bodo še nadalje podpirali tak list in tako politiko.
Beograjski mednarodni vzorčni sejem
Poset slovenskih obrtnikov
Ko so se pred leti pričeli pojavljati glasovi o predpripravah za prireditev mednarodnega sejma v Beogradu, je marsikdo dvomil o uresničenju te zamisli gospodarskih krogov naše prestolnice. Tudi na merodajnih mestih, v začetiku ni bilo mnogo navdušenja za to gospodarsko prireditev velikega obsega. Toda trdna volja in neomejena vztrajnost sta premagali vse zapreke.
Z mrzlično naglico so se razvijala vsa širokopotezno zasnovana dela in skoro preko noči je bila naša jugoslovenska gospodarska javnost postavljena pred gotovo dejstvo. V zadnjem trenutku, ko je bil popoln uspeh sejma očividen, so se pridružili tudi oni .krogi, ki še tik do končne dovršitve niso upali na uspešno izvedbo. Vsi razstavni prostori so bili popolnoma zasedeni. Razstavo si je ogledalo 450.000 posetnikov.
K zunanjemu ugledu beograjskega semnja so pripomogle impozantne zgradbe sijajnih razstavnih paviljonov Cehoslovaške, Rumunije, Italije in Madžarske. Lega raz-
stavišča je tudi zelo posrečena, takoj preko impozantnega mostu proti Zemunu se širi tik leve obale po nekoč močvirnatem polju. Do pomladi bodo zgradili svoje paviljone še Nemčija, Francija, Grčija in Bolgarija. Beograjski sejem bo torej eden bodočih stalnih sejmov za ta del Evrope. Poleg ljubljanskega in zagrebškega, sejma, bo še beograjski vršil svoj blagodejni vpliv na izboljšanje našega gospodarstva.
Zadnje dni razstave je posetila razstavo večja skupina slovenskih obrtnikov, med njimi zbornični podpredsednik in dvanajst svetnikov. Goste iz Ljubljane so pričakovali na kolodvoru predstavniki beograjskih obrtnikov. Takoj po prihodu so si slovenski obrtniki ogledali beograjski sejem, odkoder so, kot izjavljajo, odnesli najlepše vtise. Ogledali so si še obrtno zbornico, Zanatsko banko in ostale obrtne ustanove. Prirejena je bila tudi skupna konferenca v dvorani obrtnega doma. V času bivanja v Beogradu so bili slovenski obrtniki sprejeti pri ministru g. Vrbaniču. Posebna deputacija mu je izrazila težnje slovenskega obrtništva.
Prvi kongres damskih krojačev in krojačic v Zagrebu
29. avgusta se je vršil prvi kongres v Zagrebu. Kongres je v svojih resolucijah zahteval, da se za žensko krojaštvo zahteva brezpogojno dovršitev redne učne in pomočniške dobe ter pomočniški in mojstrski izpit, da se nadalje zahteva, da se absolventka ženskih obrtnih šol še eno leto uče kot vajenke, polagajo pomočniški izpit ter služijo tri leta kot pomočnice. Glede šušmarstva je kongres ponovil znane zahteve obrtništva. Resolucija zahteva znižanje pridobninskega odstotka 10, 8 in 6, od čistega zaslužka na 8, 66 in 4%. Zanimiva je zahteva, da dobe ženske obrtnice tudi pasivno volilno pravico v vseh stanovskih in drugih ustanovah, kjer je še nimajo. Vprašanje enotne strokovne zveze za celo državo je bilo predmet živahne debate, ki se je zaključila s tem, da se nalaga ženski krojaški sekciji Zveze hrvat-skih obrtnikov v Zagrebu, da najmanj enkrat letno skliče enake kongrese.
Iz življenja skupnega združenja v Rogatcu
Najpomembnejši obrtnik rogaškega okraja je bil pok. g. Gutman Alojzij, mizarski mojster v Rogatcu, ki je bil preko 30 let voditelj in načelnik združenja. Krajevna in najpomembnejša obrt je izdelovanje brusov. Ta prosta obrt obstoja preko 100 let, ter je bila zadnjih 70 let že dobro vpeljana. Posebno dobro je uspevala zadnja leta pred vojno. Rogaški brusi so priznani kot najboljši v vseh naših sosednih državah. Sankcije proti Italiji so razvoju cbrti zelo škodovale, tako da zadnje čase rapidno propada. Najznačilnejši izdelova-telji brusov so Bauman Emanuel, Herme-ter Albin, Jelovšek Berta, Mordelj Josip, Oplotnik Metod in Spom Josip.
J02E KARLOVSEK:
Umetnostna obrt
SODOBNI SLOG
Omara, narejena iz navadnega in nepooblanega mehkega lesa, je pusta in nelepa, čeprav ima morda še tako razkošno obliko. Da utegne ugajati razvajenemu okusu in očesu, jo moramo vsekako še okrasiti. Nekdaj so ljudje okraševali pohištvo tako, da je bilo na njem polno profilov, okvirov in različne rezbarije, kar vse je predstavljalo precejšen del zgodovine. Motivi so bili zneseni skupaj z vseh strani in vetrov, da si niso imeli skoraj nobene prave zveze s stvarno obliko predmeta. Razen tega je bilo takšno pohištvo dokaj drago, na njem pa se je vsak čas to ali ono odkrušilo in še prah se je rad nabiral na njegovih negladkih ploskvah.
Sodobno pohištvo ustreza dosti bolje smotrnemu namenu, zakaj njegove oblike se prilagojujejo praktični potrebi in tehniki lesa, medtem, ko se vsa nepotrebna šara docela opušča. Ploskve pohištva so gladke, da jih moremo brez težave snažiti, a nepotrebni okraski nas ne motijo pri stvarni obliki. Kljub vsemu temu pa je pohištvo vendarle še slej ko prej okrašeno, in sicer z dragocenejšo prevleko lesa, ki učinkuje z lepimi rastmi ukrasno na ploskvi. Nadaljnji činltelj je lošč (politura), ki podeli pohištvu lep lesk in lepo gladkost. Primeren barvni ton daje naposled
še vsi celoti različen izraz in ustrezno skladi.ost v obsegu finih oblik.
Načel, ki se nareja po njih sodobno pohištvo, nam ni treba hoditi vedno proučevat v Pariš ali nemara še kam drugam, saj se lahko zgledujemo nad marsikaterim kosom pohištva iz domače preteklbsti. 2e na prvi pogled skrinje, ki jo kaže priobčena slika, se vidi, kako ima skrinja posamezne deske pritrjene in kakšen je njihov namen. Skrinja nima nobene ukrasne kulisne arhitekture ali upodobljenih naravnih motivov, ki bi zakrivali stvarne in lepe ploskve, sami pa silili v ospredje. Da ne bi bila skrinja puščobna, jo je mizar ali pa vaški umetnik tudi okrasil, toda po svoje. Skrinje ni preobložil z nepotrebnimi rečmi, pač pa je dekorativno okrasil njene ploskve, da so postale mičnejše. Ker ni imel ne plemenitega lesa in tudi ne finega lošča in prikladne barve, si je moral pomagati s tistim, kar mu je bilo na uporabo. Ene deske je ukrasil s križnimi črtami in druge s krožnimi motivi, ki sami na sebi sicer ničesar ne predočujejo, vendar pa ploskev a&mo enakomerno lepšajo. Tako tvorijo razno okrašene deščice slikovitost, kakor pri sodobnem pohištvu, kjer se menjajo smeri več kosov furnirja. Skrinja z enoličnim okraskom na eni deski in ritmom drugačnega okraska na vsaki drugi deski je podobna naši stari ali belokrajinski narodni pesmi.
Po povedanem je sodobno pohištvo precej sorodno z našim primerom, kolikor gre pri tem za oblikovanje in okra-
ševanje. Pohištvo z mnogimi profili in nabitki in različnimi okraski, ni potemtakem vedno izdelano v slovenskem slogu, ker so vse nepotrebne reči na njem bolj ali manj samo tuja navlaka, ki se ne sklada vselej s slovenskim preprostim in finim okusom.	(Dalje	sledi)
Nj. Vel. kralj Peter n. v delavnici
Obrtništvu Poljanske doline
Obrtno društvo Poljanske doline, (občine Trata, Oslica, Javorje im Poljane) s sedežem V Gorenji vasi, tem potem sporoča vsem članom, da je uprava na svoji zadnji seji sklenila, da bodo prejemali »Obrtni vestnik« brezplačno. Zato naj svojega glasila ne vračajo. Uprava se je odločila za to z namenom, da sie med članstvom ustvari tesnejša skupnost, več zaupanja v naše skupno delo in spoznavanje splošnih potreb slovenskega obrtnika.
Tovariši, mnogo je med nami obrtnikov, ki bi radi naročili svoje glasilo. Zal jim današnji gospodarski položaj tega ne dopušča. Čeprav se zavedajo, da jim je lastno glasilo nujno potrebno. Zato se uprava našega društva zaveda, da je s tem mnogo storila svojemu članstvu.
Zaradi težkih gmotnih razmer marsikdo že obupuje in nima nobene volje za sodelovanje v svojem stanovskem društvu in razumevanja za njegova stanovska stremljenja. To je popolnoma napačno stališče. Ravno v najtežjih časih nam je društvo in lastno glasilo najbolj potrebno. Zato bodo vsi tovariši, ki žele, da se z lastnim delom dvignemo, v bodoče bolj zamozavestno podpirali delo svojega društva. Oklenili se bodo pa tudi trdno svojega glasila ter ga vsestransko podpirali.
Da bo imela priliko tudi širša javnost spoznati naše delo, do odslej Obrtni vestnik izložen na dveh javnih prometnih mestih, in sicer v Poljanah na hiši gostilne g. Tavčarja, v Gorenji vasi pa pri tov. Šorliju.
Obrtnikom, prijateljem in širši javnosti sporočamo, da bo v Poljanah v nedeljo, 10. oktobra, društvena prireditev »Vinska trgatev«. Vabljeni vsi!
70 letnica uglednega obrtnika
70-letnico praznuje 13. oktobra g. Konrad Kvartič v Laškem. Slavljenec je ugleden krojaški mojster in posestnik, mož dela in poštenjak znan daleč naokoli kot soliden obrtnik. Rodil se je 13. oktobra 1867.
HALI OGLASI
Mali oglasi trgovskega značaja se računajo po 50 par beseda. Oglasi socialnega in posredovalnega značaja beseda 25 p. Najmanjši znesek 15 oz. 10 D.
■■■——nnni
PRI IŠIJASU, križnih bolečinah, slabem krvnem obtoku, vsled napornega dela popuščajočih in razdraženih živcih, kronično otežkočeni stolici itd., se priporoča E. M. Stropnik, chiropraktik in osteopath Maribor, Tattenbachova ul. 24. Trajni uspeh! Pojasnila neobvezna!
ČEVLJARJI, naročajte »čevljarsko revijo« za jesen in zimo pri obrtniškem društvu v Ljubljani. Cena 30 dinarjev.
Mali oglas — velik uspeh! Oglašuj v Obrtnem vestniku
ŠPEDICIJA TURK Ljubljana
prevzema : OCARINJENJE
vseh uvoznih in izvoznih pošiljk in to hitro, skrbno in po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno. — Telefon inter. 24-59 — Vilharjeva c. 83 (nasproti nove carinarnice) PREVAŽANJE
vsakovrstnega blaga, bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi kot tudi s tremi avtomobili po dve, tri, in sedem ton nosilnosti. — Telefon interurban št. 21-57 — Masarjrkova c. 9 (nasproti tovor, kolodvora)
Krojači!
Pn nabavi vsakovrstnega Dlaga za moške obleke, kakor tudi podloge In pribora. Vas bodo najbolj vestno tn pri najugodnejših cenah postregli pri:
Ce&ko-jugosiovenaka veletrgovina blaga
ANTON HOBL D. O.
Zagreb, Trenkova ulica štev. 7
ZI1ITSII
Kraljevine Jugoslavije A. D.
PODRUŽNICA LJUBLJANA Gajeva ulica 6
CENTRALA BEOGRAD
Delniška glavnica Din 75,000.000.— Udeležba države Din 30.000.000.—
GLAVNA PODRUŽNICA ZAGREB PODRUŽNICA SARAJEVO
PODELJUJE
obrtnikom in obrtnim podjetjem menična in hipotekarna posojila kredite na tekoči račun, posojila na zastavo državnih vrednostnih papirjev, delnic Narodne banke in Privilegirane agrarne banke
SPREJEMA
na obrestovanje vloge na hranilne knjižice in tekoči račun, katere izplačuje brez omejitve.
UPRAVLJA
i m o v l n o in fonde obrtniških ustanov in organizacij. Izvršuje vse ostale bančne posle. Brzojavni naslov: »Z A N A T S K A«, Ljubljana — Telefon 6t. 20-30 — Račun Poštne hranilnice St. 14.003
v Velenju, kjer se je izučil svoje obrti pri i svojem očeitu. Kat je bil nekoč običaj, je tudi on prehodil mnogo sveta, da se je izpopolnil v svoji stroki. Leta 1895. se je naselil za stalno v Laškem, kjer je še danes eden najstarejših obrtnikov, čislan in spoštovan od vseh slojev. Veliko zaslug si je pridobil pri Gasilskem društvu in Obrtnem društvu v Laškem, katerega član in odbornik je že dolgo let.
S svojo soprogo Pepino je vzgojil 5 otrok. Sin Ernest je vzoren Sokol, vedno v prvih vrstah. Kakor je pri Sokolu delaven, tako je tudi desna roka svojemu očeitu. Hčerka Lojzika je izučena krojačica ter ravno tako agilna potomica obrtniškega stanu. Hčerka Anči je poročena s trgovcem in posestnikom g. Fassvvaldom, Pavla z inž. Šušteršičem, Frida pa je uradnica.
Odličnemu obrtniku naže čestitke.
Prvi začetki poslovanja gospodarske zadruge ključavničarskih mojstrov
Zadnji teden so se vrstili neprestano širši in ožji sestanki ter seje novoustanovljene gospodarske zadruge ključavničarskih mojstrov. Odziv k pristopu je velik ter člani tekmujejo med seboj, kdo bo več prispeval in tako pripomogel, da bo zadruga prestala prve in najtežje zapreke. Najbolj razveseljivo pa je dejstvo, da preveva te prve pionirje naše bodoče gospodarske matice močna zavest in trdno prepričanje, da mora njihovo delo prinesti koristne sadove. Tovarištvo in pravilno pojmovanje skupne vzajemne zadružne misli sta najmočnejša stebra dobre zadruge. Nikomur ni do materialnih dobičkov! V složnem delu, da bomo vsi za enega, eden za vse, le tako si bomo zavedni ključavničarski mojstri rešili svoje eksistence. Najbolj žalostno je, da smo vsi vtedeli, kje nas prav za prav čevelj žuli, nismo se pa do tega trenutka, ko smo stali že vsi tik na robu pogube, zavedali svoje nesreče. Nikjer ni bilo take nesloge, osobito, ko se je šlo za pošten zaslužek, kot ravno pri ključavničarjih. To našo neslogo so izkoriščali razni podjetniki, ki so mnogo naših tovarišev spravili v propast. Prijateljski stiki med nami bodo vse dosedanje krivice izbrisali. Zato ni za nikogar ovire, da ne bi pristopil k nam in še bolj ojačil našo hrbtenico.
Pravila so registrirana pri sodišču, tudi finančna plat je zagotovljena. Vse ostalo bo premostil naš optimizem in močna vera, ki je zmožna, da prestavlja gore. Z zaupanjem zremo v našo zadrugo, ki pričenja poganjati že prve korenine globoko v zemljo, čeZ leto bomo imeli že lepo razraščeno in košato drevo, ki bo vsemu ključavničarstvu v ponos, ostalim strokam! pa za vzgled. Ob stoletnici rojstva očeta slov. zadružne misli inž. Mihe Vošnjaka nam bodo njegova idealna načela še bolj živo stopila v ospredje. Kot ljudje razuma bomo brez oklevanja izkoristili njegovte življenjske nazore in izlkušnje, ker vemo, da je to edino orožje, ki nam še preostaja v boju za naš lasten obstoj.
Najmoderneje urejena lekarna Dr. G. PICCOLI Ljubljana, nasproti »Nebotičnika« Velika zaloga tuzemskih in inozemskih specijalitet. Oddaja zdravila na recepte za vse bolniške blagajne. Priporoča malinovec, pristen, naraven na malo in veliko.
IGNACIJ MAJNIK
SPLOŠNO STROJ. KLJUČAVNIČARSTVO KRANJ — BLEIWEISO V A ULICA ST. 29
Rač pošt. hran. št. 16.061 — Telefon št. 79
PRVO PODJETJE NA GORENJSKEM
za napravo ieklenih valjčnih /.astoro> nudi specialno na
»ROtTon IA NMMi
pravo valjčnih za štorov Kakor tud) vsa v to stroko spadajoča popravila
Izdeluje tudi ogrodja za sončne plahte, Skarjasta omrežja, štedilnike, železna vrata, okna itd.
#
Izdelava prvovrstna! Cene zmerne! Postrežba solidna in točna!
JUGOGRAFIKA
IZDELUJE KLIŠEJE VSEH VRS'i riško v na In založna družba z o. i
LJUBLJANA. Sv. Petra nasip 6t. 23
Kreditno društvo
MESTNE HRANILNICE LJUBLJANSKE
dovoljuje posojila na menice in kredite v tekočem računu vsem kredita zmoinim osebam in tvrdkam
MIMI
Težave izdelovalcev umetnih mineralnih vod
Odkar je postalo soda.vičarstvo svobodna obrt, so nastale med članstvom dokaj žalostne razmere. Dočim so bili sodavi-čatrji močno povezani med seboj in so si zaslužek tovariško delili, je nastala med njimi sedaj ostra, nelojalna konkurenca, ki se poslužuje vsakega sredstva, samo da pride do skromnega zaslužka. Sadovičar je odvisen itak samo od zaslužka ‘tekom poletja, letos je bil zaslužek še toliko slabši, ker je bilo precej hladno vreme. Potrošnjo sodavice in drugih umetnih mineralnih vod pa občutno zmanjšuje velika propaganda za naravno mineralno vodo. Večja gostilniška podjetja si skušajo sama izdelovati umetne mineralne vode, tako da samostojnega izdelovalca mineralnih vod kmalu ne bo več. Skrajno neokusno je, da nekateri gostilničarji pritiskajo na izdelovalce sodavice, tako da morajo del svojega zaslužka pustiti pri dotičnem gostilničarju, kateremu oddajajo svoje izdelke, češ ta sodavičar pri meni več »zapije« kot pa drugi, zato bom pri njem jemal.
Križev pot čevljarja
Dne 7. oktobra 1. 1984. je bilo v veliki dvorani hotela Union javno zborovanje v okviru akcije »Svoji k svojim«, ki ga je priredila Narodna odbrana. Na tem zborovanju je poročal tudi zastopnik čevljarjev, čevljarski mojster Frane Kristan iz Šiške. Njegov govor je bil v glavnem naperjen proti tuji čevljarski industriji, posebno proti tvrdki Bat’i, ki ima pod imenom Jugoslo venska delniška družba v Jugoslaviji svojo tvornico v Borovem in izdeluje letno okrog o milijonov čevljev.
Kristan je zatrjeval, da je zaradi Bat’eve-ga poslovanja in njegovih metoi v nevarnosti domača čevljarska obrt in industrija, da Bat"a ni pošten nasprotnik, ker je uvedel tak sistem, ki ubija obrtništvo. Trdil je. da Bat’ev gospodarski in socialni sistem odklanjajo po vsem svetu, ker ga smatrajo za gospodarsko in socialno zlo. Med drugim je omenjal, da vse države ščitijo interese svojega prebivalstva, le pri ttas se je s pojavom Bat’e zanesel v že itak preveliko produkcijo konkurenčni boj, v katerem Batra z velikansko kapitapstično močjo izriva in gospodarsko uničuje na stotieoče domačih, pridnih in delavnih obrtnikov, delavcev in njih družin. Nadalje je zatrjeval Kristan, da je Bat’eva koncesija nepopolna ker govori le o izdelovanju gumijastega blaga, ne pa tudi o izdelovanju usnjatih čevljev. Bi! je mnenja. da Bat’evj čevlji po svoji kakovosti niso poceni, kor so 6labo izdelani in je uporabljeno zanje le najslabše usnje. Zaradi te-Ka eo se uprle tudi delavske zbornice in ener gično protestirale proti vgnezdenju Bat’e v Jugoslaviji, toda brezuspešno.
V celoti je tedaj po zborovanju prinesel ta Kristanova izvajanja »Pohod«. Tvrdka Bat’a je po svojem ljubljanskem zastopniku dir. Francu Frlanu vložila proti Kristanu tožbo zaradi prestopka po čl. 10. zakona o pobijanju nelojalne konkurence in zaradi prestopka klevete v -.mislil §§ 297. in 301. k. z. V glavnem je Bat’a obtožil Kristanova izvajanja, da Bat’a ni pošten nasprotnik, da njegov socialni in gospoda! ski sistem odklanjajo po vsem svetu kot največje socialno in gospodarsko zlo, da je Bat’a tujec, kateremu je jugoslovenstvo le maska in dobrodošla pretveza za dobiček, in naposled še, da Bat'e vj čevlji glede kakovosti niso poceni.
Kristan je vložil po svojem zastopniku dr. Stanku Lapajnetu obširen zagovor, v katerem je ponudil dokaz resnice. Spor, ki je nastal med obema strankama, je izzval dolgotrajen sodni postopek, v katerem 6ta obe stranki izkazali velikansko vztrajnost za raz čiščenje tega vprašanja, oibenem pa nakopičili sodni akt tako močno, da je že ob razpravi lani v januarju mogel ugotoviti sodnik dr. Rus, ki je imel prvi v rokah to zadevo, da le akt že prerasel 100 strani. Ba-t evo tožbo je namreč 60dišče že pred dvema letoma pomladi zavrnilo, ker da tvrdka Bat’a ni upravičena tožiti, ker so se po Kristanu izrečeni očitki nanašali le na Jana Bat’o osebno kot na lastnika Bafevih tvor-nic, ne pa na tvrdko, ki je protokolirana v Jugoslaviji. To razsodbo pa je prizivno sodišče razveljavilo in vso zadevo vrnilo v ponovno razpravo sreskemu sodišču z utemeljitvijo. da se mora šele v solnem postopanju ugotoviti, v koliko gre za Bat’o osebno in v koliko za Bat'o d. d. kot jugoslovensko tvornico.
V teku postopanja je nato Kristan predložil sodišču mnenja raznih trgovskih in delavskih zbornic ter stališča raznih držav glede Bafe. Predlagal je tudi. naj se k spisom pribavijo razne obsodbo upravnih oblasti, ki so kaznovale poslovodje raznih podružnic zaradi nelojalne konkurence. Nadalje je predložil poročila raznih občnih zborov Bat’e d. d., iz katerih naj bi bilo razvidno, da je pri družbi skoraj 100% udeležen tuj kapital. Končno je še predlagal, naj se po zaslišanju izvedencev ugotovi kakovost Bafeve obutve, oziroma, da so čevlji Bafevega proizvoda kljuib navidezno nizkim cenam vseeno predragi, ker so izdelani iz 6labega materiala.
Na podlagi tega zagovora je bilo potem več razprav in 6ta bila pri zadnji zaslišana tudi dva izvedenca iz čevljarske stroke, ki sta podala neugodno mnenje o kakovosti Bafevih proizvodov, katere je podjetje samo predložilo.
Proti pomenu tega izvedeniškega mnenja pa je ugovarjal zastopnik Bat’e dr. Frlan, češ, da sta oba zaslišana strokovnjaka kot čevljarska obrtnika na razpletu stvari zainteresirana, da pa tudi nista zadostna strokovnjaka in ne moreta podati mnenja o in-dustrijski izdelavi čevljev
(Konec prihodnjič)
Odg. urednik Rudolf Lavrenčič. — Za konzorcij »Obrtnega Vestnika« Josip Rebek. — Tiska Narodna tiskarna (predstavnik Fran Jeran). — Vsi v Ljubljani.