List 3.
Tri glavna vodila,
kako naj sadna drevesa sadimo.
1.    Jama^ kamor se ima mlado drev6 saditi, naj se, Če le mogoče, uže v jeseni izkoplje; izkopana zemlja naj na zraku leži, da se popolnem sprsteni; slaba prst naj se odstrani in z dobro nadomesti. Tako pomešana, obiežana prst naj se pa ne vrže vsa na enkrat v jamo, ampak polagoma, in ko je jama vsa polna, naj se drev6 vsadi na vrh. Ker se prst sama po sebi poseda, vsede se tudi drev6 samo po sebi dovolj globoko. Naj si naŠi sadjerejci to pred vsem zapomnijo, da drevo s svojimi koreninicami sme kvedem2do 3 palce (cole) pod zemljo priti, da podnebni zrak in dež moreta do njib. To je ena največib napak pri vsajanji mladega sadnega drevja, da se v ozko jamo globoko vsadi, da ondi kakor jetnik v ozki ječi čepi, in, ko rasti začne, korenin svojih razprostirati ne more, zato pa klaverno raste, sad mu rad odpada in kmalu vsahni.
2.    Drevesa naj se sadijo le takrat, ko je zemlja mokra, če ni, naj se čaka do dežja. In če tudi je zemlja mokra, naj se vsajenemu drevesu dobro zalije io še potem večkrat priliva, kajti vlaga (mokrota) je v začetku in posebno v bolj vročem času drevesu neobhodno potrebna za veselo rast.
3.    Vršiču (kroni) naj se mladike le prav malo porežejo, kajti to je po dognanih skušnjah z obrezanimi in neobrezanimi mladikami na veliko škodo drevesu. Žalibog, da naši vrtnarji preradi nož v rokah imajo!
Tako piše baron Riese-Stallburg v naznanilih družbe kmetijske češke, v katerih poroča, da gre sad-jereja na Ceskem rakovo pot, ne toliko po vremenskih nezgodah in hudobnem pokončevanji drevja, ampak zato, ker se v drevesnicah ne ravn^ z drevesi tako, kakor izreja mladega drevja zahteva in posebno , ker se napačno sadijo. In vse to potrjuje baron Babo, vodja sadje- in vinorejske šole v Klosterneuburgu, ki slovi kot prvak v sadje- in vinorejskem znanstvu, v novem časniku „Der Obstgarten**, ki ga je začel ob novem letu izdajati.    (Naročnina je za pol leta 2 gold. 50 kr.)