260
Novičar iz domačih in ptujih dežel.
Iz Dunaja. — Odbori čislajtanske in ogerske delegacije še niso dovršili svojih nalog; vendar se sliši, da delegaciji končate svoje delovanje že do 20. dne t. m. — Kdaj prav se začno deželni zbori, še ni gotovo.
—   Ko bi bila strela vdarila med deželne glavarje, tako hočejo drug za drugim zapustiti svoja mesta. Štajarski glavar baron Mecserv je že odstopil, češ da boleha; ljudje pa pravijo, da še nikoli ni bil tako zdrav kakor je zdaj; ker pl. Kaisersfeld-Blagotinšek noče namestništva prevzeti, pravijo, da graški župan Frank pride na to mesto. Menda da je bolezen le političen nahod. Tudi tirolski deželni glavar baron Las-ser odstopi; odstopita tudi linški, grof Hohenwarth in pa salcburški, grof C or on in i, kteremu je neki boginja Fortuna tako mila bila, da ne mara za službo več; naslednik mu bode — tako pravijo — od dunajskih časnikov večkrat napadani knez Metternich, c. k. vladni svetovalec v Ljubljani.
—  Minister dr. Giskra je vsem cesarskim deželnim glavarjem poslal okrožnico, v kteri jim ukazuje, kako naj se obnašajo do samostanov (kloštrov). Ta ukaz obsega 4 točke: prva je ta, da deželni glavarji skrbno preiščejo vse samostane; druga je ta, da vsi svetni duhovščini, mnihom in nunam odločno povedo, da se jim ni treba podvreči kaznim, v ktere jih obsodijo njihovi duhovni predpostavljeni, in da noben drug, razun postavnih ces. gosp6sk, nima pravice, s silo zoper nje ravnati; tretja točka je ta, da vsem osebam, ki so po povelji duhovnih oblastnij v kakem zaporu,, brž pripomorejo, da se iz tega zapora izpuste; četrta točka pa je ta, da ces. deželni glavarji vp o navijaj o včasih preiskavo samostanov.
Cesko. Iz Prage. Društvo ^Slovanska Lipa" je v eni svojih poslednjih sej sklenilo, da narod češki pritrjuje deklaraciji čeških narodnih poslancev, — da vsak, kdor ne voli za deželni zbor poslancev takih, ki jih nasvetujejo narodni zaupni možje, je hudoben pro-tivnik narodu, in da v razgovor zarad volitev poslancev se imajo napraviti tabori. V tem smislu so se razposlali razglasi po deželi.
— V spomin petstoletnice Ivana Husa bode 4. 5. 6. in 7. septembra velika svečanost v Pragi in v Husincu, rojstnem kraji Husovem. Poseben odbor je osnoval program tem svečanostim.
Moravsko. Iz 01 o muca. Vlada je dovolila, da se tukaj napravi češka (slovanska) viša gimnazija.
Galicija. Iz Lvova pišejo časniki, da se je dr. Ziemialkovski v zapečatenem pismu do dežel.
odbora odpovedal deželnemu poslanstvu. Tandem ali-quando! Dr. Ziemialkovski je bil mora, ki je tlačila poslance galicijske, da se niso vedli kakor bi bili radi drugi njegovi poslanci. 8. septembra bodo nove volitve. Pravijo, da Goluhovski in Dubs bota spet voljena, a Ziemialkovski ne več.
Ogersko. „Czas" piše, da je Dunajčanom ogerska delegacija jako priljubljena. — Se ve da 70 percentov je manj kakor 30!
— (Žitna cena.) Prve dni t. m. so zarad tega^ da se povsod toži o veliki suši, ceno vsega žita nekoliko napeli, posebno pa turšice; razun ovsa, za kterega so se oglasili laški vladni kupčevalci, ni veliko kupčije. Cena pšenici najlepši je od 4 gold. 20 kr. do 4 gold. 75 kr., slabeje sorte od 4 do 4 gold. 15 kr., koruzi po 2 gold. 45 kr. do 2 gold. 50 kr., ječmenu po 3 do 3 gold. 15 kr., ovsu po 1 gold. 45 kr. do 1 gold. 65 kr. za vagdn (2 mernika).
Saksonsko. — V Počapel-u  se je  zgodila 2.  dan t. m. grozna   nesreča  v jami,   kjer premog (kamnito oglje) kopljejo.   325 delalcev je bilo v jami (dve tretjini izmed njih so oženjeni), kar poči v jami,  kakor da bi bil strelni prah se vnel,   in  v tem hipu se je zadušilo veliko ljudi, veliko pa jih je zgorelo, kajti ta nesreča, ki se mnogokrat primeri v jamah pod zemljo, pripetila se je tako,  da se je v spodnjih prostorih morebiti zavoljo hude vročine nabralo mnogo škodljivih gazov, ki jih rudokopi „zaduhlo sapo" imenujejo;   ta  sapa  pa je vnetljiva, in morebiti je kak delavec neprevidno z lučjo* prišel blizo te sape, ki se je hipoma vnela in grozovito nesrečo napravila.
Turško. — Na Turškem se spet vlečejo črne megle na politično obnebje. Turški vladi preseda mogočnost namestnega kralja egiptiškega IsmajlaPaše; zato ga kliče na odgovor: zakaj je v lanskih grških prekucijah poklical armado iz Krete nazaj in kaj je nedavno po-tovaje po Avstrijskem, Nemškem, Francoskem, Angleškem itd. mešetaril pri vladah teh dežel? Ako ne da dostojnega odgovora na ti vprašanji, mu žuga turški sultan, da prekliče ferman (sklep) od 12. januarja leta 1841., kteri je njegovemu predniku Mehemedu Ali-u dovolil veliko predpravico, da njegovi nasledniki dedo-vajo (erbajo) kraljevsko oblast v Egiptu drug pa drugem. Bes pa se iz vsega kaže, da se Ismail Paša hoče odtrgati gospodstvu turškemu in postati samostalen.
Iz Trsta — se nam poroča, da je v mestu velik nemir zarad rekrutbe, in da imajo vojaki mnogo opraviti z razsajevalci.