CENA LIR 25 PoSlnina plačana — Spod. abbon. post. — II gr. GOSPODARSTVO trgovina ♦ finance ♦ industrija ♦ obrt ♦ kmetijstvo LETO VII. ŠT. 142 PETEK, 27. FEBRUARJA 1953 TRST, UL. GEPPA 9 - TEL. 89-33 Pm ZDRAVNIKI • PREDRAGA ZDRAVILA Dolg bi bil spisek požrtvovalnih zdravnikov, ki jih je ljudstvo prištevalo med svoje prave dobrotnike. Ni dvoma, da je tudi danes, v današnjih težkih časih še mnogo takšnih zdravnikov, ki so si usmiljenega Samaritana postavili za vzor stotega poklicnega dela in pomagajo svojemu bolnemu bližnjemu po svojih močeh in sposobnostih. Oj bolnika zahtevajo,kolikor misiijo, da je po njihovi vesti primerno glede ua izvršeno delo; mnogi pri tem tudi upoštevajo gmotne razmere nesrečnika, ki išče pri njih zdravja in utehe. Med njimi so tudi takšni, ki ne za. htevajo takojšnjega plačila. Toda na žalost s: v zadnjem času po Trotu vedno bolj čujejo pritožbo proti zdravnikom, češ da so predragi. Ako le prisluhneš razgovorom v tramvaju ali avtobusu, se ti pogosto odgrne pretresljiva podoba ne samo tragedije posameznih družin, ki jih je obiskala bolezen, temveč tudi podoba današnje obolele družbe. Pomladna lastaidca iz Amerike Včasih prizadeti pretiravajo, prepogosto pa so njihove pritožbe opravičene. Danes se v Trstu lahko vsakdo prepriča, da zahtevajo nekateri specialisti za kratek obisk in pregled bolnika na domu, 2a kar morda ne potrebujejo več kakor dobrih 10 minut, kar 5.000 lir. Pripovedujejo, tla je neki zdravnik obesil v svo-li čakalnici opozorilo »Zdravniški pregled stane 3.050 lir«. Recimo, da takšnega zdravnika obiščejo samo trije bolniki na dan; v tem primeru zasluži okoli 9.000 lir dnevno, kar predstavlja mesečni do hodek 240.009 iir. V katerem svobodnem Poklicu zasluži akademsko izobražen meščan takšen znesek? Dodajte še visoke dene zdravilom, pa boste videli, kakšna nesreča je danes bolezen v hiši. Res Je, zdravniški študij je drag. Mia dj zdravnic mora potrošiti tudi mnogo denarja za nabavo potrebnih instrumentov, ki se čedalje bolj izpopolnjujejo in postajajo čedalje dražji. Kljub tem okoliščinam prevladuje danes v Javnosti mnenje, da so stroški spričo današnjih socialnih razmer previsoki. Vse kaže, da bo v kratkem tudi v Trstu izbruhnilo vprašanje: Socializacija ali ohranitev in dividuainosti zdravniškega poklica? To vprašanje seveda ni novo in gotovo ni tržaška posebnost. Pred dobrim letom se ca je na pr. lotila laburistična vlada ha Angleškem, ki je kljub protestom Zdravnikov storila prvi korak na poti k socializaciji. Jugoslavija Je vprašanje rešila v smislu socializacije, ki vendar dopušča tudi zasebno prakso. Socializaciji se danes zlasti upirajo francoski zdravniki. Prof. Savatier nastopa v neki svoji razpravi (»La Responsabilite medicale«) Proti podržavljenju (»fonctionarisation«) zdravnikov, hkrati pa tudi obsoja »mer-cantilisation«, to je zlorabo zdravniškega Poklica za osebno obogatitev. V Avstriji je izbruhnil z vso ostrino spor med zdravniki in bolniškimi blagajnami. Sistem bolniških blagajn Je Trst podedoval že po Avstriji; pod Italijo se Je ta seveda prilagodil italijanskim zakonom, ki so še vedno v veljavi na Svobodnem tržaškem ozemlju. Ze ves razvoj gospo barskega življenja rine čedalje več lju di v bolniške blagajne. Danes si ne mo remo več predstavljati povprečnega na nteščenca ali delavca brez socialnega za varovanja, ki mu omogoča vsaj omejeno oskrbo v primeru bolezni ali nesreče in tako prenaša rizik na družbeno skupt n ost. O potrebi so;ialnega zavarovanja se danes več ne razpravlja. Vprašanje Je samo, kake naj se to organizira, da bo zavarovancu, bolniku ali onemoglencu res koristilo, hkrati pa tudi zdravniku zagotovilo njegovemu poklicu ustrezajoč po. tožaj. Obstoji namreč uevarnosi, da se blagajne preveč ne zbirokratizirajo in njihov obrat tako zmehanizira, da se iz-Prevržejo v stroje, namenjene samim sebi, ki bolnike mehanično požirajo in ob delu jejo, ne da bi zdravile posameznika, kakor zahteva njegova bolezen. Nič čudnega po vsem tem, da se tudi v Trstu prav mnogo bolnikov, ki so zavarovani v bolniških blagajnah, kaj rado zateka k zasebnim zdravnikom, ki jim bolj zaupajo. Prav zaradi tega je vpra. šanje stroškov zdravljenja toliko bolj kočljivo. Ni bil naš namen, da bi s tem član kom posegli v načelno razpravo: za sc cializacijo ali proti, ker se ta n; da iz črpali v kratkem članku. Z njim smo ha ieli samo opozoriti na Javno mnenj zdravnike, zlasti tiste, ki so ostali zve sti svojemu vzvišenemu poklicu in ki bo do gotovo nastopni za razčiščenje zdravniških vrstah. Vprašanje mora sc veda zanimati tudi oblaslva, ki so dolžna skrbeti za javno zdravje. Za tvoje zdravje NOVO SREDSTVO PROTI VISOKEMU KRVNEMU PRITISKU Zdravniki washingtonske medicinske fakultete poročajo, da so z dvema novima kemičnima sestavinama dosegli znatno olajšanje visokega krvnega pritiska pri okoli 200 bolnikih. Podrobnosti o novih lekih še niso objavili. NOV NAČIN UMETNEGA IZDELOVANJA KORTISONA Ameriška kemična družba- poroča, da je izumila nov način za izdelovanje sintetičnega kortisona, drugo, ki jo u-porabljajo za zdravljenje protina in raznih drugih kroničnih bolezni. Do zdaj je izdelovala kemična družba Me-rok & Company v New Jerseyu sintetični kortison iz katranovih derivatov. Razen tega so izdelovali kortison tudi iz raznih kemikalij, ki so jih pridobivali iz rastlinskih snovi in nekaterih živalskih organov kot na primer iz govejega žolča. AMERIŠKIM DRŽAVLJANOM Izvleče^ iz pisma ameriške komisije za vojne terjatve z dne 14. januarja pravi: »Ker 9. aprila. 1953 poteče rok za vlaganje prošenj za vojne terjatve po javnem zakonu št. 303, želi komisija za vojne terjatve, da bi vložili prošnje vsi upravičenci, ki tega še niso storili. Zaradi tega bo komisija za vojne terjateve vesela sodelovanja zunanjega ministrstva, lei naj opozori svoja predstavništva, da se bll/.a skrajni rok, tako da bo vsak ameriški državljan, ki živi v inozemstvu, in ki bi lahko uporabil javni zakon št. 303, opozorjen, da ukrene potrebno pred potekom roka«. ■ .■’ l V • Novi predsednik Združenih ameriških držav gen. Eisenhovver je imenoval za poslanika v Rimu gospo Clare Booth Luče. Sedanjega poslanika g. Ellsvvortha Bunkerja je prosil, naj ostane -na svojem mestu do konca aprila ali srede maja, nekako do italijanskih parlamentarnih volitev. Rimski »Messaggero« je ob tem imenovanju zapisal, da gospa Luče združuje višek lojalnosti in lahko izvaja najmočnejši, vpliv na Belo hišo (predsednika ZDA), kakor tudi na zunanje ministrstvo in Kongres. Njen glas bodo poslušali; ona predstavlja eno tistih vezi med Italijo in ZDA, ki smo jih nujno potrebni«. V pojasnilo pripomb rimskega lista treba dodati, da je Clare B. Luče spreobr-njenka, ki je prestopila v katoliško cerkev. Poleg tega je njen mož He.nry R. Luče zelo premožen ravnatelj in založnik velikih ameriških revij »Time«, »Life« in »Fortune«, ki jih bo poslej vodil iz Rima. O njem trdijo, da je nekoč izjavil, da je bolja vojna, kakor stalna kriza. Katere italijanske želje naj izpolni gospa Luče? Po mnenju rimskih listov, naj bi ZDA odprle vrata italijanskim izseljencem in dale Italiji Trst. Toda prva lastavica še ne prinaša spomladi, piše rimski dopisni^ nekemu pariškemu listu. Dopisnik pripominja, da ameriški zunanji minister Dulles in Mr. Stassen nista ob svojem zadnjem obisku v Rimu privolila v ti dve italijanski zahtevi. Nekateri tuji listi poročajo, da se je De Gasperi v prvem trenutku upiral imenovanju gospe Luče, ker ni emancipacija žene v Italiji še tako napredovala kakor na pr. v Ameriki. V vladi republikanca gen. Eisenho-werja je izredno mnogo Američanov iz poslovnega sveta. Pri Američanih ni to nič posebnega, toda v tej vladi so poslovni krogi tako močno zastopani, da se je tudi Američanom zdela povezava med vlado in njim premočna. Sedanji vojni minister Charles E Wilscn je bil tesno povezan z avtomobilsko tovarno »General Motors«. Senat je potrdil njegovo imenovanje šele ko se je obvezal, da bo prodal 200.000 delnic tega podjetja. Podjetje »General Motors« dela seveda tudi za vojsko. Naša podoba kaže Wilsonovega namestnika Rogersa M. Kyesa. Z Wilso nom sta stara znanca iz časov, ko j bil prvi ravnatelj podjetja Genera’ Motors in Kyes glavni tajnik oddelka za tovorne in osebne avtomobile prai v tem podjetju. Kyes ima 47 let. Dovršil je študij o umetnosti na Havar-dovi univerzi, posvetil pa se je uprav ni tehniki. ŽIVLJENJE AMERIČANOV SE DALJŠA Zavarovalna družba »Metropolitan Life Insurance« je objavila statistiko za 1. 1952, iz katere je razvidno, da znaša povprečno življenje Američanov danes 68,5 leia. Povprečna življenjska doba se je torej v Ameriki podaljšala od leta 1942 za več kot štiri leta, v preteklih 40 letih pa za okrog 22 let. 25% odraslih Američanov se povprečno zdravi zaradi slabih živcev. V ameriških listih naletiš te dni prav pogosto na čudne naslove. »Kili the pacts« (Ubite pogodbe) je gotovo eden najznačilnejših. Republikanska vlada, ki jo vodi gen. Eisenhotver, je nasprotna obvezam nasproti Sovjetski zvezi, ki jih je sprejel Roosevelt med vojno. Med te sporazume je treba prišteti zjasti jaltskega, pa tudi izjavo zmagovalcev v Potsdamu, ki je bila dana ob zaključku vojne. Ti sporazumi niso bili objavljeni v celoti. Američani hočejo zdaj odpovedati tajne določbe jaltskega sporazuma, med katerimi je menda tudi določba glede poljsko-nemške meje; ta je Poljski prisodila tudi nekdanje nemško pristanišče Stettin, danes Sčečin. Jugoslavija na domačih in tujih sejmih IVikakšnih priprav še za tržaški sejem j IV T TO O M. TJ: T IE IE. ŠT. 411-11 v? 3 j GOSTILNA FURLAN Repentabor št. 19 Telef. 820 Točimo prvovrstna domača, vipavska in istrska vina in kraški teran = Prvovrstna kuhinja - Točna postrežba koteč „SLONW LJUBLJANA MODEREN HOTEL, CENE SOB PO 1. I. 1953 MOČNO ZNIŽANE, RESTAVRACIJA, PRVOVRSTNA POSTREŽBA-SO-LIDNE CENE KAVARNA, VSAK DAN KONCERTI DOMAČE IN INCZEMSKE REVIJE IN ČASOPISI - SLAŠČIČARNA VEDNO SVEŽE PECIVO - NAROČILA - MODERNO UREJEN BAR - UDOBEN NOČNI LOKAL S PROGRAMOM IN GODBO Turistično podjetje 'mm L R. Slovenije Pri Vašem bivanju v Jugoslaviji obračajte se na PITTMIK ki Vam rezervira mesta v vseh hotelih Slovenije in Jugoslavije, rezervira mesta v spalnem vozu, prodaja vozovnice za tu in inozemstvo, prodaja avi-jonske karte ter karte Jadranske linijske plovitbe — menjuje valuto. PUTNIK poslovalnice v: Ljubljani, Sežani, Gorici, Mariboru,, na Bledu, v Celju, Novem mestu, Kranju, Jesenicah in na vseh drugih obmejnih prehodih. Daje brezplačno vse informacije o potovanjih in razpolaga s številnimi luksuznimi avtobusi in osebnimi avtomobili. SEDEŽ. TEST ULICA F A B I O P I L Z I ST. to/l. . TELEFON ST. t«-OS 'TOSPOmRSKFr.A ZPRI ITFMiAl IZREDNA DOKLADA ZA TRGOVINSKI SEKTOR Preleni utf encev ob pieznii . ^ar®' moški ^ke 13-494= 18 do 19 le! 18 le m'0?4, Ženske 13-234; od 17 d0 16 do l??Sk‘ 14'222’ ženske H-947; od izpod f1 moški 14 092' ž“ske 11.896: ^ a 16 let moški 8.047, ženske 7.943. Izbi UELAVCI: dnevno ki izriti 1 l658’ Pakovalci, skladiščni-zari,' 5 i°ValCi vencev. mehaniki, mi-podohnn‘er” s str°kovnim znanjem in Ko odni^ 'h0 l6‘ rn°Ški 756' ženske ženske 592; do 20 let moški 708’50- kovrfi3^ ra™ašalci, šoferji brez stro-moškj 742Pos°blienosti itd.: nad 20 let let ^ 2’ Ženske 678-5°; °d 18 do 20 moški 695, ženske 582; našnp0^1’ ,nočni m dnevni čuvaji, raz-2o i,,1 Rnketov, navadni delavci: nad rin -in možki 735,50, ženske 673; od 18 .26. let moški 684, ženske 577; V smislu ukaza ZVU t. 200 in drugih spremenjevalnih ukazov veljajo v tekočem letu kot prazniki sledeči dnevi: 1. januar — Novo leto 6. januar — Sv. trije kralji 19. marec — Sv. Jožef 25. april — Rojstvo Marconija 1. maj — Praznik dela 14. maj — Vnebohod 2. junij — Praznik pomladi 4. junij — Sveto Rešnje telo 29. junij — Sv. Peter in Pavel 15. avgust — Veliki Šmaren 1. november — Vsi sveti 3. november — Sv. Just 4. november — Praznik jeseni 8. december — Brezmadežno spoč. 25. december — Božič 26. december — Drugi praznik božiča Na osnovi veljajočih določb pripadajo za te dni (razen za drugi praznik božiča 26. dtecember) uslužbencem plača, četudi ne delajo. Ce uslužbenci ta dan delajo, jim pripada plača za stvarno izvršene ure dela. Tudi za glavne splošne praznike, t j. 25. april, 1. maj, 2. junij in 4, november velja pravilo, da uslužbenci prej mejo plačo, četudi ne delajo. Ce bi p: ta dan delali, jim pripada plača zr izvršene ure dela s poviškom za iz redno delo. Ob medtedenskih praznikih, ki padejo na nedeljo, uslužbencem ne pripada plača, razen za omenjene splošne praznike, ko gre uslužbencem pla ča, tudi če splošni praznik pade na nedeljo. NOVI URNIK MESNIC Glasom odredbe predsedstva cone velja za mesnice od 1. marca t. 1. sledeči urnik: ob ponedeljkih zaprto; ob delavnikih od torka do sobote od 6. do 13. ure; ob nedeljah od 7. do 11. ure; ob dnevih pred prazniki, ko je vse zaprto: a) od 1. septembra do 30. junija: od 6. do 13. ure in od 16. do 19.30; b) od 1. julija do 31. avgusta: od 6. do 13. ure in od 16.30 do 20. ure. OBNOVA TRGOVSKIH DOVOLILNIC Opozarjamo vse člane, da morajo do najkasneje 3. marca t. 1. predložiti uradu za izdajanje obrtnih dovolilnic svoje dovolilnice v obnovo za leto 1953. Naročnina za ..Gospodarstvo" Člane opozarjamo, da članarina za naše združenje ne vključuje naročnine za »Gospodarstvo«, ki jo člani morajo poravnati posebej. pogoji za Razvoj TURizma v coni b Čistilci, težaki in podobno: nad 20 moški 728, ženske 667; od 18 do 20 moški 677,50, ženske 572 50 žped,vka1iZredna d0klada velja’tudi za .Pedicijska Podjetja in pomorske - let gencije. ODBITKI MII PLIiflE ,odVeilaVI10Stjo od 1 januarja 1953 cev zad.-Jemkov uradnikov in delavki' Dnh rfU;]-ej0 sledeči zakonski odbit-^..odninski davek kat. C/2 (R.M. S 1. januarjem t. 1. je bil 2a dohodninski davek kat. cat. C/2)-odbitek temkeTnad ,°d 4'4°^ na ^20% ~za pre-in od 8 80I r 240-00° do 960'000 letno nad 960.000 brietn^ ^ Prejemke iZ- nrnMSki Preiemk°v in Plač, ki so o-ePi dohodninskega davka, so: ?'a tedenske plače 5000 lir Za Petnajstdnevne plače 10.000 lir za mesečne plače 20.000 lir Odbitki se izvršujejo na kosmate Ptejemke uslužbencev. Dopolnilni davek: Tudi za dopolnilni davek je bila znižana odstotna iz-teCra od 1.65% na 1.575% za prejemke “d 480.000 do 960.000 lir letno. Znesek cjemkov, ki je oproščen tega davka, ur,3” ki-480 000 letno. Ta odbitek se u-du 1 na Prejemke uradnikov. mk n‘nSki sklad: Od celotnih ko- ^ ta h prejemkov delavcev in urad-s^l°v se zadrži 2,40% za pokojninski kazalo k »uradnemu listu zvu« Kazalo za ZVU vse številke Uradnega lista za leto 1952 je v prodaji v uradu nomata (»Ufficio Economato«) na urecsedstvu cone, soba št. 60. Ze pred prvo in prav tako tudi pred drugo svetovno vojno je predstavljal turizem eno važnih gospodarskih panog sedanjega ozemlja cone B. Ko govorimo o turizmu v coni B, imamo predvsem v mislih Portorož z njegovo privlačno obalo in številnimi hoteli, kamor je vsako Jeto prihajalo na tisoče in tisoče tujcev, zlasti iz Podonavja, da si tu utrdijo zdrav je ali pa poiščejo razvedrila. Toda Portorož ni edina turistična postojanka, ker ima cona B še mnoge druge lepe kotičke, kamor so zahajali predvsem tisti, ki so si hoteli v lepi naravi odpočiti živce. Taki kotički so kopališče Sv. Nikolaj, Fies-so, Savudrija in Umag. Ko je prišlo sedanje ozemlje cone B pod jugosjovansko upravo, je ta našla skoraj vse turistične naprave v onem obupnem stanju, v katerem jih je zapustila druga svetovna vojna. Zato v prvih povojnih letih na kakšen razvoj turizma ni bilo mogoče misliti, ko pa je bila veliko bolj nujna rešitev drugih gospodarskih vprašanj. Cim pa so bila druga nujnejša vprašanja rešena, je pričela jugoslovanska uprava posvečati svojo pozornost tudi temu vprašanju. Predvsem je bilo okusno obnovljeno kopališče Sv. Nikolaj, v Kopru je bil zgrajen nov moderen hotel in v Piranu sta bili preurejeni dve zgradbi, iz katerih je nastal sedanji lepi hotel Metropol. V Portorožu so bili najprej obnov (jeni hoteli Central, Portorož (sedanji hotel Partizan) in Piran, ki je danes združen pod imenom Helios z istoimenskim hotelom. Najvažnejši uspeh na področju turizma v coni B pa je bil dosežen 1. 1951, ko je bil obnovljen in izročen prometu monumentalni hote) Palače. Istočasno je bilo obnovljeno tudi kopališče v Portorožu, igrišče za tenis in na novo je bilo urejeno cestno omrežje, tako da nudi danes Portorož zopet sliko lepega svetske-ga letovišča. Od tedaj dalje je pričel beležiti razvoj turizma v coni B vejik napredek, ki pa kljub temu še vedno ni zadovoljiv. Zlasti ni zadovoljiv v pogledu dotoka inozemskih turistov, ki bi pomenil za ozemlje tudi dotok deviz, ker je bil ta dotok sedaj zelo pičel. Kje je iskati vzroke temu neuspehu? Teh je veliko in za- to se bomo dotaknili samo nekaterih, ki se nam zdijo najvažnejši. V preteklem letu so turistična podjetja v Portorožu nastavila za inozemske turiste tako visoke cene, da so bile za inozemskega turista nesprejemljive, ker si je za skoraj isto ceno lahko izbiral druga svetovno znana letovišča. Ko so krogi, ki so določili take cene, sprevideli svoj pogrešek in pohiteli z znižanjem cen, je bilo že prepozno, kajti tedaj se je skoraj vsak turist že odločil, kam pojde na letovanje. Prav tako je bila pomanjkljiva tudi propaganda in iskanje zvez z inozemskimi turističnimi agencijami. Huda napaka je bila tudi v tem, da vsaj nekatera jugoslovanska konzularna oblastva niso izdajala inozemskim turistom z dovoljenjem za obisk cone B hkrati tudi dovojjenja za obisk Jugoslavije in obratno ali pa so zahtevala za vsako izmed obeh dovoljenj plačilo predpisane takse. Spričo tega je bil inozemski turist, ki ni imel dovoljenja za obisk Jugoslavije, navezan samo na ozemlje cone B in si ni mogej ogledati niti Postonjske jame. Tudi prometne zveze med Jugoslavijo in Portorožem niso bile takšne, kot bi si bilo želeti. Zlasti velja to za zveze z Reko. Namesto da bi avtobusa Koper-Re-ka in Buje-Reka vsaj za časa sezone vozila do Portoroža, morajo turisti, ki želijo v Portorož, v Kopru in Bujah prestopiti na drug avtobus. Najbolj obžajova-nja vredno pa je dejstvo, da ni med Portorožem ali pa vsaj med Piranom in Jugoslavijo nobene pomorske zveze. Zato si turisti ob prihodu ali pa ob povratku ne morejo privoščiti slikovite obalne vožnje do Pulja in Reke, ki bi pomenila za domače in tuje turiste eno izmed največjih privlačnosti. Ko smo se bežno dotaknili nekaterih važnih pomanjkljivosti v turizmu cone B, pa še nekaj statistike. Od maja do oktobra 1952 je obiskajo cono B 13.111 tu- Med 1. in 17. februarjem se je ladijski promet skozi tržaško pristanišče gibal takole: TRŽAŠKE IN ITALIJANSKE LADJE »Messapia« je priplula iz Hajfe z 220 t blaga, se vrnila v Hajfo s 160 t, od koder je zopet prispela s 48 t blaga. »Tere-sa Cosulich« je priplula iz Kazablanke s 97 t rastlinske žime in se vrnila s 1.300 t blaga. »S. Antonio« je prispela z Reke prazna in se vrnila z 840 t. »Barlet-ta« je prispela iz Carigrada z 209 t blaga in se vrnila z 200 t. »Stamura« je prispela iz Benetk prazna in se vrnila s 418 t olja. PRIPLULE SO: »Duino« iz Kalkute s 7.000 t, »Pietro Orsolo« iz Galvc-stona z 9.350 t, »Maria Cosulich« iz Kazablanke z 10 t, »Enotria« iz Bejruta s 550 t blaga, »Francesca« iz Genove natovorjena, »Angelica« iz Goulette s 4.850 t železne rude, »Loredan« iz Carigrada s 1.605 t, »Patrizia« z Rodasa s 605 t, »Lui-sa« iz Sidona-s 14.671 t nafte, »Sistiana« iz Cape:o\vna. z 88 t, »Gianandrea« iz Splita prazna, »Tritton Maris« iz Alek- ... AL DNEVA NE POVE NOBENA PKATKA . . . V petek, 20. februarja je umrla v Trstu Apolonija vd. Stanič, rojena Petruhar, v visoki starosti 91 let. Pokojnica je bila rojena v Litiji. Pri starosti dveh let so ji starši utonili v Savi. V letu 1918 ji je umrl mož Ivan Stanič, doma iz Podgrada, leta 1928 pa sin Joško, jurist, zaradi bolezni, ki si jo je nakopal med vojno. Zapušča sina ing. Iva Staniča, profesorja na rojanski industrijski šoli, in hčerko Marijo. Naše sožalje! Na Opčinah sta ponoči 19. februarja umrla, zastrupljena s plinom, zakonca 62-Ietni Josip in 56-letna Amalija Besed *njak. Vse kaže, da je zvečer Amalija pu stila odprt plin iz neprevidnosti. V Rimu je nenadoma umrl v visoki sta rosti bivši ministrski predsednik Franči šek KsaveriJ Nitti, znan tudi kot tinanč niik. TRŽAŠKO VPRAŠANJE SE NE BO REŠENO Tuji listi poročajo iz Londona, da je neka visoka angleška osebnost izjavila, da se bo V. Britanija uprla vsaki pobudi, da bi prišlo med Italijo in Jugoslavijo do sporazuma glede tržaškega vprašanja pred letošnjimi volitvami v Italiji. V Londonu so naklonjeni rešitvi tega vprašanja tako, da bi se cona A priključila 15 Italiji in cona B ^ Jugoslaviji. JUGOSLOVANSKA NOTA ZARADI ATENTATA V GORICI Due 2. februarja je v jutranjih urah eksplodirala bomba pred vrati slovenske gimnazije v Gorici. Človeških žrtev ni bilo. Dne 16. tega meseca je svetnik jugoslovanskega poslaništva v Rimu Dalibor Soldatič izročil italijanskemu zuna- ristov. Od teh je bilo 11.280 iz Jugoslavije, 1.198 iz Trsta in 633 tz inozemstva, in to predvsem iz Avstrije. Število nočnin je znašalo 79.214, brutto dohodek pa 71 milijonov din. Ker znaša zmogljivost hotelov v coni B približno 1.000 postelj in če razdelimo število nočnin na 5 mesecev, kolikor bi lahko trajala sezona, pomeni to, da je bila zmogljivost hotelov izkoriščena za nekaj nad polovico. Kakor iz te statistike razvidno, ni bilo leto 1952 nič kaj zadovoljivo za razvoj turizma v coni B. Zato je upravičeno upanje, da bodo pristojni krogi še. pravočasno poskrbeli, da se bodo do pričetka bližajoče se sezone odpravili vsi nedostatki, ki so zavirali uspešen razvoj turizma v letu 1952. F. J. sandrije z 2.016 t železne rude in »iia-lico« iz Mobila z 9.450 t koruze. ODPLULE SO; »Maria Carla« v Genovo s 500 t, »Ambra« v Benetke prazna, »Europa« v Capetovvn s 300 t, »Berliot« v Benetke s 6.585 t nafte, »Nereide« v Vancouver s 376 t, »Paolo Toscanelli« v Buenos Aires natovorjena, »Olimpia« v Las Palmas prazna, »Agostino Bertani« v Benetke prazna, »Sandra Maria« v. Carigrad s 1200 t, »Stadium« v Genovo natovorjena, »Cagliari« natovorjena z lesom, »Palma-iola« v Piombin s 500 t, »Lamone« v Carigrad s 1.200 t, »Andrea Contarini« v Benetke prazna, »Citta d’Alessandria« v valenco s 70o t in »Carso« v Carigrad s 480 t blaga. AMERIŠKE LADJE »Sunion« je priplula iz Galvestona z 9.310 t žita in odplula v Združene drža- njemu ministrstvu protestno noto. Nota pravi, da hočejo Italijani z atentati onemogočiti pouk v slovenskih šolah in nato zapreti šole. Jugoslovanska vlada zahteva, da se izvede stroga preiskava in storilci kaznujejo. Italija je odgovorila, da je atentat notranja zadeva Italije. NOVA PODJETJA .V trgovinski register v Trstu so bile vpisane v zadnjem času naslednje nove tvrdke: Može Vladimir, trgovina z lesom in drogami, Trst, via Boccaccio 21; Starc vd. Bruna, Prosek 153, trgovina s trikotažo, tkaninami in drobnarijami; Novak Julij, Lonjerska cesta 177, Trst, brivec; Rudolfina Blaha, por. Rebula, Zgonik, proseška postaja, bar-buffet; Coloni Um-berto, Dolina, trgovina mesnatih izdelkov, smodnišnica (Polveriera 1); Blažina Ivan, Zgonik-Gabrovica, podružnice v Trstu, Ul. F. Severo 99, in v Vidmu, trgovina in proizvodnja manufakturnega blaga; Pertot Santo in Černigoj Angelo — Bovedo 24 Trst, kovačnica; Berginc Franc Bazovica 13, trgovski agent za stroje, kovine, kemične izdelke in gradbeni material; Atilijo Kumar, Trst, Ul. Commer-ciale 6, zastopnik za ladijske potrebščine. Registriran je bij tudi stečaj tovarne žarnic »Flent« v Trstu. PRISILNA IZPRAZNITEV STANOVANJ V smislu novega ukaza ZVU so bili sodniki pooblaščeni, da v nujnih primerih lahko odložijo prisilno izpraznitev do 30. junija 1953. SLABI KORCI V tržaški okolici se v zadnjem času dogaja, da strehe zaradi slabih korcev, nabavljenih pri neki tvrdki iz Italije, puščajo. Zaradi tega je prav te dni prišlo do spora med nekim gradbenikom in hišnim lastnikom na Opčinah. DROBNE NOVICE TOVARNA ŠIVALNIH STROJEV V Osijeku bodo letos zgradili prvo tovarno šivalnih strojev v Jugoslaviji. Mesečno bo proizvajala 500 strojev ki bodo cenejši kakor inozemski. Šivalni stroj znamke »Singer« stane o-'koli 120.000 dinarjev. V začetku bo to varna samo montirala stroje, pozneje pa bo začela sama proizvajati tudi se stavne dele. VINSKI PRIDELEK V NEMČIJI Zahodna Nemčija je lansko leto pridelala 2,713 milijona hektolitrov vina (leta 1951 3,112), leta 1948 in 1949 je bila letina še slabša. 'V' pjiStCLTUSČLl ve prazna, »Battle Rock« je pripeljala iz Houstona 16.000 t mineralnega olja in odplula v Fort Said prazna. »Compass« je pripeljala iz Galvestona 9.850 t žita in se vrnila v Združene države prazna. »E-xilona« je priplula iz New Vorka z 2.444 t blaga in je odplula v Iskenderun natovorjena. PRIPLULE SO: »Liberty« iz New Orleansa z 9.350 t žita, »Exton« iz Norfolka s 84 t, »Exporter« iz Nevv Vorka z 289 t, »Francis Wardwel« iz Filadelfije z 9.58? t premoga, »Groton Trails« iz New Vorka s 4.879 t žvepla in »Expedi-tor« iz Nevv Vorka s 4.520 t blaga. ODPLULI STA: »Aliče Brown« v Genovo prazna in »Eston« na Reko prazna. GRŠKE LADJE PRIPLULE SO: »Astipalea« iz Khiosa z200 t pomaranč, »Plotarkis Blessas« iz Grčije s 100 t pomaranč in »Gorgios R.« zRoda z 873 t litega železa. ODPLULE SO: »Kozani« v Pirej s 600 t blaga, »Arl-stodemos« v Pireej s 1.30o t, »Joannis Nomicos« v Latakijo s 1.230 t in »Elfsis« v Pirej z 2.350 t fosfatov. HOLANDSKE LADJE: »Hector« je priplula iz Rotterdama s 550 t in odplula v Amsterdam s 130 t blaga, »Otranto« je priplula iz Carigrada s 355 t in »Midas« je odplula v Amsterdam s 85 t. ARGENTINSKE: »Rio Belgrano« je priplula iz Buenos Airesa z 2.146 t in se vrnila s 179 t in »Rio Cuarto« iz. Buenos Airesa s 300 t. TURSKE: »Ardahan« je priplula iz Smirne s 514 t in »Hopa« je odplula v Carigrad s 1.200 t. NEMŠKA: »Wilhelm Bornhofen« je priplula iz Benetk prazna in odplula v London s 1.000 t oljnatih pogač. DANSKa »Irland« je pripeljala iz Baniasa 13.653 t min. olja in se vrnila prazna. IZRAELSKA »Nakson« je priplula iz Hajfe prazna in se vrnila z 200 t. ANGLEŠKA »Empire Glencoe« je pripeljala iz Dairena 6.450 t soje. JUGOSLOVANSKE LADJE Med 12. in 24. februarjem- se je promet jugoslovanskih ladij skozi tržaško pristanišče gibal takole: »Srbija« je priplula iz Nevv Vorka s 128 t blaga in odplula na Reko. »Topu-sko« je pripeljala iz Turčije 428 t blaga in odplula čez Reko v Turčijo. »Zadar« je priplula iz severne Evrope, izkrcala 356 t blaga in odplula na Reko s preostalim tovorom. »Sarajevo« je priplula iz Egipta, izkrcala je 566 t, vkrcala 33 kub. m lesa in odplula v severno Evropo. »Hercegovina« je priplula iz Turčije s 304 t blaga, vkrcala 13 t in odplula čez Reko in Turčijo. Napovedan Je prihod naslednjih ladij: »Zagreb« 28 febr., »Rijeka« 28. ftbr., »Žužemberk« 2. marca, »Slovenija« 5. marca in »Vojvodina« 10. marca. NAPOVEDANE LADJE Napovedan je prihod naslednjih ladij: PROGA J ADR AN—TI RENSKO MORJE. »Celio« prihod 4. 3., odhod 6. 3; »Maria Carla« prihod 12. 3. proga gricija^-torciua—strdja— IZRAEL—EGIPT »Hopa« prihod 1. 3., odhod 5. 3.; »Irma« prihod 12. 3. PROGA ANGLIJA—SEVERNA EVROPA »Bactria« prihod 28. 2., odhod 2. 3. PROGA SEVERNA AMERIKA »Ex'porter« prihod 7. 3., odhod lo. 3. PROGA SREDNJA AMERIKA—SEVERNI PACIFIK »Stromboli« prihod 4. 3., odhod 8.3.; »Gibbes Lykes« prihod 5. 3., odhod 8. 3. PROGA JUŽNA AMERIKA »Rio Belen« prihod 10. 3., odhod 15. 3. DIREKCIJA - RIJEKA Telegrami: DUGOLINDA - Tel. 26-61, 26-62, 26-53 (poldne) 26-61 VZDRŽUJE REDKI P0TMŠRH RMROVKII PROMET IZ JADRANA za: SEVERNO AFRIKO IN SEVERNO EVROPO VSAKIH 7 DNI TURČIJO IN GRČIJO „ 7 DNI BLIŽNJIVZHOD „ 7 DNI SEVERNO AMERIKO „ 10 DNI Zastopstvo v Trstu: ‘‘N 0 R D'-A D R I A„ Agenzia Marittima di V. BORTOLUZZI Telegrami: „N0RD-ADRIA“ - Trieste - Tel.: 76-13, 29-8-29 Uradi: TRST, Piazza Duca degli Abruzzi štev. 1 AVTOPODJETJE S. T. A. R. d. d. TRST ULICA MORERI 7 - TEL. 56-08 Avtobusna proga: Trst - Koper Vozni red veljaven od 15. maja 1952 ODHOD IZ TRSTA (Avtobusna postaja) o delavninih ob 13.— in ob 20. - ob nedeljah in praznikih ob 7.30 in ob 12 30 Prihod v Koper (hotel Triglav) ob delavnikih ob 14 15 in ob 21.15 ob nedeljah in praznikih ob 8.45 in ob 13 45 ODHOD IZ KOPRA (hote! Triglav) ob delavnikih ob 7.30 in ob 16.30 ob nedeljah in praznikih ob 10.— in ob 20.— Prihod v Trst (avtobusna postaja) ob delavnikih ob 8.45 in ob 17.45 ob nedeljah in praznikih ob 11.15 in ob 21 15 Prepoved vr:enja{avtobnsne prevozne službe med Trstom in Škofijami ter obratno Ziljska železnica na dnevnem redu t Naročnina za »Gospodarstvo za STO c. A in Italijo: letna 680 lir, polletna 320 lir; za STO c. B: letna 320 dinarjev, polletna 170 dinarjev; za Jugoslavijo: letna 380 dinarjev, polletna 200 dinarjev; za ostalo inozemstvo: 2 dolarja v kakršni koli valuti. Naročnike naprošamo, da čimprej poravnajo naročnino in tako prihranijo upravi neposredno zamudno izterjevanje ———nr■ iii—ni« >ijumjggnmTJi«JtrrvmrnnurvgMgircfcaaarjcjatMaižmiiftrtsjjMtaiaAuzmirrtJirakiiiTtf m —giMHBgmBnMroacaMMMM« Kako so se odrezali naši dijaki K Pred zaključkom I. tromesečja 2-53 je Zvu na željo prosvetnega mirna rstva v Rimu odločila, da se bo le-0 nje šolsko leto delilo na dve polletji, 01H ne več na 3 tromesečja. Ta nagla m nePfičakovana delitev na polletja ni bha na mestu, ker bi se biia morala odlo- ds(lo mnogo bd!j5e rezultate. Zalo dijaki, pridno na delo, da vam bodo velike počitnice čim slajše. Uti Elektro-inštalacijsko podjetje v Pfed začetkom novega šolskega leta. a bi se profesorji in dijaki lahko že brej P° njej ravnali. Sedanja delitev ve-J3 le za tekoče šolsko leto in je čisto Poskusnega značaja. Šolske oblasti so hotele s tem kolikor mogoče omejiti izgubo časa zaradi tromesečnih izpraševanj !n ocenjevanj ter pridobljeni čas posve-dti predavanjem in izgradilvi učenca amen je verjetno tudi ta, da pride po 'laljšem dozorevanju dijaka do prvega c-enjevanja, ki naj bo popoln in točen iz-raz dijakovega znanja in, iloosobnostli.' S tem sta seveda mnogo bolj vklenjena v didaktično oziroma učno delavnost to-uko dijak kck Profesor. AH se bo delitev šolskega leta na pol-tetja obnesla, še ni mogoče reči. Ver-jetno bo drugo polletje dalo natančnej-š° sliko o tem. Točno pa je, da niso °b zaključku prvega polletja rezultati Prav nič boljši zaradi nove preobrazbe. Povprečni odstotek pozitivno ocenjenih dijakov na slovenskih srednjih šolah je Približno 22%, na samo strokovnih šolah *n tečajih pa 23%. Zanimivo je, da ima-j° v samem mestu vse tri strokovne šo-e skoro isti odstotek pozitivno ocenjenih ,. lakov. Na trgovski akademiji je pozi->vno ocenjenih dijakov 19%, na trgovci strokovni šoli tudi 19% in na industrijski strokovni šoli 18% (22, 33 in 74 jakov). Najboljši uspeh je pokazal btetijski tečaj v Plavjah — 11 učencev ah 38% pozitivno ocenjenih, najnižj.i ® otek ima strokovni tečaj na Proseku: dijakov ali 16%. Izmed ostalih šol naj navedemo še, da je na nižji srednji šoli 12 elalo 169 dijakov ali 31%, na sloven-s etn učiteljišču pa 13 dijakov ali 10%. ^Splošno je ta uspehi slab, ni pa tragl-a; V tem pogledu ne smemo pretira-a ’> ker je treba upoštevati, da so pri brvem ocenjevanju ocene vedno neko-' 0 nižie, da bi dijaka prisilili, da bi v te. polletju svoje sile bolj napel; na šte-negat!'rno ocenjenih dijakov vplivajo i dvojne cene iz predmetov, ki se o-z "tejejo pismeno in ustno, se ipravi, da neo.0fUje Samo ena teh kHsifikacij za egativno ocenitev v tem .predmetu. Prepričani smo, da bo drugo polletje Trst, Ulica Boccaccio št. 10 Sprejemamo vsa popravila in naročila za nove inštalacije vseh vrst električnih napeljav Pokličite našo telei. štev. 29-322 Se priporočamo! Že zopet je na dnevnem redu vprašanje/ zboljšanja trbiške proge in dograditve nove železniške zveze s Koroško od Pon-tetae skozi 12,5 km dolg predor do Šmohorja v Ziljski dolini. Vladam v Rimu, Pragi in Budimpešti gre za to, da trbi-ško progo, ki je sicer že elektrificirana, a je od Vidma proti Trbižu zelo strma (do 22 premil na nekaterih mestih) tako modernizirajo, da bi lahko uspešno konkurirala bohinjski in južni železnici, ki sta iz Trsta izpeljani čez jugoslovansko ozemlje. »Gospodarstvo« (23. novembra 19521 je že poročalo o napovedi češkoslovaškega in madžarskega bojkota jugoslovanskih železnic, ki je bil sklenjen konec oktobra na dunajski konferenci predstavnikev tržaških, italijansih, avstrijskih^ madžarskih in češkoslovaških železnic. Do tega sklepa je prišlo na pobudo Prage in Budimpešte. Zdaj razpravljajo v Trstu predstavniki istih železnic o podrobni izpeljavi in uporabi češkoslovaške in madžarske direktne tarife na trbiški progi. Na prvi pogled se vidi, da trbiška proga zavije v močnem loku proti zapadu, da se približa Benetkam in da je daljša kakor n. pr. bohinjska, v resnici meri proga Trst — Opčine, N. Gorica — Jesenice — Beljak — Dunaj 517 km, proga Trst — Trbiž — Beljak Pa 578 km. Za češkoslovaški promet je bohinjska proga neprimerno bolj prikladna kakor trbiška, za madžarski pa je najkrajša zveza po južni železnici čez Pragersko in Ljubljano do Trsta. Toda Madžarom so drugi naročili, naj vozijo po ovinku čez Koro- bi dali zaslužiti uporniški ško, da ne Jugoslaviji. Avstrija je pri vsej zadevi prizadeta le, v kolikor gre za uporabo češkoslovaške in madžarske tarife čez njeno ozemlje. iz Rima so sporočili, da ima uprava® italijanskih železnic moderniziranje tr-jL biške proge za nujno. Ne verjamemo Po.J« da mislijo v kratkem pričeti graditi tudi'J predor od Pontebe skozi Alpe do Smo~| bor ja. To delo bi požrlo milijarde; go vorijo kar o 43 milijardah. Poleg vsega':|; bi morala prispevati tudi Avstrija, in si ji, cer za gradnjo predora in za graditev il nove proge od Šmohorja do Beljaka. Vse. Ji kaže, da namerava zdaj Italija samo zboljšati progo met! Karnijo in Pontebo. Prof. Greco, predsedniK višjega sveta za javna dela, je že lansko leto odposlanstvu treh rimskih poslancev in predsednikov trgovinskih zbornic v Vidmu in Gorici razložil, da je treba mnogo denarja, in sicer: za povečanje prometnosti proge Karnija — Pontetoa na treh mestih bi bilo treba potrošiti 600 milijonov lir, za zgraditev drugega tira na tem odseku 8 milijard, za premestitev proge na trdnejša tla 10 milijard; proga od Pontebe do Šmohorja bi stala 24, milijard; lo milijard bi prevzela Avstrija; gradnja na progi Zagraj (Ronke) — S. Giovanni (da bi se odsekal kot do Gorice) 3 milijarde in proga Trst — Tržič ob morju 8 milijard lir. MIOPODJETJE STAR Tovorni prevozi Tei. št. 5608 Osebni avtobusni prevozi AVTO C« ABAK A - TRST ULI4A 310 K L KI 7 — KO J AN ^Jcifcof) -Pathauc ZALOGA PRVOVRSTNIH LIKERJEV SIRUPOV IN ŽGANJA S PECI J A LITE TA KREMA MAR AL A IN SLIVOVKA TRST - ULICA XIDIAS ŠT. 6 - TELEFONO 96-3-32 Sprejemamo vsa naročila in dostavljamo na dom z lastnim prevoznim sredstvom Postrežba točna * Cene ugodne <š)«WS7@ US .1 0 fu PROJEKTIRA. NJE-MONTAŽA CE NTRALNiH KURJAV IN \ O-DOVODNIH INŠTALACIJ KLEPARSTvO Wa kmetijskem tečaju v Plav jak Iz Škofij, kamor lahko prispeš iz Trsta z avtobusom v dobri pol uri, pelje proti Plavjam v Miljskih hribih razmeroma dobra cesta. Po nekakšnih 15 minutah pešačenja si že v Plavjah, od koder se ti odpre veličasten razgled na ves Tržaški zaliv. Pod seboj zazreš MHjski zaliv z žaveljsko petrolejsko čistilnico »Aquila«, dalje proti severozapadu opaziš drugo čistilnico »Esso«, Se dalje nova podjetja v industrijskem pristanišču, škedenjske plavže, ladjedelnice Sv. Marka, dokler se ti pogled zgubi nad sv. Justom in ostalim Trstom, ki ga proti severozapadu zapira kraška stena. Kakšno nasprotje med zadimljenim vzdušjem nad industrijskim predelom Trsta in plavskimi oljčnimi gaji, ki se jim v toplejšem letnem času pridružijo še trate zelenega ra-diča! Ce prihajaš v Plavje z namenom, da bi kaj napisal o gospodarstvu te vasi, ne pozabi prav na radič, ki ga v se-žinah odnašajo na tržaški trg. Toda ta obisk naj velja predvsem kmetijski šoli v Plavjah. Da si bomo takoj na jasnem: Ne gre za pravo kmetijsko šolo, kakor smo jih vajeni, temveč za »kmetijski strokovni tečaj«, ki traja dve leti in še nima značaja prave kmetijske šole. Razvil se je januarja 1950 leta iz VI. razreda osnovne šole. Danes predstavlja precej posrečeno kombinacijo kmetijske in obrtne šole, seveda skromnega krajevnega obsega. Sola je krajev- nega značaja že' po svoji legi, za prosveto v Miljskih hribih pa vsekakor velikega pomena; saj prihajajo v šolo fantje in dekleta ne samo iz Plavij, temveč tudi iz oddaljenih zaselkov, kakor iz Badihe, Ra-bujeza, Jelarjev in Stramarja. že podatki o številu učencev govorijo o napredku in s tem opravičujejo obstanek Sole- v prvem letu je bilo 20 učencev in učenk, v naslednjem 25 in tem letu 30. Ko ocenjujemo te številke, ne pozabimo na okolnost, da prihajajo učenci iz raztresenih majhnih vasi in da so ti kraji bili še pred kratkim, v prosvetnem pogledu silno zanemarjeni. Kljub vsemu temu spoznavajo brihtni kmetje čedalje bolj pomen strokovne izobrazbe in se vedno bolj zanimajo za šolo. Kakor na vseh slovenskih šolah na Tržaškem je tudi v Plavjah prva zapreka naglejšega napredka pomanjkanje primernih šolskih prostorov. Kmetijska šola je nastanjena v prostorih osnovne šole, ki ima samo tri učilnice. Torej dve šoli v treh učilnicah! Sam kmetijski tečaj bi potreboval štiri učilnice, da ne govorimo o delavnicah, ki so nujno potrebne za takšno strokovno šolo. Prav zaradi pomanjkanja primernih delavnic trpi praktičen pouk. iznajdljivi profesorji si pomagajo z improvizacijo na hodniku; ob lepem vremenu ni niti telovadni učitelj v posebni zadregi in si poišče telovadnico kar na prostem pred cerkvijo... Ka- dar so učilnice zasedli drugi, se dekleta zatečejo tudi v pisarno ali na hodnik, da bi ne bilo treba prekiniti pouka. Seveda ni niti risalnice s primernimi klopmi oziroma mizami. Za pouk praktičnega kmetijstva, ki se ga učijo fantje, je na razpolago samo vrt okoli šole, ker nima kmetijski tečaj lastnega poskusnega posestva. Fantje poslušajo tudi predavanja o živinoreji; učijo se še knjigovodstva in lepopisa. Za dekleta je ločen pouk naslednjih predmetov: gospodinjstva (tudi kuhanja), ročnih del, prirodopisa, petja in telovadbe. Predavanja o slovenščini, italijanščini, zemljepisu, zgodovini, računstvu in risanju so skupna za učence in učenke. Pouk ne trpi samo zaradi pomanjkanja primernih prostorov; pomanjkljiva je tudi šolska oprema. Sola ima na razpolago en šivalni stroj. Miljska občina, pod katero spadajo tudi Plavje, je nakazala nekaj denarja za nabavo mizarskega orodja. Dijaki bi se lahko seznanili s pridobitvami mehanizacije kmetijstva, ako bi sami na praktičnih poskusih videli sado-ve mehanizacije. Tako je na pr. v vasi ena sama sodobna oljčna stiskalnica, kamor prinašajo kmetje oljke tudi iz oddaljenih vasi. Profesorji si prizadevajo, da bi premagali vse te najrazličnejše težave in bi pri dijakih vzbudili čim večje zanimanje za šolo ter jim prikazali pomen umnega kmetovanja in gospodinjstva. Spričo tesnega okvira, v katerem se lahko gibljejo zaradi opisanih pomanjkljivosti, rodi njihov trud lepe sadove. Gotovo je, da jim bo delo olajšano in da bodo uspehi Še vidnejši, ko se bo šola bolj popularizirala in bo prebivalstvo po delu samih učencev v praksi spoznalo, kako velike koristi jim: prinaša šola. Tedaj bo namreč ustvarjena podlaga za tesnejše sodelovanje med učiteljstvom in starši, ki j’ eden glavnih pogojev za šolski uspeh. Last not least, bi rekli Angleži: Zadnje omenjeno, toda prav tako važno je vprašanje primernih strokovnih knjig in učil, ki ga bo treba tudi rešiti. Se nekaj na kratko o gospodarski delavnosti Plavčanov. Poleg zelenjave je zlasii močan vir dohodkov živinoreja. Nekaj podjetnih mlekaric prevzame mleko tudi od drugih sosedov in ga s potniškim avtobusom prepelje v Trst. Glede oljčnih nasadov naj še omenimo, da so jih po hudi zimi leta 1929, ki je pomorila toliko oljk, obnovili in jih še obnavljajo; sadijo dve vrsti oljk: belice, ki rodijo vsako leto, zato pa ne dajo posebno dobrega olja, in črnice, ki rodijo vsako drugo leto, zato pa je njihov sad toliko bolj žlahten) Kakor že omenjeno, imajo v Plavjah sodobno stiskalnico z zmogljivostjo 15 do 20 stotov oljk na dan. Nekaj ljudi odhaja tudi na delo v petrolejske čistilnice in v ladjedelnice v Miljah. Povsem upravičeno gre o Plavčanih glas, da so zavestni, narodno prebujeni in gostoljubni. Čvrsto so zasidrani v svojo zemljo. LJu— SOSIČ S O S S I MARIO 0 P fi IN E. TRG MONTE RE 4 • TEL 21-155 Prodajamo plinske, 'električne in druge štedilnike znamke ,,ZOPPAS“; radio aparate priznanih znamk in električni material ZASTOPSTVO „MqUIOASA“ Nabavite ga lahko v Bazovici, Padričah, Trebčah, Konkonelu in Velikem Repna == Prodajamo tudi na obroke . Gene ugodne i - KMETOVALCI IN VRTNARJI, OBIŠČITE NASI ■:':Xva?Nv TRGOVINA KMETIJSKIH STROJEV ‘iN ORODJA TRST STRADA VECCHIA PER ISTRIA Umetna gnojila - Krma za živino - Prvovrstna semena lastnega pridelka in inozemska ■ Trte, sadna drevesa, razne cvetlične, sadike, vrtnice i. t. d. - P djedelski stroji in druge potrebščine TRŽNI PREGLED Poročila z italijanskega tržišča s kmetijskimi surovinami govorijo o zboljšanem položaju. Po mrtvilu, ki je vladalo več mesecev, postajajo trgi živahnejši in cene čvrstejše. Med ponudbo in povpraševanjem vlada že večje ravnovesje. Kljub temu ne izključujejo poročila novega preokreta na slabše. Trg z žitom je bil miren, povpraševanje majhno, toda tudi zaloge pri proizvajalcih so se zelo skrčile. Čvrstejše so cene trdega žita v Italiji. Cena koruze je nekoliko popustila, prav tako cena ovsa, otrobov in druge umetne krme. Neo-luščeni kakor oluščeni riž gresta gladko izpod rok. Pomanjkanje krme je še vedno veliko, to velja zlasti za severnejše kraje v Italiji. Cena živine za zakol ne pada več. Ponudba se je zmanjšala. Cene prašičev so nekoliko čvrstejše. Cena masla je nekoliko napredovala v primeri s cenami v prejšnjem tednu. Čvrstejše so tudi cene domačih vrst sira in ovčjega sira, medtem ko je manj povpraševanja za švicarske tipe in za »provolo-ne«. 2 olivnim oljem niso zaključili po. sebnih kupčij; okoli Barija kažejo cene težnjo kljub temu navzgor. Cene vinu so čvrste, kupčija živahna. Tudi cene svežega sadja in povrtnin kažejo težnjo navzgor. Razmeroma živahna je tudi kupčija s pomarančami in limonami; tega ni mogoče reči glede suhega sadja. ŽITARICE Verona. Mehka pšenica fina 7.550 — 7.700, dobra 7.4450 — 7.500; oves 5.200— 5.400; rž 6.000 — 6.10o; neoluščeni ječmen 5.700 — 5.800; belo proso 6.500 — 6.700, proso paglierlno 6.000 — 6.200; koruza marano 6.250 — 6.350. Piacenza, Pšenična moka tipa »1« 8.500 — 8.700, tipa »0« 8.800 — 9.000, tipa »00« 9.500 — 9.800; koruzna moka 7.150 — 7.250; pšenični otrobi 4.540 — 4.750. Riž: Vialone 14.500 — 14.700, Arborio 16.200 — 16.400, Maratelli P.6 12.600 — 12.800, R.B. 13.800 — 14.000; srednje vrste 10.900 — 11.100, navaden 10.300 — 10.500. ŽIVINA Mantova. Debele svinje 100 — 130 kg 310 lir, 130 — 160 kg 315, 160 — 200 kg 325; suhi prašiči 30 — 50 kg 330, 50 — 70 kg 310, prašički za rejo 18 — 20 kg 7.000 lir komad. Voli za delo nad 4 let starosti 320.000 — 380.000 lir par; junci za delo od 2,5 leta do 4 let 300.000 — 360.000 lir; krave mlekarice 120 — 180.000 lir za glavo. Voli za zakol I. 230 — 275, II. 210 — 230; teleta za zakol 370 — 420. PERUTNINA Milan. Race mrtve 650 — 700 lir kg; kopuni 1.100 — 1.150; zajci živi 350 — 400, mrtvi s kožo 470 — 520, brez kože 480 — 55o; pegatke mrtve 1.100 — 1.200; kokoši žive 750 — 800, mrtve 850 — 900; gosi mrtve 400 — 460; golobi mrtvi 1.100 piščanci živi 925 — 975, mrtvi I. 1.150 — 1.250, Ji. I.OoO — 1.050; purani mrtvi 600 — 700; sveža jajica 28 — 29 lir komad. MLEČNI IZDELKI Cremona. Maslo I. 900 — 920, II. 840 — 850, III. 810 — 820, IV. 800 — 810; trd! sir krajevne proizvodnja svež 580 — 6o0, majski proizv. 1952 650 — 680, zimski 1951-52 750 — 780; majski 1951 790 —820; emmenthal svež 500 — 510, star 3 mesece 580 — 600; italico svež 390 — 410; ta-leggio svež 29o — 300; sbrinz svež 540 — 560, star 3 mesece 600 — 610; provolone svež 520 — 540, star 3 mes. 580 — 600. OLJA Pirenze. Olivno olje extra do največ 1 slop. kisi. proizv. 1952 430 — 435, do največ 1.5% 420 — 430, do največ 2,5% kisi. 400 — 420, do največ 4% kisi. 390 — 400; dvakrat rafinirano »A« 450 — 455, »B« 405 — 420; semensko olje navadno 340 — 345; olje iz zemeljskih lešnikov 360 — 370. VINO Bari. Črno vino Barletta 14 stop. 430 — 440 lir za hl/stop., Barletta 13 stop. 400 — 420; črno vino Corato — Castel del Monte 460, belo 47o; belo Sansevero 12-13 Stop. 400 — 420, 10-11 stop. 360 — 380; črno Sansevero 11,5-12,5 stop. 400 — 410; belo Alberobello 11,5-12.5 stop. 380 — 385. VREČE Milan. Nove vreče iz jute 680 — 700 gramov (120X70 cm) 190 — 195 lir, 700 — 730 gr. 200 — 205; s^okilogramske vreče iz jute 550 — 570 gr. (105X70 cm) 150 — 155. Rabljerfe vreče: stokilogramske iz jute od 550 — 570 gr. (105X70 cm) 130 — 140 lir. PA R ADIZNI KOVA KONSERVA Piacenza. Cene za kg brez davkov od proizvajalca do grosista fco odhodna postaja: dvakrat koncentrirana konserva proizv. 1952 odlične kakovosti v škatlah od 5 in lo kg 255 — 275 lir kg, v škatlah od 1 kg 275 — 285, v škatlah od l/n kg 290 — 300, v škatlah od 200 gr. 3320 — 330, v škatlah od 100 gr. 335 — 345. Trikrat koncentrirana konserva odlične ka-KOvosti v sodih 260 — 280 lir kg, v škatlah od 5 do 10 kg 275 — 295; v škatlah od 1 kg 300 — 325, v škatlah od1 l/n kg 315 — 345, v škatlah od 20o gr. 335 — 365, v škatlah od 100 gr. 335 — 375. MED L’Atfuila. Gorski med kondenziran v lončkih 320 lir kg. FIŽOL Verona. Cene fižola so stalne. Napredoval je samo tip »Saluggia«. Cene za vrsto »gnocchetti« 13.500 — 14.0oO lir; »Saluggia« 13.500 — 14.000; »verdoni« 12.500 — 13.000; »roviotto« 15.00o — 15.500; leča 17.000 — 18.000 lir. KAVA Trst. Srednje cene na. viru proizvodnje: brazilska kava, fob pristanišče vkrcanja v dolarjih za 50 kg: Rio N.Y. 5 55, Rio N.Y. 3 57, Santos Superior 70,50, Santos E.P. crivello 18 65; srednjeameriška kava, cif Trst v dolarjih za 50 kg; Haiti naravna 6o; Salvador 64; Kostarika 67; arabska kava, cif Trst v šilingih za 50 kg: Gimma 3S0; Moka Hodeidah 1 440; indonezijska kava, cif Trst za 100 kg: Bali Robusta 355 holandskih florin-tov; afriška, cif Trst za cwt: Oganda prana in prečiščena 365 šilingov. Srednje cene za ocarinjeno blago od uvoznika do grosista fco skladišče prodajalca v lirah za kg netto: brazilska: Rio N.Y. 5 1.250, Rio N.Y. 3 1.270, Santos Superior 1.375, Santos E,P crivello 18 1.380; srednjeameriška; Haiti naravna 1.360, Salvador 1.420, Kostarika 1.520; arabska: Gimma 1.280, Moka Hodeidah 1 1.360; indonezijska: Bali Robusta 10/12% 1.160; afriška: Uganda prana in prečiščena 1.165. KAKAO Trst. Malo sklenjenih kupčij. Zadnje kvotacije: Accra good fermented proti izročitvi v februarju-aprlli' ali marcu-ma-ju 24o šilingov za vrečo 50 kg cif Trst; Lagos Bahia Superior 34,25 dolarja za vrečo 50 kg fob Ilheus; Trinidad najboljše kakovosti 272/6 šilingov za 50 kg fob, srednje kakovosti 260 šilingov fob; S. Tome Plantation 35,75 dolarja, proti izročitvi v februarju-marcu cif italijanska pristanišča; Summer Arriba 38 dolarjev za 50 kg cif pristanišče izkrcanja; Cey-lon EA 1 315 šilingov za cwt Trst; Cey-lon B 1 290 šilingov; Ceylon EB 1 290 šilingov; Ceylon BB 1 270 šilingov za cvrt cif Trst. Poročila iz Amerike navajajo kot najvažnejši dogodek napovedano skrčenje površine, zasejane z bombažem. Prihodnja leto naj bi Amerika pridelala sdino 12 do 12,5 milijona bal bombaža namesto 14,9 milijona v lanskem letu. Poleg tega so ZDA odpravile nadzorstvo nad cenami še drugih vrst blaga poleg tistih, ki jih omenja odlok z dne 13. februarja. Ostrne pa še nadzorstvo nad važnimi vrstami blaga, kakor na pr. nad bakrom, cincm, nikljem, bombažem itd. Značilna je ponovna podražitev pšenice. Argentina je izjavila svojo pripravljenost, da pod doJočenimi pogoji pristop; k mednarodnemu sporazumu o žitu. ŽITARICE Cena pšenici v Chicagu je v tednu do 20. februarja napredovala od 223 1/8 na 227 5/8 proti izročitvi v marcu, in od 226 3/8 na 231 5/8 proti izročitvi v maju. Popravila se je tudi cena koruzi, ker je Commodity Credit Corporation izjavila, da bo kupila velike količine koruze novejšega pridelka, d:a bi zadržala padanje cen. Poleg tega je Eisenhovverjeva vlada izjavila, da bo še do januarja 1954 vzdrževala višje cene kmetijskih pridelkov. Cena koruzi je v Chicagu poskočila od 153 7/8 na 158 stotinke dolarja za bu-šel. VLAKNA Združene države imajo na zalogi še 9.207.000 bal bombaža, medtem ko je lansko leto znašala zaloga v tem času 6.651.000 bal. ZDA so izvozile v prvih petih mesecih sezone 1,446.553 bal, lansko le‘o v tem razdobju 2,673.214 bal. Tudi Brazilija ima velike zaloge. Pod vtisom napovedi, da bodo ZDA skrčile zasejano površino, se je cena v Nevv Yorku popravila od 33,55 na 34 v tednu do 20. frbr. Cena v Aleksandriji je ostala v bistvu nespremenjena; znašala je 59,74 talarja za kantar, ašmuni 50,06 (teden poprej 50,20). Volna je kazala v Nevv Yorku težnjo navzgor. V parlamentu je bil predložen načrt za povišanje carine za uvoz iz Argentine. v Bradfordu na Angleškem je trg miren. Na drugi dražbi v Londonu so prodali 23.113 bal po ceni, ki je bila za 2,5 do 5% višja kakor cena na dražbi 23. januarja. Fine vrste avstralske »merino« so bile celo za 7% višje, v Ru-baix na Francoskem je cena napredovala od 1.360 na 1.425 frankov za 1 kg. KAVČUK Cena kavčuka je v Nevv Yorku napredovala od 27,5 na 27,50 stotinke dolarja za funt. Prav tako je kavču^ napredoval v Londonu, in sicer od 22 3/4 na 23 penija za funt proti izročitvi v februarju. Dne 11. maja bo v Kopenhagenu posebna konferenca proučila anglo-indonezijr ski načrt o ustalitvi cene kavčuka; v jeseni bo druga konferenca razpravljala o proizvodnji gumijastih izdelkov. SLADKOR, KAVA, KAKAO Cena sladkorja je 20. febr. v Nevv Yor-ku padla na najnižjo točko po januarju 1948 ,in sicer od 3,55 na 3,45 stotinke dolarja za funt. Cena kave je bila nekoliko čvrstejša in se je sukala okoli 55,78 stotinke dolarja za funt. Cene kakaa so šibkejše; sukajo se okoli 29,13 (prejšnji teden 29,25). Poročila iz Londona govorijo o nervoznosti na tem trgu. v razdobju november-december so bile cene visoke, medtem ko se zdaj opaža težnja navzdol. v začetku tega leta je kakao stal SLADKOR IN POPER Trst. Cene sladkorja so ostale neizpre-menjene. Kupčije so bile pičle. Poper Pellicherry, proti vkrcanju v marcu 960 šilingov cif Trst, proti vkrcanju v aprilu-maju 950 šilingov; Malabar 950 šilingov cif Trst proti izročitvi v marcu, proti vkrcanju v aprilu-maju 940. RABLJENI AVTOMOBILI Rim. Cene rabljenih dobro ohranjenih avtomobilov: Fiat 500 A (1938) 230 — 270.000 lir; (1947-48) 290 — 310.000; B (1948-49 ) 350 — 380.000; C (1949-50) 480 — 520.000; (1951-52 ) 520 — 550.000. Fiat 1500 D in E 400 — 550.000. Fiat 1400 (1950 ) 700 — 750.000; (1951) 780 — 820 tisoč; (1952) 900.000 — 1,000.000. Fiat giardinetta (les) (1949-50) 450 — 530.000; (1951) 560 — 610.000; Belvedere (1952) 770 — 850.000. Lancia Aprilia 12 V. (1948) 700 — 800.000; Lancia Aurelia 1750 (1950) 1.250.000 — 1,350.000; (1951) 1,400.000 — 1,500.000; (1952) 1,550.000 — 1,600.000. Lancia Aurelia 1900 (1951) 1,600.000 -1,700.000; (1952) 1,800.000 — 1,900.000; Lancia Aurelia B 20 (1951) 1,800.000 -2,000.000; (1952) II S. 2,500.000 — 2,800.000. Alfa Romeo 1900 (1951) 1,400.000 — 1,500.000; (1952) II s. 1,650.000 — 1 milijon 750 tisoč lir. v severnih evropskih pristaniščih (cif) 260 šilingov za 50 kg, medtem ko ga zdaj ponujajo po 23? šilingov 6 penijev; pred letom je stal 315 šilingov. Cene veljajo za blago z Zlate obale. V Nevv Yorku je cena padla za vrsto »Bahia« od 33,00 na 30,12, medtem ko je lansko leto znašala 37 stotink dolarja. Najvišja uradno določena cena, ki je bila v Ameriki zdaj odpravljena, je znašala 38,37 stotinke dolarja. KOVINE Pri cenah kovin niso nastopile nikakš-ne bistvene spremembe. Ameriška vlada je pooblastila proizvajalce nikljastega blaga, da lahko povišajo cene za 3.50 stotinke, to je za toliko, kolikor je bila cena niklja v Kanadi povišana. Sistem dodeljevanja koncentratov tunkstena in molibdena je bil odpravljen, toda ostale so omejitve glede potrošnje teh kovin. Vse kaže, da bo nadzorstvo nad bakrom ostalo do konca marca. Cene starega bakra so napredovale. Cena bakra v Cile-ju bo v prodaji za ZDA povišana za 2 do 3 stotinke dolarja. Čile ne bo podržavil rudnike bakra. Ameriška vlada se pogaja za nakup 8.000 ton rodezijskega bakra. Cena živega srebra je ostala v Nevv Yor-ku neizpremenjena pri 212 — 214 dolarjev za steklenico, v Londonu je cena svinca padla za 1 sunt pri toni; svinec stane 93 3/4 funta za tono. Cene v Zahodni Nemčiji 21. 2.: svinec 125,15 DM za 100 kg, cink 106,61, baker 344,00 in cin (99,9%) 1.161 DM za 100 kg. ZA JUGOSLOVANSKI BAKER s po poročilu dunajskih listov zanimajo zlasti holandske, zahodnonemške in le-vantske tvrdke, Jugoslavija bo lahkr zadostila vsem tem zahtevam, ko bn do odprli novo valjarno. Prvih 3001' ten valjenih bakrenih zlitin so že rc zervirali za holandska podjetia. SVETOVNA PROIZVODNJA KAVČUKA Svetovna potrošnja naravnega in umet. nega gumija. Oddelek ameriškega trgovinskega ministrstva za gumi poroča, da je svetovna poraba naravnega in umetnega gumija v letu 1952 dosegla rekordno množino 2,332.500 ton, medtem ko je leta 1951 bila 2,312.500 tort. Potrošnja naravnega gumija v Združenih državah se je povečala od 1,214.298 ton v letu 1951 na vrhunsko količino 1,260.588 ton v letu 1952. Potrošnja v tujih deželah pa je — ne upoštevajo Sovjetsko zvezo in Kitajsko — padla od 962.500 ton v letu 1951 na 925.100 ton v letu 1952. Svetovno proizvodnjo naravnega gumija v letu 1952 cenijo na 1,762.500 ton, kar je za 6% manj kot leta 1951. Umetnega gumija pa so leta 1952 izdelali na svetu — brez področij Sovjetske zveze — 878.500 ton, porabili pa 885.000 ton. ZASTOJ V NEMŠKI TEKSTILNI INDUSTRIJI Celoten obrat zahodnonemške teks.il-ne industrije v letu 1952 je dosegel 11 milijard nemških mark (v prejšnjem letu 12,8 milijarde DM). Nazadovanje pripisujejo krizi v razpečavanju, ki je nastopila po letu 1952. Cene tkaninam so bile v letu 1952 znižane za 20%. Zato je tudi obseg obrata, podan v denarju, manjši. Sama množina je bila nekoliko večja kakor leta 1951. V zaho-Jnonemški tekstilni industriji je zaposlenih 578.000 ljudi. MEDNARODNA TRZISCA Pšenica (stot. dol. za bušel) 27/1. 228. Va 10/11. 220«/, 24/11 226 s/8 Koruza „ 1» J> » 162.G 152 157 i/, Baker (stot. NEW VORK dol. za funt) 36.50 36.50 36.50 Cin „ 121.50 121.50 121.50 Svinec „ 13.80 13.50 13.50 Cink „ 12.— 11.50 11.50 Aluminij „ 20.50 20.50 20.50 Nikelj 60,— 60.— 60. Bombaž „ » »1 • • • * za steklenico 33.60 33.65 34.05 z., srebro dol. 213.- 210,— 207.- LONDON Baker (f. šter. za d. tono) 285 285 _ Cink 114 114 — Svinec „ „ n >i 97.V. 94 a/, 92 v, SANTOS Kava Santos C (kruzejrov za 10 kg) 195.50 200.90 210.80 jBOisziak VALUTE V MILANU VREDNOSTNI PAPIRJI V TRSTU 12. II. 1953 24. II. Min. Maks- Funt šterling 7.100 7.050 7.050 7.100 11. 11. 1953 24. II. Min. Maks. Napoleon 5.800 5.825 5.800 5.975 Dolar 638.— 637 637— 639 Južna železnica 2.040 1.985 1 960 2.650 Francoski frank 156 156.— 156 — 157,— Splošne zavarov. 13.600 14.200 13.575 14.200 Švicarski frank 149.- - 149.— 148,75 149,25 Assicuratrice 4.100 4.100 — — Funt št. papir 1 670 1.680 1.665 1.6S0 Riun. Adr. Sic. 6.250 6.100 6.100 6.250 Avstrijski šiling 24,25 25.- 24 25 25.— Jerolimič 5.300 5.300 — Zlato 780,— 777 777 780 Ustra-Trst« 830 830 — — • Lošinj« 8.400 8.400 — — BANKOVCI V CURIHU Martinolie 4.500 4.500 — — dne 24 II. 1953 Premuda 8.400 8.550 8.400 8.550 ZDA (1 dol.) 4,28G Belgija (100 fr.) 8,40 Tripkovič 11.050 10.600 10.600 11.000 Anglija (1. f; št.)11,40 Holand. (100 fi., 109,50 Openski tramvaj 1.575 1.625 1.575 1.625 Francija (100 fr.j 1 05 3li bvedska (100 kr.) 73 — Terni 26 L— 260 252 264.— Italija (100 lir) 0.671/, Izrael (1 f, št.) 1 70 1LVA 333 314 314 336— Avstrija (100 šil.) 16.35 Španija (100 pez.) 10,90 Zdr. jadr, ladjcdel. 34. 80.50 80.50 84, Čelioslov. (100 kr.) 1,50 Argent. (100 pez.) 17,75 Ampelea 800 800 — — Nemč .00 mark) 9i.0C#/a Egipt (1 f. št«, 9,30 Arrigoni 1.000 1.000 — — KMEČKE ZVEZE SEDEŽ: TRST - ULICA F A B I O FI L Z > ŠT. TO L - TE LE F Kako obrežeš sadno drevo Pravilno obrezovanje sadnega drevja ob sajenju in oskrbovanje drevesne krone v času, ko se drevje razvija, je svojevrstna umetnost. Ce to delo v začetku zanemarimo, nastane nered, katerega ni mogoče popraviti. Obrezovanje zahteva tudi teoretičnega znanja, zato podajamo nekaj koristnih nasvetov in navodil. Začetno obrezovanje ima namen dati drevesu ustrezajočo obliko (piramida, oblastna krona ali umetna oblika), vsaka sadna vrsta ima v sebi že nagon, da stvori neko določeno obliko in vsaka protinaravna težnja oblikovanja drevesne krone slabo uspe ali je splon obsojena na smrt. Osnovna načela, ki jih moramo upoštevati pri obrezovanju, so naslednja: 1. Razvoj in rodovitnost drevesa sta v glavnem odvisna od pravilne razdelitve redilnih snovi (linfe) po vejah. Vedeti moramo namreč, da se od korenin vzpenja proti vejam in listju po cevčicah, ki so v zunanjem delu lesa, nepredelana surova hrana. V listju predelana hrana pa potuje skozi cevčice, ki so v ličju med drevesno skorjo in lesom, proti koreninam in ostalim delom drevesa, ki razvijajo najprej nove vejice, nato liste, cvetje in sadove. Ravnovesje med rodnimi vejicami in lesom dosežemo na različne načine: če na pr. slabo razvite vejice, ki poganjajo v vodoravni smeri, spravimo v navpični položaj, se te vejice večkrat spremenijo v lesne vejice, bujno rastoče navpične veje (lesne veje), ki so hkrati nerodovitne, prisilimo k rodovitnosti, če jih» pripognemo ali nalomimo. Bujno rastoče veje prisilimo k rodovitnosti tudi z »obročkanjem«. To izvršimo tako, da zgodaj spomladi tesno prevežemo drevesno skorjo z debelo žico ali pa napravimo okoli debla zarezo. 2. Drevesni sok močneje razvija očesa (popje) na kratko obrezanih vejicah kot na dolgih poganjkih z večjim številom očes. Iz tega je razvidno, da moramo obrezovati na kratko, če želimo imeti lesne poganjke. Več očes pustimo le tedaj, ko imamo opravka z zelo izčrpanimi drevesi. 3. Ce odstranimo neko vejo, gredo redilni sokovi, namenjeni tej veji, v korist sosednih vej. Večkrat se nam izplača odrezati slabo razvite veje. 4. Nepredelani drevesni sok (v vodi raztopljene mineralne snovi) sili iz korenin vedno močneje skozi navpične veje v listje, dočim v vodoravnih ali drugače upognjenih vejah zastaja. Bujno razvita veja navadno ni rodovitna. K rodovitnosti jo prisilimo kot smo že opisali. 5. Drevesni so^ povzroča, da se najmočneje razvijajo gornja očesa (popki) poganjkov. Na to poslednjo ugotovitev morajo zlasti paziti začetniki, ki nameravajo z obrezovanjem podaljšati kakšno mlado vejo; rezati moramo tik nad dobro razvitim očesom. 6. Veje, ki dobivajo večjo količino drevesnega soka, imajo bolj razvite lesne vejice. Tam pa, kjer sok ne prihaja v taki meri, se razvije več rodnega lesa. iz tega lahko sklepamo, da zadostuje, če bujno rastoče navpične veje le malo pripognemo, da tem oviramo dotok sokov iz korenin v listje in narobe, sokovi predelani v listju, ne morejo več do korenin in so prisiljeni prodreti v sadove. Na ta način zastaja drevo v razvoju, zato pa nam bolje obrodi. Izkušnje so pokazale, da dobimo močne lesne poganjke, če poganjek obrežemo na eno ali dve očesi, če pa obrežemo isti poganjek na polovično dolžino, bo dal zgornji del lesne poganjke, srednja očesa se bodo razvila v rodne šibice, v spodnjem delu poganjka pa se bodo iz popljev (očes) razvili brstiči in brstilke. 7. Ce v času, ko se rastlina razvija, skrajšamo močno razvite lesne poganjke, se iz spodnjih popljev razvije rodni les. S tem načinom uspemo, če obrezujemo, čim začenja drevo poganjati Ln obrezovanje v nadalnjem razvoju drevesa ponovimo. 8. Cim bolj silimo drevo k rodovitnosti, tem bolj ga izčrpavamo. Cim bolj pospešujemo razvoj lesnih vejic, tem bolj sadno drevo krepimo. Iz vsega navedenega spoznamo, da je nujna, da sadjar ohrani pravilno razmerje med rodnimi in lesnimi vejami, v dvomljivih primerih, ko se ne ve odločiti, je bolje, da žrtvuje rodni les v prid lesnim poganjkom. 9. vsak napreden sadjar bo stremel za tem, da dobi čim lepše in debelejše sadje. Ce ima drevo preveč zaroda, gre to v škodo debelosti plodov. Da pridemo do lepega kvalitetnega pridelka, izkoristimo več načinov vzgoje dreves, če na pr. cepimo drevo na podlago, ki se slabo razvija: hruško na kutino ali trn; če prisilimo, da poženejo rodni poganjki na starejših vejah; če na kratko odrežemo lesne poganjke, ko imajo že rodno brstičje, brstike in rodne šibice; če napravimo zarezo ali obroček P0 je posvetil vse svoje sile raziskovanju prastare ribe, ki sodi v vrsto »celo-kantidov« (Coelacanthides). Takšno ribo so že ujeli 22. decembra 1938 v Južni Afriki pri mestu East Londonu, in sicer 80 m pod morsko gladino. Ker niso ribiči dovolj pazili, je od ribe ostat a- samo gfaiva in koža. Tedaj so opazili, da je na velikem kupu rib ostala živa samo ta riba, ki je strahovito grizla. Da bi vzpodbudil ribiče, je takrat profl Smith razpisal nagrado 100 funtov (nad poldrugi milijon lir) za tistega, ki bi ujel drugo takšno ribo. Po božiču 1952 je profesorjev znanec trgovec Erič Hunt brzojavil Smithu, da ga je kapetan njegove ladje, ki plove med Sansibarom in KomtdrskAmi otoki, obvestil, da so tam ribiči ujeli čudno ribo, ki utegne biti prav takšna, kakor jo išče prof. Smith. Profesor se je odpravil takoj na pot. Ko so na krovu trgovčeve ladje odvili ribo, ki je bila skrbno zavita v bombaž, je profesor spoznal, da spada riba res v tisto vrsto, ki jo sam proučuje in o kateri trdijo učenjaki, da so njeni pradedje stari okoli 300 milijonov let. Ribo je ujel neki ribič 20 m globoko in 180 m od obale. Ohranjena je bila razmeroma dobro, le glava je dobila močan udarec. Ko je učenjak ugledal ri- SONETA’ ANONIMA Dl COMHIO S. p. A. UVOZ-IZVOZ TRST = UL ROMA 30/11 TELEFON 72-59 MESNICE SKUPINE LOIGO GUIDO Najboljše meso vseh vrši dobite v Trstu v sledečih mesnicah: mmm m veroiti mm ULICA GENOVA 17 ULICA C. BATTISTI U Telefon 23-770 Tel-.fon 68-17 BIGOT ERMINIO ULICA GENOVA 16 ULICA UDINE 69 Telefon 2S-760 Telefon 55-06 moramo s cepljenjem divjih in slabih vrst sadnega drevja v žlahtne in rodovitne sorte. V kleH, Priporočljivo je zopet pretočiti mlado vino. Ta mesec je najprimernejši za vsiekleničenje starega vina. Sodi z vinom naj bodo polni do vehe in dobro začepeni z zdravo gladko plutovino. Ako ima vino v sodu kako malo napako, porabi ali odprodaj ga čimprej mogoče. Ce je napaka huda, posvetuj se nujno s kletarskim strokovnjakom o možnosti poprave takega vina, oziroma o najprimernejšem ukrepu za tako vino. Napol prazne sode izprazni v manjše sodčke, ali pa vsaj dobro zažveplaj, da se vino v njih ne bo pokvarilo in delalo cveta, vino za sprotno družinsko uporabo hrani le v majhnih priročnih posodah, ki jih pa ne smeš žveplati, ker bi te sicer po vinu glava bolela. Izpraznjene sode splaknimo takoj nekajkrat s čisto vodo, nato jih osušimo z navzdol obrnjeno veho, zatem paše dobro zažveplamo in zamašimo. V hlevu, živino drži v čistem zraku in nič ne de, tudi če je mrzel. Ob lepem in suhem vremenu se mora živina razgibati na prostem vsaj po nekaj ur, da bo bolj odporna proti raznim boleznim. Gibanje na čistem zraku in soncu je zlasti zdravo za razvoj mlade živine. Vsej živini, posebno mladi, moraš pokladati večkrat tudi klajno apno in še druge rudninske snovi, ki so v ta namen v prodaji. Hlev moraš od časa do časa razkužiti. OBVESTILO KMETOVALCEM Razdeljevanje močnega krmila (pogače koruznega jedrca) za krave molznice. Področno kmetijsko nadzorništvo sporoča: V ponedeljek 23. tm. se je pričelo razdeljevanje nakazil za dvig močnega krmila po znižani ceni. Kmetovalci-živi-norejci, ki v decembru preteklega leta niso bili deležni razdeljevanja, bodo lahke dvignili nakazila pri Področnem kmetijskem nadzorništvo (Ulica Ghega štev. 7-1.) med uradnimi urami (8.3o do 12.). Na vsako glavo bo danih 30 kg. Ker je cena močnega krmila 65 lir za kg, bo moral živinorejec ob dvigu nakazila plačati 50%. vrednosti krmila, to je 975 lir za vsa^ obrok. bo, je padel na kolena in se od razburjenja zjokal. Zanimalo ga je predvsem, ali je ohranjeno drobovje in notranjost sploh; za njegovo raziskovanje so važna predvsem pljuča. Ta vrsta rib naj bi namreč bila v sorodstvu z vretenčarji, ki žive na suhem in dihajo s pljuči. Po neki razvojni teoriji so se iz takšnih rib pred 200 milijoni leti razvili najprej plazilci, od plazilcev ptice, medtem ko so sesalci od druge veje prastarih živali. Drugi zopet pravijo, da so plazilci, ki žive na suhem, morda nastali iz rib v sladkih vodah (vrste Crossopteryges Rhipidi-stes), ko so bile te prisiljene zaradi suše skakati od luže do luže; tako so jim nastali nekakšni udje za počasno hojo. Preiskava ujete ribe naj bi se deloma pripomgla k rešitvi te uganke — uganke torej, ki naj bi bila stara 300 milijonov let .. Prof. Smith je ribo imenoval »Malania anjounae« v znak hvaležnosti predsedniku južnoafriške vlade Malanu, ki mu je dal na razpolago letalo, da je lahko pravočasno prispel na mesto in si ogledal ribo, preden bi razpadla. (Po »New York Timesu«.) Poročilo bi lahko priobčili v rubriki nekega beograjskega lista »Verovali ili ne«. LJUBLJANA - JUGOSLAVIJA IZVRŠUJE TAKOJŠNJE DOBAVE: GOVEJE ŽIVINE - GOVEJEGA MESA - ZAKLANIH TELET - KONJ ZA KLANJE - KONJ ZA DELO GOVEDO IN KONJI STALNO NA ZALOGI V NAŠEM DEPOJU V PRESTRANKU, ZAHTEVAJTE TOČNE PONUDBE OD: SLOVENIJA - ŽIVINO PROMET, LJUBLJANA DALMATINOVA 1/1, - POŠTNI PREDAL 222 - TELEFON 22-212 Continental EXP0RT PODJETJE ZA UVOZ , IZ VOZ , REEKPORT LJUBLJANA - TOMŠIČEVA 7 Telefon šl. 21-826 23-549 Izvaža Uvaža Konzervirano meso, mesne konzerve, konzervirana sadje, živalske odpadke, nsnjene izdelke, krzno, živino in konje Kolonialno, tekstilno in galanterijsko blago, stroje, električno blago, steklo in steklene izdelke, Jedilne pribore, avtomobile vseh vrst, kolesa, kemične izdelke za živilsko industrijo, foto in kino aparate, medicinske aparate Itd, F. SPADARO SPEDITERSKA TVRDKA SPECIALIZIRANA V LESNI STROKI TRST - TRIESTE VIA GHEGA ŠT 2 - TEL. 57-85 IN 31-0-87 SCALO LEGNAMI-SERVOLA -TEL.96-8-47 S C A L O LEGNAMI — PROSECCO PONTEBBA VIA MAZZINI 49 - TEL. 59 POŠTNI PREDAL 184 TELEGR.: SPADSPEDIT KOOPERATIVA-SL O V E N13 A ZADRUŽNO PODJETJE ZA UVOZ IN IZVOZ - TEL. 23-048/21-053 LJUBLJANA, MIKLOŠIČEVA C. 6/11. P. P. 75 OtiUhUspiui!© im i&važa vae vrste snega iia tesasnega lesa, želesmšSie prages Bnrastove doge, drva, ©gl|e m ©stale goadifiše sortimente Ribarič Ivan Zaloga trdega goriva in lesa TU IBt .» » : TRST EL1CA CR1SPJ ŠTEl/. 14 - TEI.EFURI 93-502 SMULAiUniŠČK: ULICA IIE L L E MILIZIE ŠT. 17-19 TEL. 96-510 UVOZ IZVOZ LJUBLJANA IZVOZ LESA IN LESNIH IZDELKOV TELEFON 20-503 - POSTNI PREDAL 44 Izvažamo: MEHAK IN TRD ŽAGAN LES. GOZDNE PROIZVODE. FINALNE IZDELKE Oddaja avlumobilov v najem za prevoz potnikov na STO in v inozemstvo FRANC LIPOVEC Trst, lil. Timcns it. 4 - Tel. 9D-29G j v uradn - Tel. 33-113 doma CENE UGODNE! CENE UGODNE t i MIZARJIf ?esAe smre- KMETOVALCI I PODJETNIKI @ lesov, trame in parke te nudi najugodneje CALEA Tel. 90441 J R S T Viale Sonnino, 24 Trgovina z lesom na drobno in na debelo MOŽE VLADIMIR Skladišče in pisarna; Trst - Ulica Boccaccio št. 21 - Te). 31-496 Bogata izbira desk mehkega in trdega lesa, vezanih plošč in furnirja. Cene ugodne! Cene ugodne! G J. COLOM &FIGL10 UVOZ - IZVOZ MiUTOVIlTE in IZDEJLKOT Trst, Ulica I. della Croce 4 TEL. 94-570 Tlgr. C0L1NTER - TRIESTE