•   NEKAJ VRSTIC
O PRVIH DESETLETJIH JEZUITSKEGA KOLEGIJA V LJUBLJANI
JANEZ HÖFLER
Ustanovitev gimnazijskih razredov pri no-
vem jezuitskem kolegiju v Ljubljani leta 1597
je gotovo pomenila novo, važno stran v kul-
turni zgodovini Ljubljane in posredno tudi
njenega širšega zaledja. O zgodovinskih okvi-
rih delovanja tega kolegija in o njegovem
pedagoškem in gledališkem delu je bilo že
marsikaj ugotovljenega in zapisanega (med
drugimi F. Koblar, V. Steska in V. Schmidt).
No, v arhivskem gradivu, predvsem pa v obeh
ohranjenih rokopisnih jezuitskih kronikah'
je mogoče vendarle najti še kakšno zanimi-
vo drobtinico, ki lahko neposredno slika živ-
ljenje v tem kolegiju, tudi o petju in o glasbi.
Res je namreč, da novo došli jezuiti niso
mogli kar pri priči končati tradicije sloven-
skega petja, kakor se je uveljavila v pro-
testantizmu sredi 16. stol. in ki jo je po svoji
volji in po svojih močeh nadaljeval restavra-
cijski ljubljanski škof Tomaž Hren. Obenem
z uprizarjanjem latinskih verskih iger, ki je
od prve dalje (»Darovanje Izaka«, 1598) po-
tekalo po vseh mednarodnih načelih tega re-
da, so se ljubljanski jezuitski dijaki posebno
ob velikih praznikih radi postavili s sloven-
skimi recitacijami in pesmimi. Tako so leta
1606 gojenci počastili božič »z dražestnim
spletom branih in petih slovenskih pesmi in z
instrumentalno glasbo^< (»venusta carminum
Slavicorum recitatione & cantuum varietate
nec non symphonia Musica<^).^ Podatek o pra-
znovanju božiča za naslednje leto govori o
slovenskih in nemških pesmih (»de more
Slavica & Germanica lingua & cantibus).^
Na to se nanaša tudi zanimivo poročilce o po-
svetitvi nove cerkve sv. Jakoba. Slovensko
petje, ki ga je intoniral znani Hrenov sode-
lavec pri njegovih literarnih načrtih, pater
Janez Candek, je bilo precej slovesnejše od
prejšnjega nemškega (»multo celehrior est
quam usquam antea Germanica. Hinc pri-
mum initium dedit P. Joannes Tsandik . .
Temeljni kamen za cerkev so, kot je znano,
postavili dve leti prej (1613). Ob tej prilož-
nosti so dijaki predstavili igro o Savlu in
Davidu.5 Obstaja tudi možnost, da je pri
gradnji cerkve sodeloval tudi domači pater
Julius Neidhard (Naidhard, Nydhard), ki je
dve leti zatem postavil kolegij. Neidhard je
prišel v Ljubljano leta 1602 z Dunaja, bil je
tu tudi rektor in umrl v Ljubljani po petin-
dvajsetih letih delovanja leta 1627.'
O živahnosti drugega glasbenega življenja
v kolegiju v teh prvih desetletjih njegovega
obstoja priča tudi skrb za instrumentalno
glasbo. Cerkev je seveda že od vsega začetka
imela orgle. Stiski opat Jakob Reinprecht,
eden izmed dobrotnikov ljubljanskega kole-
gija, je cerkvi leta 1610 oskrbel majhne pre-
nosne orgle, imenovane regal (»Instrumentum
musicum, vulgo Regale dictum<<), šestnajst
let pozneje pa še nove velike orgle namesto
starih izrabljenih.'' Razen orgel so v kolegiju
gojili tudi ansambelsko instrumentalno glas-
bo. O tem govori že omenjeni podatek iz le-
ta 1606. Da si izraz »symphonia Musica<-<
upravičeno prevajamo z instrumentalno glas-
bo, nam kaže poznejša omemba iz obširnega
poročila o Ignacijevih slovesnostih za leto
1640, ki naj bi jih povzdignila »velika sim-
fonija« (»symphonia magna^<) ob sodelovanju
bombard, pozavn in kampestrionov.^ Seveda
tu ne gre za poznobaročno simfonijo v smis-
lu italijanske operne uverture ali celo za kla-
sično orkestrsko simfonijo, temveč za repre-
zentančne zgodnjebaročne instrumentalne
stavke, ki so jih izvajali ob slovesnejših pri-
ložnostih. Znani so tudi pod pojmom sonata.
Podatkov o instrumentalistih in instrumen-
tih je za ta čas resda še malo, toda nekaj
desetletij pozneje (med 1654 in 1660) že ve-
mo, da so se na primer v kolegiju oskrbeli z
raznimi instrumenti, med katerimi so bile
štiri pozavne na vlek (»tubae ductiles quatu-
or«j, štiri nove violine (»fides quaternae no-
vae«), tri »tromhae marinae*< (arhaično goda-
lo, imenovano tudi »Trummscheit ali »Non-
nentrompette«), dve basovski violi in pa raz-
lične note, s katerimi so se pevci preskušali
vsako leto v »dobri harmoniji« (». . . quae ad
bonam harmoniam spectant cantores singulis
annis^<).' No, po letu 1660 se gradivo o dijakih-
glasbenikih in o instrumentih zelo poveča.
Teh nekaj vrstic pa naj pokaže, da je treba
začetek tega razcveta, ki jo je glasbena umet-
nost doživela v ljubljanskem kolegiju bodisi
v zvezi z gledališkim uprizarjanjem bodisi s
cerkveno glasbo, iskati že v prvih letih nje-
govega delovanja.
OPOMBE
l.Historia annua CoUegij Laba-
censis Societatis Jesu, DAS (v nad.
Historia annua) — in Historia seminarii
Labacensis... ab anno MDC, NUK (ro-
kopisni oddelek, v nad. Historia seminarii). — 2.
Historia annua pod 1606. — 3. Ibid. pod 1607. —
4. Ibid. pod 1615. — 5. Ibid. pod 1613. — 6. Hi-
storia seminarii, beležka na uvodnem listu (»Do-
mus ista seminarii erecta est ex fundamento a
Patre Julio Naidhardo anno 1617: rexit hanc, et
Scholas annis 25 .. . mortuiis est anno 1627 ...-«).
— 7. Historia annua pod 1610 in 1626. — 8. Ibid.
pod 1640. — 9. Historia seminarii str. 20.
21