Gospodarske stvari. Trsoznanstvo. (Dalje.) 2. Red. Listje volnato. 1. razr.: Iistje z tremi capami. Št. 19. Klešec žolti tudi Ortlibar, po nemsko, gelber Ortlieber, Rauschling, Rungauer, Knackerling, TUrkheiuier, Oberliinder, itd. po francosko Robin royale, po lat. vitis xanthocarpa, Ortliebia lutea imeuovan, je imenitna francoska trta, kakor sledi. Trs srednji; rožje bledorjavo, črnopikasto, kolenca uialokedaj čez 3 palce dolga. Listje 6 palcev široko, nekaj daljše, debelo, večidel na eni straui narezano, tucli celo ali trivoglato, sploh nekaj belini podobuo, ravuo, topozobčasto, močno volnato ; veruge neenake, zgornje odprte, peteljna pol odprta. Grozd mal, zelo gost, enojen; recelj kratek, debel; jagode včasi stisuene, pikčaste rijaste, prijetno sladke. Vrednost. Žolti klešec je v resnici prav rodovito trtno pleme, zdaj ima pri pisavcu v tretjein letu po sajenjti nied vsemi naj več kavernk, še iz slepih očes priženo rodne ruladike; reže se nizko na čepe s nekaj biki, obstoječ je bolj v težki zemlji, le tam bolj vmokrern lelu preveč guije, vsulieni pa ne obstoji rad. Gnjilobi v okom se pride, če se trs lepo trebi, vršiči pokrajšajo, listje potrga in gnjile jagode odbero; zorivsrednji dobi, in da izvrstno prav sladko viuo, ljubkega dišavnega okusa, je bolj cukreno od burgundeca, drugim primešan, da prijetnost in sladkobo, sam rad potegne. Št. 20. Klešec zeleni, griiner Ortlieber, griine Roschellertraube, Savignon, Faignean, Meslier vert, Rochelle blanc, lat. sapidusia Ortliebia. Trs se loči od žoltega po močnejšem bolj belem in risastem rožju, bledozeleno, okroglo, skoraj celo, menj volnato listje s žoltiiui žilanii in belozelene jagode. Listje je precej enako poznemu belerau klevnarju, od kterega se vender lahko v jesen spozna, ker poznej listje odpada in je rožje dcbelo beložolto. S totim se ravno tnko ravna, kakor s žoltira klešecera, še več locnov se mu lahko pusti, mcnj gnije, patudi menj.,rodi, in neda posebnega grozdja zarino ali zazobanje. Št. 21. Klešec beli, tudi sivica, weisser Ortlieber, pusillaria Ortliebii. Trs srednje močen; rožje žoltordeče, risasto, kolenca 3—4 palce dolga, oke belovolnate. Listje 7 palcev veliko, malo narezano, večidel troješpičnato; peteljna veruga celozaprta; rob drobno, vecidel dvojno zobčast; zgornja plat ravna, svetla, in svetlozelena, spodnja temnozelena, Grozd mal, enojen, gost; recelj kratek, tenek. Vrednost. Beli klešec se na Ogrskem najde, in po Bkušnjah se kaže, da je v dobri, topli, globoki pešeni ali prodečni ilovici zelo rodovit, zlo ga čislajo pri Ptuju[in Vitanju, med tem ko ga pri Zavrču, v Slov. Bistrici v težki, slabi zemlji za nič imajo. Terja gnojno ali rodno zemljo, drugač ostane slab, nerodovit, da sicer dobro vino in v topli jeseni cibebe. (Dalje priliodnjič.) Svilarstvo. Mariborski svilorejci so bili letos prav srečui v sviloreji; črviči so bil prav črstvi in zdravi, njili kokoni izvrstni in zatoraj so se prodavali tudi po zlo dobri ceni. Neki gospod T , kteri iiua, hočetuo reči, komaj srednjo svilorejo, je letos dobil za kokone više 2000 fl. nGosp. List" piše, da se je letos na Hrvaškeoi sviloreja tudi dobro obnašala, ker so tudi tamo črviči bili zdravi, in da je prvotna cena kokonov 90 kr. poskočila na 1 gld. 10 k., in da jih popotni trgovci zdaj že plačtijejo po I fl. 20 kr. do 1 fl. 30 k. V Gorici plačujejo letjs fnnt kokonov slabih po 1 fl. 50 kr. srednjih po 1 fl. 90 kr. uajlepših po 2 fl. 40 kr. Mariborski sviloiejci, pa so še bili bolj srečni, oni so letos prodavali kokone po četiri in k slednjemu celo po pet gold. a. v. Cena je letos tako zlo narastla, kajti so svilni črviči v Francoski, v Talijanski zboleli in mnogi pocikali. Da pa so pri uas zdravi ostali, dokzuje, da jim naše podnebje dobro služi iu zatoraj bi res prav koristno bilo, če bi se uied uašimi gospodarji svilarstvo bolj širiti začelo. Ka noge tedaj slovenski gospodaiji, sadite marljivo miirve in pečajte se bolj s svilorejo. bodite zagotovljeui, da bo vam trud dobro plačan. Pomagaj si sam, in Bog t\ bo pomagal. Ta prislovica sc dan današnji mnogokrat čita in sliši. Tudi se Ijadje posebao posestniki navadama le toče, povodnji, mraza, ognja itd. bojijo, reči, s kojimi dobrotljivi Bog ljudstvo obiskuje in niu minljivost vsega posvetnega pred oči stavlja. Ti nc pomislijo: nKar Bog stori, je vse pravo in dobro." Saj je vendar resnično: Da mi ves svet niti za en zdihljej življenja podaljšati ne inore^ iued tem ko mi dobri Bog 10, 20, 30 let še življenje podaljšati zaniore, iu toraj vse stovrstno povruoti, kar nii je po Svoji modrosti za kratek čas vzel. K temu še: toča, povodenj, mraz, ogenj itd. ni po vesoljnem svetu na enkrat, ampak le posamezne kraje zadene. In sedaj, koje svet z železnicami na snhem in parobrodi na vodi preprežen, se brž od indot potrebDi živež in ostale reči poskrbijo. Tako postavim, je leta Ib62 in 03 v Banatu malo zrnja prirastlo, a mi smo ga preeej dosti imeli, in menili se obogatiti, drago prodajati. Toda ravno takrat je cena padla in vagan pšenice jc stal pri uas k večemu 4 for., ker so v obilnosti iz Amerike, Angleškega in Francozkega vvaževali. — Tako jez vinom. Lani je na široko iti dolgo v nižinah po svetu pozni mraz 24. maja viaogradom škodil, kar se je pred dve ,sto leti zgodilo 16. inaja, k temu še je nesrečna vojska na Českcra veliko vina pokončala mogočnejših posestnikov. Vprašaua: Ali je zategadel vino letos drajše? Nikakor. Jaz seui ga leta 1862 in 63 po 80 for. štrtinjak brez posode prodajal, ravno kot letos, in gotovo tudi drugi vinorejci v razmeri se ne hvalijo z visoko ceno. — Zato, dragi moj! ue hreni sc nad tim, kar ti Bog pošlje, tim več se pa uči zvesteje in modrejc ravnati v gospodarstvu, čisteje in vestneje opravljati svoja dela polska, ter ne bodi sam še hujši od toče niraza, ognja, itd.! — Da pa so Ijudje res vcčkrat sami sebi hujši od toče, mraza, ognja itd. te sedaj bočem delansko prepričati, da je krvava poIreba nevednim v pomoč pritekati brez denarja brez robe, le s prostimi besedami, kadarkoli okolišcine tako naneso, in kar bo veliko več izdalo kot vsa rečna pomoč; saj veš: Kdor nič ne zna tud nič ne velja, kako si še s tolikim premoženjem pomagati ne bo vedel; tim vclja : nOtrokom ne dajaj noža v roke!" — Kar mene zadene, se toče, mraza itd. kar mi Bog pošlje, nič ne bojim: Bog je dal, Bog je vzel, se tolažim. Al kar mi nevedni, zabutani, raztrešeni, razujzdani, prevzetni, zarobljeni, ueotcsani, nepokorni, trrai, pijani hudobnež v človeški podobi škoduje, nie pa vselej sveta jeza pograbi. Tu navederu le dve priliki. Žetva je pred durmi. 8edem ženjic požnje en oral njive, vsaka raztrosi in raztepe le en snop po celi njivi, kar zuese 7 snopov, sedem srednjih siiopov daja najmanj 10 pintov zrnja; en pint srednje cene po 12 kr., je 7 ženjic 1 fl. 20 kr. na enem oralu zapravilo ! Srednje kmetije imajo 6 do 8 oral raznega zrnja posejanega in torej tudi žeti, kar znese 7 for. 20 kr. do 9 for. 60 kr. vkupne škode. Vse to je prav nisoko računjeno, in če še kmet ob strosku ženjicam saj toliko v novcih plačuje, ima tudi naj inanj toliko kvara. Podajmo se k drugi piiliki v vinograd k mojemu cuzeku, na ktereni najraje jaham, saj tudi od tega večidel vse imain, kar iniam. Tu ne jemljimo v ozir niti kopačev pijanih, niti ueumnih rczačev, koji na vedra in celo na polnjake kvara narejajo! Sanio premislimo majhna in lahka opravila v vinogradu in sicer: Ako ea vezač konjičev, bikov, iu en plevec na dan le eno mladičico polomi in odtrga; veže bike in pleve pa 10 dni, znese to 20 tuladik. Vsaka tnladika ima po dva grozda (inače tudi po tri in še vec, na Izabeli sem jih celo 5 naštel), kar stori 40 grozdov, 40 grozdov napolni srednji škaf, koji dado naj nianj 3 do 5 pintov mošta; en piut po 20 kr. stori 60 kr. do 1 for. škode samo en delavec s svojo raztrešenostjo ua dan brez pornislika, da vsak dan po 20 do 30 mladik naj manj vniči, iu tako 12 do 30 for. vsak dan kvara nareja! — Pitam: AH to ni poduka vredno? Zadosti ako se nebotc pri vsej pazljivosti primeri, du se ktera mladičica z grozdjem (kaveraki) polomi. Kdaj pa bodo uni viničarji, koji ua ročko, in vinearice, koje na otroke posebno pa uakrave in pajceke mislijo, da le brž delo opravijo in ki veliko plevela za krmo spravijo, k zvestobi in vestnosti dospeli! ? — Od ognjenih mladeučev iu zaljubljenih (leklin, pa nič ne govorim — le to še dostavim : ,,Uči vbogo zanemarjeuo ljudstvo, ter pomagaj si sam, in Bog ti bo poniagal." Jaučar.