310 Ventil 16 /2010/ 4 AUTOMATICA 2010 – 4. Mednarodni sejem za avtomatizacijo in mehatroniko Dragica NOE Izr. prof. dr. Dragica Noe, univ. dipl. inæ., Uredniøtvo revije Ven- til, Univerza v Ljubljani, Fakulte- ta za strojniøtvo Sejem AUTOMATICA se je konœal 11. junija z mislimi, usmerjenimi v leto 2012, ko bo na sejmiøœu v Münchnu v œasu med 12. in 15. junijem petiœ odprl svoja vrata. Sejem je bil usmerjen v prikaz inovacij in naprednih reøitev. Prireditelji so sejem in vse spremljajoœe dejavnosti pripravljali z nelagodnimi obœutki ob izraziti gospodarski krizi, ki je prevladovala od zadnje prireditve v letu 2008. Œe so vsi udeleæenci pred dvema letoma napovedovali znaœilne doseæke tako v prodaji kot razvoju, ki se niso uresniœili, so tokrat skrbno analizirali pretekli dve leti in napovedi za nadaljnji razvoj trga postavili v realne okvire poœasnega oæivljanja te branæe. Bolj ali manj so se vsi strinjali, da je bil sejem, kljub nekoliko manjøemu obsegu, v pravem trenutku, saj se v prvem œetrtletju leta 2010 æe œuti poveœano povpraøevanje po komponentah in sistemih avtomatizacije. O sejmu Sejem je obiskalo skoraj enako øtevilo strokovnjakov kot pred dvema letoma (okrog 30 tisoœ), vendar je deleæ obi- skovalcev iz tujine v glavnem iz EU najveœji. Œeprav so razstavljavci (708) priøli iz 42 dræav, je bilo œutiti, da je sejem v glavnem namenjen avtomo- bilski industriji Nemœije in njenim do- baviteljem. Obiskovalci so sejem oce- nili kot vodilni na podroœju robotike in uporabe robotov, kjer so prikazane aktualne tehnologije avtomatizaci- je kakor tudi vizije za prihodnost. Je tako nepogreøljiv za tiste, ki se æelijo uveljaviti na podroœju avtomatizacije montaæe, medicine, solarne tehnike in pakiranja, in za tiste, ki to tehnologijo uporabljajo. Sejem AUTOMATICA 2010 je bil zasnovan podobno kot æe prejønji in je potekal v øtirih velikih dvoranah. Dvorani A2 in B2 sta bili namenje- ni predvsem robotom in robotskim sistemom. Njihova predstavitev je naredila na obiskovalce vtis o moœi te branæe in øtevilnih moænostih, ki jih ima robotika v avtomatizaciji pro- izvodnje, øe posebno v avtomobilski industriji. V dvoranah A1 in B1 si je bilo mogoœe ogledati montaæne sis- teme, komponente za avtomatizacijo montaæe, komponente raœunalniøkega vida in tudi periferijo za robotizirane sisteme, kot so prijemala in podob- no. Pri podrobnejøi analizi je bilo mogoœe ugotoviti, da je sejem glede na podroœje uporabe prikazanih kompo- nent in sistemov namenjen predvsem avtomobilski industriji in njenim do- baviteljem ter elektro- in elektronski industriji. Razen tega pa se usmerja øe na podroœja, kot so kemijska in prehrambna industrija, farmacevt- ska, kozmetiœna ter medicinska in- dustrija, industri- ja obdelave lesa, informacijska in komunikacijska industrija, predelava materialov, øe posebej v zadnjem œasu pa solarna tehnologija kakor tudi tehnologija pa- kiranja v razliœnih vejah industrije. Na sejmu so predstavili komponen- te in sisteme z æe znanih podroœij, kot so strega in montaæa, robotika, strojni vid, pogonska in krmilna teh- nika, programska orodja, senzorika, komponente za gradnjo streænih in montaænih sistemov kakor tudi tran- sportne sisteme z nekaj novitetami s podroœij solarne tehnike in kompozi- tnih materialov. Po ogledu sejma, sodelovanju na ti- skovnih konferencah in predavanjih je mogoœe izpostaviti nekaj posebej poudarjenih tem: • zelena avtomatizacija in avtoma- tizacija, prijazna okolju, • optimizacija proizvodnje z upo- rabo raœunalniøke obdelave slik in zaznavanjem v tridimenzional- nem prostoru, AVTOMATIZACIJA 311 Ventil 16 /2010/ 4 • trendi in inovacije v robotiki, • fleksibilni montaæni sistemi in na- menski montaæni avtomati, • avtomatizacija je osrednja tema razvijajoœega se podroœja solarne tehnike, • druga podroœja uporabe robotov, • spremljajoœe aktivnosti. Sejem ni bil namenjen samo razsta- vi, temveœ je æelel s spremljajoœimi dejavnostmi doseœi øe nekaj veœ. V ta namen so bile organizirane znan- stvene konference, forumi in tiskovne konference. kjer energijsko varœni pogoni sinhrono pre- mikajo prije- malo. Razvoj robota je vo- dila ideja o so- larni elektrarni v puøœavi, kjer bo treba name- stiti tisoœe p a r a b o l n i h ogledal in je na razpola- go malo elek- triœne energi- je. Tak robot lahko prevza- me delo dvigala, vendar natanœneje, hitreje in predvsem avtomatizirano. Zaradi izjemno lahke konstrukcije je mobilen in pokriva velik delovni prostor, dosega hitrosti do 10 m/s in pospeøke do 10 G, njegova nosilnost je do nekaj ton. Razen tega pa je sejem predstavil øe mnoge manjøe zelene projekte in iz- delke. V sploønem ne gre za popol- noma nove izdelke, temveœ za opti- mizacijo obstojeœih. Osnovna ideja je skoraj vedno zmanjøanje porabe energije in zmanjøanje dimenzij ob hkratnem poveœanju uœinkovitosti. Tako je bilo mogoœe videti inteligen- tne kamere, ki lahko delujejo pri 5 W, medtem ko podobni sistemi po- trebujejo napajanje 15 W. Revni pro- cesorji v kamerah ne porabijo samo manj toka, temveœ so tudi manjøi. Pametne osvetlitve z LED-diodami so æe danes povsem normalne, nji- hovo æivljenjsko dobo pa je mogoœe øe podaljøati, œe so vkljuœene samo takrat, ko jih potrebujemo. Z ustre- znim krmilnikom osvetljevanja jim je mogoœe za desetkrat (Stemmer Ima- ging) podaljøati æivljenjsko dobo. Raœunalniøki vid igra pomembno vlogo tudi v solarni tehniki. Primer kontrole solarnih ogledal je poka- zal, da je mogoœe s 3D-kamero zna- tno skrajøati proces kontrole in tako zmanjøati izmet, kar pomeni manjøo porabo energije. Kot zelena avtomatizacija je bil pred- stavljen tudi celovit projekt bruøenja – œiøœenja in barvanja kril vetrnice. 70 m dolga krila so se do sedaj ob- delovala roœno, avtomatizirani sis- tem pa vkljuœuje dva robota, prvi je namenjen za œiøœenje kril s curkom peska in vakuumskim sistemom in drugi za lakiranje. Merjenje, ki pote- ka vzporedno s procesom œiøœenja in je izvedeno z dvema laserskima me- rilnima sistemoma, zagotavlja ustre- zno kakovost pri zelo ozkih toleran- cah, vpliva na zmanjøanje potrebe po vzdræevanju ter omogoœa popoln nadzor procesa. Na podroœju pnevmatike in tehnike prijemanja so bili predstavljeni va- kuumski ejektorji z vgrajeno funkcijo varœevanja z zrakom (Schmalz), ki v primerjavi z obiœajnimi ejektorji Portalni vrvni robot (vir: Fraunhofer IPA) Robotizirano obrezovanje (vir: Reis Robotics) AVTOMATIZACIJA Zelena in energetsko uœinkovita avtomatizacija – rdeœa nit AUTOMATICE 2010 Æe pri vhodu na sejmiøœe so pritegnili oœi obiskovalcev napisi: zelena avto- matizacija in energetsko uœinkovita avtomatizacija. Poudarek je bil na avtomatizaciji, povezani s solarno tehnologijo in tehnologijo alterna- tivnih virov elektrike na eni strani ter s prizadevanji razstavljavcev, da predstavijo izdelke s œim manjøo po- rabo energije, ki naj bi bili izdelani v varœnih proizvodnih sistemih. K temu je treba dodati øe strokovne predsta- vitve na forumu, ki so obravnavale podobne teme. Tudi samo sejmiøœe je postalo energijsko varœno, saj so takoj po zaprtju sejma izklopili hlaje- nje. To je nekaterim razstavljavcem, ki so imeli sprejeme na sejmiøœu, povzroœilo nemalo teæav, saj je bilo kar precej toplo. Primer zelene avtomatizacije, ki je pri obiskovalcih vzbudil pozornost, je poseben robot, ki ga je razvil Fra- unhoferjev inøtitut iz Stuttgarta – IPA, in je bil razstavljen v hali B2. Robot naj bi imel v prihodnosti pomembno vlogo pri sestavljanju velikih solarnih naprav. Gre za vrvni portalni robot, 312 Ventil 16 /2010/ 4 omogoœajo do 65 odstot- kov prihranka za stroøke delovanja in s tem raz- bremenitev okolja zaradi manjøe porabe energije. Posamezni proizvajalci robotov razvijajo procese in sisteme, ki v œasu same izdelave, uporabe in odskr- be œim manj obremenjuje- jo okolje. Ponujeni spekter izdelkov obsega energet- sko uœinkovite pogone pa tudi celovite izdelovalne sisteme za izdelavo modu- lov fotovoltaike kot tudi av- tomatizirane sisteme za recikliranje. Mednje sodijo avtomatizirani roboti- zirani sistemi za varjenje in rezanje z laserjem, prednost je v usmerjeni porabi energije, majhnem izmetu in nepotrebni naknadni obdelavi. Zmanjøanje dimenzij, zgoøœenost kon- strukcije, varœevanje z energijo v œasih œakanja so ideje o zeleni avtomatiza- ciji pri firmi Yaskava. Do 30 odstot- kov energije je mogoœe prihraniti pri œlenkastih robotih. Drugi proizvajalci robotov s samo konstrukcijo za isto nosilnost dosegajo varœevalne uœinke z boljøim razmerjem med lastno maso in nosilnostjo kakor tudi s prihranki vseh resursov v lastni proizvodnji. Tudi z inovacijami pri razvoju po- gonskih komponent – motorja in prenosnikov – je mogoœe doseœi uœinkovito zmanjøanje energije in poveœati uœinkovitost pogonov. Sku- pna ugotovitev je, da bo nova avto- matizacija energijsko varœna in bo boljøe izkoriøœala vse resurse, npr.: vodo, energijo, materiale in œloveøke vire, razvijati pa je treba procese in sisteme, ki bodo to zagotavljali. Optimizacija proizvodnje z uporabo strojnega vida in zaznavanjem v tridimenzionalnem prostoru Komponente in sistemi strojnega vida ter drugih senzorjev so naøli svoje mesto v razstavnih prostorih v halah A1 in B2. Primeri uporabe strojnega vida pa so bili razprøeni po celotnem sejmiøœu, saj so ga vkljuœevali øtevilni montaæni in robotizirani sistemi. Uspeøna avtomatizacija razliœnih procesov je danes moœno povezana s senzorsko tehniko, in to predvsem s strojnim vidom. Œe je na preteklih sej- mih prevladovalo dvodimenzionalno zaznavanje, je bilo na AUTOMATICI 2010 moœ opaziti pospeøene korake v tridimenzionalno zaznavanje – 3D. V preteklih letih je bil tako tudi v in- dustrijskem okolju narejen znaœilen korak naprej v 3D-tehnologiji. Po podatkih o realiziranih primerih upo- rabe strojnega vida odpade danes æe okrog 10 odstotkov prav na to tehno- logijo. Za zajemanje slike v treh dimenzi- jah je veœ tehnik: z veœ kamerami, ki snemajo sinhrono, ali pa uporaba ka- mere za 2D-prostor in øe senzorja za tretjo dimenzijo – na primer senzorja razdalje. Prav tako je mogoœe upo- rabiti linijski laser ali 3D-skener. Na sejmu so bile predstavljene robustne 3D-kamere z velikimi zmogljivostmi, stroøkovno ugodne za uporabo v in- dustrijskem okolju. Te kamere imajo 2352 x 1728 pikslov, pri hitrosti 58 milijonov 3D-toœk na sekundo. Izme- njava podatkov poteka preko vme- snika gigabit-ethernet, ki odgovarja standardu GihE vision in omogoœa enostavno vgradnjo v krmilje robota ali montaænega sistema (Stemmer® imaging). S 3D-vidom in ustrezno programsko opremo za analizo slike lahko in- dustrijski roboti razpoznajo poloæaj objektov v prostoru le z eno kamero. Opazovanje predmetov v treh di- menzijah postaja nujnost za veli- ko razliœnih opravil tako v vsakdanjem æivljenju ljudi kot v proizvodnji. Tako bo mogoœe z informacijami o prostoru reøiti øtevilne pro- bleme, kar pri dvodimenzio- nalnem zaznavanju in obde- lavi slike ni bilo mogoœe. Pri 2D-tehnologiji so morali biti predmeti postavljeni v toœno doloœen poloæaj, s 3D-teh- nologijo pa je mogoœe objekte razpoznati ne glede na njihov poloæaj v prostoru. S 3D-vidom bo lahko robot samostojen in øe bolj fleksi- bilen. Raziskave, opravljene v preteklosti, so æe prispevale k nekaterim realiza- cijam prijemanja povsem neurejenih surovcev oziroma predmetov. Prika- zana realizacija prijemanja neure- jenih puø v zaboju uporablja le eno kamero. Za sistem razpoznavanja in vnaprejønjega doloœanja prijemal- ne poloæaja je razvita posebna pro- gramska oprema. Komunikacija med kamero in robotom je del robotskega krmilnika. Preureditev v predvide- nem spektru prijemancev omogoœajo razliœna prijemala, ki so del sistema, ter enostavno programiranje. Podob- no, kot tudi mnoge druge aplikacije, tudi ta ne omogoœa veliko svobode uporabniku pri nadgrajevanju sistema (Mafu GmbH Automation). Robot s 3D-kamero (vir: MVTec) Prijemanje neurejenih kosov (vir: Mafu) AVTOMATIZACIJA 313 Ventil 16 /2010/ 4 V okviru predstavitve raziskovalne- ga dela so raziskovalci z Univerze v Münchnu prikazali sistem kamere, ki je nameøœen na glavi œloveka in sledi gibanju njegovih oœi. Kamera je se- stavljena iz sistema za sledenje giba- nja oœi in premiœne kamere. Na posebnem prostoru v hali B1 so se v dveh dneh zvrstila zanimiva predavanja o tem, kako je mogoœe s pomoœjo inteligentnih kamer, 3D-vida in s termografskimi kame- rami avtomatizirati veliko primerov merjenja, preskuøanja in krmiljenja robotov. Predavanja so zaobjela po- tencialne moænosti in omejitve teh- nologije obdelave slik. Med njimi so bile obravnavane tudi naslednje teme: • senzorji za vid – intuitivni vstop v obdelavo slik (Vision & Control GmbH), • pametne kamere – sistemi za vid v najuœinkovitejøi in najmanjøi konstrukciji (Vision Components GmbH), • 3D-raœunalniøki vid – robotsko vodeno zajemanje in obdelava slike za optimizacijo procesa se- stavljanja v avtomobilski industriji (VITRONIC Dr.-Ing. Stein Bildve- rarbeitungssysteme GmbH), • programska oprema za stroj- ni vid – kljuœ za konkurenœnost (MVTec Soft- ware GmbH), • t e r m o g r a f i - ja, dodatna dimenzija v obdelavi slik (Vision Krone- meyer). Vsi referenti so bili iz Nemœije. V okviru azijskega dneva pa je bilo predstavljeno øe stanje razvoja in uporabe sistemov strojnega vida v Kitajski. Pri iskanju pred- stavljanih reøitev si je mogoœe pomagati z lepo in sistematiœno urejenim katalogom, kjer so komponente in sistemi strojne- ga vida razvrøœeni po razliœnih krite- rijih. Iskati je mogoœe pod kljuœnima besedama strojni vid in programska oprema. Strojni vid je vkljuœeval komponente strojnega vida (z najveœjim øtevilom razstavljavcev) za opremo za za- jemanje slike, razliœne senzorje, visokohitrostne kamere, infrardeœe kamere, procesorje in raœunalniøke komponente, inteligentne kamere in pametne kamere. V drugo prav tako veliko skupino je mogoœe uvr- stiti tiste, ki so predstavljali special- ne reøitve za merjenje v 2D in 3D, razpoznavanje oblike in poloæaja predmetov v 2D in 3D, sisteme za identifikacijo predmetov, analizo povrøine in vzorcev ter barv kakor tudi celovite kontrolne procese, kontrolo kakovosti, optiœne œitalnike kode in drugih vzorcev. Na sejmu so prevladovali razstavljavci iz Nemœije in tisti, ki imajo tam svoja predstavniøtva. Pogreøali smo vodil- na japonska in ameriøka podjetja. Programsko opremo za strojni vid je predstavljalo le nekaj podjetij. Raz- deljena je bila v tri skupine: sploøna oprema, posebna programska orodja in logiœni sistemi Fuzzy. Trendi na podroœju robotike Prodaja robotov se je v letu 2009 v primerjavi z letom 2008 zmanjøala kar za 45 odstotkov. Tako nizka pro- daja je bila zadnjiœ pred letom 1995. Najbolj prizadeta je bila japonska in- dustrija robotov, kjer je prodaja padla s 33.000 na vsega 14.000, medtem ko se je prodaja v Nemœiji prepolovi- la. Po napovedih pa se letos priœakuje porast prodaje, ki pa v naslednjih treh letih ne bo dosegel pomembnejøih premikov navzgor [2]. Tako je po podatkih VDMA (Zveza nemøkih strojnih inæenirjev) v prvih treh me- secih leta 2010 zabeleæen znaœilen porast prodaje komponent in siste- mov za avtomatizacijo v primerjavi s prejønjim letom. To kaæejo tako de- janske øtevilke prodaje kot napovedi. Promet na podroœju raœunalniøkega vida, streænih sistemov in robotike se je v prvih øestih mesecih poveœal za 5 odstotkov. Upanje vzbujajo tudi napovedi raziskovalcev ameriøkega trga komponent za avtomatizacijo, ki v tem letu priœakujejo kar 25-odstotni porast [ 2]. Industrijski roboti in robotizirani siste- mi so kljuœni za avtomatizacijo v pri- hodnosti. Izdelovalci robotov stalno delajo na izboljøavah, kar je bilo na sejmu AUTOMATIKA 2010 øe pose- bej poudarjeno. Teæiøœe in smeri ra- zvoja so predvsem energijsko varœni lahki roboti, roboti z enostavnim ro- kovanjem – integracijo ter programi- ranjem. Poudarek pa je tudi na varno- sti z izboljøano senzorsko tehnologijo in s tem boljøim sodelovanjem med œlovekom in strojem ter na energijski uœinkovitosti z izboljøanim robotskim krmiljem. Na sejmu je bilo mogoœe videti øtevilne primere lahkih robotov, ki porabijo manj energije in prispeva- jo k boljøi gospodarski uœinkovitosti. Tako je KUKA predstavila svoj 6-osni lahki robot LBR, pri katerem je raz- merje med lastno maso in nosilnostjo 2 : 1, zahvaljujoœ uporabljenim ma- terialom za ogrodje. Nekaj tovrstnih robotov æe uspeøno deluje v avtomo- bilski industriji. EyaSeeCam – za gledanje skozi oœi raziskovalca (vir: CoTeSys Central Robotics Laboratory CCRLTechnische Universität München) AVTOMATIZACIJA 314 Ventil 16 /2010/ 4 Velika pozornost je bila namenjena varni uporabi njihovih izdelkov. V ta namen so razvili ustrezne krmil- ne strategije. Roboti so programi- rani tako, da se sami nadzorujejo, varnostni sistemi pa zadostujejo najnovejøim varnostnim standardom za delovanje. V podjetju ABB Automation UB Ro- botics so svoja prizadevanja v raz- voju robotov usmerili v energetsko uœinkovite reøitve. Razen tega pa so predstavili nov koncept zveznega kr- miljenja robotov z veœjo natanœnostjo ter koncept naprednega servisiranja robotov na daljavo. Podjetje Adept Technology je pred- stavilo SCARA robot Adept Cobra e-Vario Linie kot idealno reøitev za avtomatizacijo montaæe in strege ter Adept Quatro 5650 HS, ki je bil razvit za prehrambno industrijo. Reis Robotics so svoja prizadevanja usmerili v solarno tehniko. Stäubli-Robotics so predstavili inova- cije na podroœju robotskega barvanja kakor tudi na izredno hitrem robotu SCARA za prijemanje s taktom 100 prijemov na minuto. Yaskava Europe so prikazali inova- cije na podroœju celovitih reøitev za varjenje, robotov, ki zavzamejo œim manj prostora, ter robotov za prije- manje in odlaganje, ki so zelo hitri ter omogoœajo prijemanje tudi v tretji osi. Prav tako so prikazali znaœilnosti no- vih krmilnikov in naœina krmiljenja za sodelujoœe ro- bote. Fanuc je poleg øtevilnih primerov uporabe predsta- vil nov hiter delta robot v dveh iz- vedbah – øtiri- in øestosni. Poveœana je gibljivost robo- tov z dodatnimi prostostnimi sto- pnjami, nosilno- stjo do mase 4 kg in delovnim ci- klom pri masi 100 g okrog 0,3 sek. oziroma hitrost rotacij- ske osi doseæe tudi do 4000 ° na sek. Na- menjeni so predvsem za prehrambno opaziti nekaj novitet pri razvoju pri- jemal. Schunk je predstavil kar nekaj novosti, vendar je dal prednost lahkim konstrukcijam in uporabi karbonskih materialov. Pozornost so vzbudila tudi miniaturna vzporedna prijemala, prijemala za delo v œistih prostorih in prijemala, uporabna za proizvodnjo solarnih celic. Tudi hitra izdelava pri- jemal iz polimerov bo v prihodnosti nova smer, predvsem zaradi lastne teæe in hitrosti izdelave namenskih prijemal, ki so najveœkrat izdelana iz enega kosa. Prednost prijemal se pokaæe pri ce- lotnih vratih ali øasiji avtomobila pri montaæi, pri varjenju, ko prevzame gibanje sestava eden izmed robotov v veœrobotskem sistemu. Fleksibilni montaæni sistemi in namenski avtomati Montaæa je po obsegu drugo najbolj zastopano podroœje. Tako je bilo mogoœe najti øtevilne kompo- nente in sisteme, pri katerih so pro- izvajalci naredili odloœne korake v optimizaciji, specializaciji ter vgradnji inovativ- nih idej. Vsekakor pa je sejem dajal moœan vtis, da je namenjen predvsem avtomobilski industriji in njenim do- Sodelovanje veœ robotov pri varjenju – Yaskava Moto- man (vir: Noe) Vakuumsko prijemalo iz polimera (vir: Noe) Montaæa vrat, øasijo dræi robot (vir: Noe) in farmacevtsko industrijo. Z dodatno opremo, kot je senzor sil in momentov, z dvojnim varova- njem za varovanje posluæevalcev ka- kor tudi strojnim vidom za 2D in 3D postane robot v resnici inteli- gentna enota za øtevilne primere avtomatizacije. V mnoæici zani- mivih primerov uporabe robotov, kjer je sodelova- nje veœ robotov nekaj obiœajnega, je mogoœe hitro AVTOMATIZACIJA 315 Ventil 16 /2010/ 4 baviteljem. To so potrjevali tudi pri- kazani primeri namenskih montaænih sistemov. Povzeti je mogoœe, da je bilo na sejmu mogoœe videti øtevilne kom- ponente ter sisteme, med njimi li- nearne in kroæne avtomate, modu- larne platforme, montaæne postaje za roœno strego, montaæne postaje za dele, ki se upogibajo, montaæne sisteme za medicino in farmacijo, za prehrambno industrijo, za delo v varnem okolju, za elektroniko in elektrotehniko, za delo v œistih pro- storih, za mikrotehniko, pakirne av- tomate, naprave za izdelavo vzmeti, za preoblikovanje, urejevalnike in bunkerje, magazine, paletne siste- me, naprave za urejanje, loœevanje in vodenje, prilagodljive dodajalne sisteme, naprave za povezovanje in transport, veriæne podajalnike, traœne podajalnike, magnetne vrtljive mize, palete in gibljiva montaæna gnezda, elevatorje, vakuumske dviæne napra- ve, elemente in komponente za gra- dnjo montaænih naprav in sistemov, privijalnike, koviœarje, stiskalnice, varilne enote ter enote za spajka- nje, lepljenje in doziranje, tesnjenje, naprave za oznaœevanje – tiskanje, graviranje, lasersko oznaœevanje, etiketiranje kakor tudi za preskuøanje in merjenje kot del montaænega siste- ma, pozicionirne sisteme in osnovne konstrukcijske elemente, kot so pro- fili in œlenki. Izdelovalci montaænih sistemov so pri- kazali nekaj inovativnih reøitev, ki so zrele za uporabo v praksi. Ker je pro- stor v proizvodnji dragocen, so raz- vili reøitve, ki opti- malno izkoriøœajo razpoloæljivi pro- stor. Tako so iz- stopali avtomati, namenjeni za do- bavitelje avtomo- bilske industrije, ki so prenaøali gi- banje od pogon- skega motorja na montaæne enote preko krivulj. Li- nearni transferji imajo velike hi- trosti, pogoni pa so pogosto z linearnimi motorji. V montaænih sistemih z zelo kratkimi œasi je nekaj manj pnevmatiœnih po- gonov in veœ elektriœnih. Nekateri izdelovalci montaænih in streænih sistemov so izkoristili œas kri- ze za izpopolnjevanje svojih izdelkov – komponent in sistemov, ter pripra- vili reøitve, ki se lahko hitro prilagaja- jo spremembam obsega naroœil, krat- kim razvojnim œasom in pritiskom na zniæevanje stroøkov proizvodnje. Tu gre za æe znane koncepte postopnega poveœevanja oziroma zmanjøevanja kapacitete, za sisteme, ki v zaœetku zahtevajo manjøe investicije (Team- technik, FLG Automation). Kljuœne novosti na podroœju roboti- ke: niæji nabavni stroøki, enostavna inøtalacija in vkljuœitev v proizvodnjo, enostavnejøe programiranje, roboti, namenjeni pakiranju, paletiranju in sestavljanju, kar je del montaænih sistemov. Sistemi za doda- janje so vedno manjøi in laæji, kar je trend v elektro- niki. Vijaœenje se temu prilagaja. Deprag je predsta- vil novo serijo 6 miniprivijalnikov, ki vkljuœujejo zanesljivo privija- nje in loœevanje, z novim naœinom krmiljenja. Solarna tehnika in alternativni viri energije V istem œasu je bila tudi mednarodna sejemska prireditev INTERSOLAR 2010, ki je bila za podroœje solarne tehnike in obnovljivih virov energije osrednja prireditev in je vkljuœevala tako razstavo kot spremljajoœo konfe- renco. Razprostirala se je na dvakrat veœjem razstavnem prostoru. Solarna tehnika je podroœje, kjer ima avtoma- tizacija vedno pomembnejøe mesto tako pri izdelavi komponent za solar- ne naprave kakor tudi pri realizaciji solarnih elektrarn. Æe pri pregledu novitet na podroœju robotike in strojnega vida je bilo zapi- sano, v kolikøni meri so se firme usme- rile v izdelavo avtomatiziranih siste- mov za proizvodnjo. Na spremljajoœih predavanjih pa je bila prikazana tudi avtomatizirana tovarna za izdelavo solarnih celic – Solar Fabric, ki je v letu 2009 izdelala za 60 MW energije solarnih celic. Proizvodnja pa stal- no naraøœa. Avtomatizirana ni samo izdelava solarnih celic, temveœ tudi vseh preklopnikov, krmilnih sistemov in prikljuœkov, potrebnih za izdelavo solarnega sistema. Operacije, ki jih je mogoœe avtomatizirati, so priprava stekla, œiøœenje in kontrola kakovosti, prirezovanje, spajkanje prikljuœkov, optiœna kontrola kakor tudi pakiranje. Z avtomatizacijo so se stroøki izdela- ve prepolovili ob hkratnem poveœanju zanesljivosti procesa. Solarni tehniki in izdelavi komponent za proizvodnjo sistemov za alternativ- Montaæna celica, sestavni deli neurejeni v 2D-Adept (vir: Noe) Œiøœenje stekla in obremenitveni test (vir: Solar-fabric) AVTOMATIZACIJA 316 Ventil 16 /2010/ 4 ne vire elektriœne energije bo avtoma- tizacija tudi v prihodnosti namenila veœ pozornosti. Med æe prikazanimi je bila tak primer avtomatizacija ob- delave vetrnih lopatic [4]. V prihodnosti se predvideva velik po- rast uporabe litij-ionskih baterij v avto- mobilski in solarni tehniki, zato so bile na sejmu poudarjene njihove predno- sti in avtomatizacija izdelave [6]. dela, kot so sesanje in koønja tra- ve, lahko pa dobimo tudi robota, ki postreæe pijaœo iz hladilnika. Veliko raziskovalnega in razvojne- ga dela je bilo vloæenega v razvoj dvoroœnih robotov, v sisteme sode- lovanja œlovek - robot, v robote za medicinske namene, med njimi za operacije notranjih organov, rezul- tati raziskovalnih projektov, ki so bili financirani v okviru 7. Okvirnega pro- grama, npr. projekt PISA, v raziskave uporabe robotov v vesoljski in letalski tehniki. Del tega programa so tudi hu- manoidni roboti – dvoroœni roboti z novimi petprstnimi rokami in ustrezno senzoriko, ki ujamejo vræeno æogo. Robotika v medicini je æe dalj œasa tema, ki ji predvsem raziskovalne in- stitucije namenjajo najveœ prostora. Na sejmu je bila tako predstavljena moænost operacije notranjih organov. Pozornost obisko- valcev je veljala øtevilnim prika- zom avtomatiza- cije v farmacevt- ski, kemiœni in prehrambni in- dustriji ter in- dustriji izdelave medicinskih pri- pomoœkov. Paki- ranje kot del pro- izvodnje zahteva visoko stopnjo avtomatizacije. Ker so izdelki raz- novrstni in naœini pakiranja prav tako, je prva zah- teva, da so siste- mi fleksibilni. K temu je treba dodati øe to, da poteka sestav- ljanje v standar- dnem œistem prostoru in z eno- tami, ki jih je lah- ko œistiti, da so sistemi enostavni za vzdræevanje in imajo velike kapacitete. Spremljajoœe prireditve Sejem AUTOMATICA vedno name- nja posebno pozornost predstavitvam raziskovalne in razvojne dejavnosti. Zato je vsakokrat organizirana tudi konferenca o robotiki in spremljajoœih tehnologijah. Tokrat pa je bila øesta nacionalna konferenca Deutschland Robotik 2010, ki je potekala od 7. do 9. junija, zdruæena z 41. medna- rodnim simpozijem o robotiki ISR 2010. Predstavljenih je bilo veœ kot 160 referatov in vabljenih predavanj z vsega sveta. Obravnavana so bila øtevilna podroœja robotike, med nji- mi je bila izpostavljena senzorika pod geslom »Vid je realnost« [7]. Forum je mesto, kjer se obiskovalci sreœajo s strokovnjaki posameznih podroœij, ki predstavijo svoje nove iz- delke ali tehnologije, in sluæi kot pri- kaz dobrih praks. Obravnavane teme so bile sodobne in so odsevale realno stanje v avtomatizaciji proizvodnje: • izzivi ob naraøœajoœi variantnosti izdelkov in manjøanju velikosti serij, • trendi v prihodnosti – izzivi za ro- botiko, • trgi prihodnosti – od prehrambne industrije do medicinske tehnike, • dobavitelji v avtomobilski indu- striji pridobivajo z inteligentno avtomatizacijo, • avtomatizacija za fotovoltaiko in elektriœno mobilnost, • hkratna in globalna avtomatizaci- ja. V okviru razgovorov in okroglih miz Servisni robot odpira hladilnik Yaska- va (vir: Noe) Dvoroœni robot Justin s petprstno roko DLR (vir: Noe) Ostala podroœja Prikazani eksponati, ki so zasluæili nekaj pozornosti, so bili tako imeno- vani servisni roboti, ki so øe vedno v stalnem razvoju, œeprav je vidnih æe nekaj primerov uporabe. Servisni roboti najdejo svoje mesto predvsem tam, kjer je za œloveka nevarno. V prihodnosti po podatkih IFR – In- ternational Federation of Robotics – priœakujejo skoraj 80-odstotni porast. Pomembni uporabniki bodo obram- ba, reøevanje in varnost, pa tudi le- tala brez pilotov. Prodaja robotov za hiøno uporabo je v rahlem porastu. Mednje sodijo roboti za enostavna Prikaz moæne robotizirane operacije notranjih organov DLR (vir: Noe) AVTOMATIZACIJA 317 Ventil 16 /2010/ 4 na forumu je veljala posebna pozor- nost azijskemu trgu, øe zlasti Kitajski in Indiji, kjer je uporaba in tudi pro- izvodnja komponent in sistemov za avtomatizacijo v moœnem porastu. Zelo dobro pripravljene tiskovne konference so bile mesto, kje so or- ganizacije in podjetja preko tiska æeleli seznaniti strokovno javnost s kljuœnimi spremembami v podjetjih ali pa prikazati stanje in prihodnji raz- voj na doloœenem podroœju. Tiskovne konference so pripravili ne- kateri najveœji proizvajalci robotov in strojnega vida, ki so æeleli javnost seznaniti z doseæki in kljuœnimi spre- membami v prihodnosti tako v razvo- ju kot v organiziranosti. Predstavili so se Kuka Roboter GmbH, ISRA Vision, ABB Automation GmbH, Fanuc Ro- botics Deutschland GmbH, Yaskava Motoman GmbH, Walter Reis Award for Robotics. Izpostaviti je treba za nas zanimivo reorganizacijo firme Yaska- va iz Japonske. Tako bo v prihodno- sti v Evropi delovala firma Yaskawa Europe in ne veœ Motomann Yaskava in pri nas Yaskava Slovenija, namesto Motoman – Robotec. Spremembe v organiziranosti so v Yaskawi pojasnili s tem, da bo firma v teh kriznih œasih bolj konkurenœna in bo imela boljøi pregled nad politiko razvoja. Sejmiøœe je za predstavnike tiska Primeri pakiranja (vir: Multivac) Spremljajoœe dejavnosti in pogo- vori s predstavniki razstavljavcev so dali konœni vtis o sejmu. Œutiti je bilo priœakovanje ponovnega zagona. Razstavljavci so bili optimistiœno razpoloæeni. pripravilo izœrpna poroœila. Na vo- ljo je bilo tudi dovolj brezplaœne spremljajoœe strokovne literature. Viri [1] Den Blick nach vorn – Informacija za novinarje: Nr. 3. [2] Poroœilo IFR – International fede- ration of Robotics na tiskovni kon- ferenci v okviru sejma. [3] Automatica: posebna izdaja stro- kovne revije Automation 2010, www.automationnet.de. [4] http://www.automatica-munich. com – Presse information. [5] http://www.montagetechnik-onli- ne.de. [6] Ernst R. Barenschee Wie baut man Li-Ionen- batterien? Welche Herausforderungen sind noch zu lösen? http://www.automatica- munich.com. [7] www.isr-robotik-2010.com. AVTOMATIZACIJA Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojniøtvo – Laboratorij LASIM in Ministrstvo za visoko øolstvo, znanost in tehnologijo ter Gospodarska zbornica Slovenije – Zdruæenje kovinske industrije najavljajo 7. posvet AVTOMATIZACIJA STREGE IN MONTAÆE 2010 – ASM ’10 v œetrtek, 18. 11. 2010, ob 9. uri v prostorih GZS, Dimiœeva ulica 13, Ljubljana.