Kamniški {Jnt,An
Št. 14
Pred tretjimi volitvami županov in občinskih svetov
41. leto
Kamnik, 25. julija 2002
POGLED NAZAJ ZA JASNEJŠO
rit\/ff,- D hJA "U P W I
»3/rf JlS/v LvAr KIL J
10. novembra letos bomo (tokrat že tretjič v samostojni Sloveniji) volili nove občinske svete in župane.
Ker so se predvolilne priprave praktično že pričele, smo vodstvom vseh političnih strank, ki imajo svoje svetnike v občinskem svetu občine Kamnik, postavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na iztekajoče se štiriletno delovanje sedanjega ob-
činskega sveta in na potek priprav na bližajoče se volitve.
Ob iztekajočem se mandatu smo se o opravljenem delu občinskega vodstva in drugih vprašanjih, kot so sprejetje pomembnih prostorskih aktov in program ravnanja z odpadki, pogovarjali z županom Tonetom Smolnikarjem.
Na 2. in 3. strani
Pogodba o medsebojnem sodelovanju pri gospodarjenju z Veliko planino
V ponedeljek, 22. julija, so na Občini Kamnik župan Tone Smolnikar, direktor družbe Velika planina Stane Kavčič in predsednik Pašne skupnosti Velika planina Franc Šimenc podpisali Pogodbo o ureditvi medsebojnih pravic in obveznosti v zvezi z
uporabo zemljišč (cca 70 ha), na katerih so smučišča in žičniške naprave. Na ta način so omogočili skupno gospodarjenje s temi zemljišči, čeprav dena-cionalizacijski postopek zanje še ni končan. Več o vsebini sporazum v naslednji številki! F. S.
Planinci pobratenega mesta Trofaiach-Avstrija na Kokrskem sedlu
Dan Kamniških planin že devetnajstič
Kamniško planinsko društvo je ob svoji 100-letnici, leta 1993, prvič orga-0fk niziralo planinsko druženje Dan Kam-
niških planin. Ta oblika planinsko-gor-skega povezovanja je postala kar tradicionalna in vsako leto se srečanja udeležuje veliko ljubiteljev gora. Letos se jim je pridružila tudi številna delegacija iz avstrijskega Trofaiacha.
Letošnje srečanje je potekalo v nedeljo, 21. julija, pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu.
Več kot trideset gostov iz Trofaiacha je prišlo v Kamnik že dan prej. Del skupine - starejših članov je odšlo na Veliko planino, večji del pa v spremstvu društvenih planinskih vodnikov in članov GRS Kamnik proti Kokrskemu sedlu. Vsi so prišli na cilj, nekateri izmed njih so celo izkoristili lepo vreme in obiskali še Kalško goro.
Več na 13. strani
tt% • \f /v i-f 30 let Ansambla bratov Polianšek
Biserna masa v Kamniku
7. julija je v župnijski cerkvi na Šut-ni častni kanonik Maksimiljan Ocepek obhajal 60-letnico duhovništva.
Slavnostni govornik je bil škof msgr. Jožef Kvas, ki je poudaril, da je treba v življenju jubilanta šestdesetim letom duhovniške službe prišteti še četrt stoletja priprave nanjo, šele tako lahko ocenimo izjemnost jubileja biserne maše.
Življenjska pot je jubilanta iz rodne Komendske Dobrave vodila na Kla-
sično gimnazijo v Ljubljano, nato je stopil v ljubljansko bogoslovje, pel novo mašo, sledile so postojanke dušno pastirskega dela, ki so se sklenile v Kamniku, kjer jubilant sedaj živi pri zagrebških usmiljenkah in se še vedno dejavno vključje v pastoralno pomoč župnije Kamnik.
Biseromašnik je prijeten sogovornik, zato smo ga ob jubileju obiskali in zabeležili z njim pogovor na 7. strani.
Kamniški občan bo ponovno med vami v četrtek, 5. septembra, pred Dnevi narodnih noš. Kot vsa leta doslej, si bomo ustvarjalci Kamniškega občana v avgustu nabirali novih moči za nadaljnje delo in pestro podopustniško številko. Članke oddajte najpozneje do srede, 28. avgusta; oglase, zahvale in obvestila pa do torka, 3. septembra.
V teh dneh je ob slehernem koraku čutiti pravo poletno oziroma počitniško brezskrbnost. Obrazi dopustnikov, pa tudi tistih, ki so v službi, so bolj sproščeni, prijaznejši in pogosteje nasmejani. Zdi se, kot da poletje in sončni žarki prebujajo v ljudeh vse najlepše.
In najlepše občutke so v začetku prejšnjega tedna delili s starši in profesorji tudi srednješolci, ki so uspešno dosegli cilj matu-ritetnega maratona. Med maturanti kamniške gimnazije je bilo mnogo nasmejanih obrazov, s sledovi solza sreče in veselja. In imeli so resnično pravi razlog za veselje, saj je letošnja generacija kamniških gimnazijcev res od sile - maturo je opravila kar s 97% uspešnostjo, kar je v primerjavi s slovenskim maturitetnim uspehom 90,7% dokaz uspešnosti dijakov, šole in profesorjev. Med njimi je kar šest zlatih maturantov, ki so dosegli od 30 do 34 točk in bodo nagrajeni s spričevali s pohvalo. Tisti, ki jim v prvem poskusu ni uspelo, pa imajo konec poletja novo priložnost. Neuspeh je pač del življenja, kije mozaik uspehov in neuspehov.
Za večino je tako v teh dneh napočil čas težko pričakovanega dopusta, ko lahko pospravimo na stran vsakdanje skrbi, se vsaj za nekaj dni popolnoma odklopimo preklopimo v svoj svet, s svojimi najdražjimi in najdemo svoj prosti čas. Prosti čas - za večino od nas čarobna beseda, ki pomeni, da lahko počnemo tisto, kar želimo in najraje počnemo. Uživajmo in začutimo nov ritem življenja kot razigrani otroci na fotografiji, ki pravijo, da so počitnice čas počitka, zabave, iger v vodi in z vodo, pohajanja po mestu, poležavanja v senci, sladkanja s sladoledom...
Življenje se bo namreč moralo vse prekmalu vrniti v že utečen vsakdanji ritem. Bo pa jesen razgibana in vroča, saj bomo izbrali krojače nadaljnjega razvoja naše občine.
SAŠA MFJAČ odgovorna urednica
Kako dobro poznamo svojo občino?
PNEUMATIC CENTER
www.sltar-pneumatic.sl
?01 83 08 350
Zdaj je čas za polepšanje vašega vozila!
AKCIJSKA prodaja pnevmatik in lahkih platišč v JULIJU!
VEČNO PRILJUBLJENI
Po kačje ovinkasta cesta se vije skozi Tuhinjsko dolino. In najbolj nepregleden ovinek je med hišami Srednje vasi, kjer so doma veseli glasbeniki - Poljanškovi bratje. Vas je od Kamnika oddaljena sedem kilometrov, zato so vaščani vsakodnevno povezani s svojim mestom oziroma občinskim središčem. Tako je tudi marsikatera melodija ansambla namenjena Kamniku, njegovim prebivalcem in planinam, ki ga obdajajo. Ansambel bratov Poljšanšek je najstarejša tovrstna narodnozabavna skupina v občini in letos praznuje 30-letnico uspešnih nastopov.
Več o jubilantih na 8. strani
<=► JO M7JVZ/ O M*
[MM
'mšm Arboretum   Volčji Potok		
Razstava lilij: 25. julij 18. avgust		
Razstava dalij: 1. avgiwt-30. september Festival gerber: 5.-8. september 2002	m	
Tudi tokrat objavljamo fotografijo, ki ponazarja kraj naše občine, po katerem sprašujemo. Podrobnosti najdete na 10. strani.
Veseli nas, da z nami odkrivate koščke naše lepe in razvejene občine, saj ste, sodeč po sodelovanju in dopisnicah, ki prihajajo v naše uredništvo, to rubriko sprejeli za svojo!
ZASEBNI VRTEC
ptoA/c
objavlja Še nekaj
prostih mest za malčke od starosti dveh let in pol.
Cena programa je enotna 39.000 SIT.
Triglavska ulica 5, Domžale
tel: 01/724 &0 33 Prijavnice in publikacijo za starše fate: 01/721 22 78       dobite na zgornjem naslovu.
2 25. julija 2002
AKTUALNO
Kamniški OBČAN
ms?
& i
Pred tretjimi volitvami županov in občinskih svetov
POGLED NAZAJ ZA JASNEJŠO SMER NAPREJ...
10. novembra letos bomo (tokrat že tretjič v samostojni Sloveniji) volili nove občinske svete in župane.
Ker so se predvolilne priprave praktično že pričele, smo vodstvom vseh političnih strank, ki imajo svoje svetnike v občinskem svetu občine Kamnik, postavili nekaj vprašanj, ki se nanašajo na iztekajoče se štiriletno delovanje sedanjega občinskega sveta in na potek priprav na bližajoče se volitve. Do zaključka redakcije so nam pisno odgovorili predsedniki občinskih odborov LDS (Demitrij Perčič), NSi (Janez Leskovec), SDS (Valentin Zabavnik), SLS (Anton Hočevar) in ZLSD (Tatjana Rot Djalil). Za DESUS pa je odgovarjal vodja svetniške skupine Marjan Schnabl.
Proti koncu bolj usklajeno delo svetniških skupin
Na vprašanje, kako v stranki ocenjujejo delo občinskega sveta v preteklem mandatnem obdobju, so strankarski prvaki odgovorili:
Demitrij Perčič - Liberalna demokracija Slovenije:
»Delo občinskega sveta v preteklem mandatnem obdobju ocenjujem kot pozitivno, saj je potekalo tekoče, brez večjih neskladij. Sprejeti so bili proračuni in zaključni računi kot pogoj za nemoteno delovanje občine. Seveda pa je prav zaradi doseganja kompromisa veliko stvari, s katerimi nismo prav zadovoljni. Treba je povedati, da bi za katerokoli stranko, torej tudi za našo, težko rekli, da ima posebne zasluge za katerokoli področje razvoja občine, saj osebno menim, da so svetniki, ne glede na strankarsko pripadnost, svoje delo opravljali profesionalno in v korist občine. Občinski svet pač odloča o stvareh, ki mu jih pripravi župan.
Dejstvo je, da imamo v sedanjem občinskem svetu deset svetnic in svetnikov in da je en podžupan iz naše stranke. Zato se soodgovornosti zavedamo. Res je tudi, da smo tudi preko v dokumente spraviti že v procesu nastajanja posameznih aktov. Ocena sodelovanja z županom je v glavnem kot korektno sodelovanje.«
Predsednik OOLDS navaja vsebinska vprašanja, pri katerih je stranka v občinskem svetu še posebej aktivno sodelovala. Med njimi so zlasti (na kratko jih povzemamo) gradnja prizidka pri OŠ Marije Vere, zagotovitev prostora za mladinske dejavnosti v kulturnem domu, zahteva za ureditev kolesarskih poti, podaljšanje javne razgrnitve UN Ml - Pod skalco in UN Zale, se-maforizacija križišča pri Svetilniku in pri Mercatorju, bolj načrtno gospodarjenje s prostorom (soseska Utok!), gradnja stanovanj za mlade družine, sprejetje aktov za ravnanje z odpadki, prenova kulturnega doma po cenejši varianti itd.
Posebej poudarja, da se zavzemajo proti temu, da se najprej začne graditi ali izvajati neko dejavnost, potem pa se šele legalizira, Lep primer je soseska Utok, kjer na občinski svet neprestano prihajajo že narejene zadeve, kar najbolj zgovorno kaže, kako se s prostorom ne sme gospodariti.
Naredili smo vse, da se po petih letih končno sprejmejo potrebni akti za ravnanje z odpadki v občini Kamnik. Pri razpravi o cenah ravnanja z odpadki smo prekinili točko, dokler se cena ni znižala na sprejemljivo raven in določili končni rok za podpis koncesijske pogodbe.«
Janez Leskovec - Nova Slovenija - Krščanska ljudska stranka:
»Delo občinskega sveta v preteklem  mandatnem obdobju
svetniška skupina NSi ocenjuje kot razmeroma uspešno. Pri tem je potrebno povedati, da je imel občinski svet v tem mandatu zaradi sprememb lokalne zakonodaje spomladi leta 1988 nekoliko zmanjšane pristojnosti oz. avtonomijo kot v prejšnjem legislativnem obdobju (1994-1998). Sprejeli smo kar nekaj odlokov, ki natančneje in bolj usklajeni z evropskimi smernicami regulirajo najrazličnejša področja življenja naših občanov, na občinskih službah pa je sedaj odgovornost, da vse to tudi dejansko uvedejo v prakso.
Kot uspešno ocenjujemo tudi delo naše svetniške skupine, ki je do avgusta leta 2000 delovala kot svetniška skupina SKD, nato pa je vseh pet njenih svetnikov: Damjan Hančič, Marjeta Humar, Janez Leskovec, Ivan Sekavčnik in Ivo Stražar prestopilo v novoustanovljeno stranko NSi ter ustanovilo tudi svojo svetniško skupino. Menimo, da je naša svetniška skupina igrala vlogo konstruktivne opozicije županu Smolnikarju in njegovi koaliciji. Čeprav smo na začetku mandata ocenjevali, da ima zaradi trdne večine županove koalicije v občinskem svetu naša svetniška skupina malo možnosti za uveljavljanje svojih predlogov, nam je velikokrat z močnimi strokovnimi argumenti uspelo prepričati večji del svetnikov vladajoče koalicije, da niso kar avtomatsko podprli predlogov občinske uprave oz. župana in tako je občinski svet sprejel za našo občino koristnejše oz. optimalnejše rešitve. Na nekatere stvari pa kljub opozarjanju nismo imeli nikakršnega vpliva in sta zato zanje odgovorni izključno občinska uprava in vladajoča koalicija.«
Valentin Zabavnik - Socialdemokratska stranka Slovenije:
»Zal v Občinskem odboru SDS z delom Občinskega sveta ne moremo biti zadovoljni, saj kljub temu, da smo druga najmočnejša stranka, delujemo v opoziciji in zato nimamo dosti vpliva na odločitve župana in njegove koalicije, ki jo sestavljajo Liberalna demokracija Slovenije (LDS), Slovenska ljudska stanka (SLS), Združena lista socialnih demokratov (ZLSD) in Demokratična stranka upokojencev (DESUS). Kot opozicijski stranki nam je uspelo realizirati svoj program le delno, zato volivcem sporočamo, naj nam zaupajo tudi v prihodnje, saj nameravamo z delom nadaljevati še bolj intenzivno in odločno.«
Anton Hočevar - Slovenska ljudska stranka:
»Mandatno obdobje, ki se izteka, nam bo ostalo v spominu kot čas, ko smo po dolgih letih odprli Mali grad za javnost, spominjali se ga bomo kot čas, ko je svojo podobo dobila soseska Mali grad, ko smo začeli s prenovo doma kulture in dali v uporabo dvorano v njem, spominjali se bomo velikih komunalnih ureditev v Šmarci, ot-
Kamniški občan - Izdajatelj Bistrica, dao. Kamnik.
Odgovorna urednica Saša Mcjač, univ. dipl. ekon. Tehnični urednik Franci Vidic. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave, za katere se na podlagi Zakona o DDV obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8.5%. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.200 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 24 (občina), tcUfaks: 01/83-91-311,041/662-450. Ncnaročcnih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Grafična priprava Delo - TČR, d.d„ tisk Set d.d., Ljubljana, dne 25. 7. 2002
roškega vrtca v Šmartnem, začelo se je z velikimi vlaganji v šolo na Duplici in zaživele so Terme Snovik.
Tisto, česar občinskemu svetu ne bo uspelo sprejeti, pa se od njega pričakuje, so prostorski plani občine, na katere čakamo že nedopustno dolgo časa. Mislim, da je tu občina storila veliko, na izpitu pa je padla država.
Vloga Slovenske ljudske stranke v delu občinskega sveta se je kazala predvsem na naslednjih področjih. Podpirali smo vlaganja v spomenik Mali grad, čeprav je bilo naše mnenje, da je to brezno brez dna in sedaj, ko je ta faza zaključena, menimo, da nekaj razkopavanj, vlaganj in urejanj prepustimo našim zanamcem. Soseska Mali grad je razklala mnenja Kamničanov na dvoje, razklala pa jih je šele potem, ko je investitor že vložil v projekt ogromne milijone. Mi smo vseskozi zagovarjali stališče, da Kamnik s sosesko Mali grad več pridobi, kot pa izgubi. Obenem pa smo zagovarjali pošten odnos občine do investitorja. Ali je investitor imel pošten odnos do nas, pa je drugo vprašanje. Dom kulture bo takšen, kot smo ga videli mi pred osmimi leti. Će bi se takrat znali otresti megalomanije, bi bil danes dom kulture dokončno urejen. Vlaganja v otroško varstvo so nujna in imajo vso našo podporo tudi v prihodnje. Osnovna šola na Duplici pa je tudi zadeva, ki bi morala biti že zdavnaj urejena. Pri tem bi opozoril na nerazumljivo obnašanje države na obeh omenjenih področjih. Pri otroškem varstvu so postavljeni izredno zahtevni kriteriji. Posledica tega je dejstvo, da je zmogljivost vrtcev v občini veliko premajhna. Otroci, ki se ne uspejo prebiti v vrtec, naše države očitno ne zanimajo. Skoraj enako velja za osnovno šolstvo. Država predpiše devetletko, na vse načine pa se otepa sofinanciranja prilagajanja šol. Občina pa naj se spopada s problemi, kot ve in zna. V Termah Snovik smo več ali manj sami orali ledino, se spopadali z ovirami in odkritim nasprotovanjem, lobirali na vseh mogočih mestih itd. Vendar smo vseskozi verjeli v ta projekt. Mnogi očitno tega niso zmogli in mnogi danes to tudi priznajo. Terme Snovik so krona dela stranke SLS v Kamniku v tem mandatu in na to smo ponosni.«
Tatjana Rot-Djalil - Združena lista socialnih demokratov:
»Delo občinskega sveta v mandatnem obdobju, ki se letos izteka, je po mojem mnenju obeleževal predvsem problem, kako z malo denarja ustvariti čimveč in pri izbiri projektov financiranja upoštevati čimveč interesov. Pri tem ugotavljam, da je bilo v prvi polovici mandatnega obdobja več konfrontacij med predstavniki interesov strank v vladajoči koaliciji, kamor sodi tudi ZLSD, ter opozicijskima strankama. V drugem delu pa je bilo več sodelovanja in boljši občutek, da delamo za skupno dobro. Vseskozi pa sva svetnika ZLSD močno občutila, da tudi znotraj vladajoče koalicije prevladuje število glasov nad
Takole so sedanji občinski svetniki pred štirimi leti, 23. decembra 1998, s potrditvijo mandatov začeli svojo prvo sejo...
kvaliteto in pomembnostjo predlogov. Kljub temu, da smo v občini uspeli uresničiti kar precejšen del pripravljenih programov, me najbolj boli, da zaradi premajhne politične moči nismo uspeli rešiti perečih problemov na področju otroškega varstva, zagotavljanju možnosti za ustvarjalno preživljanje prostega časti mladih, več in kvalitetnejšo skrb za starejše, varovanje okolja, celovito načrtovanje urejanja prostora v občini itd.«
Marjan Schnabl - Demokratična stranka upokojencev:
»Delo občinskega sveta občine Kamnik v preteklem mandatnem obdobju ocenujem kot plodno in ustvarjalno. Moram pa povedati, da s samo pripravo gradiv za seje občinskega sveta in delovnih teles nismo bili vedno povsem zadovoljni. Tudi odgovori na svetniška vprašanja niso bili vedno korektni in jasni, včasih pa jih sploh ni bilo. Ena izmed pogostih oblik (večkrat tudi uspešnih) vplivanja naše stranke na delo občinske uprave so bile namreč tudi pobude in vprašanja svetnika, s čimer smo pospešili reševanje marsikaterega problema.
Priprave na volitve že potekajo
O poteku priprav v stranki na volitve občinskih svetnikov in župana ter o morebitnih že znanih imenih možnih kandidatov za župana pravijo:
Demitrij Perčič - Liberalna demokracija Slovenije:
»Priprave na volitve so v polnem teku. Naša želja je, da bi na svojih listah zajeli celotno območje občine, kot tudi, da bi bodoči svetniki uspeli strokovno pokrivati kar najširši pas pristojnosti občine in kvalitetno delali ves madat. Tako so liste kandidatov v grobem pripravljene, niso pa še zaprte, pa tudi vrstni red še ni določen. V skladu z našimi pravili pa bomo dokončno kandidatno listo potrdili na zboru članstva stranke.
Naša ocena je, da moramo na volitvah nastopati s svojim kandidatom za župana, saj so dosedanji mandati pokazali, da ima ključno vlogo župan in izbrana ekipa, ki pripravlja tudi večino gradiva za občinski svet, ta pa dejansko odloča v zadnji fazi in lahko le delno popravi že prej sprejete odločitve. Imen v tem trenutku še ne moremo povedati, saj postopki še tečejo, pa tudi izbor še ni dokončen.«
Janez Leskovec - Nova Sloveni-ja-Krščanska ljudska stranka:
»Priprava na jesenske lokalne volitve potekajo. Tako smo že evidentirali večino kandidatov za občinske svetnike, ustanovljen je volilni štab, predstavniki občinskega odbora se udeležujejo različnih predvolilnih izobraževanj, ki jih organizira centrala naše stranke v Ljubljani.
Z vso resnostjo smo se lotili tudi evidentiranja morebitnih kandidatov za župana. Pri tem projektu v okviru Koalicije Slo-
venija tesno sodelujemo z OO SDS Kamnik, saj smo se odločili, da bomo, če bo le mogoče, imeli skupnega kandidata oziroma kandidatko. Naše doslej evidentirane kandidate občani poznajo že iz preteklih let, bodisi od županskih ali državnozbor-skih volitev. Ker pa dokončnega oz. pisnega soglasja za kandidaturo še ni dal nihče, jih zaenkrat še ne bi imenovali z imenom in priimkom.«
Valentin Zabavnik - Socialdemokratska stranka Slovenije:
»Priprave na volitve potekajo normalno, saj kot demokratična stranka ne moremo dovoliti, da o prioritetah na listah odločajo posamezniki, pač pa na demokratičen način, ki ga določa statut stranke. Ugotavljamo, da je glede na stanje v občini in državi veliko ljudi pripravljenih sodelovati in prispevati svoj delež k spremembam, ki so po našem mnenju nujne.«
Anton Hočevar - Slovenska ljudska stranka:
»Priprave na volitve pri nas potekajo ves mandat, nanje posebej ne mislimo. Naše stališče je delati dobro za občino in občane in slej ali prej bodo občani to opazili. Ko bo za to čas, bomo izpeljali postopke po predpisih. Imeli bomo zelo skromno kampanjo, dali pa bomo ljudem možnost, da nas volijo.«
Tatjana Rot-Djalil - Združena lista socialnih demokratov:
»Na lokalne volitve se seveda intenzivno pripravljamo že od lanskega leta. O konkretnih imenih za kandidate oz. kandidatke za župana oz. županjo se v riaši stranki še dogovarjamo. Vsekakor bomo imeli v prvem krogu volitev svojo kandidatko oz. kandidata. Evidetiramo tudi kandidate za člane občinskega sveta in svetov krajevnih skupnosti.«
Marjan Schnabl - Demokratična stranka upokojencev:
»Priprave na jesenske volitve v naši stranki potekajo v smislu in v skladu s prejetimi smernicami stranke, ki so bile sprejete na 5. kongresu DESUSa v Postojni. Na občinski ravni si želimo v bodočem mandatu več članov v občinskem svetu, ker bomo tako lažje uresničevali zastavljene cilje, ki so v interesu naših volivcev. Pripomniti moram, da so na naših listah že v preteklosti in tako bo tudi v bodoče, kandidirali tudi občani, ki še niso upokojeni in ki sprejemajo program naše stram ke.«
v
Zupan: za uspešno razvojno naravnanost občine...
Predstavniki političnih strank imajo tudi že izoblikovane nekatere kriterije, ki bi jim moral ustrezati kandidat za župana občine Kamnik:
Demitrij Perčič - Liberalna demokracija Slovenije:
»Vsaka volivka oziroma volivec ima svoje kriterije, kakšna županja oziroma župan bi bil še sprejemljiv, morda lep, uglajen, za nektere star, za druge spet
mlad in podjeten. V spominu so nam župani, ki so imeli v glavnem protokolarno funkcijo. Resnica pa je, da je župan v veliki meri zakonodajna kot v celoti izvršna funkcija občine in da z ekipo, ki jo sestavi, upravlja z vitalnimi funkcijami občine. S stališča politične stranke je najbolje, da je kandidat za župana že znana osebnost, ki jo občani že poznajo.
Naši kriteriji pa so bolj praktično naravnani. Župan mora biti sposoben sestaviti ekipo, ki bo občino vodila razvojno naravnano naprej. Občino je treba gledati kot povsem normalno podjetje, uporabiti nove »managerske« koncepte in postaviti vsaj petletno vizijo s prepoznavnimi nalogami in cilji. Seveda mora kandidat za župana poznati pristojnosti občine in naloge, ki iz tega sledijo. Da ne bo obljubljal stvari, ki jih ne more ali ne sme izvršiti. In seveda imeti mora voljo in željo spopasti se s težavami, ki jih je v občini na pretek.«
Janez Leskovec - Nova Sloveni-ja-Krščanska ljudska stranka:
»Po mnenju NSi so kriteriji za župana občine Kamnik naslednji: biti mora dober gospodarstvenik, imeti mora jasno vizijo razvoja občine, ne sme biti vpleten v sumljive posle, značilne za tranzicijsko družbo, ali da bi se v zadnjih desetih letih 'odlikoval' s kakšno divjo privatizacijo oz. uničenjem podjetja, zmeraj, ne samo v času volilne kampanje, mora znati prisluhniti ljudem vseh slojev in imeti izostren socialni čut.«
Anton Hočevar - Slovenska ljudska stranka:
»Idealnega človeka ni, vsekakor pa mora biti kandidat za župana sposoben za dialog, biti mora sposoben prisluhniti potrebam kateregakoli dela občine, »enakomerni razvoj občine« je namreč naše geslo. Naš kandidat za župana mora biti človek, ki se mu lahko zaupa.«
Tatjana Rot-Djalil - Združena lista socialnih demokratov:
»Kandidat oz. kandidatka za župana oz. županjo bi moral(a) imeti trdno vizijo, kako nja bi se občina v prihodnje razvijala (prostorsko, ekonomsko, na področju družbenih dejavnosti ...). Moral(a) bi znati povezovati ljudi za skladen razvoj, brez premnogih birokratskih ovir, pa vendar v skladu z načeli pravne države. In seveda bi moral(a) biti človek, ki bi znal(a) prisluhniti, razumeti in pomagati prav vsakemu našemu občanu.«
Marjan Schnabl - Demokratična stranka upokojencev:
»Kriterije za župana postavijo že sami volivci, ki se odoča-jo za bodočega župana. Oni najbolje vedo, kakšnega župana potrebujejo oziroma si ga želijo. Občinski svetniki pa si želimo župana, ki mu lahko zaupamo, tako v strokovnem kot v političnem pogledu. Le na tak način lahko uresničujemo potrebe in želje naših občanov in peljemo občino po poti napredka, razvoja in blaginje.«
FRANC SVETELJ
1
Z županom Tonetom Smolnikarjem o opravljenem delu občinskega vodstva v iztekajočem se mandatu in drugih vprašanjih
JESENI KONČNO (SPREMENJEN) PROSTORSKI PLAN?
Župan Smolnikar kot nekdanji novinar z zanimanjem spremlja tudi naše lokalno glasilo Kamniški občan ...
Na zadnji seji občinskega sveta ste obravnavali več pomembnih prostorskih aktov, nameravate vse »spraviti pod streho« še pred koncem mandata? Se vam zdi, da to ne bo vplivalo na njihovo kakovost?
Moram povedati, da gre predvsem za akte, ki so že nekaj let čakali na uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta. Večina jih je dobila zeleno luč že v prvi obravnavi. Gre predvsem za ureditveni načrt območja Ml Pod skalco in za ureditveni načrt za Žale. Že pred nekaj leti smo za območje U>d skalco zbrali želje in hotenja, pred štirimi leti smo na občinskem svetu začeli obravnavo, ki pa je bila prekinjena, čeprav so bili že zbrani podpisi lastnikov in zainteresiranih investitorjev na grafiki. Čeprav nekateri pravijo, da smo te akte dali v obravnavo pred volitvami, z njimi ne soglašam, saj jih moramo končno sprejeti, v kolikor ne vse letos, pa vsaj v pomladanskem delu novega mandata. Zelo aktualen je recimo primer našega pokopališča. Čeprav bo treba za kamniško pokopališče v prihodnosti poiskati dodatno lokacijo, pa naj bi z ureditvenim načrtom razširili sedanje pokopališče na Žalah vsaj še za desetletje.
Iz razprave na zadnji seji občinskega sveta smo lahko razbrali, da na športno rekreacijskem območju vsa vprašanja le še niso usklajena?
Razpravo o ureditvenem na-
črtu za to območje smo namesto prvotno predvidenega meseca in pol podaljšali na skoraj tri mesece, predvsem z namenom, da bi se čimveč zainteresiranih ljudi lahko vključilo s svojimi predlogi in pripombami. Me pa nekoliko moti to, da so nekateri zaceli z javno obravnavo, preden so dokumente videli, preden smo na seji občinskega sveta razgrnili grafiko tega ureditvenega načrta. Med vprašanji ne bo toliko poudarka, kako umestiti varovana stanovanja in kako širiti dom starejših občanov, zna pa se nekoliko zaplesti pri športnih objektih. Upoštevati bo namreč treba zahteve inšpektorjev glede določene oddaljenosti teniških igrišč od kopališkega bazena. Gre namreč za možno onesnaževanje vode s prahom tenisita in podobno. Zato verjetno teniška igrišča ne bodo mogla ostati na sedanjem mestu. Predvidena je njihova umestitev na sever, kjer so zasebna zemljišča. Tu pa nam spet nekateri očitajo, da bomo sedaj na občinski zemlji zgradili parkirišča, teniška igrišča na zasebni zemlji pa naj bi tržil zasebnik. Prav pa je tudi, da objekt kopališča skupaj z garderobami končno dobi neko zaključeno podobo.
Nekateri svetniki so v razpravi o prostorskih aktih imeli tudi več vprašanj v zvezi z bodočo lokacijo sejmišča v Kamniku, ki ga trenutno ni.
Znano je, da je zemljišče, na katerem je bilo doslej sejmišče ob Nevljici, prešlo v last Komunalnega podjetja Kamnik, ki je delniška družba. Takrat je bilo načrtovano, da se sejmišče preseli na območje ob Veterinarskem zavodu ob kamniški obvoznici. To zemljišče pa je bilo z denacionalizacijo vrnje-
Vi sprašujete, župan odgovarja
J. N. iz Duplice sprašuje, kako je z nadaljevanjem gradnje šole na Duplici. Pouk se je že končal, v okolici šole se pa še nič ne dogaja.
Z drugo fazo gradnje šole na Duplici res nekoliko zamujamo, vendar ne po lastni krivdi. Prvi razpis za izbor izvajalcev je bil neuspešen, zato ga je bilo potrebno ponoviti. Postopek javnega razpisa pa je strokovno zahteven in ponovitev zahteva v najboljšem primeru dober mesec in pol časa.
Tudi na drugi javni razpis se je prijavilo več ponudnikov, najugodnejši pa je bil SGP Graditelj Kamnik, s katerim smo tudi podpisali gradbeno pogodbo v vrednosti 174.936.349 tolarjev. Pogodbena cena pa ne obsega dobave opreme in učil, kijih bo potrebno nabaviti v naslednjem letu. Investicija za drugo gradbeno fazo obsega rušenje starega mansardnega pritličnega dela, izgradnjo novih prostorov in adaptacijo obstoječega objekta, ki se ohranja.
Vendar je mir v okolici šole na Duplici le navidezen. Delavci šole so že izpraznili vse prostore, ki so namenjeni rušenju ter še uporabno opremo in učila začasno namestili v hodnikih in učilnicah. Kar precej dela pa bodo še morali opraviti do pričetka pouka, ko se bodo skoraj vsi učenci selili. Eni v nove prostore prizidka, ki je že pripravljen za opremljanje s šolskim pohištvom in za namestitev učil, didaktičnih in drugih učnih pripomočkov, drugi pa v stare, vendar povsem spremenjene učilnice.
Gradbena dela druge faze se ravnokar pričenjajo. Dela bodo intenzivno potekala in pričakujemo, da bodo do pričetka pouka opravljena vsa rušitvena dela in tudi večina zemeljskih in gradbenih del. Verjetno pa se bo pokazala že tudi nova razporeditev prostorov. V drugi gradbeni fazi bomo zgradili prostore za potrebe izvajanja pouka prvih treh razredov nove devetletne šole. Tako bo OŠ Marije Vere na Duplici druga osnovna šola v občini Kamnik, M bo imela potrebne pogoje za devetletno osnovno šolo v eni izmeni, ki se bo obvezno pričela izvajati z novim šolskim letom 2003/2004.
ŽUPAN
ANTON TONE SMOLNIKAR
no lastnici. Nakup tega zemljišča in njegova ureditev v skladu s predpisi bi zahtevala veliko denarja. Poleg tega pa je problem najti nekoga, ki bi se mu izplačalo upravljati s takim sejmiščem. V tem trenutku ne vidimo druge možne lokacije za sejmišče.
V zadnjem času je občinski svet obravnaval in sprejel nekaj aktov s področja ravnanja z odpadki, med njimi program ravnanja z odpadki. Kako pa je s sklenitvijo koncesijske pogodbe za izvajanje tovrstne javne gospodarske službe. Slišati je, da občina nima kaj dosti možnosti za izbiro izvajalca?
Problem je, ker je to področje zakonodajno nedorečeno. Pričakovali smo, da bomo rešili ta zaplet z novim razpisom. Žal smo ugotovili, da ni druge rešitve kot ta, da na podlagi programa ravnanja in cenika podpišemo pogodbo s Publicusom, ki pa bo glede na naše zahteve zelo trda. Če bi na podlagi novega razpisa izbrali drugega izvajalca, bi temu sledile pritožbe, ki bi reševanje tega vprašanja zavlekle spet za nekaj let. Program ravnanja in cenik sta sestavni del koncesijske pogodbe, zato doslej te pogodbe nismo mogli podpisati. Publicus je bil doslej podizvajalec Komunalnega podjetja, ki pa je že pred dvema letoma odpovedalo to pogodbeno razmerje. Že takrat smo Publicusu ponudili v podpis začasno pogodbo, ki pa je ni hotel podpisati.
Prvotni predlog sklepa občinskega sveta ni vseboval prodajnih cen, ki naj bi jih plačevali uporabniki, pač pa samo lastne cene Publicusa za ravnanje z odpadki. Na seji ste ta sklep dopolnili. Ali lahko Publicus sam spreminja prodajne cene svojih storitev?
Ne, tega ne more, ker bo cenik sestavni del koncesijske pogodbe. Cenik, ki smo ga sprejeli na občinskem svetu, pa mora dobiti še zeleno luč na ministrstvu za gospodarstvo. Vsako spremembo cen bo moral obravnavati občinski svet in nato odobriti država. V pogodbi pa bomo določili tudi obveznosti izvajalca glede čimprejšnje realizacije ekoloških otokov in nadzor nad ločenim zbiranjem posameznih vrst odpadkov. Naš cilj je namreč čimbolj zmanjšati količino odpadkov za odvoz na deponijo in čimveč na prekladalni postaji v Suhadolah razvrščenih odpadkov oddati v predelavo.
Pred nekaj leti je občinski svet sprejel program plinifikacije Kamnika in ustrezen odlok. Kako poteka uresničevanje tega programa?
Plinifikacija bo letošnjo jesen zaključena, saj bo položenih že preko 50 kilometrov plinskih vodov, kar je celo nekaj več, kot je zapisano v osnovni pogodbi. Pričakujemo, da bomo septembra slovesno zaključili prvo fazo plinifikacije, če jo lahko tako imenujemo, kajti ta obseg je bil zaenkrat določen z lokacijskim načrtom za plinifikacijo. Dejstvo je, da se Kamničani na plinsko omrežje intenzivno priključujejo šele zadnje leto, da nekatere velike kotlovnice še vedno kurijo s kurilnim oljem, čeprav bi se morale po odloku v treh letih po izvedeni plinifikaciji vsi kotli nad 50 kW priključiti na plin. Nekateri temu nasprotujejo z izgovorom, da je plinsko ogrevanje dražje, hkrati pa slišimo glasove, da plin ni nič dražji oziroma ko gre za individualno porabo, celo nekoliko cenejši od kurilnega olja. To
vprašanje moramo preučiti tudi glede na določilo občinskega odloka, da mora cena plinskega ogrevanja za najmanj 10% zaostajati za ceno ogrevanja z ekstra lahkim kurilnim oljem. Kot kaže, pa sedanja energetska politika države ni usmerjena v izkoriščanje zemeljskega plina kot prednostnega energenta. Po mojem mnenju bi bilo, denimo, treba ukiniti ekološko takso za zemeljski plin in ustrezno znižati cene za dobavo večjih količin plina. Lani se je v občinski proračun nateklo v skladu s koncesijsko pogodbo 3,7 milijona SIT koncesijskih dajatev, kar pomeni, da nimamo tako malo uporabnikov.
o priglasitvi del za asfaltiranje dela nekdanjega bazena za namakanje hlodovine. Naslednji dan smo videli, da delavci betonirajo neke temelje. Ob navzočnosti predstavnikov Pi-rolize in Tise (Šercerja in Staniča) so dela ustavili, vendar so pozneje nadaljevali. Šercerju smo jasno povedali, da v tej kotlovnici ne morejo sežigati odpadkov. Menim, da je treba na nek način to samovoljo ustaviti.
Priprave na spremembo prostorskega dela dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Kamnik se pripravljajo že kar lep čas. Kdaj bodo torej uresničene s strani občanov težko pričakovane spremembe?
je bil nedavno tega sprejet zakon o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje, po katerem bi morali do 5. septembra sprejeti občinski odlok. S tem odlokom bo treba določiti način sestave seznama fizičnih in pravnih oseb, ki nastopajo kot končni upravičenci, način ugotavljanja sorazmernih deležev vračila ter pogoje in roke vračanja teh deležev. Če pa bodo nekateri poslanci zahtevali ustavno presojo tega zakona, potem pa izredne seje občinskega sveta ne bo. Tudi sam se ne strinjam s tem zakonom, ker gre z 10 do 20% vračanja le za metanje peska v oči. Naša občina pa je v preteklosti
Med enotedenskim spoznavanjem problematike lokalne samouprave v Franciji je delegacija sedmih slovenskih Županov, med njimi je bil tudi kamniški župan Tone Smolnikar, in podsekretar na Ministrstvu za notranje zadeve - Urad za lokalno samoupravo Dušan Verbič, obiskala tudi departma Haute - Saone s sedežem v Vesoulu, ki zajema 545 občin in skoraj 230.000 prebivalcev. Med obiskom jih je sprejel tudi prefekt Patric Subremon (sedi v sredini) s sodelavci.
Ne proti biomasi, pač pa proti sežiganju škodljivih odpadkov
V zadnjem času je veliko govora o kurjenju s takoimenova-no lesno biomaso, v tej zvezi se pojavlja tudi problem onesnaževanja okolja zaradi kurjenja različnih odpadkov v kotlovnici Pirolize na Duplici. Kako se to vklaplja v energetski koncept občine?
Jaz osebno, pa tudi Dupliča-ni in Kamničani, ne nasprotujemo kurjenju z biomaso, saj vemo, da je ta energent v nekaterih evropskih državah dobrodošel, vendar samo v kurilnicah, ki so prirejene za kurjenje z biomaso. Pri nas pa temu ni tako, poleg tega pa zbiranje lesnih odpadkov, pomešanih z različnimi drugimi materiali, ne pomeni biomase, kar sedaj počne Piroliza. Sedanji stari kotel ni bil prirejen za to, podjetje Piroliza pa skuša pridobiti dovoljenja, da bi usposobila novi kotel iz leta 1991 za kurjenje lesnih ostankov. Moram povedati, da veliko odgovornost za sedanjo situacijo nosi Stol, d. d. oziroma SRD, ki se želi za vsako ceno znebiti določenega premoženja in to še veže na dobavo energije iz omenjenega energetskega objekta lastnike in najemnike prostorov nekdanjega Stola. V teh dneh nameravamo ponovno sklicati sestanek vseh lastnikov prostorov na območju Stola in direktorja Stola, ki ga že nekaj časa neuspešno iščemo, da bi se pogovorili.
Takoj po nasilni ustavitvi kurjenja v stari kotlovnici, ki je bila na nek način izvedena samodejno, in po izjavi, ki jo je pred kurilnico posnela TVS, sem bil naslednji dan od Kunca obveščen, da zidajo ob novi kotlovnici, ki jo želijo opremiti s transportnim trakom. Želijo pridobiti prostorske dokumente, vendar po veljavnih prostorskih aktih tu ni možna novogradnja. Tisa je pridobila pri Upravni enoti le potrdilo
Brez pretiravanja lahko rečem, da je bilo to eno najtežjih vprašanj, ki smo jih doslej razreševali v občinski upravi. Preko 1200 danih pripomb, izdelava strokovnih podlag, predvsem za Motnik in za širše območje mesta, je terjalo ne samo veliko časa, pač pa tudi veliko dogovarjanj. Po dolgotrajnih postopkih usklajevanja z zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine v Kranju in s kmetijci smo pred tremi tedni na kmetijskem delu vendarle uspeli razrešiti še nekaj zapletov. Žal pa nismo uspeli tudi preko kmetijskega ministra doseči možne pozidave pod vaško cesto v Podgorju. Zato smo nezadovoljni, nezadovoljni pa bodo tudi Podgorci.
Pred tremi tedni so šle vse usklajene zadeve na vlado, v mesecu in pol naj bi vlada dala predlog za drugo obravnavo na občinskem svetu. Pričakujemo, da bo občinski svet o spremembah prostorskih aktov razpravljal in sprejel končno odločitev na zadnji seji pred jesenskimi volitvami.
Katere pomembnejše zadeve bo občinski svet poleg tega še obravnaval do konca tega mandata?
Pričakujem, da bo do začetka predvolilne kampanje, ki naj bi se začela desetega oktobra, še ena seja občinskega sveta, zadnjo sredo v septembru ali prvo sredo v oktobru. Kakšnih velikih tem se ne bomo lotevali, 'saj bo zaradi predvolilnega časa verjetno vroča tudi jesen. Zagotovo pa bomo obravnavali in sprejeli spremembe zazidalnega načrta območja B 25-Fructal, kamor se bo preselilo Meso Kamnik. Kar se tiče okvirnega programa dela občinskega sveta, moram ugotoviti, da smo bili glede jesenskega zasedanja kar malo preveč optimistični glede možnega števila obravnavanih zadev. Če pogledamo nazaj, letošnji program kljub temu ne bo tako slabo realiziran. Res pa je, da
v izgradnjo telefonije vložila velika sredstva.
Morda bi na koncu rekla še kakšno besedo o delovanju občinskega sveta v iztekajočem se mandatu, čeprav bo za celovito oceno dela in razvoja občine Kamnik do novembrskih volitev še nekaj priložnosti.
Ne da bi hvalil sebe in svojo ekipo, menim, da je bila naša ekipa v drugem mandatu še bolj utečena in učinkovitejša. Programe smo kljub zahtevnejšim razpisnim pogojem in potrebni dokumentaciji v veliki meri tudi uresničili. Brez pretiravanja lahko rečem, da smo v zadnjem obdobju res postali veliki graditelji. Po končani izgradnji kanalizacije, javne razsvetljave in nadaljevanju urejanja cest v Šmarci zaključujemo gradnjo kanalizacije v Volčjem Potoku, tudi-kanalizacija v Podgorju je zaključena, v gradnji pa je 100 milijonov SIT vreden vzporedni 400 mm cevovod med zajetjem Iverje in Kamnikom, ki bo letos pripeljan do stranj-skega mostu. Naslednja faza proti Iverju bo nekoliko težja, Saj bo moral cevovod potekati pod cesto. Vesel sem tudi, da je za razširjene prostore OŠ Marije Vere na Duplici že najavljen tehnični pregled, z novim šolskim letom bo učencem na voljo devet novih učilnic s kabineti. S po-rušenjem južnega pritličnega dela te šole se bo začela gradnja novih dvoetažnih prostorov, kar bo veljalo dodatnih 174 milijonov SIT. S tem bo šola Marije Vere v celoti usposobljena za devetletno šolanje. Zavedam se, da na področju urejanja vaških vodovodov nismo storili dovolj. Tu nekateri ljudje ne spustijo stvari iz rok, kljub temu pa se dogovarjamo,, da bi razpisali koncesijo za upravljanje s temi vodovodi. Koncesionar bo moral v določenem obdobju usposobiti te vodovode v skladu s predpisi.
(Nadaljevanje na 4. strani)
4        25. julija 2002
IZ DELA OBČINSKE UPRAVE IN DRUŠTEV
Kamniški OBČAN
Svetniki sprašujejo in predlagajo
Poseganje ZIL Inženiringa v javno dobro
Svetnik Janez Repanšek je dal pobudo za ugotovitev posega ZIL-a v javno dobro pri gradnji soseske Utok pod Malim gradom. Kot smo zapisali v eni prejšnjih številk, je Janez Repanšek večkrat opozoril občinsko upravo na domnevno nezakonit poseg investitorja na območju ob Parmovi ulici.
V gradivu Za 29. sejo občinskega sveta mu je občinska uprava pritrdilno odgovorila, da je res šlo za poseg v javno dobro. Občinska inšpekcija je na podlagi prijave 7. 4. 2002 opravila ogled stanje gradnje ZIL Inženiring ob Parmovi ulici.
Pri tem je ugotovila, da se gradbena jama soseske Utok nahaja tik za robom cestišča Parmove ulice in da se ob cesti ha nivoju 2-3 m pod nivojem ceste izvajajo pasovna betoniranja. Ker je obstajal sum, da se dela izvajajo na pare. št. 1501 ko.o. Kamnik, katere lastnik je Občina Kamnik, navedena parcela pa ni zajeta v enotnem gradbenem dovoljenju, je občina Kamnik gradbeni inšpekciji podala prijavo za prevetritev in ustrezno ukrepanje. Na podlagi meritev, opravljenih 29. maja 2002, je bila vzpostavljena posestna meja. Investitor je bil navzoč pri ureditvi meje in je s posestnimi mejami zemljišč tudi seznanjen. S strani MOP Inšpektorata za okolje in prostor je bilo ugotovljeno, da je ZIL Inženiring z deli posegal v javno dobro, zato so dela na tem območju ustavljena.
Odlok o obveznem priključevanju na plin bi bil
v nasprotju z energetskim zakonom
Brane Golubovič je vprašal, zakaj župan in občinska uprava ne pripravita predloga za spremembo odloka o plinifikaciji, da bi lahko za vse subjekte, ki delujejo znotraj nekdanjega Stola, določili obvezno priključitev na zemeljski plin ter tako odpravili potrebo po obratovanju Pirolizine toplarne na Duplici.
V odgovoru občinske uprave it zapisano, da je občinska uprava že leta 2001 nameravala pripraviti spremembo odloka o izvajanju distribucije zemeljskega plina, s katerim bi za vse toplotne energetske naprave moči preko 50 kW določili obvezno priključitev na plinovodno omrežje. Vendar so ugotovili, da bi bilo tako določilo v nasprotju z energetskim zakonom, ki jasno daje prednost rabi obnovljivih virov energije.
Na pobudo Braneta Goluboviča je občinska uprava seznanila občinski svet z vsemi dejavnostmi, ki jih je občina doslej izvedla pri reševanju problema sežigalnice na Duplici in sicer od 16. marca 1999 do 4. junija 2002, ko je občina poslala Agenciji za okolje filtre s treh merilnih mest na Duplici za opravljene meritve onesnaženosti zraka v obdobju od 24. aprila do 31. maja 2002.
Na jesenski seji OS odločitev o novih prostorih za vrtec
Marjeta Humar je vprašala, kdaj bo določena nova lokacija za vrtec. Ali bo šlo za preureditev prostorov v mekinjskem samostanu ali za novogradnjo, saj je potrebno ta pereč problem čimprej rešiti?
Oddelek za družbene dejavnosti pravi, da je izdelal projektno nalogo, s katero je opredelil preureditev in adaptacijo prostorov v Uršulinskem samostanu za potrebe institucionalne predšolske vzgoje, iz katere bodo razvidne tako možnosti adaptacije kot ocena stroškov investicije in fiksni funkcionalni stroški. Na enak način so se lotili tudi preučevanja možne lokacije pri OŠ 27. julij in nove gradnje v Novem trgu.
Študije bodo izdelane do konca julija, nato pa jih bo obravnaval Urad župana in VVZ Aniona Medveda. Predvidevajo, da bo gradivo poslano občinskim svetnikom za prvo jesensko sejo občinskega sveta.
F. S.
Ob 120-letnici PGD Kamnik
. Za gasilce PGD Kamnik bosta 23. in 24: avgust posebna dneva, saj bomo praznovali 120-letnico ustanovitve društva. Radi bi praznovali z vsemi krajani, saj vemo, da nas podpirate pri naši dejavnosti, tako kot so nas tudi že vaši dedje in pradedje.
Tako bomo v petek, 23. avgusta, pripravili DAN ODPRTIH VRAT. Vrata našega doma bodo za vse, ki bi radi spoznali naš vozni park, notranjost gasilskega doma in dejavnost gasilcev, odprta od 17. do 20. ure. Prav tako tudi v soboto, 24. avgusta, od 9. do 12. ure. Istega dne (24.8. 2002) bomo imeli ob 15. uri SLAVNOSTNO SEJO v sejni sobi gasilskega doma. Predstavljali bomo tudi knjigo, ki je izšla ob tem visokem jubileju in opisuje našo dejavnost od začetkov do danes.
Ob 17.30 bo zbor za PARADO, v kateri bodo sodelovali gasilska vozila, člani, članice, mladina, nosilci praporov ter narodne noše. Da bodo udeleženci parade »hodili v en korak«, bodo poskrbeli člani pihalne godbe Kamnik. Parada bo ob 18. uri krenila z Glavnega trga po starem delu mesta, do gasilskega doma na Livarski 1, kjer bo zaključna slovesnost. Takoj po zaključku uradnega dela se bo pričel neuradni - VESELICA. Zavrteli se bomo ob ubranih zvokih ansambla bratov Poljanšek.
Kot je že omenjeno, prostovoljno gasilsko društvo Kamnik letos praznuje visok jubilej: 120-letnico svojeg;) obstoja in delovanja na
področju humane dejavnosti ter nuđenja pomoči bližnjemu ob požarih ter naravnih in drugih nesrečah. Društvo je nastalo zaradi potreb po organiziranem varstvu pred številnimi nesrečami, ki so skozi zgodovino pretresale Kamnik. Tako so se 14. avgusta 1882 v prostorih občine Kamnik na ustanovnem sestanku zbrali vplivni možje in ustanovili Prostovoljno požarno brambo v Kamniku.
V 120 letih delovanja se je društvo oblikovalo v sodobno humano organizacijo, ki uspešno opravlja naloge na področju izvajanja gasilske službe in poleg gašenja tudi zahtevne naloge varstva pred naravnimi nesrečami, nesrečami z nevarnimi snovmi, prometnimi in drugimi nesrečami, ki nas pogosto presenetijo in pretresajo v svojem vsakdanu.
V društvu deluje 171 članov in članic. Od tega jih je kar 55 mlajših od 16 let, kar društvu tudi v prihodnje narekuje močno kadrovsko zasedenost. Il6 članov je razvrščenih v starosti med 17. in 63. letom in predstavljajo osrednji steber aktivnosti članstva. Vključenih je tudi 69 članic. 9 gasilcev je starejših od 63 let in ti svoje bogate izkušnje prenašajo na mlajše.
Gasilsko društvo Kamnik opravlja naloge osrednje gasilske enote v občini Kamnik, poleg tega tudi naloge gasilske enote širšega pomena, predvsem pa reševanje v primeru prometnih nesreč in nesreč z nevarnimi snov-
mi. Temu primerno daje društvo velik poudarek področju usposabljanja članstva. Struktura usposobljenosti kaže na visoko strokovnost kadrov, saj v društvu deluje 43 gasilcev v činu gasilec, 17 v činu nižji gasilski častnik in kar 12 višjih gasilskih častnikov in 1 visoki gasilski častnik. Poleg tega se gasilci usposabljajo za nazive specialnosti, kjer si pridobijo znanja za opravljanje zahtevnih intervencij, ki jih zahteva sodobno izvajanje javne gasilske službe. Tako so člani društva usposobljeni za kar 95 različnih specialnosti. Od tega prevladujejo: usposabljanje za strojnike - 27 tečajnikov, tehnič-
vencij, kljub temu pa se počasi stara, zato si društvo stalno prizadeva za pomlajevanje vozil in opremljanje s sodobno gasilsko zaščitno in reševalno opremo, ki je nujno potrebna za zahtevne intervencije, ki jih narekuje sodobno življenje.
V preteklem letu je Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik opravilo kar 154 akcij. Od tega 23 intervencij ob razlitju nevarnih snovi in reševanju ob prometnih nesrečah, 43 požarov, od tega 7 večjih, in 9 požarnih straž ter dežurstev. Dvakrat so peljali vodo, kar 722 ur dela pa so porabili pri nuđenju pomoči občanom ob različnih drugih
Zbrali se bodo gasilski veterani
Gasilska zveza Kamnik je prevzela nalogo, da organizira drugo srečanje gasilskih veteranov regije Ljubljana II., ki obsega domačije od Litije, Moravč, Lukovice do Komende. Cilj prireditve je, da se vsako leto zberejo stari gasilci, ki so svoje funkcije prenesli na mlajše naslednike. Gasikki veterani se združujejo v odbore in komisije z namenom, da nadaljujejo in krepijo tradicijo, saj je gasilstvo varuh in nosilec slovenske samobitnosti. Ti veterani z mnogimi izkušnjami pri reševanju ljudi in imetja ne smejo bili postavljeni na stranski tir, kojim pohajajo žviljenjske moči, saj v gasilskih organizacijah lahko še kako koristno pomagajo. V Kamnik bodo konec poletja prišli gasilci in veterani iz daljne in bližnje okolice. Srečanje veteranov bo pri gasilskem domu v Kamniku 25. avgusta spričetkom ob 15. uri. Srečanje sovpada s 120-letnico ustanovitve in delovanja gasilskega društva mesta Kamnik. Z roko v roki bomo zmogli izpeljati obe prireditvi v trajen in lep spomin na gasilstvo v Kamniku. Prireditve PGD Kamnik se pričnejo že v petek, 23- avgusta in v soboto, 24. avgusta, z veliko gasilsko jiarado in drugimi aktivnostmi. Kulturni program bo zelo pester ter zanimiv za uho in oči. Še posebej bodo zanimivi mengeškipritr-kovalci, ki bodo na manjše zvonove pritrkovali in tako izvabljali prijetne melodije. Prijatelji gasilstva in drugi, pridite na te prireditve, da izkažemo spoštovanje tradiciji slovenskega gasilstva.
ALOJZ KONDA
PDG Kamnik je ob 120-letnici delovanja prejelo državno odlikovanje ČASTNI ZNAK SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je v začetku julija predsednik Milan Kučan podelil delegaciji, ki so jo sestavljali župan Anton Tone Smolnikar, poveljnik CZ Lado Serbel, predsednik PGD Kamnik Franc Letnar, poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak in podpredsednik PGD Kamnik Jože Oblak starejši.
no reševanje - 26, sodnik gasil-sko-športnih disciplin - 19, nevarne snovi - 15, mentor mladine -8, predavatelj - 8, inštruktor - 5, dihalne naprave - 3, radijske zveze - 2 tečajnika. Usposabljanje za helikoptersko gašenje je opravilo 39 gasilcev, trening varne vožnje 2, za delo z motorno žago pa sta se ravno tako usposobila 2 tečajnika Vsa znanja člani redno utrjujejo na obnovitvenih tečajih specialnosti.
Člani društva redno sodelujejo v vseh oblikah gasilskega tekmovanja, ki je sestavni del strokovnega usposabljanja, saj si člani tako pridobijo pomembne izkušnje za opravljanje gasilskih veščin, hkrati pa na ta način skrbijo za svojo psihofizično sposobnost, ki je nujno potrebna za opravljanje napornih nalog gasilcev.
Vozni park in opremljenost društva zagotavlja uspešno izvajanje tudi najzahtevnejših inter-
(Nadaljevanje s 3. strani)
Manjka dobrih
podjetniških
programov
Kako pa lahko občina pospešuje gospodarski razvoj in kaj je bilo na tem področju doslej narejeno?
Občina in župan na tem področju nimata nobenih pristojnosti. Občina lahko skrbi predvsem za pospeševanje kmetijstva in turizma in tu ni bilo malo storjenega. Občina vsako leto razpisuje ugodne kredite za pospeševanje teh dejavnosti, vendar ni kakšnih posebnih podjetniških programov, občina pa podjetnikom teh programov ne bo pisala. V ponudbah na letošnji razpis ugodnih podjetniških kreditov težko zasledimo kako novo delovno mesto. Čeprav je občina še kako zainteresirana za zaposlitev brezposelnih, saj mora sicer zanje plačevati tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje. Zato niso upravičeni očitki občini, da ni storila dovolj, saj si v okviru pristojnosti prizadevamo za razvoj, vendar pravega odziva s strani podjetništva ni. Vsekakor želimo čimveč ambicioznih
programov, ki bi našim občanom zagotavljali tudi nova delovna mesta.
Ne moremo govoriti, da naša občina ni turistična občina, če samo Arboretum v Volčjem Potoku vsako leto obišče sto tisoč obiskovalcev. Če vsak deseti ali dvajseti obiskovalec v kakem lokalu nekaj poje ali popije, potem je tudi to nek prispevek k razvoju našega turizma in drobnega gospodarstva. Dejstvo pa je, da od teh obiskov občinski proračun ne dobi ničesar. Tudi turistična taksa od nočitev ne prispeva dosti. Prisilno vključevanje podjetnikov v lokalno turistično organizacijo se ni pokazalo kot dobro, to ugotavljajo tudi župani ostalih slovenskih občin. Lahko rečem, da sedanje izvrševanje zakona o pospeševanju turizma ne prispeva kaj dosti denarja v občinske blagajne.
Alije občinski proračun zadolžen s kakšnimi obveznostmi, kijih bo treba odplačevati v prihodnjih letih?
Občinski proračun ni nič zadolžen. Predvidevam, da bomo jeseni uspeli uresničiti program prodaje zemljišč, če nam bo srednjeročni plan omogočil spremembo namembnosti.
Tako bi proračun prišel do nekaj dodatnih sredstev za pokritje določenih nalog. Vse obveznosti do najetih kreditov za kanalizacijo v Podgorju in Šmarci pa smo pokrili že lani s prodajo delnic SKB. Če se občina želi zadolžiti, mora pripraviti ustrezen program, ki ga mora za naslednje leto odobriti ministrstvo za finance. Čeprav na drugi strani ni dobro, da nismo najeli potrebnih posojil, kot denimo za sanacijo najbolj poškodovanih odsekov cest v naši občini, ki jih je res veliko. Z najetjem okrog 80 do 100 milijonov SIT posojila za ta namen bi prihranili precej sredstev pri vzdrževanju in še ceste bi imeli prej urejene.
Tri mesece pred jesenskimi občinskim volitvami je aktualno tudi vprašanje eventualne ponovne kandidature za župana?
Ker mislim, da je še kar nekaj zadev, ki smo jih zastavili skupaj, treba pripeljati do konca,, bom poskušal še enkrat kandidirati. Gotovo mi petdeset podpisov občanov za podporo samostojne kandidature ne bo težko zbrati. Gre zlasti za dokončanje šole na Duplici, za dokončanje povezovalnega vodovoda, za projekt prese-
litve Mesa in ne nazadnje za projekt razširitve prostorov otroškega vrtca, kar nam v tem mandatu ni uspelo. Čeprav menim, da bomo prihodnje leto z uvedbo devetletnega šolanja bistveno zmanjšali število čakajočih na mesto v vrtcu. Računam, da bo zadostovalo okrog 80 do 100 dodatnih mest v vrtcih. Sedaj po sklepu občinskega sveta preučujemo različne možnosti za pridobitve teh prostorov (v samostanu v Mekinjah, dozidek v Novem trgu, preureditev OŠ 27. julija, Jane-žičeva hiša na Perovem).
Čaka pa nas tudi urejanje OŠ Stranje, za kar so projekti že narejeni, posodobiti je treba OŠ Toma Brejca itd.
Pri kulturnem domu bo treba poskrbeti še za nabavo tehnike, ureditev fasade, okolice in še kaj.
Maistrova rojstna hiša je bila naš dolg, ki smo ga delno že izpolnili, čaka pa še dokončna ureditev. To pa je odvisno od tega, kdaj bo lastnik opredelil namembnost posameznih prostorov. Potem tudi ne bo težko prek občinskega sveta speljati sovlaganj občine v najemna stanovanja.
V zadnjem času je občina Kamnik dokaj aktivna na pod-
ročju mednarodnega sodelovanja in izmenjave izkušenj v okviru Evropske skupnosti.
Nekateri župani se nam čudijo, da smo uspeli navezati toliko uspešnih stikov z različnimi evropskimi mesti in občinami in da pogosto sodelujemo na različnih izobraževalnih oblikah v okviru Evropske skupnosti. Mislim, da je prav, da že pred formalno vključitvijo v EU spoznamo tudi ljudi, njihove navade in seveda tudi lokalno samoupravo v evropskih deželah. V okviru takšne izmenjave sem bil pred dnevi član sedemčlanske delegacije županov, ki smo se teden dni seznanjali z vsemi segmenti lokalne samouprave v Franciji (med 35.000 občinami imajo tudi take z desetimi prebivalci). Njihove občine se povezujejo prek združenj v departmaje in preko teh v pokrajine. Občine so zadolžene le za urejanje občinskih in vaških cest, za šole do petega razreda in za preskrbo z vodo, če je potrebno, večinoma pa tudi za smeti ne. Moram povedati, da imamo v primerjavi s Francijo slovenski župani kar veliko pristojnosti.
FRANC SVETELJ
nesrečah. Skupno je sodelovalo 1487 gasilcev iz društva Kamnik, ki so na akcijah opravili 2913 ur dela. Velik poudarek društvo daje preventivnemu področju. Tako tekoče opravlja številne aktivnosti pri osveščanju in opozarjanju občanov na nevarnosti za nastanek požara in se s svojimi aktivnostmi trudi za širjenje požarnovarnostne kulture.
Gasilsko društvo dobro sodeluje z Gasilsko zvezo Kamnik, občino Kamnik, Štabom CZ občine Kamnik, ki ima tudi svoje prostore v gasilskem domu. Regijskem centrom za obveščanje in upravo RS za zaščito in reševanje ter z drugimi organizacijami v sistemu zaščite in reševanja.
Sodeluje z gasilskimi društvi sosednjih občin, predvsem na področju usposabljanja gasilskih kadrov in izmenjavi izkušenj, pogosto pa tudi pri zahtevnejših gasilskih intervencijah. V preteklih letih smo za uspešno delovanje prejeli kar nekaj priznanj in odlikovanj. Najbolj ponosni pa smo na zadnje državno odlikovanje, ki ga je v začetku julija letos delegaciji iz Kamnika podelil predsednik republike Slovenije gospod Milan Kučan.
Delegacijo so sestavljali župan Anton Tone Smolnikar, poveljnik CZ Lado Šerbel, poveljnik PGD Kamnik Jože Oblak, predsednik PGD Kamnik Franc Letnar in podpredsednik PGD Kamnik Jože Oblak starejši. Tako je sedaj PGD Kamnik ponosen lastnik ČASTNEGA ZNAKA SVOBODE REPUBLIKE SLOVENIJE, ki ga je prejelo ob 120-letnici delovanja za zasluge na področju varstva pred požari ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Društvo je le eno v množici približno 1400 gasilskih društev, ki v Sloveniji tvorijo osrednji in najpomembnejši del sistema zaščite in reševanja, saj so gasilske enote v gasilskih društvih osnovne nosilke aktivnosti v primeru nesreč, ki se v sodobnem svetu zelo pogosto dogajajo. Tako lahko občani Kamnika in sosednjih lokalnih skupnosti, kot tudi sleherni državljan in obiskovalec naših krajev, ob nesreči pričakujejo strokovno, hitro in uspešno, predvsem pa humano pomoč članov gasilskega društva Kamnik.
Spoštovani občani Kamnika, praznujte z nami!
VLADKA BUČEVEC
Kamniški OBČAN
IZ NAŠIH KRAJEV
2.5. julija 2002 5
Ob šestd&setletnici požiga vasi Gradišče in Kostanj
BOLEČ SPOMIN IN OPOMIN...
Nad brdom zelenim jasnina neba
in steza ob drenovi kosti...
Kot zrl bi v lica zgubljeni mladosti.
Pred mano je vas, ki me več ne pozna ...!
Tako so verzi Petra Levca   nika žrtvam
tisto julijsko nedeljo iz ust mladih šmarskih kulturnikov pred spomenikom tragedije v Gradišču odmevali v gozdovih pod Kostavsko planino in budili spomin na tiste strašne dni pred šestimi desetletji, ko so v plamenih svojih domačij zgoreli vaščani Gradišča in tri mesece prej tudi domačije v sosednjem Kostanju. Na pogorišču gradiških domov je 8. julija 1942 končalo življenje 12 vaščanov, žene in matere enajstih družin pa so morale
m
Jože Drolc, po domače Štrajharjev, kmet iz Gradišča: »Mojega očeta so vrgli v ogenj, zato ga nisem poznal, saj sem bil rojen leta 1943 v taborišču Windsheim v Nemčiji, kamor je morala mati z dvema otrokoma. Čeprav je trdo garala, ji niso privoščili niti enega celega krompirja .«
skupaj z majhnimi otroki ob spremstvu pušk nemških okupatorjev na žalostno pot v večletno izgnanstvo v nemška taborišča, od koder scmarsi-kdo ni več vrnil ...
Spomin na te žalostne dogodke krajani krajevne skupnosti Šmartno v Tuhinju obujajo vsako leto na svoj krajevni praznik.
Ob letošnjem šestdesetlet-nem jubileju so te dogodke še posebej slovesno počastili, saj, kot je dejal Tone Rajsar, predsednik sveta KS Šmartno, so bili to »naši ljudje in ponosni smo nanje, ker so nam omogočili lepše življenje na svoji zemlji ...« Nato je na kratko orisal dosežke v KS Šmartno v zadnjih štirih letih pri urejanju cest, javne razsvetljave, kanalizacije, telefonije. Med drugim je omenil tudi postavitev spominske plošče žrtvam druge svetovne vojne v šmarskem spominskem parku, obnovo spome-
v Gradišču in partizanskega spomenika na Kostavski planini. Ker se je lansko leto iztekel krajevni samoprispevek in ker je med krajani tudi nekaj nejevernih Tomažev, bo moral novi svet KS, ki ga bodo izvolili jeseni, kar krepko pljuniti v roke, da bo nadaljeval sedaj zastavljeni razvoj krajev pod Kostavsko planino.
Slavnostna govornica na srečanju Danica Simšič, poslanka državnega zbora, je najprej opisala žalostne dogodke pred 60 leti v Gradišču, ko so nemški okupatorji 12 odraslih obstreljenih moških porinili v ogenj gorečih domačij, ženske in otroke pa obsodili na izgnanstvo v tujini.
»Pogosto se sprašujem, koliko poguma in smelosti je bilo potrebno, da ste se takrat mladenke in mladeniči upali in zmogli upreti fašizmu in nacizmu, koliko neustrašno-sti, da ste skoraj goloroki samozavestno zrli v oči do zob oboroženim okupatorjem, koliko nečloveške moči, da ste ne samo preživeli taborišča smrti in izgnanstvo, pač pa tudi iz trpljenja, odpovedanja, solz in gorja zgradili drugačen svet, našo domovino, kjer smo danes na svoji zemlji sami svoji gospodarji. Zato smo mi, vaši otroci, vnuki in pravnuki na vas ponosni!«
Ko je Simšičeva dejala, da brez upora in boja slovenskih ljudi ne bi doživeli zmagovite osvoboditve leta 1945, niti osamosvojitvenega leta 1991, je poudarila: »To je treba vedeti, to si je treba zapomniti in to je treba pomniti za vedno! Saj brez zavedanja samega sebe in brez spoštovanja svoje zgodovine narod nima prihodnosti ... « Drugi del svojega govora pa je namenila zacelitvi »rane tistih smrti, ki so bile dolgo zamolčane, ki jih je prinesla tragična zmota, da je bolje sodelovati z okupatorjem kot se mu upreti ... Njihove grobove je potrebno urediti, naj mrtvi počivajo v miru in naj imajo živi kraj spomina za svojimi bližnjimi ...«
Poudarila je, da bi morala naša državo to civilizacijsko načelo že zdavnaj sprejeti, s čimer bi nam vsem bili prihranjeni trpki trenutki sedanjosti, ko država zaradi slabe vesti prihaja do rešitev, ki tistih, ki so življenje izgubili kot oboroženi in uniformirani sodelavci okupatorja, ne zmore pokopati kot žrtve vojne, žrtve tragične zmote, marveč jim želi zagotoviti vojaška pokopališča. To pa utegne biti zmotno dejanje. Pa ne zato, ker za grobove okupatorjevih sodelavcev nikjer v Evropi ne skrbi država in jih ne opredeljuje noben zakon, pač pa utegne statusna opredelitev teh grobov kot vojaških grobov pomeniti tudi
Danica Simšič, poslanka državnega zbora: »Zbrali smo se, da ta del naše posamezne zgodovine trajno označujemo in predajamo v spoštljivo hrambo prihodnjim generacijam. Kot spomin in opomin, kaj se ne sme nikoli več dogoditi, nikoli več ponoviti...«
stvar velikih ljudi ...
Partizanska pesem iz grl pevcev kamniške Solidarnosti
Kot žrtve ste padli... so začeli spominsko svečanost pevci Solidarnosti in jo končali z znano Mihelčičevo Domovina naša je svobodna ... (na fotografiji s pevci v sredini Matevž Košir, predsednik 00 ZZB NOV, poslanka Danica Simšič in Tone Rajsar, predsednik sveta KS Šmartno v Tuhinju).
morebitno pravno podlago za pridobitev vseh pravic, ki izhajajo iz veteranske zakonodaje ... Ob tem pa je Simšičeva ponovno poudarila, da je prav, da naša država poskrbi za ureditev zamolčanih grobov žrtev vojne. Svoj govor je zaključila s pesmijo Vinka Moderndorferja Treba je vedeti ... da so velike odločitve
in melodije iz harmonike Boža Matičiča so ob recitacijah članov Kulturnega društva Šmartno zaokrožile prisrčno slovesnost in v srcih obiskovalcev obudile spomin na trpljenje in odrekanja, ki so ga preživeli vaščani Gradišča, Kostanja in drugih tuhinjskih vasi ...
FRANC SVETELJ
Občina Kamnik na podlagi II. člena Pravilnika o oddajanju neprofitnih stanovanj v najem v Občini Kamnik (Uradni list RS, št. 32/02) in razpisa za oddajo neprofitnih stanovanj v najem v Občini KamniK, objavljenega v Kamniškem občanu, dne 16. 5. 2002, objavlja
PREDNOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV ZA ODDAJO NEPROFITNIH STANOVANJ V NAJEM
Zap. št.
1.
2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9.
Ime in priimek
Lili Štele Darja Čermelj Anja Kranjec Jurij Urankar Aleš Korošec Simona Drolc Marija Kokalj Ismet Grgovič Arif Hajrudinovič
Naslov
Zikova 4 Klavčičeva 2 Matije Blejca 2 Neveljska pot 16 Jakopičeva 11 Livarska 7 Buč 33 Vrhpolje 68 Groharjeva 8
Št. točk
319
283
265
256
220,5
210
200,5
194,5
172
PRAVNI POUK: Zoper svojo uvrstitev na prednostno listo upravičencev imajo udeleženci razpisa možnost ugovora, ki se vloži v roku 15 dni od dneva objave prednostne liste v Kamniškem občanu pri županu Občine Kamnik. Ugovor se lahko vloži pisno ali poda ustno na zapisnik. Če je ugovor poslan po pošti se šteje za pravočasnega v primeru, da je oddan na pošti kot priporočena pošiljka zadnji dan pritožbenega roka.
Anton Tone Smolnikar ŽUPAN
Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik
TURISTIČNO-INFORMACIJSKI CENTER
s Tomšičeva 23, 1240 KAMNIK
TEL: 01/83-91-470, FAKS: 01/83-18-192 e-maii: infocenter.kamnik@siol.net: http://www.kamnik.si
KOLEDAR PRIREDITEV
MLADINSKI CENTER KAMNIK Šutna 38, Kamnik, tel.: 041/957-609
Vsak torek in sredo, od 10. do 11. ure, na Šutni 38 ROČNO-USTVARJALNE DELAVNICE Cena: 300,00 SIT
Vsako soboto, od 10. do 12. ure, na Šutni 38
OTROŠKI BOLŠJAKI, DRUŽENJE ZBIRATELJEV (Pokemonov, Magic ...) Od torka. 30. julija, do petka. 2. avgusta, ob 18. uri, na Šutni 38
GRAFITI - teorija in praksa
Od ponedeljka. 5. avgusta, do petka. 9. avgusta, od 10. do 12. ure. na Sutni 38
LIKOVNA DELAVNICA - grafična tehnika - suha igla
Primerno od 12. leta. leta dalje. Cena: 1.500,00 SIT.
Qd ponedeljka, 5. avgusta, dP petka, 9. avgusta, pd 17, do 19, ure,
na Sutni 38
SLIKARSKA DELAVNICA-zbiranka, relief
Primerno od 10. leta dalje. Cena: 1.500,00 SIT.
Od ponedeljka, 26. avgusta, do sobote. 31. avgusta, od 10. do 12.
ure, in od 16. do 18. ure, na Sutni 38
MALA ŠUTNA - zabavne in ustvarjalne delavnice za vse generacije.
DRUGE PRIREDITVE KUD TONE KRANJC
Sobota. 3. avgusta, in nedelja. 4. avgusta, na Veliki planini
Likovna delavnica VELIKA PLANINA - ZAKLAD NARAVE z mednarodno udeležbo. 1
Ob 45-letnici združenja šoferjev in avtomehanikov Kamnik
Počasi se daleč pride
Letos kamniško združenje šoferjev in avtomehanikov praznuje svojo 45-letnico. Leta 1957 so se namreč zbrali nekateri najbolj aktivni kamniški šoferji in avtomehaniki, med njimi so bili Djuro Djuraševič, Vladimir Steklasa, Jože Zika, Miha Jerman in še nekateri ter se odločili za ustanovitev samostojnega združenja v Kamniku. Med nalogami združenja, ki so jih v preteklih desetletjih uspešno izvajali, so zlasti širjenje prometne, tehnične in varnostne kulture, izobraževanje članov, sodelovanje v vseh oblikah prometne preventive, še posebej pri varovanju mladih šolarjev na poti v šolo prve dni novega šolskega leta in podobno.
Danes je vključenih v združenje okrog sto članov, približno tretjina je aktivnih, poklicnih šoferjev in avtomehanikov.
Kot sta nam povedala Maks Ocvirk, predsednik, in Marjan Vrhovnik, tajnik združenja, je njihova težava v tem, da se število članov počasi, a vztrajno zmanjšuje in da postajajo neke vrste veteranska organizacija. Zato bo naloga novega odbora, ki so ga pred nedavnim izvolili, pritegniti v vrste združenja čimveč mladih, aktivnih članov. Pravita, da bi morali vsi poklicni šoferji in avtomehaniki postati člani te edine stanovske organizacije šoferjev pri nas.
Ob prazniku šoferjev, ob jubileju združenja ter 80-lctnici šoferske organiziranosti v Sloveniji so se člani kamniškega ZŠAM udeležili osrednje proslave 20. julija v Kranju. Ob tej priložnosti je prav, da zapišemo nekaj najbolj aktivnih članov kamniškega združenja -Marjan Vrhovnik, Maks Ocvirk, Anton Železnik, Stane Leban, Stane Golob, Milan Koželj, Franc Senožetnik, Franc Pivk, Miro Mali in še nekateri. Prav gotovo vsi soglašamo z voščilom, ki ga je ob prazniku šoferjev svojim članom zapisal odbor ZŠAM Kamnik: Srečno in varno vožnjo z željo, da se počasi daleč pride ...
F. S.
Maks Ocvirk, predsednik, in Marjan Vrhovnik, tajnik ZŠAM Kamnik pred upravo Kambusa, kjer imajo ob polnem razumevanju direktorja Zlatnarja na voljo tudi prostor za dejavnost društva.
Vetrnica na Kamniškem sedlu že daje električno energijo
Vetrnica na Kamniškem sedlu, ki jo je društvo načrtovalo že dalj časa, je pričela z delom in že daje čisto električno energijo. Njena moč (1,4 kW) bo zadoščala za potrebe planinske koče v času poletne sezone. Še več, odvečna energija bo uporabljena za dodatno ogrevanje skupnih prostorov.
Pri izgradnji te pomembne pridobitve so sodelovale društvene ekipe, ki so opravile vsa gradbena, betonska in druga dela, prav tako so položile zemeljski kabel in drugo. Vsa dela so bila zelo kvalitetno narejena, zato je bilo mogoče v času od 5. do 6. julija dokončati z montažo.
Vetrnica je holandske izdelave, akumulatorske baterije, 2000 amp. ur, je dobavil Akumulator Mežica. Pri montaži so poleg
društvene gradbene ekipe sodelovali še team Škarja iz Kamnika in team Akumulator iz Mežice. Povedati velja, da bo vetrnica delovala sinhrono s sončno energijo, ki jo koča na Kamniškem sedlu uporablja že nekaj let.
Postavljena vetrnica sodi med redke takšne naprave v Sloveniji, ki že delujejo, tudi sam začetek obratovanja je stekel brez težav.
Njeno delovanje ne pomeni zgolj gospodarskega, ekonomskega učinka, ampak tudi velik ekološki prispevek.
Obiskovalci, ki prihajajo na Kamniško sedlo, z zanimanjem opazujejo vetrnico, postavljeno zahodno od koče pod Babami.
STANE SIMŠIČ
Montaža vetrnice na Kamniškem sedlu je uspešno zaključena - veternica že daje energijo.
Iz torbe Krištofovega Pepeta II.
Dražji tonf in še dražja Natalija ...
Zdaj se vsaj vidi, kdo je bog in batina, mije zadnjič prišepnil Frtavčkov Gustelj, preden je odhitel namakat svoje noge v tuhinjski tonf. Pred Svetilnikom se je pred kratkim pojavila povsem nova tabla z rdečim križem na plavi podlagi, kar za prometno pismene meščane pomeni, da svojih jeklenih živalic ne smejo več parkirati ne na tej, ne na oni strani Ljubljanske ceste. Seveda tega ne bi bilo treba, če bi postavili že plačan semafor, pravijo nezadovoljni »bifedžije« in tr-govčiči, ki pravijo, da bodo zato izgubili marsikatero stranko. Kot kaže, pa enako prometno pravilo ne velja za velikega »najboljšega soseda« nekaj sto metrov nižje pri Bevcu, čeprav morajo vozniki s Kovinarske skoraj pol svojega jeklenega konjička pomoliti na Ljubljansko, če hočejo videti, ali slučajno kdo drvi iz Kamnika proti Duplici. Pa naj še kdo reče, da se ne ve, kdo je tu bog in batina ...
]\Jo, končno je krajankam in i. t krajanom Duplice (zlasti prve so zelo odločno nastopile, drugi pa so bili bolj statisti) le uspelo zamašiti stari in onemogli Remcev dimnik, ki je poldrugo leto bruhal saje in drugo umazanijo po Duplici, saj se je v peči pod njim pokurilo vse, kar so pripeljali od drugod, še najmanj pa »domače« žagovine, oblancev in ia-manja, čemur se po evropsko reče biomasa. Kot kaže, pa je sedaj na vrsti za ponovno otvoritev »novi« kotel, kije dobro desetletje mirno počival in čakal na boljše čase. Pravijo, da za otvoritev že iščejo primernega govornika. Če jih bo toliko, kolikor si jih sedaj pripenja medalje za ugasnitev
starega kotla, potem ne bo problema. Menda bo govornik eden izmed mnogih županskih kandidatov za jesenske županske volitve, ki mu bo vseeno, če zato na Duplici ne bo dobil nobenega glasu...
\7saka jim čast, temle tuhinj-V skim tonfarjem, je bentil Frtavčkov Gustelj, ko se je zadnjič vrnil iz »sveta snoviških termalnih užitkov«. Ravno ob začetku počitnic so podražili namakanje kar za celega stotaka, kar za marsikaterega šolarčka ni mačji kašelj. Poleg tega pa je moral za uporabo že tako premajhne omarice plačati še dodatnega stotaka, kar pa je edinstven primer med slovenskimi toplicami. Pa sem ga potolažil, da bo zato kmalu tu zrasel še en bazen in da bodo bistri Tuhinjci poskrbeli tudi za večje omarice. Pa mi še povej, zakaj so tako hitro ukinili občinski popust na vstopnino, se Gustelj ni dal odgnati. O tem pa povprašaj kar občinarje, verjetno je občinski popust veljal samo toliko časa kot so veljale že kupljene nekaj mesečne karte, saj več kart hkrati nihče ne rabi...
J^\a se občinarji in drugi velja-Uki resno pripravljajo na jesensko predvolilno tekmo z nabiranjem kondicije v morskih in drugih valovih, je pokazala tudi njihova (ne)udeležba na nedavni proslavi krajevnega praznika Šmartna v Gradišču. Med obiskovalci bi zaman iskali kako občinsko glavo z izjemo občinskega borčevskega predsednika. Škoda, saj so prijazni domačini po proslavi poskrbeli tudi za domače okrepčilo in prijeten pogovor kar na gradiškem hribu v senci jablan in hrušk...
čitno je, da se nekdo že de-setletje krepko norčuje iz kamniških meščanov, ki po nasvetu svojih advokatov pridno plačujejo položnice v pričakovanju, da jim bo nekoč država vrnila bistriške gozdove. Ti naj bi kot skupna lastnina meščanov spet služili v dobrobit mesta in občine. Zato so pričakovali, da se bo za čimprejšnjo vrnitev korporacijske lastnine svojemu »glavnemu mestu« zavzela tudi občina. Vendar se kot kaže ne bo, saj se tudi sama ne more otresti podobnih zapletov z velikoplaninskimi pastirji. Zato pa si tisti, ki naj bi končno odločili o vrnitvi, izmišljajo vedno nove in nove zaplete. Ali v tej državi namesto po pravni poti res ostane le še reševanje sporov po načelu Le vkup, le vkup, uboga gmajna ali pa Na ju-
Prepovedana« Natalija je med našimi gasilci postala že tako popularna, da skoraj ne mine gasilska veselica brez nje. Od Homca prek Šmarce, tja do Ne-velj in še naprej je s svojim glasom in še bolj s stasom letošnje poletje osrečevala navdušene ljubitelje gasilskih veselic. Bati se je, da jo bodo vrli gasilci, ki ji morajo za enourni nastop v poznih urah odšteti tisočaka (ne v tolarjih, pač pa v evrih) izbrali kar za svojo zaščitnico, namesto svetega Florjana. Na pomoč... No, pa zdravi ostanite v dolgem vročem poletju in naberite si novih moči za še bolj vroče jesenske predvolilne tekme...
KRIŠTOFOV PEPE II.
Ob drugem rojstnem dnevu Nove Slovenije
4. avgusta oz. 17. avgusta bosta minili dve leti od ustanovitve Krščanske ljudske stranke Nova Slovenija v državi oz. od ustanovitve občinskega odbora NSi v Kamniku.
Takratne besede Dr. Andreja Bajuka: »... Na novo pot stopamo zaradi nezadovoljstva s sedanjim stanjem in zato, ker se v političnih institucijah, ki jih pozna ta čas naš prostor, nismo mogli več avtentično izražati. Ker so nekatera ključna načela evropske krščanske ljudske politike ostala brez verodostojnih predstavnikov in zagovornikov in ker je politični pragmatizem ušel daleč onkraj meja nujnosti. Pomemben cilj našega prizadevanja bo najti pretrgane niti kulturnega in političnega izročila, ki4 nas zlasti zaradi iskanja kratkotrajnih političnih in osebnih koristi marsikje le še šibko vežejo s kompleksnim in raznolikim zahodnim svetom ...«
Po dveh letih koristnega in uspešnega delovanja NSi je o sedanjem pomenu in nalogah Nove Slovenije lepo povedal strankin organizacijski tajnik
Stane Podplatan, sicer stalno zaposlen kot tajnik Zavoda Dom sv. Jožefa in mentor vojakom na civilnem služenju. Kar nekajkrat tedensko prihaja iz Celja na tajništvo NSi v Ljubljano. Tam z glavnim tajnikom dr. Janezom Mlinarjem in ostalimi sodelavci skrbi za nemoteno delovanje Nove Slovenije.
Takole pravi g. Podplatan, rojeni Konjičan, ki se je aktivno vključil v politiko kot član takratne SKD že leta 1992: »Za-prevzem še te funkcije organizacijskega tajnika sem se odločil, ker mi ni vseeno, kam pluje naša država. Imamo jo že enajsto leto, vendar še ni to, kar bi vsi želeli, da je. Zato sem se čutil dolžnega, da se vključim v projekt dr. Andreja Bajuka z imenom Nova Slovenija, ki se drži političnih načel, v katerih vidim boljšo in svetlejšo prihodnost naše države. Tisto, o čemer so naši dedje lahko le sanjali, se je v našem času uresničilo. Da bodo naše želje po pravični državi postale resničnost, smo k temu poklicani vsi člani Nove Slovenije, da s svojim poštenim
JAVNI RAZPIS za oddajanje trgovskih in gostinskih stojnic na javnih površinah najboljšim ponudnikom v času od 6. do 8. septembra 2002 (Dnevi narodnih noš):
1. Predmet javnega razpisa je:
• Oddajanje trgovskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg, Šutna),
• Oddaja gostinskih stojnic na javnih površinah (Glavni trg).
2. Pogoji za opravljanje predmetnega razpisa:
• Na razpis se lahko prijavijo pravne ali fizične osebe, ki izpolnjujejo predpisane pogoje po veljavnih predpisih (Zakon o trgovini, Zakon o gostinstvu) in
• so sposobne poravnati finančne obveznosti.
3. Merila za izbor so:
• kvaliteta ponudbe,
• reference ponudnika, .
• oprema stojnice,
• prednost pod enakimi pogoji imajo pravne in fizične osebe s sedežem v občini Kamnik.
4. Ponudba mora vsebovati naslednje elemente:
• dokazilo o izpolnjevanju predpisanih pogojev,
• odločbo upravne enote, da ponudnik lahko opravlja dejavnost,
• garancijo za plačilo v skladu z veljavnimi predpisi,
• izjavo, da je ponudnik pripravljen do določenega roka oz. do v pogodbi določenega datuma poravnati obveznosti do organizatorja.
5. Vse ostale medsebojne obveznosti se določijo s posebno pogodbo. Ponudniki naj svojo ponudbo pošljejo najpozneje do 9. avgusta 2002 na naslov: AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO, Tomšičeva 23, 1241 Kamnik z oznako »DNN 2002«.
AGENCIJA ZA TURIZEM IN PODJETNIŠTVO
delom dokažemo, da delovanje v politiki ni slabo, kot naše volivce še vedno prepričujejo nekateri gospodje iz prejšnjih časov, temveč je dejansko skrb za skupno dobro vseh državljank in državljanov republike Slovenije. Da to drži, iz dneva v dan dokazuje naš predsednik dr. Ba-juk, vsi poslanci naše stranke ter vsi, ki verjamemo, da slovenska pomlad še živi.
Dragi prijatelji in simpatizerji stranke NSi! Pred nami so lokalne volitve, na katerih moramo skupaj dokazati, da smo sposobni prevzeti odgovornost za naše občine, mesta in vasi.
Ne čakajo nas samo lokalne volitve, volili bomo tudi novega predsednika države, ki ne bo več gospod, ki je Slovenijo vodil kar predolgo, in upam, da bo naša država prvič dobila pošteno predsednico. Čaka nas dolgo in vroče poletje. Za poletjem pa jesen, v kateri bomo dokazali, da naša setev ni bila zaman!«
Osrednje praznovanje rojstnega dneva NSi bo v soboto, 27. julija, v Orehovljah pri Mirnu, športni park Java. Okvirni program: ob 16. uri maša na Mi-renskem gradu, ob 17. uri kratek ogled samostana, ob 18. uri nagovor predsednika, ob 18.30 pa športna tekmovanja, zabava in ples z brezplačno hrano in pijačo.
Prevoz iz Kamniškega za člane in simpatizerje s svojimi osebnimi avtomobili. Če bi kdo imel kakšno prosto mesto, naj to čimprej javi na OO NSi Kamnik na tel. 839 17 16, da bomo to lahko ponudili tistim, ki lastnega prevoza nimajo, pa so se oglasili z željo. Vašo udeležbo obvezno čimprej potrdite organizatorju tega praznovanja Regionalnemu odboru NSi Severna Primorska na tel. oz. fax.: 05/300-58-29 ali 031/648 177 ali pa preko OO NSi Kamnik na tel. 839 17 16.
iz Odbora za informiranje pri OO NSi Kamnik
»Le čevlje sodi naj kopitar«
Ta rek mi je prišel na misel ob prebiranju zadnje številke Kamniškega občana in rubrike Iz torbe Krištofovega Pepeta II., v kateri si je avtor sposodil moje ime - pa to še ni tako hudo, dovolil si je po svoje imenovati rejce avtohtone pasme cikastega goveda, ki je zaradi svojega pomena in ogroženosti vključeno v tako imenovano »gensko banko«, v kateri se poleg cikastega goveda nahajajo še kraška sivka ter ogrožene vrste Hvali -lipicanec, posavski konj, jezersko-solčavska ovca, kraška pramenka, istrska pramenka, kranjska sivka pri čebelah, soška postrv, kraški ovčar, posavski in istrski gonič, pa še kaj bi lahko naštel.
Veliko truda je bilo vloženega, da se je v Sloveniji po skoraj štiridesetletnem načrtnem pretapljanju cikastega goveda z drugimi »modernimi« pasmami utrdil pomen te pasme za naše kraje, kiji zgodovina pripisuje več kot pol tisočletja prisotnosti na ozemlju Slovenije. O tem govorijo tudi freske in cerkve v Črnem grobu iz leta 1475. Lahko smo hvaležni, da je cikasto govedo pridobilo mesto v genski banki in da je tu notri zdaj 250 glav te živali - več kot polovico na Kamniškem. Dolgo so trajali pogovori med rejci, Univerzo v Ljubljani kot nosilcem programa ogroženih živalskih vrst in Republiko Slovenijo - Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da je prišlo do ustanovitve našega Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji, katerega predsednik sem spodaj podpisani in nismo nikakršni »cikarji«, kot nas imenuje Krištofov Pepe 11.
Naše društvo deluje po zakonu o društvih in tudi v skladu z zakonom o živinoreji in je kot tako vključeno v Združenje govedorejcev Slovenije ter kot nevladna organizacija v Sindikat kmetov Slovenije.
O pisanju Krištofovega Pepeta II. bom obvestil U O našega društva in na skupnem posvetu se bomo odločili, kaj bomo storili. Od Krištofovega Pepeta II. pa zahtevam, da pravilno napiše naše ime, vse ostalo se bomo še dogovorili po sklepu UO našega društva.
Glede sladoleda, moje kandidature, pa tudi pojavljanja v medijih, pa samo en stavek - vesel sem, da sem bil član Občinskega sveta občine Kamnik in mije bila to dobra odskočna deska za delo naprej. Upam, da so se me občani Občine Kamnik zapomnili po mojem poštenem in nesebičnem delu zanje. Kmetje imamo še vedno ljudi v občinskem svetu, ampak bojijo se povedati tisto, kar je res, glavna jim je sejnina, ne pa odgovorno delo. Glede medijev pa se ve, kako gre, če imajo novinarji radi določene sogovornike, jih pač povabijo, če pa je odprta linija, je ta odprta za vse prebivalce naše republike brez izjeme. Mogoče boš pa g. brez imena in priimka s psevdonimom Krištofov Pepe II. kaj povedal še za RTV Slovenija, da se bo vedelo, kaj se dogaja v naši dolini.
JOŽE ROMŠAK predsednik Društva za ohranjanje cikastega goveda v Sloveniji
Kdo podpira sežigalnico komunalnih lesnih odpadkov na Duplici?
Odgovor na članek a naslovom ŠE NAPREJ BOMO KURILI novinarja Janeza Petkovška, kije bil objavljen v časopisu Delo 9. 7. 2002
Naj naprej popravimo novinarja Kamniškega občana, g. Svetelja, da zbor ob zaprtju Stolove peči ni bil organiziran ne iz strani g. Orešnika, ne na Stolovem dvorišču. Zaradi nadaljevanja sežiganja odpadkov kljub vsem prepovedim, ki ste jih navedli tudi v svojem prispevku, smo načrtovali televizijski prispevek v dnevnoinformativni oddaji na TVS Z namenom, da Sloveniji pokažemo, kako se pri nas izvršujejo predpisi in upoštevajo inšpektorjeve odločbe ter spomni državo oz. njene uradnike na izvrševanje njihovih obveznosti. Do protesta je prišlo popolnoma spontano, saj se je vest o prihodu ekipe TV Ljubljana izredno hitro razširila po Duplici in je predsednik KS Duplica koordiniral dogajanje in protest:
Odgovor v časopisu Delo:
V prispevku, z naslovom ŠE NAPREJ BOMO KURILI novinarja Janeza Petkovška, kije bil objavljen v časopisu Delo 9. 7. 2002, je pisec članka ponovno objavil veliko odločenost družb Piroliza in Tisa, da bo v naši Krajevni skupnosti Duplica tudi v bodoče obratovala sežigalnica zmletih lesnih ostankov, ki vsebujejo strupene snovi. G. Petkovšek vztrajno ponavlja besedo Biomasa, katere pomena se očitno ne zaveda.
5. člen Uredbe o emisiji snovi v zrak iz kurilnih naprav pravi, da je v kurilnih napravah dovoljeno uporabljati naslednja goriva: naravni les v vseh oblikah (drva, žagovina, kosi, odrezki, lubje, storži), lesni ostanki brez umetnih dodatkov in brez lesnih zaščitnih sredstev. V stari kurilni napravi iz leta 1968, za katero ni bilo nikoli pridobljeno dovoljenje za sežiganje lesnih ostankov, ki niso naravni les, se je dejavnost vršila skoraj 2 leti. Po ogledu inšpektorja
6. maja letos in po izdani odločbi o takojšnji prepovedi obratovanja, so v družbi Piroliza še vedno nadaljevali s sežiganjem oporečnih lesnih ostankov. Zaradi zastarelosti naprave, ki ni imela čistilnih fdtrov za dimne pline, samo napravo za odstranjevanje saj, ki pa ni bila učinkovita, nam je krajanom Duplice prekipelo in smo z odločno akcijo dosegli ustavitev kurilne naprave, ki je ogrožala naše zdravje in uničevala našo lastnino. Fasade, okna, vrata, avtomobili in ostale stvari so bile vsakodnevno, dobesedno črne.
Kaj se je v resnici dogajalo: Za to vrsto lesnih ostankov bi si morala družba, ki izvaja predelavo oziroma odstranjevanje odpadkov drugih imetnikov s sežiganjem, skladno s 27. čl. Pravilnika o ravnanju z odpadki, pridobiti dovoljenje za predelavo oziroma odstranjevanje. To dovoljenje sije družba pridobivala več kot leto dni. Vloga ni bila nikdar oddana popolno. Odpadke, ki niso naravni les, so kurili vse do naše prisilne ustavitve. Na to smo neprestano opozarjali pristojnega inšpektorja za okolje, vendar do trenutka, ko je problematika prišla na televizijo, ni nikdar ocenil, da družba v kurilni napravi kuri neprimerno in ekološko sporno surovino. Piroliza je kljub odločbi, ki ji posebej nalaga, da ne sme kuriti drugega kot čisti les, še vedno kurila sporno kurivo. Očitno je pristojni inšpektor to opazil šele na televiziji- Ravno tako je bilo družbi z odločbo naloženo, da mora vzpostaviti trajne meritve emisij ogljikovega monoksida in kisika. Do uresničitve te odločbe še do danes ni prišlo. Kot vse kaže, je inšpektor nanjo pozabil. Onesnaževanje s sajami, smrad in hrup izpusta varnostnega ventila podnevi in ponoči, štiriindvajset ur na dan, šest dni v tednu, so se nadaljevali z nezmanjšano močjo. Kaj je storil pristojni inšpektor za okolje? Meritve emisij, kijih je naročila kamniška občina so res pokazale parametre polurnih koncentracij v dokaj dovoljenih mejah. Vendar se iz posameznih parametrov da razbrati, da so posamezne polurne koncentracije presegale dovoljene meje tudi za 200% in več (ponoči je presežena koncentracija trajala nepretrgoma več kot dve uri skupaj). To se je zgodilo med meritvami, zato si lahko samo mislimo, kolikokrat in za koliko so bili parametri preseženi v rednem, maksimalnem obratovanju naprave? Dodatno so bile opravljene meritve koncentracije izpusta prašnih delcev, ti so bili namreč najbolj sporni in ■ očitni na naših pljučih, imetju, vrtu, avtomobilih ... Te meritve so bile prekoračene po merilih, ki za to napravo veljajo od I. julija, za desetkrat in več (prej jim tega ni bilo potrebno meriti in je zakon dovoljeval prekomerno onesnaženje, pristojni inšpektor je to imenoval le »občasno sajenje«). Ker je bila v članku omenjena tudi hidrocentrala, naj omenimo, da za opravljanje te dejavnosti lastnik ravno tako nima ustreznih dovoljenj, vendar je res, da ta ekološko ni sporna. Komu ne bi prekipelo ? Do sedaj smo mislili, da imamo v naši mladi, pravni, demokratični in ustavni državi inšpektorje zato, da ščitijo krajane pred onesnaževalci. V našem primeru se je izkazalo ravno obratno!
Do začetka nove kurilne sezone g. Petkovšek obljublja usposobitev sodobnejše kurilne naprave, izdela-. ne leta 1991, Emov kotel z močjo 9 MW. V njem naj bi še vedno kurili »lesno biomaso«. Tukaj pa je bistvo problema, saj je jasno, da zadnji 2 leti niso kurili biomase in je tudi v prihodnje ne bodo. Podjetje Tisa, ki
dobavlja sporno kurivo, ima poleg ostalih dejavnosti, tudi koncesijo za zbiranje in predelavo lesnih ostankov ter lesnih odpadkov. V vsem tem času boja proti onesnaževanju nam je postalo popolnoma jasno to: za lepimi besedami: lesna biomasa, ko-generacija, čista in poceni električna in toplotna energija... stoji samo interes po tem, da na Duplici hočejo začeti z obratovanjem še večje sežigalnice lesnih ostankov s primesmi, ki niso naravni les. To pomeni, da bo še bolj ogroženo zdravje 5000 krajanov Duplice in tudi krajanov KS Šmarcu, Volčji Potok in Podgorje, torej približno S000 občanov lepega Kamnika. Stari in novejši dimnik stojita v samem centru KS Duplica, zato tudi čistilni filtri ne bodo v zadovoljivi meri zadržali strupenih snovi sežigalnice. V učinkovit nadzor s strani pristojnih institucij, pa že dolgo ne verjamemo več. Emov kotel v bistvu sploh ni moderen kotel, saj se razlikuje od tistega iz leta 1968 samo v skoraj še enkrat večji moči in da ima tisti iz leta 1991 premakljive rešetke.
Krajani Duplice smo odločeni, da bomo preprečili odprtje sežigalnice v naši KS Duplica, saj je družba dobro vedela, v kakšen posel se spušča, zato je prazen izgovor, da mora oskrbovati z elektriko, toploto in paro obrtnike v bivšem Stolu. Občina Kamnik je skoraj v celotni občini napeljala plinovod in sprejela odlok o plinifikaciji, zato krajani ne bomo dopustili onesnaževanja našega lepega kraja. Vsem akterjem, ki stojijo v ozadju in bodo kmalu znani, tudi sporočamo, če moramo mi spoštovati zakone in predpise, še posebno tiste, ki govorijo v prid družb Piroliza in Tisa, naj veljajo zakoni tudi za tiste znotraj Stolove ograje. Zagovarjanja takih stališč, kot jih imajo ti sedaj, so zelo kratko-roična in peljejo v še večje težave, za katere pa ne bomo krivi mi. Sporočamo vam tudi, da je naša volja neomajna in bomo o primeru obvestili tudi Svet Evrope.
Komisija za nadzor del v Pirolizi pri KS Duplica in ogroženi krajani Duplice
Odprto vprašanje za Občino Kamnik - županu občine Kamnik g. Antonu Smolnikarju; občinskemu svetu Občine Kamnik; komisiji za kmetijstvo v občini Kamnik ter Upravni enoti Kamnik glede suše v letu 2001 in odškodnine po njej.
Tako kot se vsi dobro spomnimo, je vso Slovenijo in tudi kamniško kmetijstvo lani prizadela katastrofalna suša, ki nam je naredila ogromno škodo in seje bomo še dolgo spominjali, saj je na naših kulturah pustila posledice še v naslednja leta.
V akcijo odprave škod ste se vključili tudi zgoraj navedeni in zdaj vam postavljam vprašanje glede odškodnine, odgovor pa naj bi dobili še pred pravo naslednjo naravno katastrofo.
S strani župana je bila postavljena komisija, ki je ocenila škodo, jo popisala in uredila ostale formalnosti - od tu naprej pa smo oškodovanci ostali praznih rok. Nobenega glasu iz hiše, kjer so se zbirale naše vloge.
Upam, da tudi v vaših ustanovah velja, da je na uradne vloge potrebno odgovoriti ali pa nas obvestiti, komu je bilo to poslano v nadaljnje delo in reševanje.
Ravno tako pričakujemo, kaj bodo na to delo odgovorili naši predstavniki - delegati kmetijsko gozdarske zbornice tako na občinskem kot tudi območnem nivoju. Do danes njihovega glasu ni bilo posebej zaslediti, prav pa bi bilo, da nas zastopajo, saj so dobili zaupanje na volitvah, kmetje plačujemo prispevke za zbornico, iz nje pa se črpajo tudi njihove sejnine, ki zagotovo niso nizke - tudi tako bi lahko opravičili svoje delo.
Lepo vas prosim, nikar ne recite, zopet teži nekdo - toda vedeti morate, da smo nekateri odvisni samo od tistega, kar pridelamo in iztržimo s svojim delom na kmetiji, nikoli ne trdimo, da ima kdo preveč, da je preveč dobil, samo mi, ki živimo od kmetije, imamo premalo in s tem je ogrožena naša socialna varnost - ali bomo pač morali vprašati, če se tu ne krši kakšnega zakona, mogoče pa celo ustavna pravica biti obveščen.
V pričakovanju odgovora kamniški kmetje
JOŽKO ROMŠAK
Kamniški OBČAN
PREDSTAVLJAMO
25. julija 2002 7
BISERNA MASA V KAMNIKU
7. julija je v župnijski cerkvi na Šutni častni kanonik Maksimilijan Ocepek obhajal 60-letnico duhovništva.
Slavnostni govornik je bil škof msgr. Jožef Kvas, kije poudaril, da je treba v življenju jubilanta šestdesetim letom duhovniške službe prišteti še četrt stoletja priprave nanjo, šele tako lahko ocenimo izjemnost jubileja biserne maše.
Življenjska pot je jubilanta iz rodne Komendske Dobrave vodila na Klasično gimnazijo v Ljubljano, nato je stopil v ljubljansko bogoslovje, pel novo mašo, sledile so postojanke dušno-pastirskega dela, ki so se sklenile v Kamniku, kjer jubilant sedaj živi pri zagrebških usmiljenkah in se še vedno dejavno vključuje v pastoralno pomoč župnije Kamnik.
Biseromašnik je prijeten sogovornik, zato smo ga ob jubileju obiskali in zabeležili z njim pogovor na 7. strani.
Rodili ste se kot osmi (predzadnji) otrok v Komendski Dobravi. Kateri dogodek iz otroških let Vam je ostal v posebnem spominu?
Živo mi je v spominu 28. marec 1928. Zjutraj, pred odhodom v šolo, sem se poslovil od mame, ki je takrat bolehala za vodenico kot posledico opešanega srca. Sedela je v postelji, vsa založena z blazinami. Sredi dopoldneva sem zaslišal iz bližnjega zvonika navček. Zdrznil sem se v slutnji, da naznanja smrt moje mame. To je potrdila učiteljica, ko mi je rekla, naj grem domov. Kot dvanajstletni otrok se seveda še nisem v polnosti zavedal izgube. Ostal je lep spomin nanjo, čeprav nam ni ostala nobena njena slika. Brat Lojze pa je meni in mlajši sestri Pavli na podobico napisal dan njene smrti. Ta podobica, ki je nekaj časa ležala na mrtvi mami, mi je bila dragocen spomin.
Po materini smrti so starejše sestre našle možnost, da ste živeli pri redovnikih lazaristih na Taboru in obiskovali Klasično gimnazijo v Ljubljani, po maturi pa ste stopili v ljubljansko bogoslovje. Prišla je 2. svetovna vojna in italijanska okupacija Ljubljane. V tistem težkem času ste bili posvečeni in imeli novo mašo. Kako se tega spominjate?
Posvečen sem bil na praznik sv. Cirila in Metoda 5. julija 1^42. Naslednjo nedeljo sem imel novo mašo v ljubljanski stolnici. Obakrat je bila od domačih prisotna le sestra Angela. Drugi zaradi hermetično zaprte meje med ljubljansko pokrajino, ki je bila pod italijansko okupacijo in Gorenjsko, ki je bila pod nemško, niso mogli na slovesnost. Kljub temu je bilo v sprevodu zelo veliko v Ljubljani živečih Komendčanov. Slovesnost je povzdignil stolni pevski zbor z ubranim petjem in vsi kanoniki, navzoči v koru. Novomaš-no pridigo je imel komendski župnik Janez Zabukovec, ki se je pred tem vrnil iz nemškega izgnanstva na Hrvaško. Po končani sv. maši pa je običajna go-
stija odpadla. Z vsemi gosti smo se slikali na škofijskem dvorišču, potem pa so brez pogostitve zadovoljni odšli domov. Le najožja družba je imela skromno kosilo na hodniku, ki so ga omogočili domači in dobrotniki z Gorenjskega, od koder so po neznanih kanalih dobrote pretihotapili v Ljubljano. Teh v Ljubljani na karte ni bilo.
Prvo pastoralno službo ste nastopili v koprskem delu tržaške škofije in tam ostali do avgusta 1945. Zakaj tam in ne v ljubljanski škofiji?
V tistem delu ljubljanske škofije, ki je bila pod italijansko okupacijo, ni bilo prostih mest. Te so zasedli iz Gorenjske izgnani duhovniki. Tako sem odšel v tržaško-koprsko škofijo. Rednega dekreta nisem dobil, ampak sem bil sprejet kot gost. Dodeljen sem bil v pomoč župniku Francetu Zlobcu v župnijo Osp pod Črnim Kalom. Leto pozneje sem odšel v kapla-nijo Plavje, od koder sem oskrboval še podružnico sv. Barbaro in kaplanijo Škofije, ki je takrat spadala v župnijo Lazaret-Bertoki. Za slednjo mi je škof msgr. Antonio Santin v dekretu podal pogoj »La predica sara bilingue - pridiga bo dvojezična«. Tega verniki niso marali, saj so mojemu predhodniku, ki je pridigal samo v italijanščini, odrekli gostoljubje. Zahtevo škofa in interes vernikov sem rešil tako, da sem prvo nedeljo takoj po končani slovenski pridigi oznanil, naj tisti, ki želijo italijansko, počakajo po sv. maši. Pa ni bilo nikogar in zadeva je bila rešena. Po vojni je meja med cono A in B razdelila moje delovno področje. Kako ne-življenjska je bila, kaže dogodek, ko smo pri pogrebu nekega župljana morali kar štirikrat prečkati mejo.
Na željo škofa Vovka (takrat je bil še generalni vikar) ste se vrnili v ljubljansko škofijo. V župniji Šmartno pri Litiji ste delovali prvih deset povojnih let (do 1955), na Polšniku pa nadaljnja štiri leta.
Razmere po vojni so bile zares težke. Dodeljen sem bil v župnijo Šmartno pri Litiji. Nekaj časa sem bil celo vikar namestnik, saj oblast dekanu Antonu Gorniku ni hotela dati pristanka za delo. Vzrok je bil nenavaden, pa tudi značilen. Predsednik Krajevnega ljudskega odbora je imel obremenilno preteklost. Pred prihodom Nemcev, pomladi leta 1941, je prišel k dekanu, da bi dal smreko za mlaj Nemcem na čast.
Dekan kot zaveden Slovenec ga je pognal iz župnišča. Po voj-
ni prisotnost take priče v kraju za političnega funkcionarja ni bila primerna, zato se ga je želel odkrižati s premestitvijo drugam.
Po desetih let bivanja v Šmartnem sem na željo škofa Vovka sprejel župnijo Polšnik. Bližala se je stoletnica prikazovanj v Lurdu, na Polšniku pa je edina župnijska cerkev posvečena lurški Materi Božji.
Določenega dne sva z dekanom na vozu in z najnujnejšo opremo krenila na Polšnik. Z druge strani je peš prišel dotedanji župni upravitelj Stanislav Šinkovec z matičnimi knjigami v nahrbtniku. Primopredaja se je tako izvršila na cesti v pičli minuti, saj razen nujno potrebnih reči v cerkvi ni bilo kaj pogledati in vpisati. Toda tam so bili ljudje, ki so se prihoda stalnega župnika razveselili. Ko sem bil župnik na Polšniku in je potekala procesija sv. Rešnjega telesa, so na znamenje pod cerkvijo priletele čebele v roju in sedle na kapelico. Tako so bile tudi čebele deležne blagoslova. Tisto leto so bile zelo delavne. Tako so mi omogočile, da sem si lahko kupil lep motor PUCH 175, ki mi je zelo olajšal dušno-pastirsko delo. Jaz sem se ga veselil, oblasti pa je šel na živce. Zaradi »domnevne« kršitve cestno prometnih predpisov so me olajšali za nekaj denarja.
Po štirih letih ste odšli v Železnike in sprejeli v soupravo še župniji Zali lA)g in Dražgoše. Verjetno novejša slovenska zgodovina ne bo mogla mimo dejstva, da ste prav Vi z župljani Dražgoš izbojevali eno najbolj odmevnih bitk -bitko za novo cerkev v Dražgošah. Komunistična oblast si je Dražgoše izbrala kot vzorčni primer proslavljanje bitke, kije po nemškem maščevanju prinesla v srca mater, žena in otrok žalost nad pobitimi sinovi, možmi in očeti, preživelim izgnanstvo, kraju pa porušenje in uničenje.
Po vojni domačini Dražgoš niso sprejeli socialistične zamisli o zadrugi po vzoru ruskih kolhozov. Oblast jim je zato odrekla pomoč, vzeli so jim celo živilske karte in izvajali obvezno oddajo živine. V tem ni bilo nobenega sočutja do nedolžnih žrtev in uničene vasi. Vaščani so s svojo pridnostjo obnovili vas in postavili zasilno cerkev v baraki. Leta 1960 sem se začel z župljani pogovarjati o gradnji nove cerkve. Za oblast je bilo to moteč element v »partizanskih« Dražgošah. Na vse načine so ovirali in zavlačevali postopke, kar pa ni omajalo vztrajnosti župlja-nov Dražgoš. Davčna uprava mi je poskušala naprtiti kaznivo dejanje, češ, da sem »nezakonito« zbiral denar za cerkev in na tej osnovi hoteli zapleniti denar, ki smo ga kot varščino položil na banko. Med župljani Dražgoš je TNZ  opravljal zasliševanja, da
bi našli kaj obremenilnega proti meni. Ker s tem niso prenehali, so župljani poslali delegacijo na Komisijo za verske skupnosti in izrazili svoje ogorčenje nad postopki, ki so jih izvajali z namenom, da ne bi prišlo do graditve cerkve. Protest je uspel in denar je bil sproščen. Še vedno pa so redno zasliševali in ustrahovali mene in posamezne župljane ter želeli, da bi odstopil od namere za gradnjo cerkve. To se ni zgodilo in dobili smo lokacijo ter gradbeno dovoljenje. Na praznik sv. Luka je škof Lenič blagoslovil temeljni kamen. V listino smo takrat zapisali: »Da se zacelijo rane sovraštva, naj se iz te cerkve razlivata v vsa srca LJUBEZEN IN MIR!
Zrasla je cerkev kot skupno delo arhitekta Toneta Bitenca in slikarja Staneta Kregarja v spomin na dražgoške žrtve. Posvetil jo je škof "dr. Jožef Pogačnik na binkošti 2. junija 1968. To je bila po vojni prva povsem nova cerkev z oltarjem. Pozneje je bila cerkev še polepšana z nekaterimi dopolnitvami (krstilnik, orgle), 8. 9. 1971 je škof Lenič ob vhodu v cerkev blagoslovil tudi spomenik padlim Dražgošanom. 26 let po vojni so nedolžne žrtve partizanske nespameti in nemške krutosti dobile spomenik.
(op.: Jubilant je vse to lepo opisal v svoji knjigi »Dni premišlja, ki so bili ....« in je izšla pri založbi Družina v Ljubljani)
G. biseromašnik rad pove, da se je v letih njegovega življenja veliko spremenilo v družbenem, političnem in tudi cerkvenem življenju. Posebej omeni, da nas je dvakrat obiskal papež Janez Pavel II. in ob svojih pastoralnih obiskih pozval krščanske laike k bolj smelemu vključevanju v družbeno življenje in tudi politično odločanje, iz katerega so
Jubilant med sv. mašo v Domu starejših občanov v Kamniku, kjer pastoralno pomaga.
bili v času komunističnega eno-umja izključeni. Le tako se bo oblikovala skupnost, ki ne bo nikogar zapostavljala in bo v korist ljudi pri gradnji lepše slovenske prihodnosti.
Kamniški občan čestita Ijubi-lantu in mu želi zdravje in veliko prijetnih trenutkov v naši sredini.
Pripravil DANIJEL BEZEK
Novomašnik Maksimilijan Ocepek 12. 7. 1942. Levo od njega komendski župnik Janez Zabukovec, desno sestra Angela in »Žanova Rezka«, kije posredovala pri vodstvu stolnice, da je nova maša potekala tam. V ozadju bo-goslovci iz Komende. Trije so postali žrtve vojnih in povojnih pobojev.
Mavrica - tokrat malo drugače
Go. častni kanonik s škofom J. Kvasom, duhovniki, redovnicami in narodnimi nošami na dan biserne maše. Skrajno levo v prvi vrsti nekdanji župnik v Ospu pod Črnim Kalom F. Zlobec, kije daljnega leta 1942 sprejel jubilanta v svojo župnijo.
Ali so otroci še vedno naše največje bogastvo?
Na to vprašanje skušamo odgovoriti starši, ki smo vključeni v Društvo IRIS. Odgovor seveda ni enostaven, saj o pravicah, ki naj bi jih imeli naši otroci, še nikoli do sedaj nismo toliko govorili in istočasno toliko dvomili. Kljub temu, da nam vlada zatrjuje eno, je v praksi stanje zelo žalostno, včasih že skoraj alarmantno. Zato smo se odločili, da naše društvo predstavimo širši javnosti. Vsi starši smo bili enotnega mnenja, da se je potrebno predvsem predstaviti otrokom, zaradi katerih obstajamo. 19. junija letos smo v sodelovanju z Zavodom za usposabljanje invalidne mladine Kamnik izkoristili priložnost zaključka šolskega leta, ki nam jo je ljubeznivo ponudila direktorica ga. Zdravka Slavec in ravnateljica ga. Ana Zadnik in ob pomoči do-natorjev društva IRIS (podjetji Kolinska in Zvijezda ter kamniški ansambel Arche) mladostnikom podelili sicer skromna darila za njihov trud preko celega šolskega leta ter jih seznanili z dejavnostjo našega društva. Mogoče nas bodo v bodoče želeli kdaj poprositi za pomoč, česar bomo seveda zelo veseli.
Torej - smo Društvo za,pomoč in zaščito otrok »Iris« kot nevladna in resnično popolnoma neprofitna organizacija ter edino tovrstno društvo na območju Kamnika.
Samo ime smo si izbrali po grški boginji mavrice, saj nas je ob ustanovitvi in nas seveda še danes vodi misel, da je pošteno in prav, da vsakemu otroku poskušamo omogočiti vsaj košček mavrice. Pravljice nas namreč učijo, da ob koncu
mavrice čaka lonec zlata.....Naše poslanstvo pa
ni v tem, da otrokom in njihovim staršem zagotovimo lonec zlata, namen našega delovanja je pomagati otrokom in njihovim staršem v situacijah, katerim sami morda niso kos ali pa bi si z izpostavljanjem nakopali morda še večje težave.
Naša primarna dejavnost je torej pomoč na pravnem področju, kjerkoli jo otroci oziroma njihovi starši potrebujejo. Zal je eden izmed najpogostejših primerov tudi kršenje pravic otrok v šoli. Neredko se zgodi, da pri konfliktnih situacijah, ko otroci želijo uveljavljati svoje pravice, le-te v sistemu hitro zbledijo ali pa se ob poskusu uveljavitve le-teh pojavijo neupravičene sankcije in to običajno na način, kot ga poznamo še iz predhodnih sistemov - npr., da so otroci indirektno oškodovani pri ocenjevanju ali postanejo dežurni krivci za vse, kar se ne-željenega dogodi, so izpostavljeni posmehu, kaznovani ipd.
Več ali manj poskušamo pokriti vsa področja kršenja otrokovih pravic, odvisno od specifičnosti primera, zato pa sodelujemo tudi z drugimi sorodnimi društvi po drugih regijah.
Želimo si, da bi tudi druge otroke in starše lahko razveselili z glasbo ali kakšno drugo pozornostjo, predvsem pa bi bili zelo veseli, če bi nas otroci oz. njihovi starši poklicali ob kakršnihkoli problemih, ki jim morda sami niso kos (031-477-596 in 041-769-338).
Društvo za pomoč in zaščito otrok Predsednica SILVA CEGNAR
8        25. julija 2002
PREDSTAVLJAMO
Kamniški OBČAN
Ansambel bratov Poljanšek praznuje 30-letnico obstoja
VEČNO MLADOSTNI IN PRILJUBLJENI
Po kačje ovinkasta cesta se vije skozi Tuhinjsko dolino. In najbolj nepregleden ovinek je med hišami Srednje vasi, kjer so doma veseli glasbeniki - Poljan-škovi bratje. Vas je od Kamnika oddaljena sedem kilometrov, zato so vaščani vsakodnevno povezani s svojim mestom oziroma občinskim središčem. Tako je tudi marsikatera melodija ansambla namenjena Kamniku, njegovim prebivalcem in planinam, ki ga obdajajo.
Ansambel bratov Poljšanšek je najstarejša tovrstna narodno-zabavna skupina v občini in praznuje 30-letnico uspešnih nastopov. V ta namen so imeli letos že 20 nastopov na Štajerskem in Koroškem. In v naslednjem obdobju bodo prekrižarili Dolenjsko, Gorenjsko, Primorsko ...
Začeli so kot veselična glasbena skupina. Fantje so do leta 1988 posnemali Slakove glasbene spretnosti, a so uvideli, da tako ne gre več naprej. Tudi za
1989, zvrstilo v ansamblu petnajst glabenikov.
Zdaj sestavljajo ansambel bratje Rudi, Danilo in Miro Poljanšek, ki se je pridružil leta 1977. Poje drugi bas in igra na trobento. Fortunat Hribernik igra klarinet in poje prvi bas, Roman Komatar iz Podgorja pri Kamniku je igral ritem kitaro. Po enajstih letih je zapustil skupino. Septembra 1999 ga je zamenjal Roman Lukanc iz Kamnika. Lani ga je ljubezen pritegnila v Slovenj Gradec. Je odličen kitarist in enakovredno igra narodne ali zabavne melodije. Filip Kranjec iz Vnanjih Goric z Notranjskega je pel prvi tenor in igral na klaviature. Skupino je zapustil lani. Zamenjal ga je enakovreden pevec in kla-viaturist Maks Kresnik iz okolice Šmarja pri Jelšah.
Leta 1992 so si na Ptujskem festivalu priigrali prvo nagrado strokovne komisije in prvo nagrado občinstva. Istega leta je ansamblu na festivalu v Vurber-
Zadnja, manjša zasedba Poljanškov, ki igra in poje predvsem na svatbah ter različnih obletnicah. Od leve proti desni sta Danilo in Rudi Poljanšek, najnovejši član ansambla Maks Kresnik in Roman Lukanc.
igranje na veselicah so imele čedalje več ponudb skupine, ki so bile dobro zapisane pri strokovnih komisijah. Na tovrstnem glasbenem področju je nastala velika konkurenca in potrebno je bilo dvigniti kakovost. Poljanski so se potrudili in leta 1989 izdali prvo kaseto pod naslovom Tuhinjska dolina. Posvetili so jo torej svoji dolini. Pesem s te kasete Harmonika je zmagala na Loj trci domačih. Besedilo je napisal Ivan Malavašič, uglasbil ga je Rudi Poljanšek, ki je tudi vodja ansambla. Potem je šlo uspešno navzgor.
In zdaj malo zgodovine ansambla. Leta 1971 sta skupino ustanovila Rudi Poljanšek in njegov brat Danilo. Rudi igra na harmoniko in poje, Danilo igra bas kitaro in piha na bariton. Obenem poje in na prireditvah hudomušno povezuje program. Nekaj časa je pel in igral na bas kitaro Marjan Vrhovnik iz Mengša. Janez Pavlic iz Buča je pel drugi tenor, Andrej Grgec iz Stahovice je igral ritem kitaro. Takšna zasedba je bila do leta 1977. In potem se je, do leta
ku strokovna žirija podelila drugo nagrado. Dve leti pozneje so v Števerjanu dobili prvo nagrado za najboljši.trio z večglasnim petjem. Leta 1997 so dobili v Šentjanžu pri Dravogradu drugo nagrado strokovne komisije in prvo nagrado občinstva. Bili so tudi trikratni zmagovalci Loj-trce domačih in leta 1997 prejemniki bronastega slavčka v Domžalah. Leto pozneje so si tukaj priigrali in pripeli rubina-stega petelina.
Drugo kaseto so izdali leta 1992, tretjo pod naslovom Poj-te zvonovi tri leta pozneje. Istoimenska melodija je bila večkrat na prvem mestu lestvic lokalnih radijskih postaj v Sloveniji. Lani so izdali četrto kaseto z naslovno melodijo Kje si očka moj. Besedilo je napisal Malavašič, glasbo Rudi Poljanšek. Čas teče in z njim se vrstijo uspehi, številni nastopi, prijetna srečanja s poslušalci. Poljanski so zabavali svate na več kot 400 svatbah in imeli več kot tisoč dvesto drugih nastopov. Najraje pojejo, igrajo in trosijo šale pred domačim občinstvom po
Sloveniji. Posebej prijetno se počutijo, ko igrajo in pojejo na veselicah v svoji vasi, po bližnjih naseljih, v Kamniku. Ob takih priložnostih se zbere staro in mlado. Fantje so pač zrasli iz naroda in se zanj radodarno razdajajo. Takrat mladež pleše stare in sodobne plese. Tako je bilo tudi na nedavni veselici v Srednji vasi. In Poljanski ne ostanejo le v Sloveniji. Odpravijo se tudi čez državno mejo. Sosedom dokažejo, da Poljanski zmorejo veliko in včasih še več...
Vaje imajo pri Poljanškovih v Srednji vasi. Dom stoji v vznožju Martinkovega hriba, od tam seže pogled čez vso vas. Tu je bil doma oče Rudolf. Z druge strani zapira dolino Srenjska gora in v njenem vznožju je rojstni dom mame Poljanškovih bratov. Vse je kot na dlani. In tukaj domujeta domačnost ter veselje do glabe.
Pred dvema letoma so izdali peto kaseto in zgoščenko z naslovom Skupaj za vedno. Poslušalci so jo z veseljem sprejeli. Poje o zakonski zvestobi, ki je v sodobnem svetu vse preveč vprašljiva. Sicer pa mi je vodja anssmbla Rudi Poljanšek posebej omenil svojo skrb za ustvarjanje besedil, ki pri poslušalcu vzpodbujajo moralne vrednote.
Večino pesmi je za to priložnost uglasbil Rudi, nekatere pa brat Danilo ter Filip Kranjec.
Praznovanju 30-letnice so posvetili celo letošnje leto z nastopi po vsej Sloveniji. Sklepno prireditev pa bodo pripravili 14. decembra letos v Kamniku. Za jubilej pripravljajo tudi šesto kaseto in zgoščenko. Poudarek bodo dali odmevnim besedilom z moralnimi vrednotami. Ljubiteljem pa bodo ponudili tudi venčka svojih najbolj uspelih polk in valčkov.
Da imajo Poljanski privržence na različnih koncih Slovenije priča dejstvo, da se bodo na kamniški koncert pripeljali Korošci, Primorci, Belokranjci ... In da bo vez med ljubitelji njihove glasbe trdna, nameravajo nadaljevati svoj stil, poudarja Rudi Poljanšek.
Poljanske pogosto videvamo in poslušamo na televiziji, njihove melodije vrtijo radijske postaje. Zadnje čase so se odpovedali nastopom na festivalih na-rodnozabavne glasbe, saj dajejo prednost novim, mlajšim glasbenim skupinam.
Za nekatere Slovence je Tuhinjska dolina bližnjica za potovanje proti Štajerski ali Gorenjski. Da bo vožnja skozi dolino, skozi Srednjo vas in druge kraje
Člani narodnozabavnega ansambla bratov Poljanšek do leta 1999. Od leve proti desni so: bratje Danilo, Miro in Rudi Poljanšek, sledijo Fortunat-Forti Hribernik, Roman Komatar in Filip Kranjec.
prijetnejša, da bo čas minil hitreje, bo verjetno marsikateri voznik vstavil v kasetofon melodije z resno, zabavno ali na-rodnozabavno glasbo. Odvisno pač od okusa posameznika. In tisti, ki boste ob vožnji skozi Tuhinjsko dolino poslušali kaseto Ansambla bratov Poljanšek, se spomnite, da so oni doma
prav tam, kjer je največji ovinek v dolini in kjer so se hiše zrinile tik pod glavno, vedno bolj prometno cesto. In to je v Srednji vasi. Poljanski ostajajo večno mladostni ter priljubljeni. Pester je vsak dan, če si na daleč poznan.
FRANČEK ŠTEFANEC
Kamniški naraščajniki s starši na izlet v Podkoren
NK Kamnik pod vodstvom trenerja mlajših kategorij g. Spasiča je 23. junija organiziral enodnevni družinski izlet v Podkoren, vas, ki je bolj znana po smučarskem tekmovanju kot po organizaciji nogometnega turnirja. To pa ne drži popolnoma. Športno društvo »Vaniše« iz Podkorena je že drugič zelo uspešno organiziralo nogometni turnir za mlajše kategorije, na katerem je sodelovalo 8 ekip iz Sladkega vrha, Jesenic, Kranjske Gore, Podkorena in Kamnika. Kamniški ekipi sta osvojili skupno 1. mesto in prejeli zelo lep pokal, kar niti ni toliko pomembno. Bolj pomembno je, da je bil turnir namenjen druženju ter spoznavanju novih prijateljev in kolegov iz drugih delov Slovenije.
Srečanje in druženje je potekalo na lepo urejenem športnem parku nad vasico Podkoren nasproti smučarske FIS proge. Med potovanjem na avtobusu od predstavitvi in spoznavanju družin in
družinskih članov nogometašev, se je avtorju tega dopisa porodila misel in je v verzih predstavil družine in družinske člane, kar je razvidno iz spodaj napisanih verzov.
Na sliki nogometaši U-13 in U-8 NK Kamnik, ki so osvojili L mesto.
Ansambel bratov Poljanšek iz leta 1974. Od leve proti desni so: Marjan Vrhovnik iz Mengša, Sandi Glavač iz Bakovnika, ustanovitelja skupine brata Rudi in Danilo Poljanšek iz Srednje vasi, in Janez Pavlic iz Buča. V tej zasedbi bodo nastopili tudi na glavni prireditvi v počastitev 30-letnice, ki bo decembra letos v Kamniku. Da so šli s časom, pričajo tudi njihove pričeske.
Družino Zaje zastopa Mare, ki se spozna na flavte in kitare. Z bratom Tomažem rad brca žogo, vendar oba uporabljata le levo nogo.
Družino Vidergar zastopa Domen, zanj pravijo, da je fant zelo skromen. Jaz pravim, da je to gola laž, to nam je povedal njegov brat Andraž-
Družino Ravnikar zastopa Miha, ki vedno nekaj brezveze zaštriha. Zato ga mamica včasih krega, to nam je povedal njegov kolega.
Družino Lukanc zastopa Klara, ki rada vedno nekaj začara, pri tem ji bratec David pomaga, tako da lažje čarovnijo premaga.
Družino Šerifovič zastopa Emir, ki včasih v hišo vnaša nemir. Zato se potrudi njegov brat Admir, da je v hiši ponovno red in mir.
Nejc zastopa družino Komotar, pa čeprav bo šele šest let star. Korajžen je zelo, to ni nobena dilema, brata Matica včasih zagrabi trema.
Družino Novak zastopa Ana, ah njo pustimo, ker je še zaspana. Raje pokličimo bratca Anžeta, ki v vrtcu rad lasa dekleta.
Anže zastopa družino Veršnikove, za izlet sije kupil kopake nove. Upajmo, da bodo zdržale do nove sezone, zato, ker imajo železne krampone.
Družino Belavič zastopa Žan, včasih deluje kot bi bil zaspan. Vendar to je napačna ocena, kajti družina Belavič nikoli ni lena.
Družino Zverotič zastopa Sojo, ki rad skače čez sosedovo ograjo. Vedno takrat, ko hodi po žogo, si zvije prst ali celo nogo.
Družino Drenik zastopa Matej, kamniški nogometaš je bil že prej. Dober trener bo, tu ni dileme, pa čeprav s koleni on ima probleme.
Robin zastopa družino Pantič, poglejte ga, kako dober je ta fantič, vendar bo zrastel v velikega fanta, vsaka tašča bi ga rada imela za zeta.
Družino Tadič zastopa Sašo, ki na igrišče vedno prinese flašo. Vanjo si mrzlo vodo natoči, da si med igro ustnice zmoči.
Anže zastopa družino Golob, včasih zajamra, da ga boli zob. Samo takrat, ko ga oči krega, ker ne uboga trenerja ne njega.
Družino Učakar zastopa Valentin, včasih je po treningu čisto hin. Ko pride domov takoj se vleže, niti kopačk si včasih ne odveze.
Uroš je zastopnik družine Vengust, ki so si za en dan vzeli dopust. Radi bi se naužili planiške narave, ta drugi sin je odšel na priprave.
Med nami je tudi Majnikova družina. Tudi oni so poslali na pripravo sina. Dokler se sin Jan ne vrne s terena, njihov zastopnik bo mami Irena.
Samo trije smo še ostali,
ki bomo sami sebe zastopali.
To dejansko ne bi bilo pošteno in fer,
da ne bi bili omenjeni Ernes, jaz in šofer.
M1LENKO SPAS1Ć
Kamniški OBČAN
ZANIMIVOSTI
25. julija 2002 9
Na kavi z Dušanom Orehkom
Svoboda v modrini neba in morja
Neprekinjeno potovanje v neskončno modrino. Modrino neba in vode. Razpreti jadro in uživati svobodo, neizmerno veličino, neukrotljivo energijo, vso lepoto, zadnje oaze miru, kjer ne veljajo zakoni, ki jih postavlja človek. Samota, dragocena spoznanja, nepozabni prijatelji... Pustolovska žilica, kije in še vedno išče. Jadralni padalec, potapljač, wind-surfer, kajakaš na divjih vodah, gornik. Nekdaj alpinist in gorski reševalec. O skrivnostih vode in zraka sva poklepetala z Dušanom Orehkom-Duletom na deževen popoldan, ko je Duleta vreme primoralo, da je vzel 'dopust'.
Kaj Vam pomeni svoboda?
Hja, zanimivo vprašanje. Sam se skozi moje športe, ki se vsi dogajajo v naravi, sproščam, prinašajo mi neko notranje zadovoljstvo. Na ta način si polnim baterije. Spoznal sem kar nekaj športov, za katere lahko rečem, da jih obvladam in se z njimi lahkem ukvarjaš le v naravi. Vse to je res neke vrste osvobajanje, bezanje iz 'krute realnosti', (smeh)
Zakaj ekstremni oziroma alternativni športi? Želja po dokazovanju sebi, drugim ali raziskovanje novih področij, doživljanje nevarnosti...
Besedna zveza 'ekstremni športi' je po mojem mnenju nastala bolj po sili razmer, čeprav so dejansko v neki meri res alternativni športi, nevarni so pa le toliko, kolikor je človek, ki se ukvarja z njimi, nevaren. Pri tako kakovostni opremi, kot jo imamo danes, je najbolj nevaren faktor človek. Če letiš v nepravem vremenu, se pregloboko potapljaš, če voziš kajak v previsoki vodi ... Ti športi se mi ne zdijo nevarni, zavedati pa se moraš svojih meja ... Šport je bil zame vedno način življenja. Tovrstni športi so me vedno privlačili, športi v naravi, kjer si odvisen od samega sebe, mi predstavljajo izziv. Poskusiš in vidiš, če ti ustreza ali ne. Težko rečem, kdaj se je začelo. Takoj po osnovni šoli sem začel z aktivno hojo v hribe, ki se je kmalu prelevila v alpinizem. Zagotovo so bili dobro izhodišče za vse moje športe taborniki. V taborniških vrstah, kjer sem bil zelo aktiven, so me naučili preživljanja kakovostnega prostega časa v naravi.
Starosta raziskovanja morskih globin Cousteau naj bi dejal, da lahko včasih mali dogodek spremeni način našega življenja, če imamo srečo, da se tega zavedamo. Pri vas torej ni bilo tiste malenkosti, ki bi bila odločilna?
Težko je reči, saj je v vsaki stvari majhen dogodek. Če se navežem na jadralno padalstvo. Bil sem med prvimi desetimi, ki so se začeli ukvarjati s tem, vendar prav po naključju. Januarja 1987 sta bili v Sloveniji dve jadralni padali in enega je imel znanec, ki me je povabil, da naj poskusim. In sem. Letiš, pa te 'potegne', čeprav je danes drugače. Takrat smo bolj skakali s hribov, zdaj pa res letimo. Prijatelj, ki je mojster potapljanja, me je povabil na potop in ker so bila območja, kjer smo ponavadi surfali, zaradi vojne na Hrvaškem nedosegljiva, radi pa smo bili na morju, sem se odzval vabilu in začel s potapljanjem. To so mala, a hkrati velika naključja ...
Je tudi ta zanimiva povezava nebo-voda naključna? Ponavadi je odločitev višina ali globina...
Sama se potapljaš in lahko ti zagotovim, da so občutki- pri jadralnem padalstvu zelo podobni, čeprav sta dva različna elementa. Ko letiš, imaš ogromno prostora, drsiš čez nebo, toliko bolj je to intenzivno pri jadralnem padalu, ko nimaš motorja, si v tišini ... Ravno tako je pri potapljanju, imaš prostor, oboje predstavlja svobodno gibanje, neko prvobitnost ... No, res je, da nismo ne ptice ali ribe, je pa nekaj posebnega in te zelo potegne. Če upoštevaš določene zakonitosti, smeri vetra, pravo globino, greš lahko, kamor hočeš.
Se z jadralnim padalstvom ukvarjate profesionalno?
Da, z jadralnim padalstvom si že šest let slu-
POLETNI UTRINKI
šolskim letom »zmanjka« časa. Tako se naše igrišče lahko spremeni v plažo, radi modeliramo z mivko, raziskujemo travnik, se igramo na različnih igralih, skačemo s kolebnicami, brcamo žogo, slikamo z barvami, uh, samo da zajamem sapo, rišemo s kredami, pojemo in igramo na instru-
mente, ki smo si jih izdelali, se hladimo s sladoledom ...
Le kdo bi lahko naštel vse dejavnosti. Vsak dan je novo doživetje. Želimo si le dolgih, lepih, sončnih poletnih dni.
Vzgojiteljica EDA CADEŽ
Voda, voda, vsepovsod polno vode
žim kruh, z drugimi športi se ukvarjam le ljubiteljsko. Poučujem začetnike, preizkušam opremo, sodelujem v izpitnih komisijah na republiškem nivoju ...
Koliko pa je navdušencev za jadralno padalstvo?
Zadnja tri leta število tečajnikov stagnira. Pred desetimi leti je bil to modni šport, pravi bum, tako da smo lahko letno izšolali tudi do 150 tečajnikov. Jadralno padalstvo ni več v vzponu, ni modno, ampak tisti, ki pridejo, večinoma tudi ostanejo. V Sloveniji je ta hip 12 šol, ki so združene pod okriljem Zveze za prosto letenje, delamo po enotnem programu, ki je sodoben in smo evropsko priznani. Imamo dober renome v Evropi in letimo tudi zelo dobro opremljeni.
Za hip se ustaviva pri Kamniku. Kakšni so pogoji za letenje v naši občini? Obstaja možnost za kakšno središče jadralnih padalcev v naši bližini?
Poskusi so bili in tudi dalo bi se kaj narediti. Dejstvo je, da ima Kamnik hribe. Kamniški vrh velja za zibelko jadralnega padalstva v Sloveniji, vendar je zamrlo, ker je potrebno iti peš gor, bili pa so tudi problemi z nekaterimi lastniki zemljišč. Dobro izhodišče bi lahko bila Velika planina, čeprav je zelo zahtevna za letenje oz. ni vedno pravo vreme. Poskusi v tej smeri so bili že narejeni, vendar ni bilo dovolj interesov z vseh strani. V naši bližini pa je trenutno ena izmed najbolj frekventnih jadralno padalskih in zmajarskih točk Ambrož pod Krvavcem.
Kako dobri smo Slovenci v jadralnem padalstvu v evropskem merilu?
Problem slovenskih padalcev je, da premalo letijo v tujini, ker nimajo močnih sponzorjev, saj je to šport, ki ga je medijsko težko pokriti. Recimo v kraljevski disciplini fantje štartajo na Veliki planini, pristanejo pa v Kranjski Gori. Da pa naši fantje dobro letijo, so pokazali že na marsikateri tekmi svetovnega pokala, na splošno gledano pa se uvrščamo v prvo tretjino tekmovalnih rezultatov.
Marsikdo je s svojo službo nezadovoljen in če bi pogledal vas, bi lahko rekel, glej ga, malo gre letet, kako uživa. Je vaša služba idealna?
Do neke mere res, a idealne službe ni. S svojim delom sem pa res zelo zadovoljen, čeprav si včasih že rečem, da bi bilo potrebno počasi prenehati, poklicno namreč. Vedno bolj pogosto se borim z nervozo, bojaznijo, kje bo kdo pristal, bo vse v redu ali ne, včasih sem bil bolj brezskrben, sedaj pa se že pozna vpliv poklicne deformacije. Se zgodi, da grem nervozen že od doma, pa čeprav je vse v redu. Pred tem sem imel servis športne 'opreme, kjer je bilo veliko dela, a sem zelo užival. Po spletu okoliščin sem se odločil, da se bom ukvarjal le še z jadralnim padalstvom.
Zanimivo, saj bi pričakovala, da je na začetku prisotnega več strahu.
Niti ne, čeprav je danes boljša oprema, se ti z leti nabere toliko izkušenj, da postaneš bolj previden, vidiš strah, kjer ga ni ...
Se vaš dopust prepleta s službo ali počnete takrat spet nekaj čisto tretjega?
Smeh ... Skoraj ni razlike, le da skoraj vedno potrebujem špedicijo, da mi odpelje opremo na dopust. Z družino že leta hodimo na dopust v Viger na Pelješac, kjer je zbirališče surferjev. Deska in jadro, potapljaška oprema gre tako ali tako zraven, s padalsko druščino gremo na bližnji hrib nekajkrat tudi letet, okoli pa se vozimo s kolesi. Skratka, dopust ves čas v gibanju. Tam je ogromno športnikov in dobro vzdušje. Dopust skoraj tako kot služba, le da je bolj sproščeno, ker vse delaš le zase.
Kje pa se rojevajo projekti? Na dopustu v druščini prijateljev?
Res je, da pripravljamo nekaj zanimivih projektov. Avgusta imam v načrtu izvesti v družbi dveh prijateljev eno bolj zahtevno avanturo od najnižje do najvišje točke v Sloveniji v eni etapi. Potopili se bomo do najgloblje točke v slovenskem morju, 38 metrov pred Piranom, se odpeljali s kolesi do Mojstrane, se povzpeli z
gorskimi kolesi v dolino Vrat, _
čez severno steno po slovenski smeri splezali na Triglav in poskusili odleteti s Triglava v Bohinj. Trenutno pa smo sredi projekta, pri katerem bomo s prijatelji poleteli s petdeset slovenskih dvatisočakov. Naredili bi lahko še marsikaj, če nam ne bi zmanjkovalo časa. Prijatelj Boštjan je kovnica idej in mislim, da bomo še marsikaj doživeli ...
Ste si kdaj postavili starostno mejo, do kdaj se boste 'igrali'?
Ne, nimam meje. Dokler bom zdrav, bom letel in se potapljal ...
Dule ima še ogromno načrtov. Vse bolj ga privlači tehnično potapljanje, prihodnje leto se odpravlja na letenje na Kavkaz, v mislih pa že snuje načrt poleta z enega šesttisočaka v Andih. Kljub kočljivim situacijam, ko te je strah, ti gre za nohte, ko odločajo izkušnje in trezna glava, ne bo odnehal, saj to ni v njegovi naravi. Poskuša izkoristiti prav vsak trenutek, saj ve, da prijateljska druščina in nepozabna doživetja še kako polepšajo življenje.
BOJANA KLEMENC
ZARJA
KOVISooo.
Pooblaščeni upravljalec plinovodnega sistema v Kamniku
je pravi naslov za vse, kar je potrebno, da boste kuhali, se greli in hladili na zemeljski plin
določitev plinskega priključka • podpis pogodbe za dobavo plina izdelava projektne dokumentacije izvedba plinske instalacije pooblaščeni servis za plinske peči dežurstvo 24 ur vsak dan
UREDIMO VAM KOMPLETNO VSE TER NUDIMO UGODNE PLAČILNE POGOJE.
Poleg navedenega pa izvajamo vse strojne in elektro instalacije, ključavničarska, steklarska in pleskarska dela.
Za informacije nas pokličite po tel. 01-8308608, 041-245-936 oziroma 041-633-779, 041-677-341.
Ameriška zakonca Cortenter Wally in Terroe na obisku pri svojih varovankah v Kamniku
Navdušena nad srednjeveškimi znamenitostmi
Prve dni julija sta prišla na obisk v Kamnik zakonca iz Modesta pri Californiji. Srečala sta se s svojimi varovankami - dijakinjami, ki so v Ameriki obiskovale gimnazijo in tam tudi maturirale, živele pa so pri tej družini. Pri zakoncih Carpenter je končalo šolanje že 11 deklet, med njimi sedem Slovenk, tri iz Kamnika, in sicer: Irena Šik, Ana Zdešar in Anka Macura. Vse tri so skupaj z Alenko in Andrejo Potnik popeljale goste po Kamniku in okolici.
Božo Matičič je predstavil vrsto zgodovinskih in drugih znamenitosti Kamnika. Ogledali so si mestno jedro, Mali grad, Šutno, Sadnikarjev muzej, nekatere spomenike in obeležja, stari grad ...
Zakonca iz Amerike sta pohvalila slovenska dekleta, ki so zelo pridna, disciplinirana in
izredno vestna. Prihodnje leto bosta sprejela dekle iz Pirana. V Sloveniji, ki sta jo obiskala tretjič, sta v desetih dneh obiskala Primorsko, Prek-murje in tudi Kamnik. Ogledala sta si kraje, kjer živijo dijakinje, ki so živele v času študija pri njima. Naša dežela se jima zdi izredno lepa, ljudje so prijazni, posebno navdušena pa sta bila nad srednjeveškimi znamenitostmi našega mesta, saj tega v Ameriki ne poznajo. Zelo pozorno sta si zato ogledala Sadnikarjev mu-
Po ogledu Sadnikarje-vega muzeja z leve tretja v prvi vrsti ga. Wally in poleg nje g. Terroe Cortenter skupaj s spremljevalci.
zej in prisluhnila razlagi dr. Nika Sad-nikarja o nastanku takega zbiranja muzejskih vrednot.
Zagotavljata, da se bosta še vračala v Slovenijo, tudi s svojimi vnuki, saj imata tri otroke, dva fanta in dekle, ki so že odrasli.
STANE SIMŠIČ
KAKO DOBRO POZNAMO SVOJO OBČINO?
V prejšnji številki Občana je bila objavljena fotografija naselja Poljana. Če ne štejemo Velike planine, Podkraj-nika in Kranjskega Raka, je to po nekaterih virih (zemljevid KSA 1:50.00) za Kali-šem (908 m) drugo najvišje naselje v kamniški občini, po drugih podatkih (Priročni krajevni leksikon Slovenije) pa z 910 m nadmorske višine celo najvišje. Naselje leži slaba dva kilometra po cesti od prelaza Črnivec na JZ strani grebena Tomanove planine. Na novo urejeno cesto, ki pelje proti Trobelne-
mu, je precej poškodovalo neurje Zato pa je nadaljevanje skozi Znojile in Sela do Podhruške, kjer se priključi na magistralno povezavo Kamnik-Celje, asfaltirano. Slabša cesta pa gre še naprej pod J pobočja Podbevške peči (1190) do Raven in nato skozi Hruševko do magi-stralke.
Izmed pravilnih odgovorov je žreb izbral: Marjano Pojškf uh z Bele Peči 4, ki lahko dvigne knjižno nagrado v knjigarni VELE na Ljubljanski cesti v Kamniku.
Ker je to zadnja številka
Občana pred avgustovskimi počitnicami, je dovolj časa, da sami obiščete kraj, ki je na sliki. Prepričani smo, da vam ga ne bo težko najti in da boste imeli lep izlet. Da bo lažje, pa izdamo še to, da je čez 1500 m visoko in ima ime po eni od domačih živali.
Odgovor pošljite na dopisnici do 27. avgusta 2002 na naslov Kamniški občan, Glavni trg 24, SI-1240 Kamnik. Izmed pravilnih odgovorov bo žreb izbral prejemnika knjižne nagrade, ki jo podarja trgovsko podjetje VELE.
belgijsko klimatsko zdraviliŠČE
s00n0 telo porotnega sodišča
turek, (0sman)
simbolični 0riental.
musliman. pozdrav
tanka kovinska ploščica
kemična prvina
bajeslovni letalec
živu. ind. v kamniku
kratka reklama na tv
Človekov štirinozni prijatelj katoliški redovnik
kitajski državnik dzedung
Železniški voz
morala, značaj
dolg prečni drog
sinova žena
zima, hlad
umetniška plesna zvrst
drugi am. predsednik (john, 1755 - 1826]
klateštv0, beračenje
japonska luka
IVO
(po naše)
pomnilnik računalnika
sintetično mamilo (kr.|
it. alp. smuč (albert0)
šp. tenorist carreras
politik g0šnik
novozelandski domačin
prijeten vonj
največji polotok na svetu
naš pevec hu0nik
makarska
kr za net0regi-strsk0 tono
beograjski nogometni šp. klub
bet, t0lkac
maltna zidna obloga
velikanska množica ljudi
naklep, zvijača
niš
sl. igralec sever
nadutost. ošabnost
časovna neskladnost
roman fr.
pisatelja emila zolaja
ernst ab8e
predverje srednjeveških cerkva
SLOVARČEK: CLASH - nekdanja angleška punk skupiija; COLEEN - Pritok reke Yukon na Aljaski: IRIGATOR - pripomoček za klistiranje; RAILTON - mesto v Tasmaniji; ZANE, Grey - ameriški pisatelj
Tek na vrhnjo piramido Grintavcev znova izziv
V soboto, 3. avgusta, bo pod Grintavci in na njih znova zelo živahno. Peti gorski tek na Grintovec je pred vrati. Tek, ki po svoji izjemnosti seže daleč preko kamniških meja. To je izziv, tekma leta, boj s samim seboj,... »Kje so meje, misli večina, ko izve za čas 1 ure 24 minut in 3 sekunde, in pozna pot iz Kamniške Bistrice do vrha Grintavca, kije po planinskih tablicah markirana na 5 ur,« je pred tretjim gorskim tekom na Grintavec Metod Močnik zapisal v Kamniški občan leta 1998. Tako piše tudi letos v zloženki, ki vabi na tek.
Na prvem gorskem teku na Grintovec 20. septembra leta 1996je v belini na vrhu slavil Marjan Zupančič (1,29:45), pred tremi domačini - Ivanom in Ladom Vrhom ter Metodom Močnikom. Med ženskami pa Marija Trobec (1,52:24). Naslednje leto, 14. septembra 1997, je prvo od štirih zaporednih zmag dosegel Igor Šalamun in postavil čas 1,25:22pred Zupančičem in Ivanom Vrhom (1,26:20). Med ženskami prva Olga Grm. Igor Šalamun ne bi bil to, kar je, če ne bi v tretji ponovitvi na veliki šmaren leta 1998čas popravil na 1,24:03. Zupančič znova drugi z zaostankom 21 sekund. Marija Trobec pa je ženski čas izboljšala na 1,51:30. Nato kratek premor - - -. Lani znova Igor Šalamun (1,27:22)pred Matejem Krebsom in Marjanom Zupančičem. Lado Vrh je bil šesti (1,33-22), Ivan Vrh pa osmi (1,34:02). Silva Vivodje meje premaknila na 1,50:46. Kako bo letos, bomo videli 3- avgusta od 9- ure dalje (tedajje namreč pri domu v Kamniški Bistrici start teka), pa tja do 10:30, ko bodo najhitrejši po markirani poti že na vrhu piramide.
Ekstremni gorski tek na Grintovec, ki ga prireja KGT Papež in še veliko gorskim tekom in športu pripadnik navdušencev, je letos uvrščen v Pokal Slovenije v gorskih tekih v sodelovanju in dogovoru z AZS, sekcijo za gorske teke. Za tek veljajo vsa pravila, veljavna za Pokal Slovenije v gorskih tekih in niso v osnovni obliki nič drugačna od preteklih tekov. Novost je, da tekmuje vseh enajst kategorij po pravilih, veljavnih za Pokal Slovenije v gorskih tekih. Zato bo letos tudi »Baby Grintavec« za otroške kategorije dečke in deklice na spodnjem delu teka do sp. postaje tovorne žičnice oz. do križišča. Starti ob 9-30 in 10.00. Prijave isti dan. Vse ostalo;prijave (od 7:30 dalje pred startom), pokali, diplome, okrepčila, denarne nagrade za najhitrejše (800.000) in vse ostale podrobnosti, da bo tek od doma v Kamniški Bistrici na višini 601 meter, mimo tovorne žičnice v Koncu, Kokrškega sedla (1793 m) do vrha Grintovca (2558 metrov)potekal v zadovoljstvo (in varnost) vseh.
(MM)
Tretja dirka letošnjega mednarodnega prvenstva v motokrosu ter druga dirka za Pokal Dunlop Slovenije
PRIZNANJE KAMNIŠKIM ORGANIZATORJEM
Dunlop moto park je ponovno postregel z zanimivo dirko
Po uspešno organizirani dirki za državnO prvenstvo, ki si jo je med prvomajskimi prazniki ogledalo preko 5000 gledalcev, je tokrat, v času dopustov, ob brniškem letališču kakih 4000 navdušencev uživalo v tretji dirki letošnjega mednarodnega prvenstva v motokrosu, ki je hkrati štela tudi za drugi Pokal Dunlop Slovenije.
Med HO vozniki jih je bila vsaj polovica tujcev iz kar devetih držav. Po 1350-metrski progi Dunlop moto parka se je tako borila konkurenca, ki je v Sloveniji že dolgo nismo videli. Sami asi na startni listi so v vseh treh razredih obljubljali napeto in zanimivo dirko.
Zanimiva proga, odlično vzdušje je pač naredilo svoje. Še preden pa se je vse našteto lahko zgodilo, pa so vsi prizadevni iz kamniškega AMD Sitar Dunlop Racing Teama na najmlajšem slovenskem stadionu za motokros prebili nešteto število ur, saj se iz dirke v dirko prizadevajo, da bi kaj izboljšali. Tokrat so poskrbeli za novi material na progi, dodali so še novo tribuno za kar 300 gledalcev, še bolj utrdili in posodobili bokse za tekmovalce ter njihove kombije. Gledalce pa je na dirki čakalo še posebno presenečenje, saj so jim dunlopovci tokrat namesto ničvrednih papirnatih vstopnic delili kar atraktivne čepice, ki so vse navijače varovale tudi pred soncem.
V najšibkejšem razredu vozni-
Poletno vaterpolsko dogajanje v Kamniku
Tudi letošnje poletje je za kamniški veterpolo značilno pestro dogajanje. Najprej je treba omeniti, da je v juniju potekalo prvo prvenstvo OŠ kamniš-
dek v Kamniku pa je bil že 9. dan vaterpolistov Slovenije, ki je potekal 29. 6. 2002 na kamniškem bazenu. 21 ekip iz 10 klubov je odig-
ke občine v vaterpolu. Prvič sta sodelovali le ekipa OŠ Preserje pri Radomljah in ekipa OŠ Frana Albrehta. Zmagali so igralci Preserij z rezultatom 13:3. Igrali so tudi dečki, ki sicer vaterpola ne trenirajo. Najboljši igralci pa so bili Sebastjan Capuder, Gašper Jeran in Luka Komadar.
Sicer pa so ekipe vseh starostnih kategorij končale tekmovanja v državnem in pokalnem prvenstvu. Dečki do 11 let so zaključili DP na 2. mestu (mini vaterpolo), dečki do 13 in dečki do 15 let so zaključili DP in PP na 4. mestu.
Sebastjan Capuder je na dnevu vaterpolistov zaigral za državno reprezentanco do 15 let, zato lahko upravičeno upamo, da bomo Kamničani leta 2005 spet imeli državnega reprezen-tanta. Osrednji vaterpolski dogo-
ralo 19 tekem. Nastopili sta tudi dve ekipi iz tujine. Poleg igranja vaterpola so se odvijale tudi družabne igre v nizki vodi za slabe plavalce. Ob otvoritvi nas je zabavala plesna skupina MAK.
Sodelujoče ekipe so bile: Kamnik, Koper, AVK Olimpija, AVK Triglav, Pozejdon, AVK Branik, KR 90, Slovenija (kadeti do 13 let) in iz tujine Trst ter Medveščak iz Zagreba. Dečki rojeni 1992 in mlajši, ki bodo v naslednji sezoni igrali v državnem prvenstvu, so igrali mali vaterpolo in dosegli naslednje rezultate: 1. AVK • Olimpija, 2. AVK Branik, 3. AVK Triglav - Kamnik, 4. Koper.
Lahko rečemo, da je prireditev odlično uspela predvsem zato, ker nam je uspelo pridobiti kar nekaj sponzorjev, ki so po-
magali s finančnimi sredstvi ali z dobitki za res bogat srečolov in ker je bilo tako veliko število staršev naših mladih članov pripravljenih sodelovati pri izvedbi prireditve. Prepričani smo, da tako sodelovanje ne krepi le športne pripadnosti klubu, temveč omogoča tudi pristne družabne stike med privrženci tega športa. Sami sponzorji pa so dokazali, da se tudi v današnji gospodarsko težkih časih lahko najdejo sredstva za podporo in razvoj določenega športa v občini.
Ze v tem poletnem zatišju pa vas vabimo, da postanete člani našega društva. Znanje plavanje ni pogoj, saj vas bomo plavanja naučili v naši vaterpolski šoli. Vpis bo potekal od 1. do 15. septembra 2002.
Vse informacije dobite na naslednjih telefonskih številkah: 041 376 503 (Dare), 031 355 023 (Žare) in 031 651 171 (Uroš).
Moker poletni vaterpolski pozdrav.
M. Š.
MEDIADOM
Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97
4»
kov z motorji do 85 ccm smo videli premoč Slovaka Martina Ko-huta, ki je zmagal v obeh vožnjah in najprej premagal enega najperspektivnejših slovenskih mladih voznikov in člana Sitar Dunlop Racing Teama, Matevža Irta, z drugim mestom v prvi in tretjim v drugi vožnji.
V razredu do 125 kubičnih centimetrov je bila borba že veliko bolj ostra, saj se je prvih petnajst voznikov iz skupnega seštevka obeh voženj uvrstilo tudi v glavno dirko dneva, t. i. super finale. V tem razredu je prvo finalno vožnjo in skupno zmago v svoj prid odločil Avstrijec Philipp Ringhofer, v drugi vožnji pa je bil najhitrejši Slovak Tomaš Bučenec. Omenimo še povratek dolgo poškodovanega Tadeja Korošaka, ki je imel v prvi vožnji težave z motorjem, zato je v drugi startal na izposojeni specialki od Uroša Nastrana in z njo tako v drugi vožnji dosegel deseto mesto.
Start najboljših - superfinale -142 S. Bauer (Avstrija), 76. Kragelj, 70 R. Sitar, 33 R. Jelen (foto: Borut Cvetko)
letela smola, saj je zaradi težav z menjalnikom kar trikrat padel in to za povrh še na istem mestu. Sanj o dobri uvrstitvi je bilo tako konec. Novi poskus pred domačo publiko ga tako lahko čaka šele v naslednji sezoni. »Jezi me, ker me je ta smola doletela
Tudi lepa dekleta niso manjkala na dirki (foto: Borut Cvetko)
V razredu Open je bil glavno ime vsekakor Roman Jelen. Mladenič, ki je brez poizkusa v najmočnejšem razredu slovenskega državnega prvenstva poizkusil srečo v tujini in uspel. Po nekaj letih izkušenj na dirkah svetovnega prvenstva razreda Open je letos konstantno med dobitniki točk in trenutno celo na fenome-nalnem sedmem mestu v skupnem seštevku. Ker je izšel prav iz Sitar Dunlop Racing Teama, katerega član je še vedno, tudi tokrat ni odlašal in se je brez oklevanja pripravil na dirko, kjer je predstavljal svojevrstno uganko in magnet obenem. Kdo je torej boljši in to v spremstvu cele čete več kot kvalitetnih evropskih voznikov. Proga bi naj po izjavah vseh voznikov bolj odgovarjala dvotaktnim motorjem z 250 kubičnimi centimetri, na kakršnem vozi prav Kragelj, medtem ko Jelen svoje uspehe v razredu Open niza na 450-kubični štiritaktni Hondi, na kakršni se je na start podal tudi Rok Sitar, zagotovo en glavnih krivcev za nastanek kamniškega društva ter\Dunlop moto parka.
Start prve finalne vožnje je v svoj prid odločil Kragelj, Jelen je moral napadati iz ozadja A že po desetih minutah se je prilepil na Kraglja in ga kmalu z enim najdrznejših manevrov, kar smo jim bili priča v zadnjih letih na slovenskih progah, tudi prehitel. Množica gledalcev je vzdihovala in norela. To so bili resnično prizori za največje motokrosistične sladokusce. A ko je Jelen enkrat oprašil Kraglja, ga že ni bilo več.
Jelen je tako pred Kragljem brez težav zmagal v obeh vožnjah, v tej konkurenci pa je osvojil več kot solidno skupno sedmo mesto, z dvema osmima mestoma v posameznih vožnjah, tudi Rok Sitar.
V superfinalu sta ponovno najbolje potegnila Jelen in Kragelj, tik za njima pa je bil najboljši Slovenec Rok Sitar, ki je na začetku te kar tridesetminutne dirke vozil na petem mestu. Na žalost večine najbučnejših gledalcev in njegovega navijaškega kluba pa ga je prav na domači progi do-
prav na domači dirki, pred svojimi najzvestejšimi navijači, ki niso nehali navijati in niso izgubili vere vame, niti ko mi je šlo slabo. Tudi zato bi se jim rad še posebej zahvalil. Škoda je pač v tem, da mi je na zadnji dirki DP na domačem stadionu šlo odlično, zdaj pa vse prej kot to,« je po dirki glasno razmišljal Rok Sitar. Jelen je dobil dirko s kar pol-minutno prednostjo pred Kragljem. Za obema našima pa se je na tretje mesto uvrstil Avstrijec Sigi Bauer, ki je s svojimi petintridesetimi leti nekaj posebnega v evropskem motokrosističnem cirkusu.
Po treh od šestih dirk mednarodnega prvenstva v motokrosu je zaenkrat na prvem mestu Kragelj, Roman Jelen je deveti. Rok Sitar pa s dvanajstimi točkami trinajsti.
Dirka je bila odlična, vzdušje tudi, na koncu pa je vzdržalo še vreme, saj se je ulilo, ko so odšli že zadnji dirkači. Ni kaj, prihodnje leto se ponovno vidimo.
BORUT CVETKO
KI KOTIČEK
Obisk predsednika Nepalske planinske organizacije
Planinska zveza Slovenije (PZS) in Nepalska planinska organizacija (NMA) že več kot 20 let uspešno sodelujeta pri vzgoji in usposabljanju novih planincev oziroma alpinistov v okviru slovenske šole za vodnike NMA. 4. julija zvečer je predsednik NMA, kije bil na obisku v Evropi, obiskal v Sloveniji Dalaj Lamo. Ker pa je uspel priti dan prej, je izkoristil to še za neuradni obisk Kamnika. Udeležil se je tudi sestanka kamniškega AO in tako na lastne oči videl del načina in velikosti dejavnosti, nato pa se je sestal še s podpredsednikom PZS, članom kamniškega PD, Tonetom Škarjo in Bojanom Pollakom, ki v okviru KOTG PZS skrbi za slovenski del nepalske šole.
Konec alpinistične šole
V juniju se je končala letošnja alpinistična šola AO Kamnik. Vanjo se je vpisalo 15 tečajnikov, do konca pa je uspelo priti enajstim: Roku Fi-sarju, Borutu Goliču, Marjanu Kobavu, Saši Lindič, Davidu Novaku, Marku Petku, Maticu Petku, Ani Podpečan, Katji Tabernik, Igorju Uran-karju in Mateji Zajec. Teoretični izpit so uspešno opravili, za naziv »mlajši pripravnik« pa je večina tudi že opravila preizkusni vzpon. Šolo je vodil Matej Mošnik ob pomoči drugih članov AO. Zanimivo je to, da se za alpinizem navdušuje tudi vedno več ljudi, ki niso ravo rosno mladi (nad 40 let), vendar še zelo mladostni. Ti sicer ne bodo nikoli dosegli kakšnih izjemnih uspehov, vendar jim znanje, pridobljeno v AŠ, izredno dobro koristi pri njihovi planinski dejavnosti. Naslednja šola se bo predvidoma začela v septembru letos.
Alpinistični tečaj na Kamniškem sedlu
Na Kamniškem sedlu je bil v dneh od 3. do 7. julija letos republiški alpinistični tečaj. Ta je bil namenjen predvsem tistim, ki so končali alpinistično šolo, da bi pridobili v praksi, utrdili nekatera znanja, se utrdili v postopkih gibanja naveze, izmenjali svoje izkušnje in tudi spoznali to območje. Tečaja se je udeležilo 10 tečajnikov, ki so jih vodili 4 inštruktorji, med njimi tudi Aleš Holc iz AO Kamnik. Vodja tečaja je bil Matjaž Šerkezi, kije član tudi kamniškega AO. Tečaj je zelo uspel, saj je Kamniško sedlo prav idealno za take zadeve: množica kratkih in relativno lahkih smeri v Brani in Planjavi, kratkega dostopa, kratkega sestopa in prijazne oskrbniške »posadke« in pa koče, ki ima poseben prostor, namenjen prav za predavanja. Sončne celice in vetrnica pa dajejo dovolj električne energije, da so lahko predavanja tudi ob večernih urah.
Mini odprava v Kanadske planine
Damijan Kočar, Matej Mošnik in Jure Prezelj so v petek, 5. julija, odleteli v Kanado. Tam imajo namen v območju Mt. Robsona preplezati kakšno prvenstveno smer, nato pa obiskati še nekaj plezališč v Ameriki. Domov se vračajo S. septembra.
Pollak in Šerkezi v Nepal
V okviru sodelovanja med NMA in PZS bosta 10. avgusta letos za pomoč pri izvedbi osnovnega tečaja za vodnike NMA v Nepal odpotovala Bojan Pollak in Matjaž Šerkezi. Zaradi poznega obvestila o tečaju preprosto ni bilo možno zbrati dovolj denarja za pokritje stroškov več inštruktorjem in zdravniku, saj bosta še ta dva morala del stroškov pokriti iz lastnega žepa. Državi Sloveniji, za razliko ob bivše Slovenije oziroma Jugoslavije, namreč vil letih obstoja ni uspelo najti ustreznega resor-ja, ki bi porkival vsaj del stroškov te slovenske pomoči eni najrevnejših držav na svetu in s tem tudi promocijo Slovenije. BOJČ
12      25. julija 2002
MED MLADIMI
Kamniški OBČAN
VODNI DETEKTIVI
V STRANJAH IN OKOLICI
Pri raziskavi podzemnih vod smo se posvetili okolici Kamnika in Kamniške Bistrice. Izdelali smo dve raziskovalni nalogi. Avtorice prve naloge so dekleta iz osmega razreda (Sandra Janežič, Teja Krt in Nataša Resnik), drugo nalogo pa so izdelale dekleta 7. razreda (Nina Krmavnar, Urška Ozimek, Tanja Zidan).
Urška, Tanja, Nina
Poslikali in raziskali smo izvire, vodna zajetja in vodnjake, ki se napajajo s podtalnico. S pomočjo hidrogeologa, inž. Zvo-neta Menceja, smo ugotavljali kamninsko sestavo vodonosni-kov in področja podtalnice. Ugotavljali smo čistost vod ter predvidevali, kako bi jih take ohranili ali kako bi jih očistili za uporabo.
Naše ugotovitve:
o V našem okolju imamo veliko vodonosnih področij. Našli smo veliko izvirov, zajetij. Torej je podtalnice dovolj. Imamo tudi termalno vodo.
o Izvire ob vodonosnikih so nekoč (na nekaterih odmaknjenih kmetijah še danes) uporabljali za pitno vodo. Ob izvirih je voda še čista, nižje v strugah je večina že delno onesnažena. Onesnažene so tam, kjer so v bližini kmetijske površine (tudi pašniki na Veliki planini).
o Reka Kamniška Bistrica je v preteklosti naredila veliko prodnato površino, ki jo je zapolnila podtalnica. Izvir se napaja iz vodonosnih kamnin in padavinske vode, zato nikoli ne presahne. V Stahovici (Iverje) se dolina razširi. Tam je v prodnatem predelu zajetje podtalnice za pitno vodo kamniškega področja. Zaradi velike samočistilne sposobnosti (prod, mikroorganizmi) tega področja ni potrebno redno klorirati. Klorirajo le dvakrat letno zaradi prečiščevanja cevi.
o Ob strugi Kamniške Bistrice je vse do njenega izliva v Savo prodnato področje, kjer je
Sandra, Nataša in Teja
Kamnika se napaja delno iz Starega gradu, delno pa s podtalnico iz reke Nevljice. Danes se uporablja samo še v primeru pomanjkanja vode ali za gašenje požarov. Voda je v tem delu še vedno čista in pitna, kljub legi ob glavni cesti.
o Voda iz tektonske razpoke v Tuhinjski dolini je termalna. Izkoriščajo jo v Snovi-ku, kjer so zgradili ter-
o Danes teh vodnjakov ugA (in štern) ne uporab- 'lir" Ijajo več. Podtalnica f je zaradi intenzivnega kmetijstva delno onesnažena. Vzroke lahko iščemo tudi v nepravilno zgrajenih greznicah ob posameznih hišah, saj kanalizacija še ni ureje-
me v rekreacijski in zdravilni namen. Ta voda je delno radioaktivna in zaradi kemijske sestave (več kalcija in magnezija) dobro vpliva na bolezni prebavil, na kožne bolezni in na umirjanje posledic stresnega življenja.
o V Samotnem mlinu v kraju Vodice je izredno močan izvir. Včasih so ga uporabljali v mlinu za mletje žita, nekoliko nižje je bil še en mlin. Danes o drugem mlinu ni več sledu, o prvem pričajo ostanki mlina in zapuščena
Prerez zajetja Tvcrje
t:'.:r K rojita Siflricr -.,
1W
prisotna podtalnica. Zato je zelo pomembno, da ima vsa industrija ob njeni strugi čistilne naprave. Vemo, da odplake lahko onesnažijo podtalnico.
o V Bistričici, Stahovici, Stranjah, Godiču, Mekinjah, na Zduši so nekoč podtalnico uporabljali za pitno vodo. Zgradili so vodnjake (tudi »šterne«), ki so bili globoki od 2 do 24 metrov. Prvotno so bili kamniti, nato betonirani. Oblike so kvadratne, osmerokotne, največkrat okrogle.
na. Nekateri zasuli, šterne žijo za odlaga
o Vodnjak Pod
so vodnjake že v kleteh pa slu-ilne površine.
skalco v bližini
hiša. Sledove mlinov in žag najdemo tudi v Zakalu, Stahovici in Godiču.
o Podtalnica se prav tako uporablja za ogrevanje stanovanjskih hiš (s pomočjo vodne črpalke in elektrike se ogreje).
o Podzemne vode so izvrstni graditelji (podzemne jame, kapniki...). V našem predelu večjih jam nismo našli. Opazili smo, da nastanejo jame (udrtine) na travnikih, pašnikih in njivah, kar je za kmete zelo moteče. Ob večjih nalivih naraste tudi nivo podtalnice. Znani so primeri, ko je podzemna voda »odnesla« del njive ali celo gozda in ga »prinesla« na plan ob izviru. Za podzemne vode še bolj velja pregovor: 'Tiha voda bregove dere'.
Po naših zobeh
se ne sprehajajo škrati
Naš vsakdanjik je zelo natrpan, poln jutranjih presenečenj ...
(Jutranja starševska naglica včasih preskoči na otroke. Začnemo jih priganjati: daj, obleci se, umij se, hitro pojej - če sploh jejo, ... Posledice tega so: na hitro se oblečejo, po možnosti imajo na napačno stran obrnjen pulover, umije-jo se malo po obrazu, zob se krtačka - s pasto na njej -skoraj ni dotaknila in še se bi dalo o tem razpravljati ...), ...
zato posvetimo del ur pouka pri SND-ju odpravljanju takih napak.
Ena od tem, ki jih obravnavamo, je pripravljanje učencev na zdravo hrano. Da pa lahko jemo zdravo hrano, moramo imeti zdrave zobe. Prvi pogoj za zdrave zobe je vest-
magate(-jo) umivati zobe, jih opozarjate, spodbujate. Vloga sestre Kati pa je v tem, da preverja čistost zob. Obišče nas 2-3x mesečno. Čistost zob preverja s tabletko. (Umazani zobje postanejo rdeči.) Otrokom, s čistimi  zobmi, da
krat pomen zdrave hrane za človeka, kako in kolikokrat na dan si je potrebno umivati zobe. Ogledali smo si risanko o zajčku in kralju, ki si ni hotel umivati zob, za zaključek so si učenci še umili zobe. Sestra Kati je otrokom pregleda-
■
no in natančno umivanje zob.
2e v mali šoli si otroci umivajo zobe pod vodstvom vzgojiteljic. Ker pa gibi rok še niso avtomatizirani, se z umivanjem zob »spopadamo« še v prvem razredu. Pri pouku se pogovarjamo, izmenjujemo mnenja, beremo zgodbice na to temo, se učimo, kako se umiva zobe in na koncu tudi preverjamo čistost zob. Brez sodelovanja staršev in sestre Kati ne gre. Starši doma po-
ZVEZDICO, srednje čistimi KROGEC in umazanimi - zelo slabo sčiščenim - ČRNO PIKO.
V šoli smo prebrali knjigo z naslovom »Aleja mlečnih zob-kov«, se pogovorili o glavnih osebah, CAPIJU in LUMPIJU, dveh škratkih, ki se nam sprehajata po zobeh in nam delata luknjice, ju ilustrirali. Po malici smo se odpravili v zdravstveni dom. Tam nam je sestra Kati predstavila še en-
la čistost zob.
Z nasmehom na ustih smo zapustili zdravstveni dom, saj vemo, da si znamo zelo, ZELO dobro - to se pravi natančno umiti zobe, kajti zobje so del nas, našega zdravja. Za zdrave zobe se prav zares splača potruditi in vstati vsak dan prej. Zdravi zobje so naložba za naprej ... (manj vrtanja, manj umetnih zob, ...)
MAJA BENKOVIČ
o Onesnaženost podzemnih voda narašča predvsem zaradi nitratov in pesticidov. To je posledica intenzivnega kmetijstva.
Ukrepi za ohranjanje čiste vode:
• osveščanje prebivalstva (npr. objava rezultatov raziskovalnih nalog v lokalnem časopisu in na medmrežju, šole, TV ...);
• prizadevanje za čisto zaledje izvirov (opozorilni znaki v planinah in v širšem vodovar-stvenem pasu ...);
• sprotno odvažanje odpadkov (Velika planina, izletne točke v hribih ...);
• ustrezno čiščenje industrijskih odplak (Calcit, Svilanit, Eta ...);
• ureditev kanalizacije ali vsaj pravilno delovanje in praznjenje greznic pri posameznih hišah.
Učenke so pridobile veliko znanja na zanimiv, zabaven in celo zdrav način (izleti do zajetij, kepanje, smejanje, špricanje z vodo ...). Naučile so se praktičnega raziskovanja in s tem dobile širši vpogled v ekološko vsebino zastavljene naloge.
Raziskovalno delo z mladimi je strokovno zelo zahtevno, a prijetno za vse.
Naše delo je bilo tudi nagrajeno. Na natečaju za Vodnega detektiva, ki ga razpisuje Inštitut za celostni razvoj in okolje iz Domžal, smo dobili med izbranimi petindvajsetimi šolami
iz Slovenije posebno nagrado. Sodelovalo je osemdeset šol. Svojo odločitev so obrazložili, da nalogi lahko predstavljata podlago za otroški priročnik ali kar učbenik na temo podzemnih voda. Dve nalogi za naše bralce: /. Kje smo našle leseno korito, kjer je še danes voda bistra, hladna in pitna?
2. Kaj moramo storiti, da bo voda takšna tudi ostala?
Odgovore pošljite na naslov:
OŠ Stranje, Zg. Stranje 22, 1242 Stahovica s pripisom Vodni detektivi.
Najboljši odgovor bomo nagradili.
Mentorici MARIJA HUMAR in MARTINA OZIMEK
matična knjižnica kamnik
Cenjene uporabnike Matične knjižnice Kamnik obveščamo, da je knjižnica
julija in avgusta odprta:
ponedeljek:     13. do 19. ure
torek: 13. do 19. ure Medioteka:
sreda: 9. do 15. ure ponedeljek:     13. do 19. ure
četrtek: 9. do 15. ure sreda: 9. do 15. ure
petek: 9. do 15. ure petek: 9. do 15. ure
KNJIŽNICA JE JULIJA IN AVGUSTA OB SOBOTAH ZAPRTAI
Letos bosta knjižnici v Šmarci In Duplici odprti tudi med počitnicami!
Vabimo vas, da nas obiščete in si priskrbite počitniško branje, ki ga v kamniški knjižnici že mnogokrat zmanjka, na Duplici in v Šmarci pa ga je še vedno moč dobitil
Knjižnica Šmarca je odprta: torek od 15.30 do 17. ure,
četrtek od 17.30 do 19. ure. Knjižnica Duplica je odprta: torek od 17.30 do 19. ure,
četrtek od 15.30 do 17. ure.
Planinci pobratenega mesta Trofaiach-Avstrija na Kokrskem sedlu
Dan Kamniških planin že devetnajstič
Kamniško planinsko društvo je ob svoji 100-letnici, leta 1993, prvič organiziralo planinsko druženje Dan Kamniških planin. Ta oblika planinsko-gorskega povezovanja je postala kar tradicionalna in vsako leto se srečanja udeležuje veliko ljubiteljev gora. Letos se jim je pridružila tudi številna delegacija iz avstrijskega Trofaiacha.
Letošnje srečanje je potekalo v nedeljo, 21. julija, pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu.
Več kot trideset gostov iz Trofaiacha je prišlo v Kamnik že dan prej. Del skupine - starejših članov je odšel na Ve-
liko planino, večji del pa v spremstvu društvenih planinskih vodnikov in članov GRS Kamnik proti Kokrskemu sed-
Med programom z leve: župan Tone Smolnikar, Dušan Štefula, predsednik PD Kamnik, Maksimilijan Mohorič, predstavnik Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Franci Ekar - predsednik Planinske zveze Slovenije
Godalni trio Novšak
in Simon Fuchs v Grobljah
Tja do doma sem odsotno strmel v stožčasti snop avtomobilske svetlobe pred menoj, po glavi in v ušesih pa so mi naprej in naprej zveneli akordi komorne muzike oboista Simona Fuch-sa in godalnega tria Primoža Novšaka, tokrat na sporedu festivalne komorne glasbe v Grobljah.
»Da«sem po minutah odsotnosti zabrundal v brado, »Schuberta imajo pač najraje«... in umetniško popolni izvedbi njegove poslhumno izdane skladbe je avditorij, kije napolnil izjemno akustično cerkvico sv. Mohorja in Fortunata, pospremil in nagradil s frenetičnim aplavdiranjem, ki se ni in ni hotelo prekinili.
Vsi štirje glasbeniki se redno pojavljajo v samem vrhu svetovno znanih glasbenihreproduktivnih umetnikov, čeprav tudi ne gre zaobiti dejstva, da so bolj ali manj redno doma v Švici, natančneje kot solisti v znanem Tonhalle orkestru v Ziirichu.
Program, s katerim so navdušili, v mnogočem pa celo pretresli glasbene navdušence in ljubitelje te zvrsti lepe umetnosti, je bil skrbno izbran in pripravljen. *
Začenši z J. S. Bachom, v katerega kvartetu v D-duru je pojoče zablestela oboa solista - Simona Fuchsa, preko Serenade za godalni trio v D-duru L. van Beethovna, katere homogeni zvok je prosto plaval, lebdel in se zadrževal pod obokom vzdol-žne-osrednje ladje, tja do Godalnega tria Franza Schuberta, o katerega najintimnejši priljubljenosti in primatu ne gre dvomiti, pa tja do Kvarteta za Oboo in godalni trio v F-duru v za Mozarta značilno [prepoznavnem tekočem melosu in še močneje značilnem neprekinjeno tekočem ritmu, seje koncert odvijal tipično tako, kot si še dandanes predstavljamo komorne koncerte kakšno stoletje ali dva nazaj.
Druga značilnost, kije nedvomno tudi ne gre pozabili, je v dejstvu, daje bil koncert usmerjen v sodobnoformo prepoznavanja stare klasične in romantične glasbe germanskega sveta in germanskih šol. Tuje enkratna absolutna dominacija in prevlada 18. stoletja, ki ga odpira ime največjega genija muzikalne umetnosti f. S. Bacha, zapira pa ime skoraj 100 let mlajšega W. A. Mozarta. Obe njuni skladbi sta komponirani za oboo in godalni trio. Med njima sta Beethoven in Schubert, vsak s svojo posebnostjo in karakteristično izpovedno močjo.
Švicarski mojstri, ki so se tokrat preselili v germansko klasi-ko in romantiko, so se vsak zase in vsi skupaj kazali z vrhunsko in neponovljivo igro komorne uglajenosti in očarljive popolnosti.
Nedvomno so nam grobeljski organizatorji tudi tokrat ponudili zelo dostojanstven koncert - komorni večer na svetovno visoki ravni, koncert, kije izžareval žlahtnost in glasno zahteval upravičenost kontinuitete, o kateri pa se že govori, daje v res-ni.nevarnosti. Nevarnosti, ki jo sproža odtujena župnikova zahteva o zapiranju cerkvenih vrat klavirju kot tipično »kavarniškemu« instrumentu.
Klavirska glasba me vedno preprosto in hipoma prevzame. In to v trenutku, ko pianist z elegantnim gibom medsebojno usklajenih rok prestopi breg navadnih ljudi in poslušalce uroči z neko glasbo, kije nastala, da bi jo poslušali in da bi v njej našli košček zvočnega razkošja. Klavir je kot veter, le da se drugi poigrava s pticami, prvi pa s svojim lastnim zvokom. Res, ni besed, s katerimi bi te prispodobe lahko opisal, niti opisnih stavkov, ki bi nakazali srečanja s klaviaturo, ko sedeči umetnik znotraj klavirja odkriva zvoke, jim vdahne moč čudežnega poleta in pošlje v eter, da bi se poigravali z akustiko prostora, našli pot do poslušalcev, ki s sluhom sprejemajo vibracijo duha, ali pa le listih, ki se ob tem predajajo opojnemu užitku poslušanja.
Klavirski tempo, ki mi vzame dih, in umetniška drznost, ki me drži v skrajni napetosti in sili v svet barvitosti tonskih slikanj, me vedno vodita v glasbeni svet očarljive popolnosti.
Mag. CENE M A TIČIČ
lu. Vsi so prišli na cilj, nekateri izmed njih so celo izkoristili lepo vreme in obiskali še Kalško goro.
V nedeljo zgodaj zjutraj je večina avstrijskih planincev odšla na 2558 m visok Grintovec. Žal se je pri spustu z vrha zgodila manjša nesreča. Ob padcu si je avstrijski planinec poškodoval ramo in zelo hitro je prispela helikopterska pomoč.
Pri Cojzovi koči na Kokrskem sedlu so pripravili zanimiv kulturni program, v katerem so sodelovali pevci Lire, ansambel mladih Lire, Božo Matičič s pevcem Rokom Lapom, recitatorka Marija Golob in Marinka Hribovšek, ki je celotno prireditev tudi povezovala. Opazen je bil tudi planšar Andrej Prešeren.
Predsednik PD Kamnik Dušan Štefula je vsem izrekel dobrodošlico, zlasti gostom iz Avstrije.
V svojem nagovoru je orisal delovanje društva, prizadevanja za reševanje ekoloških problemov, nakazal obsežne naloge za prihodnje in izrazil željo, da bi Dan Kamniških planin postal dan vseh društev, ki delujejo ne področju Kam-niško-Savinjskih Alp.
Župan Tone Smolnikar je planinskemu društvu izrazil čestitke za plodno delo in želje, da bi bilo tako sodelovanje tudi ob podpori občinskih organov trajno.
Predsednik Planinske zveze Slovenije Franc Ekar je ob prisotnosti podpredsednika PZS Adija Vidmajerja z zadovoljstvom ugotovil, da kamniško društvo zelo uspešno delu-
je in zagotovil, da bo PZS tudi v prihodnje podpirala aktivnost društev.
Danica Simšič, poslanka Državnega zbora, tudi članica PD Kamnik, je dejala, da taka prizadevanja društva krepijo prijateljstvo med planinci, kar je vsekakor pomembno poslanstvo.
Zdravko Bodla j, predsednik KS Kamniška Bistrica, je z
zadovoljstvom ugotovil, da je planinsko društvo doseglo pomembne rezultate dela in prenesel udeležencem pozdrave krajanov.
Maksimilijan Mohorič iz Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je predstavil zloženko »ZAKAJ SO GORE POMEMBNE« in utemeljil povezanost ljudi z gorskim svetom.
S posebno pozornostjo so udeleženci srečanja spremljali pozdrav avstrijskih predstavnikov, g. Rudi, svetnik občine iz Trofaiacha, in predsednik tamkajšnjega planinskega društva sta izrazila zahvalo za prijazen sprejem, spremljanje v gore in hitro ukrepanje v reševalni akciji. Predsedniku PD Kamnik sla izročila priznanje - plaketo in posebno darilo, ki ga je prejela tudi Mira Resnik iz občinske uprave, ki je bila odgovorna za bivanje avstrijskih gostov.
Številna udeležba, program in dobro razpoloženje so bili rezultat skladnega dela društvenih sodelavcev in sodelavcev Meddruštvenega odbora kamniško-bistriškega območja, ki je tokrat sodeloval pri organizaciji Dneva Kamniških planin. STANE SIMŠIČ
BISERNA POROKA
V začetku julija, natančneje 9. 7-, sta v Domu starejših občanov v Kamniku zakonca Olga in Ivan Bezekova praznovala biserno poroko -šestdeset let skupnega življenja.
Poročila sta se v Kamniku daljnega leta 1942. Takrat je bila vojna. Ljudi sta pestila materialne) pomanjkanje in eksistenčna ogroženost. Časi so bili zares hudi. V tistih dneh so Nemci požigali po vaseh v zaledju Kamnika. Tako je bilo treba matičarja na dan poroke dolgo čakati, civilno poroko je opravil na hitro in v precej neuglednih okoliščinah.
Cerkveno ju je poročil go. Anton Plevnik, ki je bil sicer upokojeni duhovnik in je živel v Mengšu, vendar eden redkih v tistem času, ki ga Nemci, verjetno zaradi starosti, niso izgnali. Dolgih 60 let .skupnega življenja jubilantov kaže, da je mogoče v medsebojni ljubezni in zaupanju premagati tudi hude preizkušnje. V skupnem življenju je bilo tudi veliko lepega. Rodili so se jima trije otroci in danes že vnuki .sklepajo svoje zakone.
Slovesna obnovitev zakonske zveze je potekala 6. 7. 2002 v župnijski cerkvi na Šutni. Ob visokem skupnem jubileju sta prejela številne čestitke. Slovesnosti se je udeležilo tudi vodstvo Doma starejših občanov. Direktorica ga. M. Rems je v čestitki omenila, da je v 27-letni zgodovini Doma prvič, da dva zakonca obhajata biserno poroko, zato so tega dogodka tem bolj veseli.
Čestital jima je tudi koprski škof msgr. Metod Pirih in se jima zahvalil za vse, kar sta dobrega storila za Cerkev. V Domu starejših občanov jima je pevski zbor s harmonikarjem čestital na svoj način in jima v kulturnem programu zaželel še veliko skupnih srečnih let.
Tej čestitki se pridružuje tudi Kamniški občan in jubilantoma kliče: Še na mnoga leta!
Kamniški Montmartre - srečanje slovenskih slikarjev šutna 2002 ob koncu poletja
USTVARJALNI NAVDIHI NA ŠUTNI
V poznopoletnih dneh, ki so še prijetno topli in dolgi, je pravi čas za prireditve na prostem. Društvo ljubiteljev starega mestnega jedra, umetnosti in kulturne dediščine, ki ga vodi kamniški slikar Dušan Sterle, pripravlja 22., 23. in 24. avgusta četrto srečanje slovenskih slikarjev na kamniški Šutni, ki so ga že ob rojstvu poimenovali Kamniški Montmartre. Prireditev je dokazala, da je vredna svojega imena, ki so ga iz svetovljanskega Pariza preselili v naše malo mesto. Svetovno znani umetniški grič francoske prestolnice sonca je dobil svojo drugo podobo na eni najstarejših ulic starega dela
Kamnika, v njenem slikarskem in ustvarjalnem vrenju.
Kot pravi Dušan Sterle, želijo, da bi to srečanje kulturnih ustvarjalcev, prebivalcev mesta in gostov res postalo tradicionalno in prebudilo najstarejši del našega mesta, ki je bilo nekoč srce Kamnika. Znano je namreč, da je dal Kamnik veliko znanih umetnikov, znanstvenikov in kulturnih delavcev, kar dokazuje njegovo kulturno in duhovno povezanost z ustvarjalci vse Evrope.
Bogata kulturna dediščina Kamnika, zasidranost mesta z umetniki polpretekle dobe in sedanjosti v oblikovanju sodobne   podobe slovenske
umetnosti nudijo dostojen okvir za nastajanje najnovejših ustvarjalnih prizadevanj slovenskih umetnikov. V dosedanjih srečanjih na Šutni, ki so dokazala veliko zanimanje vseh, ki imajo mesto ra-
glasbenikov, dramskih igralcev, pesnikov in vseh, ki imajo radi zanimiva dogajanja, kar potrjuje tudi spremljajoči program, ki ga za letošnje srečanje pripravljajo organizatorji. Naj omenim le umet-
Lansko leto je svoje likovno sporočilo predstavila tudi Kamničanka Vanja Repič. '
Kamniška poletna likovna kolonija ŠUTNA, poimenovana po eni
najstarejših ulic starega dela mesta, postaja del
najnovejše
kamniške kulturne zgodovine in pušča neizbrisne sledi v umetniških delih, katerih nastajanje lahko spremljamo na ulici.
di, so sodelovali številni znani slovenski umetniki, med njimi Jože Tisnikar, Karel Pečko, Rado Jerič, Apolonio Zvest, Zdenko Huzjan, Apo-lonija Simon, Črtomir Frelih, Vinko Železnikar, Mišo Ko-kovnik, Bogdan Potnik, Ivo Kordaš, Silvo Teršek, Marjan Skumavc, Dušan Lipovec, Alojz Berlec, Lojze Adamlje, Polde Mihelič, Andrej Schlegl, Tomaž Schlegl, Nataša Prestor, Dušan Sterle, kamniški slikarji ...
Na kamniški Sutni 2002 pa bodo ustvarjali Kamničana Alojz Berlec in Dušan Lipovec, Blaž Degleria, Valentin Oman, Karel Pečko, Apolo-nija Simon, Janez Knez, Boštjan Jurečič, Veljko To-man, Nataša Prestor.
Tridnevna prireditev kljub poudarku slikarstvu ni le slikarska kolonija, pač pa priložnost druženja umetnikov različnih zvrsti - slikarjev,
niški večer z igrivim spominom na slikarja Jožeta Tisni-karja, njegovimi znanci in prijatelji, pesnikom Danetom Zajcem, slikarjem Karlom Pečkom in mojstrom radijskih programov Silvom Ter-škom. Zaželimo dobrodošlico prvovrstnemu kulturnemu dogodku med Kamničani, ki želijo živeti z umetnostjo in ustvarjalci.
SAŠA MEJAČ
MEDIADOM
Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97
»NA KVADRAT«
IZ
•TRGOVINE
nafup
Kamni* Šutna 48, tel.: 839 70 81
SIR
EMENTALEC SUPER CENA!!
kg JVV SIT
PAŠTETA Ooo g)
• jetrna
• piščančja
DOMAČI REZANCI
TINKARA/^
PARADIŽNIKOV KONCENTRAT
2°o g tuba
8990
I
SIT
SARDINE
od OV SIT
KIS
za vlaganje (5j)
SOK
JABOLKO
- NEKTAR
CD
I
89^ sit
DISCO
KEKSI
9990sit
OSVEŽILNA
PIJAČA ■ LIGHT
• limona —r
• oranžada /^\,k(S \
• tropic (^^^
j^41990;
KAVA ioo g Crcmcaffejfcffl%
QQ90
77 SIT
PRALNI PRAŠEK
TRES LANZA
samo J
I
1.799%i
Srečanje upokojencev Gorenjske v Komendi
DU Komenda je letos prevzelo organizacijo Srečanja upokojencev Gorenjske. Prepričani smo, da bodo upokojenci Komende in občani dobri domačini, saj je DU zelo aktivno na vseh področjih, zlasti na področju druženja. Ugodno je tudi to, da se želi novo nastala občina Komenda z županom gospodom Tomažem Drolcem promovirati z dobro organizacijo Srečanja upokojencev.
Srečanja upokojencev Go-; renjske so že tradicionalno dobro pripravljena in množično obiskana. Srečanje v Bohinju leta 2000 je bilo do sedaj najbolj množično, saj se ga je udeležilo približno 6000 upokojenk in upokojencev.
V ZDUS-u si prizadevamo, da bi v vseh 9 dosedanjih območjih ZDU imeli vsakoletna srečanja upokojencev. V Pomurju je ZDU leta 2000 imela 1. srečanje, v Celju pa ZDU leta 2001.
Srečanja so zanimiva in potrebna zaradi druženja, izmenjave aktivnosti, izkušenj in metod dela zelo prizadevnih DU. Srečanja upokojencev s predstavniki oblastnih struktur v regiji, to je z župani, poslanci in ostalimi vodilnimi gospodarstveniki so zelo zanimiva in obojestransko koristna.
Na takih srečanjih predstavniki ZDUS-a na kratko obnovimo glavne aktivnosti organiziranih upokojencev v družbi, naša razvojna videnja in način reševanja problemov. Do sedaj smo se morali zelo intenzivno
boriti za svoje pravice, ki nam niso bile podarjene, temveč so vplačano zaslužene.
Domači upokojenci pripravijo bogat kulturni program upokojencev, šoloobveznih otrok in ostalih dejavnikov, ki delujejo na kulturnem področju. Prav takšna druženja so tudi priložnost, da skupaj poudarjamo medsebojno medgeneracij-sko povezanost in soodvisnost.
Dobro zaposlenim, dobro upokojencem! Samo to je za nas sprejemljivo. Skupaj delimo usodo ekonomskega položaja družbe in vsi smo zainteresirani tudi za razvoj. Brez razvoja ni prihodnosti za mlade in tudi za nas starejše ne.
Upokojenci nismo breme družbi, ampak še vedno želimo po svojih sposobnostih prispevati k razvoju družbe na vseh področjih.
Vsi vemo, da smo bili prav upokojenci v desetih letih najbolj izpostavljeni varčevanju pri spreminjanju naše družbe. Dva zakona sta bila v tem času na novo sprejeta in oba sta doživela 4 dopolnitve in spremembe. To je zelo veliko za tako kratek čas! Uspeli smo zaščititi naše pravice, toda ni še čas, da bi samo mirno uživali sadove svojega dela, temveč moramo biti budni tudi v prihodnje, čeprav smo lahko optimisti.
Z velikim zadovoljstvom lahko upokojenci ugotavljamo, da smo zaradi naše aktivnosti in sodelovanja z vlado ter držav-
Dobrodelna akcija Slovenske Karitas
Ko bom velik...
Slovenska Karitas je v mesecu juniju začela z dobrodelno akcijo Ko bom velik. Akcija bo potekala do sredine septembra. Zbrana sredstva bodo uporabljena za nakup šolskih potrebščin za pomoč socialno ogroženim otrokom.
Podrobnosti o akciji najdete tudi na spletnem naslovu hup:/ /www.karitas.si/.
Vse več otrok nima enakih možnosti in izpolnjenih osnovnih pogojev pri pridobivanju izobrazbe. Zaradi materialnih in drugih težav njihovih družin postajajo med sovrstniki vse bolj zapostavljeni in izolirani. Mnogi izmed njih žal ne bodo nikoli uresničili svojih sanj o poklicu.
V lanskem letu so župnijske Karitas po vsej Sloveniji v sodelovanju z osnovnimi šolami, občinami in strokovnimi službami pomagale 3400 osnovnošolcem pri nakupu šolskih potrebščin ter plačilu malice in šole v naravi. Razdeljena pomoč v skupni vrednosti 17 mio. SIT je mogoče visokozveneča, vendar preprost izračun pokaže, da vsak otrok v povprečju prejme pomoč v vrednosti 5000 SIT.
Tovrstna pomoč je najbolj izdatna na območju Škofijske Karitas Ljubljana. V Mariboru in Kopru pa je dodatno 300 najbolj ogroženih otrok vključenih v tako imenovane programe botrstva oziroma posvojitve na daljavo in prejemajo letno pomoč v vrednosti 60.000 SIT. Zagotovo bi pomoč v taki višini po vsej Sloveniji potrebovalo vsaj še 1500 otrok.
Veseli smo lepega sodelovanja z različnimi ustanovami. Samo škofijske Karitas sodelujejo s prek 40 večjimi osnovnimi šolami. Močno pa je tudi sodelovanje osnovnih šol in drugih strokovnih služb z župninjskimi Karitas v posameznih krajih. Takšno sodelovanje omogoča, da skupaj odkrijemo najbolj pomoči potrebne otroke in jim pomagamo na najbolj primeren način, kijih ne bo zaznamoval pred njihovimi sovrstniki.
Obračamo se na Vas, dragi bralci, da nam. pomagate, da vsaj malo olajšamo stiske otrok. En vidik pomoči so seveda sredstva, kijih potrebujemo za nakup šolskih potrebščin. Še bolj pomembno pa je, da se skupaj borimo proti potrošniški miselnosti in logiki trga, ki vse bolj vdira v osnovne šole.
Ob veliki poplavi najrazličnejših učbenikov, pripomočkov in izvenšolskih dejavnosti so učitelji velikokrat v veliki zagati. Vsi ti prestižni pripomočki in možnosti so lahko zelo dobrodošli, vendar pa močno obremenjujejo družinski proračun. Veliko učiteljev in šol se trudi najti pravo mero, tako da je prizadetih čim manj otrok, ki bi se zaradi revščine njihovih družin lahko počutili izključene in manj vredne. Vse večje pa so tudi razlike med možnostmi, kijih imajo otroci v mestih in na podeželju.
Podrobnosti o akciji: http://www.karUas.si/. Podrobnosti o cenzusih za prejem pomoči: Koper (tel: 05/330 02 33), Ljubljana (tel.: 01/4392130), Maribor (tel.: 02/252 26 97).
Skupaj z vami, dragi starši, učitelji in vsemi, ki se pri svojem delu srečujete z otroki, nam bo uspelo, da bo v osnovnih šolah ostala najvišja vrednota znanje in zdrava samozavest.
Zagotovo si vsi želimo, da bodo osnovne šole tudi v prihodnosti ostale prostor enakih možnosti za vse otroke.
PETER TOMAŽIČ Slovenska Karitas
nim zborom uspeli zagotoviti sistemsko urejenost pokojninsko invalidskega zavarovanja vsaj za naslednja štiri leta.
Za upokojence je zelo pomembna pridobitev, da vlada v strategiji razvoja Slovenije do leta 2006 ne uporablja več besed o zmanjševanju pravic, temveč zaradi upokojenskih pripomb uveljavlja temeljni pogoj v razvoju aktivno ekonomsko politiko in uravnoteženost razvoja na socialnem področju z gospodarskimi možnostmi. To pa je stalnica, ki smo jo upokojenci od leta 1996 nenehno zagovarjali.
Prav je, da upokojenci vemo tudi to, da so nas glede sprememb zakonodaje v decembru leta 2000 dve stranki strašili kako bomo v letu 2001 izgubili mesečno pokojnino. Na naše veselje in zadovoljstvo se to ni zgodilo, ker smo v ZDUS-u imeli prav ob predvidevanju, da bomo prikrajšani za cca 15-20% mesečne pokojnine na letni ravni. Leta 1996 smo bili prikrajšani za 60% mesečne pokojnine na letni ravni. S spremembo zakona o pokojninsko invalidskem zavarovanju decembra 2001 pa smo si upokojenci izborili, da bomo v letu 2002 prikrajšani za cca 5-8% mesečne pokojnine na letni ravni. Uspeli smo v zakonu določiti kriterij usklajenega gibanja pokojnin s povprečno rastjo plač in z usklajevanjem pokojnin v februarju tekočega leta oziroma septembra - decembra, v primerjavi s predhodnim letom oziroma tekočim letom.
ZDUS vodi postopek pred Ustavnim sodiščem glede letnega zmanjševanja pokojninskih osnov, za cca 0,5%. Menimo, da ni pravno opravičeno spreminjati pogojev za že pridobljene pokojninske pravice, čeprav velja to za naprej. Čakajmo v upanju, da bomo doživeli srečen razplet.
Prav je, da omenim dve nalogi, ki so pred upokojenci Slovenije: povečati število članstva v DU zato, ker bomo samo številčno močni dobro organizirani, in uspešni.
Potruditi se moramo, da bomo v občinske svete izvolili kandidate iz liste upokojenske stranke in da bo tudi kakšen župan izvoljen iz te liste.
Zato se potrudimo, da bomo zraven, saj bomo od tega tudi kaj imeli. V nasprotnem primeru ne bo o nas nihče vodil računa. Preveč nas je, da bi čakali in bili ob strani. Bodimo aktivni za naše in skupno dobro.
Veselim se srečanja z vami! Vaš VINKO GOBEC
Likovna delavnica v okolju Velike
planine
Kulturno umetniško društvo Tone Kranjc iz Kamnika bo tudi letos v prvih dneh avgusta, 3. in 4. avgusta, priredilo likovni bienale Velika planina - zaklad narave 2002. Likovna delavnica, na kateri bo sodelovalo približno štirideset likovnikov, potrebuje usmeritve društva v zaščito in varstvo naravne in kuluturne dediščine tega izjemnega prostora v Sloveniji. Likovni dogodek, ki združuje likovne zanesenjake, ki poveličujejo naravo in občutke v naravi, jih predstavljajo s svojimi deli, bo prav gotovo zanimiv za ljubitelje umetnosti in obiskovalce prelepega koščka narave nad Kamnikom.
Stvaritve likovnega bienala pa bodo razstavljene v galeriji Veronika v okviru prireditve Dnevi narodnih naš in obrti v začetku septembra.
SONCE - VIR ENERGIJE
Učili smo se: Sonce je vir življenja. Sonce pa je neposredno in posredno tudi vir pretežnega dela energije, ki jo koristimo. Nadvse logično se mi zdi, da so ga stara ljudstva imela za boga. Tudi sam bi se opredelil zanj, če bi moral izbirati med bogovi.
Danes vemo, da je Sonce zvezda, ki zaradi zlitja vodikovih jeder v notranjosti oddaja v vesolje ogromno količino energije. Njegova masa je 2 x 1010 kg, premer 1.392.000 km, starost 4,5 milijarde let, efektivna temperatura površja pa 5.770 K. Celoten izsev je 3,9 x 1027 kW. Sončna energija, ki prispe na površino Zemlje, je 15.000-krat večja od celotne energetske porabe človeštva. Ker je neusahljiv vir, jo štejemo med obnovljive vire energije. Sončno energijo v zgradbah lahko izkoriščamo na tri načine:
- pasivno s solarnimi sistemi za ogrevanje in osvetljevanje prostorov
- aktivno s sprejemniki sončne energije (sončnimi kolektorji) za pripravo tople vode in ogrevanje prostorov, .
- s fotovoltaiko, t. j. s sončnimi celicami za proizvodnjo električne energije.
1. Pasivna raba sončne energije. Pomeni rabo primernih gradbenih elementov za ogrevanje zgradb in osvetljevanje prostorov. Ti elementi so npr. okna, sončne stene, stekleniki itd.
2. Aktivna raba sončne energije. Bazira na toplotni sončni energiji. Pomeni rabo s pomočjo SSE (sprejemnikov sončne energije) oz. sončnih kolektorjev. Z njimi lahko ogrevamo vodo za pripravo tople sanitarne vode in druge namene ali pa zrak za ogrevanje prostorov. Bistveni del sončnega kolektorja je absor-ber, ki je običajno iz kovine. Ta je prevlečena s plastjo, ki čim boljše absorbira sončno energijo. S pomočjo absorberja se toplota s te plasti prenese na vodo ali zrak, ki teče skozenj. Sončne kolektorje običajno povežemo skupaj v sistem sončnih kolektorjev, ki ga običajno postavimo na streho zgradbe.
3. Fotovoltaika. Bazira na svetlobni sončni energiji. Gre za tehnologijo pretvorbe sončne energije neposredno v električno energijo. Proces poteka s pomočjo sončnih celic. Te so sestavljene iz polprevodnega materiala, najpogosteje je uporabljen silicij, ki ga pridobivamo iz kremenčevega peska. Sončne celice so povezane skupaj v sončne module, te pa podobno kot sončne kolektorje povezujemo v sisteme. Izkoristek solarnih modulov, ki jih dobimo danes na tržišču, je 12 do 15%. Z električno energijo proizvedemo s fotovolta, ko polnimo električne akumulatorje, z njihovo pomočjo pa oskrbujemo z elektriko odročna naselja, objekte (planinske koče, vikendi) in naprave (signalne, elek. pastir za živino ipd.).
4. Posebno poglavje so solarne hiše, ki se pojavljajo že tudi pri nas. V njih uporabljamo vse tri načine izkoriščanja sončne energije. Porabo iz drugih virov tako zmanjšamo za 70 do 90%.
Sončna energija je v Sloveniji še razmeroma slabo izkoriščen vir energije, čeprav smo po površini SSE za ogrevanje vode na prebivalca med vodilnimi evropskimi in tudi svetovnimi državami. Po že razmeroma starih podatkih je v individualni in komercialni rabi preko 100.000 m2 SSE, kar znese cca 0,05 m2 na prebivalca. Imamo pa tudi okrog 80 kW sistemov sončnih celic, ki z elektriko oskrbujejo planinske koče in posamezne naprave in že tudi prvo solarno elektrarno moči 1,1 kW. Ta oddaja vso proizvedeno električno energijo v javno elek. omrežje. V tej fazi gre še za pilotski projekt, ki ima postavljenih 10 modulov s površino približno 10 m2, zaključena pa naj bi imela inštalirano moč 50 kW. Postavljena je na strehi poslovno trgovskega objekta IMOS na Litijski c. 45 v Ljubljani.
Brezplačne informacije in nasvete o ukrepih za učinkovito rabo energije (ogrevanje, izolacije ipd.) dobite občani v ESP Kamnik, Tomšičeva 23 (objekt tržnica), vsak torek od 17. do 20. ure. Zaradi okrnjene kadrovske zasedbe pa svetovanja niso zanesljiva v mesecu septembru. Dogovorimo pa se lahko, če pokličete kadarkoli 8311-663.
ESP Kamnik IVO GAŠPERIČ, energ. svetovalec
Kulturno društvo Miran Jarc Škocjan vabi
v Poletno gledališče Studenec pri Domžalah na
II. Kulturni poletni festival Studenec
Domača gledališka predstava
MARTIN KRPAN
26., 27. in 28. julij, 2., 3. in 4. avgust ob 21. uri
Martin Krpan se bo po dvajsetih letih spet pomeril z Brdavsom v izvedbi domače gledališke skupine. Tokrat-v novi preobleki, saj je Levstikovega Martina Krpana na novo dramatiziral Jože Humer. V uprizoritev bo vključenih preko osemdeset igralcev, plesalcev, pevcev, veliko besede pa bodo imeli tudi otroci.
15. mednarodni koncert GLASBA TREH DEŽEL 31. avgust ob 21. uri
Na prireditvi narodno zabavnega žanra bodo nastopili priznani glasbeniki in pevci iz SLOVENIJE: Policijski orkester Ljubljana s solisti: Nušo Derenda, Pijo Brodnik, Katrinas in Markom Kobalom, Mešani pevski zbor Lira Kamnik, Ansambel Gašperji, Ansambel Slapovi s solisti Ivanom Hudnikom, Hano in Borisom Kopitarjem, Ansambel Lojzeta Slaka, Glasbena družina Dovč, Folklorna skupina France Marolt, Ansambel Nagelj; iz AVSTRIJE: Ansambel Steirische Kirtags Husi, Trio Tonča Feiniga; iz ITALIJE: Oktet Odmevi, Skupina Nastvville giris.
Voditelja koncerta: Ivana Šundov in Janez Dolinar.
Prodaja vstopnic: Vele, trgovska družba, tel.: 721 83 31, trgovina Nakup Kamnik, Kavarna Veronika Kamnik in dve uri pred predstavo ali koncertom.
28
fiVBELJ
izdelava pohištva po meri
Stegne 1,1251 Moravče tel.: 01/723-14-76, gsm: 041/641-446
AGROPROMET CERKLJE
Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40
Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure
UGODNA PONUDBA:
- ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke)
- VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo
- UMETNA GNOJILA
- sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance
- MOKA tip 500, SLADKOR UGODNE CENE
- SEMENA V VREČKAH
Pri nakupu nad 10 vrečk vam 1 podarimo.
Semenske trave, travnik II., lucerna, črna detelja
RAZPRODAJA RIŽA SLABŠE KVALITETE,
primernega za krmo, po 30 SIT/kg.
Cene za krmila so tovarniške.
KLINIKA ZA MALE ŽIVALI
VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana
Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure
Naročila sprejemamo na telefonsko številko
01/56-55-120.
Min U SVOJ DMR KOPOM! HMCiNiJil!
TEHNIČNA TRGOVINA
Usnjarska 9, Kamnik
(nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203
MALI GOSPODINJSKI APARATI BOSCH, SIEMENS 4
- 10% POPUST AVTO ZVOČNIKI - 10% POPUST UGODEN NAKUP
BELE TEHNIKE GORENJE
_\
AKCIJSKI ARTIKLI!
PRALNI STROJ (fftl/ C
1142 S - količina omejena
AKCIJA
BARVNIH TV
GORENJE, ^^S^HB VODOVODNE
I ARMATURE -10%
BOGATA IZBIRA ARTIKLOV PO AKCIJSKIH CENAH - BREZPLAČNA DOSTAVA ■ KREDITI GORENJE 1+6 ALI 1+12 MESECEV
ZASEBNA
ORDINACIJA
dr. Jagoda Strehovec
Potočnikova 15, Domžale tel.: 7212-990
Delovni čas:
ponedeljek, sreda, četrtek 13h-18h torek, petek 9h-12h
TRGOVINA ZGAJNAR
na Bakovniku, Klavčičeva 11, tel.: 831-43-48 UGODNA PONUDBA!
- paprika 11. kv., v vrečah, 1 kg	80,00	- Radenska, 1,51	119,90
- paprika, 1. kv., v vrečah, 1 kg	130,00	- multivitaminski sok, 1,5 1	139,90
- kis za vlaganje, 31	199,90	- pomarančni sok Dana, 21	149,90
- alpsko mleko, 3,2% m.m.,		- ACE Presad, 1,51	119,90
Lj. ml., 11	129,90	- piknik piškoti, 1 kg	499,90
- sir Jošt, Livada, 1 kg	999,90	- olje Sončni cvet,	
- čajna salama Mir, 1 kg	1599,90	rasti., 11, stekl.	199,90
- jajca, 10/1	199,90	- olje Cekin, rasti., 11, stekl.	219,90
- Rio mare 3+1 gratis	699,90	- olje Cekin, sončnično, 11, PVC	249,90
- sladoled, 11	299,90	- sobni copati	139,90
- pijača tropik, oranžada,		- toaletni papir, 2-slojni, 8/1	179,90
limona, 1,51	69,90	- oglje za žar, 3 kg	399,90
Ponudba velja do prodaje zalog. V našo trgovino ste povabljeni vsak delovni dan od 7. do 20. ure, ob sobotah od 7. do 19. ure
in ob nedeljah od 8. do 12. ure.
Mali oglasi
INSTRUIRAM matematiko in fiziko. Telefon: 723-81-57, 0411 322-571.
ENOSOBNO stanovanje v Kamniku oddam brez posrednikov. Tel.: 04/257-17-54.
PRODAM lepo, urejeno kmetijo v kosu na atraktivni lokaciji. Tel.: 03/836-378, 03/572-63-19.
MEDIADOM
Ljubljanska 3/c, KAMNIK telefon: 01/839 47 97
0
		
	f I	Ker med nami več Te ni je v srcu tiha bolečina, za vedno boš ostal med nami kot svetla zvezda do konca dni.
	\ * Hi	ZAHVALA
		V 75. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, brat, stric in svak
		LUKA JUTRŠEK Klobčarjev Luka iz Znojil 2
		
Hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, vsem, ki ste mu izkazali zadnje spoštovanje in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovo zadnjo pot. Hvala gospodu župniku za lepo opravljen obred in tople besede, GD Sela in Srednja vas za spremstvo, gospodu Marjanu za govor in pevcem za zapete pesmi. Hvala vsem za cvetje in sveče, darove za svete mase in za cerkev.		
		Žalujoči: vsi njegovi
		Julij 2002
Takšen je pač ta naš svet! Če nekdo nekaj dobi, mora drugi nekaj izgubiti. In če nekdo umre, so še zmeraj drugi tu, ki preživijo.
ZAHVALA
V 46. letu življenja nas je nenadoma zapustil ljubi mož, oče, sin, brat, zet, svak, stric
IZTOK ZUPANČIČ
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, ki ste ga pospremili v tako velikem Številu na njegovo zadnjo pot, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in sveče. Hvala gospe Emiliji Gregorčič za lep govor, sodelavcem in sodelavkam osnovne šole Frana Albrehta, Plavalnemu klubu Kamnik, Občini Kamnik, gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču.
Žalujoči: žena Bojana, sin Aleš, hčerka Maja in drugo sorodstvo
Julij 2002
Kamniški OBČAN
01/83 91 311 041/662 450
Tomšičeva 17, Kamnik, tel. 83 91 888 vam nudi po ugodnih cenah:
VSE ZA VLAGANJE - kozarci od 0,5 do 51, pokrovčki, lonci veliki, pasterizator za vkuhavanje...
POLETNI PROGRAM - hladilne torbe in vložke, PVC vrtne stole, mize in senčnike, napihljive blazine, PVC zalivalke, razne cevi in priključke za vodo, vrtno orodje in orodje za obrezovanje sadnega drevja, lesene lestve... barve, lake, gašeno apno, pipe Armal, posodo, porcelan, vse vrste gospodinjskih aparatov, sušilce za perilo, likalne mize, PVC prte za mize, KOLESA ROG in še in še...
Velika izbira aranžiranih daril. Če nimate idej za poročno ali kakšno drugo darilo, lahko podarite tudi naše DARILNE BONE.
Homar, d.o.o., trgovina Veriga se priporoča.
Ugodno: garnitura 6 kozarcev češki kristal 2.600 SIT
SERVIS PLINSKIH ŠTEDILNIKOV
in PLINSKIH NAPRAV PRIKLOP NA ZEMELJSKI PLIN
SIMPS Brane Petaci, s.p. UI. dr. Tineta Zajca 13/a, Mekinje, Kamnik
ywUf8^i^f^is^^0:,.....-............
STORITVE Z		
AVTODVIGALI		
20 t in 50 t		
STORITVE Z	'           \ vs	
VILIČARJI: 12,5 t.		
MUŠIČ - MENGEŠ jL,		■_J
01/7230-400.		i/—
STEKLARSTVO IRMI HOMEC  - DOMŽALE
01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98
* ALU in PVC okna in vrata
* izdelava termopan stekla
* brušenje stekla in ogledal
* izdelava izbočenih stekel
* peskanje stekel
* fuzije - vitraži
* okvirjanje slik
t I
Spoštovani!
Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, so vam naše usluge na voljo Neprekinjeno Noč in Dan!
Nudimo vam kompletne pogrebne storitve
POGREBNIK
POGREBNE STORITVE Dvorje, d.o.o.
DVORJE št. 13, 4207 Cerklje < Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685
ZAHVALA
V 67. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, ata, dedi, tast in stric
STANISLAV ZUPAN
iz Kamnika
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem in znancem za podarjeno cvetje, sveče ter spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, gasilcem, lovcem in vojnim veteranom ter gospodoma Galjotu in Glavaču za ganljiva govora. Iskrena hvala dr. Bogdanu Logarju in patronažni sestri Jani za pomoč in spodbudne besede.
Žalujoči: žena Marija, sinova Stane in Niko ter hči Mojca z družinami in drugi njegovi
Kamnik, Poreber, Voglje, Špitalič, Tabor, Zagreb, Beograd, Avstrija, Nemčija, julij 2002
3.000
f
SIT
na vse ob
aru
jy   v Modni hiši Kamnik, v Otroški
modi Kamnik, v IMovi modi Kamnik in v Blagovnici Vele Domžale
■ ■ ■
oa petka ao neaeije do konca meseca avgusta
.50% »40%
poletnih oblačil
in obutve
Modna hi5a Kamnik, Medvedova 1a, tet. 01 8391 404
Otroška moda Kamnik, Glavni trg 3, t el. 01 8397 252
Nova moda Kamnik, Ljubljanska c. la, tel. 01 8312 570
Blagovnica Vele Domžale, Mestni trg 1, tel. 01 7218 100
/
.i^„„m/,,J„,......
a      o 'VELE
od 15.7. dO 5.8. 2002    prije t e n rt a k u p
Poletno nagradno žrebanje! Če boste v juliju ali avgustu 2002 kupifi Peugeota 206, bomo morda prav vam povrnili celoten denar Vsi. ki boste v tem času kupili Peugeota 206 pri Peugeotovih pooblaščenih prodajalcih, boste sodelovali v nagradnem žrebanju "ENEGA PODARIMO"! Mogoče bo zastonj prav vaši V vsakem primeru vas čakajo zanimive nagrade: skuter Peugeot, kolo Peugeot, originalna dodatna oprema Peugeot, majice, kape... Zmagovalna kombinacija poletja se glasi Peugeot 206! ŠE SO STVARI, KI NAM VZAMEJO SAPO.
R0DIX d.0.0.
Rova.Rovska cesta 2,1235 Radomlje, te!.: 01 722 77 98
PEUGEOT
Nakup brez posrednikov je najugodnejši nakup
yaA TEHNIKA		
Afiele	1	NiARISTON
BREZPLAČNA VGRADNJA
AKCIJA ~* 35%
tovarniški popust kuhinj svetovnega proizvajalca New form
Svetovanje in projektiranje na vašem domu ter dostava in montaža -> BREZPLAČNO
NOVO: delovne plošče in korpusi omaric so iz vodoodpornih materialov
LIIZ KARANTANIA DOMŽALE, Ul. Antona Skoka 2, tel. 729-27-20, LJUBLJANA, Topniška 5, tel. 430-77-30
www.liiz-karantania.si
TERME
SNOVIK .
SVET TERMALNIH UŽITKOV
(Privoščite si pravo sprostitev in razvedriiol
06 urmakm timrnsfom fempL$f$u smo urediti prijetno LTfBfi) PLAŽO s sinčntfo pottmHti igOJUA ZHOtiitptifr
IgrUflt m nogomet na Mi podlagi TELOVADBA V VODI tudi v juliju m avgustu
e\/ fi		t, JI. tt*{fft*&?tt, as/t?
H		
VjuGju in avgustu vsoJkJktrUkj>dl5. do 18. ure
Povabljeni v sveč tefiaM istim
ob pomMjUk tetMh, čsttUih iti nedeljah od P do 20*.
ob štedsk mtHh In šobot&h od P do IP
in m tGČNO ROPANJE.ob stednh, petMh sobotah od M1 do 2$
od ponedeljka do petka od 1000 do 1030
NOVO!!
—► SOLARIJ za varno porjavitev —► občani Kamnika ste deležni
posebne ugodnosti 15% POPUSTA PRI NAKUPU
PRENOSLJIVE KARTE za 30 obiskov
Inf. V 8308 631
KLANE ŽIVINE I PROIZVODNJA KAMNIŠKIH MESNIN
Da bo vaš piknik pleten iti okusen, obiščite našo prodajalno
na Usnjarski IS Jamčimo Vam slovensko sveže meso, označeno z naslovom rejca, vedno sveže meso za ćevapčiće, ražnjiće, pleskavice, pikant klobase,
pečenice, hrenovke in druge okusne kamniške mesnine. Pričakujemo vas vsak delavnik od 7. do 19. ure, ob sobotah pa od 7. do 18. ure.
Kamnilki OBČAN
01/83 91 311 041/662 450