—    174    —
Ozir po domačih
Vesela gora.
Od Mirne proti Mokronoga na Dolenskem se razprostira prav lepa ravnina. Kmalo na levi se dviguje prijazen homec, sploh Vesela gora imenovan, na kterega središču je bila v letu 1731 prekrasna cerkvica kaj umetno sozidana. Na južni strani molita dva zvonika svoje ru-deče pokrivala v sinji zrak in cerkev kakor dva orjaška stebra podpirata. Znotrajna gornja podoba ali obok cerkve obstoji iz 4 izmalanih kupel, iz ene in velike na sredi, ene manjši pred velikim darilnikom in 2 majhnih na straneh. Levi steni je vzidan kamen, na kterem se sledeči napis v latinskem jeziku bere: Georgi Xaveri Marottti, škof, so to božje poslopje 4. decembra 1731 blagoslovili. Nekdaj je bila cerkvica na ti gori v čast sv. Marjete, pozneje na občno prošnjo pobožaih romarjev v čast sv. Frančiška Ksaverjana posvečena. Memo velicega ima ta znamenita cerkvica še 4 oltarje in kaj pripravno, v letu 1744 narejeno prižnico, z napisom: „kdor je od Boga, naj besedo božjo posluša". Joan. E. 8. Vesela gora je sicer podružnica fare sv. Ruperta, pa ima dva tako velika in sloveča shoda ali somnja, da jo v ti zadevi noben dolensk kraj ne prekosi. Kar posebnosti te gore povikša, je prijetni pregled proti izhodu: na podnožju stoji Škerleva grajšina, na to kapelica z 14 zidanimi postajami in potem Rakovnška grajšina, dalej ravno in rodovitno polje, Šent-Rupertška fara, potlej prelepi travniki in zadnjič Mokronoški terg, njega grad — zares kine dolenskega kraja. Nar bolj važni in naravni ozir slednjič je ta, da Vesela gora v daljavi ene ure na enaki visočini Žalostno goro, njeno milo sestrico, kakor farno cerkev Mokronoga pozdravlja in tolaži.
__________               Fr. Mladič.