ANALIZA SEZONSKOSTI PADAVIN IN PRETOKOV V SLOVENIJI Tadej Srebrni , Matja Mikoš ** Povzetek V raziskavi smo eleli ugotoviti, kakšna je asovna razporeditev padavin in pretokov v Sloveniji. V ta namen smo opravili analize sezonskosti kot zna ilnega parametra asovne razporeditve. Namen raziskave je bil z analizo sezonskosti ugotoviti as nastopa poplav in suš. Vse analize smo opravili na standardnih meteoroloških in hidroloških podatkih. Za 305 vodomernih postaj na slovenskih vodotokih smo opravili analizo sezonskosti nastopa maksimalnih letnih pretokov, maksimalnih srednjih mese nih pretokov in minimalnih srednjih mese nih pretokov. Za 370 padavinskih postaj v Republiki Sloveniji smo opravili analizo sezonskosti nastopa maksimalnih letnih dnevnih padavin, maksimalnih srednjih mese nih padavin ter minimalnih srednjih mese nih padavin. Rezultati analiz so grafi no prikazani na karti Slovenije, na katerih je sezonskost obdelanih podatkov jasno vidna in nazorno ka e, v katerem obdobju v letu na posameznih obmo jih Slovenije nastopijo maksimalne poplave oziroma suše. Uvod Sezonskost nastopa visokih voda je bila do sedaj v Sloveniji obdelana z vidika preto nih re imov slovenskih vodotokov. Iz tipi nih grafov merjenih pretokov, ki so zna ilni za dolo en vodotok oziroma za dolo eno povodje, je razvidno, v katerem mesecu je pri akovati visoke pretoke in posledi no tudi poplave ter kdaj nizke pretoke, ki so zna ilni za sušne mesece. Izraz preto ni re im ozna uje povpre no vsakoletno kolebanje oziroma nihanje vodnega pretoka v dolo enem vodomernem prerezu. Na sam preto ni re im vpliva ve dejavnikov, ti pa so: podnebje, relief, geološka podlaga (kamnina, prst), vegetacija in lovek. Najpomembnejši dejavnik pri nas je prav gotovo podnebje, saj so preto ni re imi v glavnem odvisni od letne razporeditve padavin in temperatur in od trajanja sne ne odeje. Posebej je treba izpostaviti razporeditev temperatur, saj je prav od te razporeditve odvisen as taljenja sne ne odeje in jakost izhlapevanja v posameznem letnem asu. Zelo pomembno je tudi trajanje sne ne odeje. Ponavadi so pretoki pozimi zaradi sne nega zadr ka manjši, spomladi, ko se sne na odeja tali, pa mo no narastejo. V asu vegetacijske dobe je zlasti v pokrajinah poraslih z gozdom zelo pomemben vpliv evapotranspiracije. Posamezni avtorji navajajo podatek, da se letne izgube padavinske vode zaradi drevesne transpiracije gibljejo od 200 mm do 300 mm. Primer, kako je pomembna geološka podlaga, je zadr evanje vode v kraških masivih z omejeno preto no zmogljivostjo ter v kotlinah, ki so zapolnjene z debelimi nanosi poroznih usedlin, v katerih se zadr ujejo ve je koli ine talne vode. V zadnjem asu tudi lovek vse bolj vpliva na sam preto ni re im in sicer neposredno (gradnja jezov) in posredno (kr enje gozda) (Hrvatin, 1998). Preto ni re imi v Sloveniji V Sloveniji poznamo ve razli nih lenitev vodotokov glede preto nih re imov. Dolo ene raziskave so bile izdelane samo za posamezne reke oziroma obmo ja. V * Hidrotehnik Vodnogospodarsko podjetje d.d., Sloven eva ulica 97, Ljubljana, tadej.srebrnic@hidrotehnik.si ** Univerza v Ljubljani, FGG, Oddelek za gradbeništvo, Katedra za splošno hidrotehniko, Jamova 2, Ljubljana, matjaz.mikos@fgg.uni-lj.si nadaljevanju navajamo pregled lenitev, ki so bile izdelane za podro je celotne Slovenije. Leta 1948 je Ileši opravil prvo razvrstitev re nih re imov na Slovenskem. V svoji raziskavi je obravnaval re ne re ime celotne tedanje Jugoslavije. Re ni re imi so razvrš eni glede na podatke o povpre nih mese nih vodostajih v šestnajstletnem obdobju med obema vojnama (1923–1938) razen za Primorsko, ki je bila v tem obdobju pod Italijo. Avtor je za svojo analizo primorskih vodotokov tako upošteval avstrijske podatke iz obdobja 1898–1913. Kot tudi ve ini kasnejših lenitev pri nas je bila tudi Ileši u osnova razdelitev, ki jo je leta 1933 izdelal francoski hidrograf Parde (Hrvatin, 1998). Po Ileši u so v Sloveniji prisotni naslednji re ni re imi: 1. omiljeni nivalni re im (Drava) 2. prehodni nivalni re im (Mura, zgornji tok So e do Kobarida) 3. a. alpska varianta nivo-pluvialnega re ima (zgornji tok Save in Savinje) b. zmerna mediteranska varianta nivo-pluvialnega re ima (Tr iška in Kamniška Bistrica) 4. a. prehodna srednjeevropska ali posavska varianta pluvio-nivalnega re ima (Sotla) b. zmerna mediteranska varianta pluvio-nivalnega re ima (Ljubljanica, Sora) c. mediteranska varianta pluvio-nivalnega re ima (Idrijca, Vipava) Na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije so leta 1987 izdelali zemljevid re nih re imov Slovenije, na katerem je z diagrami predstavljenih 25 vodomernih postaj na 20 rekah. Re ni re imi so zdru eni v osmih skupinah: 1. isti nivalni re im (Drava) 2. prehodni nivalni re im (Mura) 3. prehodni nivalni re im z mediteranskim poudarkom (zgornji tok So e, Sava Dolinka) 4. nivo-pluvialni re im (Kamniška Bistrica, Sava Bohinjka) 5. pluvio-nivalni re im z zmerno mediteranskim poudarkom (spodnji tok Save in Savinje) 6. kraško obarvan pluvio-nivalni re im z zmerno mediteranskim poudarkom (Kolpa, Krka) 7. pluvio-nivalni re im z zmerno kontinentalnim poudarkom (Ledava, Sotla) 8. pluvialni re im z mediteranskim poudarkom (Ri ana) Gams (1999) je predstavil preprosto lenitev re nih re imov. Iz poimenovanja lahko sklepamo, da je avtor elel izpostaviti veliko vlogo evapotranspiracije. Re ni re imi so zdru eni v naslednje tri skupine: 1. alpski evapotranspiracijsko-sne ni re im 2. celinski evapotranspiracijsko-de ni re im 3. primorski evapotranspiracijsko-de ni re im Na Hidrometeorološkem zavodu Slovenije so opravili lenitev na podlagi srednjih mese nih pretokov iz obdobja 1961–1990 (Kolbezen, 1998) ter slovenske reke razvrstili v naslednje skupine: 1. sne ni re im (Mura) 2. sne no-de ni re im (zgornji tok Save, Savinje in So e) 3. de no-sne ni re im (Krka, spodnji tok Save in Savinje) 4. kontinentalna varianta de no-sne nega re ima (Mirna, Pesnica, Sotla) 5. mediteranska varianta de no-sne nega re ima (Idrijca, Vipava) 6. de ni re im (Pivka, Reka, Ri ana) Na Geografskem inštituta Antona Melika ZRC SAZU (Hrvatin, 1998) je bila opravljena najnovejša raziskava, ki je obsegala 70 vodomernih postaj na 57 slovenskih rekah. Upoštevane so bile vse vodomerne postaje, ki imajo sklenjen niz podatkov za obdobje 1961–1990. Re imi so bili dolo eni s pomo jo mese nih odto nih koli nikov. Tako je bilo za Slovenijo ugotovljenih osem razli nih preto nih tipov, ki so bili poimenovani glede na pokrajinsko enoto, za katero so zna ilni, ter glede na vodni vir, s katerim so napajajo. V Sloveniji lo imo naslednje tipe preto nih re imov: 1. sredozemski de ni re im 2. dinarski de no-sne ni re im 3. dinarsko-alpski de no-sne ni re im 4. panonski de no-sne ni re im 5. alpski de no-sne ni re im 6. alpski srednjegorski sne no-de ni re im 7. alpski visokogorski sne no-de ni re im 8. alpski sne ni re im Iz poimenovanja je razvidno, da so re imi lo eni, glede na vir napajanja rek. Hrvatin je njihove temeljne zna ilnosti opisal takole: 1. de ni re im: vklju no en višek in ni ek (enostavni tip re ima); višek v pozni jeseni (november), koli ina vode nato bistveno ne upade do aprila; ni ek poleti (julij, avgust); sne ni zadr ek nepomemben. 2. de no-sne ni re im: dva viška in ni ka (mešani tip re ima); glavni višek v zgodnji pomladi (marec, april), sekundarni višek jeseni (november); glavni ni ek vedno poleti (avgust, september), sekundarni ni ek pozimi (januar, februar); poletni ni ek v vseh primerih prekaša zimskega; sne ni zadr ek od enega do treh mesecev. 3. sne no-de ni re im: dva viška in ni ka (mešani tip re ima); glavni višek v pozni pomladi (april, maj), sekundarni višek jeseni (november); glavni ni ek praviloma pozimi (januar, februar), sekundarni ni ek poleti (avgust); v redkih primerih poletnega glavnega ni ka se ta bistveno ne razlikuje od sekundarnega zimskega ni ka; sne ni zadr ek od štirih do petih mesecev. 4. sne ni re im: en višek in ni ek (enostavni tip re ima); višek ob prehodu pomladi v poletje (maj, junij); ni ek pozimi (januar, februar); sne ni zadr ek pet ali ve mesecev. Metoda dela Poplave so rezultat številnih meteoroloških in hidroloških procesov, ki se med seboj prepletajo. Povezava med njimi je v ve ini primerov zelo zapletena. Poplave lahko povzro ajo kratke konvekcijske nevihte, frontalne ali orografske padavine, ki trajajo ve asa, taljenje snega ali pa njihova kombinacija. Za oblikovanje odtoka iz posameznega obmo ja so lahko pomembna manjša obmo ja ob samem vodotoku, lahko pa nanj bistveno vplivajo tudi obmo ja, ki se nahajajo dale stran od vodotoka, vendar še vedno znotraj vodozbirnega obmo ja. Poleg tega pa na sam pojav poplave vpliva še mno ica drugih procesov. Ti procesi so seveda zelo kompleksnega zna aja, nanje pa vplivajo še mnoge druge spremenljivke in interakcije med njimi. Ker je proces nastajanja poplav tako zapleten, vse metode, ki jih je lovek razvil za napoved verjetnosti nastopa poplav, temeljijo na statisti nih pristopih, katerih skupna zna ilnost je, da temeljijo na kumulativnem efektu vseh procesov, s katerimi poplave nastajajo. Te statisti ne metode se ponavadi ne poglabljajo v samo fizi no ozadje nastanka poplav in se ne obnesejo, ko ho emo napovedati dogodek, ki presega opazovane in izmerjene situacije. Zaradi tega se je pojavila potreba po pristopu, ki bi vklju eval ve razumevanja fizi nih procesov pri nastajanju poplav (Blöschl, 2001). Vsi procesi, s katerimi poplave nastajajo in se nanašajo na fizi ne pojave, imajo specifi ne karakteristike, kot so periodi nost, sezonskost, nesorazmernost, in seveda dolo ene meje. Ee poznamo zgoraj omenjene karakteristike procesa, lahko sklepamo, kateri proces je najve prispeval za nastanek poplav. Namen raziskave je bil iz standardnih hidroloških podatkov raziskati sezonskost kot zna ilnost procesa nastajanja poplav in na podlagi tega sklepati, kateri so najpomembnejši vzroki nastanka poplav (Srebrni , 2005). Prednost take raziskave je prav v tem, da temelji na standardnih hidroloških in meteoroloških podatkih, pridobljenih iz mre e opazovalnih postaj, niso pa potrebni posebni podatki, pridobljeni z zelo zahtevnimi in dragimi raziskavami (Blöschl, 2001). V raziskavi smo analizirali tudi podatke o sezonskosti nizkih pretokov, da bi ugotovili, kdaj v Sloveniji nastopi suša. Podatki V raziskavi smo uporabili standardne meteorološke in hidrološke podatke, ki jih Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) redno spremlja na merilni mre i meteoroloških in vodomernih postaj po Sloveniji. Na ARSO imajo te podatke urejene v obširnih podatkovnih bazah, vsako leto pa so meteorološki podatki objavljeni v Meteorološkem letopisu, hidrološki podatki pa so objavljeni v Hidrološkem letopisu. Analizo smo opravili na razli nih sklopih podatkov. Hidrološki podatki so bili naslednji: najvišji letni pretok, najvišji srednji mese ni pretok ter najni ji srednji mese ni pretok. Meteorološki podatki so bili naslednji: najvišje dnevne letne padavine, najvišje srednje mese ne padavine in najni je srednje mese ne padavine. Meteorološki podatki Easovno razporeditev padavin v Sloveniji in analizo sezonskosti smo prikazali na osnovi ekstremnih vrednosti padavin (minimumi in maksimumi). Bolj kot sama koli ina padavin nas je zanimal datum, kdaj ta nastopi. Za vsako meteorološko postajo nas je za vsako leto njenega delovanja zanimal datum, v katerem nastopijo najvišje letne dnevne padavine, mesec v katerem nastopijo najvišje srednje mese ne padavine ter mesec, v katerem nastopijo najni je srednje mese ne padavine. V analizi smo upoštevali podatke iz 370 meteoroloških postaj (klimatološke, padavinske, avtomatske – ombrometer, ombrograf) ob pogoju vsaj 5-letnega neprekinjenega delovanja do konca leta 2004. Poleg datuma in meseca nastopa prej omenjenih koli in smo zbrali v podatkovni bazi tudi podatke o koli inah. Za vsako meteorološko postajo smo zbrali tudi podatke o njeni lokaciji. V nadaljevanju sledi opis podatkov, ki so bili zbrani za meteorološki del analize:  Ime in šifra postaje (preko te šifre lahko v katastru meteoroloških postaj, ki ga vodi ARSO, dostopamo do nadaljnjih podatkov)  Gauss-Krügerjeve koordinate lokacije v metrih, dolo ene iz TK 1 : 25000, ocenjena na 10 m natan no, ter nadmorska višina, na kateri se postaja nahaja  Koli ina in dan nastopa maksimalnih dnevnih padavin za vsak mesec v letu  Izmerjene maksimalne dnevne padavine v mm za vsak mesec v posameznem letu  Izra unane srednje mese ne padavine za vsak mesec v posameznem letu Najkrajši niz v tej podatkovni bazi je 5 let, najdaljši niz pa ima meteorološka postaja Ljubljana Be igrad, in sicer 105 let. Hidrološki podatki Tudi asovno razporeditev pretokov v Sloveniji in analizo sezonskosti smo prikazali na osnovi ekstremnih vrednosti pretokov. Bolj kot sama ekstremna vrednost pretoka nas je zanimal datum, kdaj ta nastopi. Za vsako vodomerno postajo nas je za vsako leto njenega delovanja zanimal datum, v katerem nastopi najvišji letni pretok, mesec, v katerem nastopi najvišji srednji mese ni pretok, ter mesec, v katerem nastopi najni ji srednji mese ni pretok. V analizi smo upoštevali podatke iz 305 vodomernih postaj, ki so v Sloveniji kadarkoli delovale in imajo vsaj 5-letne nize delovanja do konca leta 2001. Poleg datuma in meseca nastopa prej omenjenih koli in smo zbrali tudi podatke o koli inah. Za potrebe predstavitve dobljenih rezultatov sem za vsako vodomerno postajo zbral tudi splošne podatke o vodomerni postaji. Podatkovna baza za analizo sezonskosti maksimalnih letnih pretokov je tudi tu precej obse na, saj obsega podatke za 305 postaj na slovenskih vodotokih, ki so kadarkoli delovale in imajo vsaj 5-letne nize delovanja. Podatkovna baza za analizo sezonskosti nastopa najvišjih in najni jih srednjih mese nih pretokov je malce manj obse na kot podatkovna baza za prvi del analize, obsega pa podatke za 164 postaj na slovenskih vodotokih, ki imajo vsaj 5-letne nize delovanja. Zadnje leto, za katero so še vklju eni podatki v bazo, je 2001. Kot je iz številke razvidno, je v to analizo vklju enih precej manj postaj, kot pa v prvi del. To pa zaradi tega, ker za postaje, ki so delovale v preteklosti, samo za obdobje nekaj let, ne obstajajo izdelane statistike, v katerih bi bil dolo en srednji mese ni pretok. Podatki o pretokih v podatkovni bazi na ARSO so pridobljeni z razli nimi tipi in metodami meritev pretoka. Ti pa so naslednji:  Srednja dnevna vrednost pretoka, dobljena z opazovanjem  Trenutna dnevna vrednost pretoka, dobljena z opazovanjem  Srednji dnevni pretok, izmerjen z limnigrafom  Srednji dnevni pretok, dobljen s korelacijo  Pretoki iz hidroelektrarn V analizi nismo uporabili pretokov, ki so izra unani s korelacijo, in pretokov iz hidroelektrarn, saj so preve pogojeni s loveškim vplivom. V nadaljevanju sledi opis podatkov, ki so bili zbrani za hidrološki del analize:  Ime in šifra postaje (preko te šifre lahko v katastru vodomernih postaj, ki ga vodi ARSO, dostopamo do nadaljnjih podatkov) ter ime vodotoka, na katerem je postaja  Površina vodozbirnega zaledja, dolo ena iz TK 1 : 25.000; vrednost 0,00 pomeni, da površina zaledja ni ali ne more biti vsaj pribli no ocenjena (kanali ali kras)  Gauss-Krügerjeve koordinate lokacije v metrih, dolo ene iz TK 1 : 25.000, ocenjena na 10 m natan no  Tip meritve: o srednja dnevna vrednost pretoka, dobljena z opazovanjem v m 3 /s o trenutna dnevna vrednost pretoka, dobljena z opazovanjem v m 3 /s o srednji dnevni pretok, izmerjen z limnigrafom v m 3 /s  Leto, v katerem je bila opravljena meritev  Mesec, v katerem je nastopila konica pretoka  Dan, v katerem je nastopila konica  Qv – izmerjena vrednost najvišjega pretoka v tem letu, izmerjena na prej zapisani datum (v m 3 /s)  Leto, v katerem so nastopili srednji mese ni pretoki, ki so v nadaljevanju navedeni po posameznih mesecih  Srednji mese ni pretoki v posameznih mesecih leta v m 3 /s Najkrajši niz v tej podatkovni bazi je 5 let, najdaljši niz pa ima vodomerna postaja Hasberg na Unici, in sicer 76 let. Analiza sezonskosti V procesu nastajanja poplav nekatere pomembne zna ilnosti le-tega vklju ujejo dolo eno stopnjo sezonskosti pojava in obdobja v letu, ko se pojavijo. Najpomembnejše zna ilnosti procesa nastanka poplav so prav gotovo: sezonskost nastopa maksimalnih letnih dnevnih padavin, sezonskost nastopa maksimalnih srednjih mese nih padavin ter sezonskost nastopa maksimalnih srednjih mese nih pretokov. Izdelano je bilo e veliko študij in klasifikacij preto nih re imov na podlagi srednjih mese nih pretokov, vendar so bile te študije usmerjene v samo klimatologijo in ekologijo vodotokov, ne pa v sam proces nastajanja poplav (Merz et al., 1999). V analizi smo koncept sezonskosti nastopa poplav v Sloveniji povezali s konceptom sezonskosti nastopa maksimalnih srednjih mese nih pretokov, maksimalnih dnevnih letnih padavin ter maksimalnih srednjih mese nih padavin. Prav iz kombinacije zgoraj naštetih sezonskosti razli nih meteoroloških in hidroloških podatkov lahko sklepamo, kateri so tisti glavni vzroki, da se poplava pojavi. Na primer: poletne poplave so lahko posledica taljenja snega v hribih ali pa konvekcijskih padavin. Srednji mese ni pretoki so pomembni s stališ a taljenja snega. Maksimalne dnevne padavine so pomembne zaradi konvekcijskih padavin in neviht, srednje mese ne padavine pa so povezane z orografskimi in frontalnimi padavinami, ki nastopajo v dolo enem obdobju v letu. Generalno gledano nam analize sezonskosti nastopa povpre nih podatkov, kot so srednji mese ni pretoki in padavine, ka ejo na razlike v klimatskih razmerah v daljšem asovnem obdobju na posameznem obmo ju. Analize sezonskosti pojavov, ki se zgodijo v krajšem asovnem obdobju (maksimalne letne dnevne padavine, maksimalni letni pretoki) pa nam ka ejo razlike v procesu nastajanja poplav na nivoju dogodka (Merz et al., 1999). Poleg analize sezonskosti podatkov, ki nam ka ejo vzroke za poplave, smo analizirali tudi podatke o minimalnih srednjih mese nih pretokih in minimalnih srednjih mese nih padavinah, ki nam povedo, kdaj v Sloveniji nastopi suša. Minimalne srednje mese ne padavine nam povedo, kdaj nastopi meteorološka suša, ki je prva stopnja suše. Minimalni srednji mese ni pretoki pa nam povedo, kdaj nastopi hidrološka suša, ki je zadnja in najhujša stopnja suše. Po vzoru avstrijske analize smo celotno analizo razdelili na dva dela. V hidrološkem delu smo analizirali sezonskost nastopa najvišjih letnih pretokov, sezonskost nastopa najvišjih srednjih mese nih pretokov ter minimalnih srednjih mese nih pretokov na vseh vodomernih postajah v Sloveniji. Meteorološki del analize je obsegal analizo sezonskosti nastopa najvišjih letnih dnevnih padavin, najvišjih srednjih mese nih padavin in minimalnih srednjih mese nih padavin za vse meteorološke postaje v Sloveniji. Skupni cilj vseh štirih analiz sezonskosti je bil izdelati grafi no predstavitev (karto), na kateri bo prikazana asovna in prostorska razporeditev padavin in pretokov v Sloveniji. Iz take karte naj bi nazorno razbrali, kateri so glavni vzroki, ki vplivajo na proces nastajanja poplav in suš v Sloveniji. Zato se na karti v vsaki to ki, kjer je vodomerna ali meteorološka postaja, prika e vektor, katerega smer je odvisna od dneva oziroma meseca, v katerem nastopi maksimum oziroma minimum padavin ali pretokov ter katerega velikost je odvisna od intenzitete pojava. Metoda za analizo sezonskosti nastopa maksimalnih letnih pretokov in maksimalnih letnih dnevnih padavin Metodo, ki smo jo uporabili pri analizi sezonskosti nastopa najvišjih letnih pretokov in najvišjih letnih dnevnih padavin, je predstavil Burns (1997). Najprej smo ustvarili bazo podatkov, ki je za vsako vodomerno oziroma meteorološko postajo vsebovala niz podatkov, kateri dan v vsakem letu delovanja postaje je nastopil najve ji pretok oziroma najve je dnevne padavine na tej postaji. Datum (dan v mesecu, mesec) nastopa vsakoletnega maksimalnega pretoka in maksimalnih letnih dnevnih padavin za vsako postajo smo pretvorili v julijanski dan (zaporedni dan v letu; 1. januar je dan 1 in 31. december je dan 365), tega pa v kot: () × = 365 2 . dan julijanski (1) 1. Oktober 1. Julij 1. April 1. Januar Datum nastopa najvišje visoke vode Kot 0 Slika 1 – Shemati en prikaz datuma, ko nastopi maksimum in kota I. 1. Januar 1. Februar 1. Marec 1. April 1. Maj 1. Junij 1. Julij 1. Avgust 1. September 1. Oktober 1. November 1. December 30° 30° 30° 30° 30° 30° 30° 30° 30° 30° 30° 30° Slika 2 – Definicija smeri vektorja, ki nam pove datum nastopa maksimalnega letnega pretoka in maksimalnih letnih dnevnih padavin. Vrednost I je kot v radianih, ki nam pove dan v letu, ko nastopi maksimum na posamezni postaji v posameznem letu (I = 0 stopinj pomeni 1. januar; I = 360 stopinj pomeni 31. december). Datum nastopa maksimuma lahko interpretiramo kot vektor, kateremu smer dolo a kot I. Ee imamo za dolo eno postajo n dogodkov (n je število let, za katere imamo podatke), lahko zgornji postopek uporabimo za grafi no predstavitev datuma nastopa maksimuma. Iz niza n podatkov (n je število let, za katere imamo podatke) za vsako postajo izra unamo x in y koordinato povpre nega datuma nastopa maksimuma: () = = n i i n x 1 cos 1 (2) () = = n i i n y 1 sin 1 (3) Vrednosti x in y predstavljata x in y koordinato povpre nega datuma nastopa maksimuma. Povpre no smer vektorja, ki prikazuje datum nastopa maksimuma, pa dobimo po naslednji ena bi: = x y 1 tan (4) Sedaj imamo povpre no smer vektorja izra eno v radianih, lahko pa jo izrazimo nazaj v julijanski dan po naslednji ena bi: 2 365 = MD (5) Vrednost MD predstavlja povpre ni dan (julijanski dan) nastopa maksimalnega letnega pretoka na vsaki vodomerni postaji ter povpre ni dan (julijanski dan) nastopa maksimalnih letnih dnevnih padavin na vsaki meteorološki postaji. Dol ino vektorja, ki predstavlja merilo variabilnosti dogodka na posamezni postaji, dolo imo po naslednji ena bi: 2 2 y x r += (6) r je brezdimenzijska enota in nam pove, kakšna je porazdelitev datumov nastopa visokih voda okoli povpre nega datuma nastopa visoke vode na posamezni postaji. Vrednost parametra r se giblje med 0 in 1. Vrednost r =1 pomeni, da v nizu podatkov vsako leto nastopi maksimum natan no na isti dan v letu. Ee pa je r =0, pomeni da je v nizu podatkov zelo velika variabilnost in da visoka voda nastopi vsako leto na druga en dan v letu. Seveda v realnosti vrednosti 1 nikoli ne dose emo, treba pa je vedeti, da bolj kot se r bli a vrednosti 1, bolj je izrazita sezonskost nastopa dogodka. V vsaki to ki v Sloveniji, kjer se nahaja vodomerna oziroma meteorološka postaja, za katero smo imeli podatke, je narisan vektor, ki ima dolo eno smer z izra unanim kotom , dol ina vektorja pa je sorazmerna z izra unanim r . Pri analizi sezonskosti maksimalnih letnih dnevnih padavin je najve ji r znašal 0,818 in sicer za meteorološko postajo Kapela s 13-letnim podatkovnim nizom. Minimalni izra unani r je znašal 0,108 za meteorološko postajo Iskrba z 9-letnim podatkovnim nizom. Pri analizi sezonskosti maksimalnih letnih pretokov pa je najve ji r znašal 0,918 in sicer za vodomerno postajo Orlica na Vuhreš ici s 6-letnim podatkovnim nizom. Minimalni izra unani r je znašal 0,025 za vodomerno postajo Martjanci na Martjanskem potoku z 21-letnim podatkovnim nizom. Metoda za analizo sezonskosti nastopa maksimalnih srednjih mese nih pretokov in maksimalnih srednjih mese nih padavin Metodo, ki je uporabljena za kvantificiranje sezonskosti nastopa maksimalnih srednjih mese nih padavin in maksimalnih srednjih mese nih pretokov, je leta 1947 predstavil francoski hidrolog Parde. Ista metoda je uporabljena tudi v avstrijski analizi. Tudi za to analizo smo sestavili bazo podatkov o srednjih mese nih padavinah na meteoroloških postajah in srednjih mese nih pretokih na vodomernih postajah za vsako leto njihovega delovanja. Januar Februar Marec April Maj Junij Julij Avgust September Oktober November December 15° 30° 30° 15° Slika 3 – Definicija smeri vektorja, ki nam pove v katerem mesecu i max nastopijo maksimalne srednje mese ne padavine oziroma maksimalni srednji mese ni pretoki. Pri tej metodi se sezonskost pojava kvantificira z uporabo Pardejevega koeficienta (Pk). Za vsako postajo sem za vsak mesec i med 1 in 12 za vsako leto delovanja postaje izra unal Pk po naslednji ena bi: == = n ji ij ij i Q Q n Pk 1 12 1 12 , (7) kjer pomeni Q ij srednja mese na vrednost (padavine ali pretok) v mesecu i in letu j, n pa je število let, za katere imamo na razpolago podatke o srednjih mese nih vrednostih za posamezno postajo. V nadaljevanju postopka so me zanimale maksimalne srednje mese ne padavine oziroma maksimalni srednji mese ni pretoki, zato sem analiziral maksimalni Pardejev koeficient izmed 12 mesecev za posamezno postajo: ( ) i i Pk Pk max = (8) Prav tako nas je zanimal tudi mesec i max , v katerem je nastopil maksimalni Pardejev koeficient. Vrednosti maksimalnega izbranega Pardejevega koeficienta Pk se gibljejo med 1 in 12. Vrednost Pk = 1 pomeni, da so najvišji srednji mese ni vrednosti za to postajo z nizom podatkov za n let enakomerno porazdeljeni v mesecih leta. Vrednost Pk = 12 pa pomeni, da na dolo eni postaji v n letih (kolikor imamo podatkov) nastopi vsako leto najvišja srednja mese na vrednost padavin ali pretokov v mesecu i max . Vsota izra unanih koeficientov po mesecih za vsako postajo je 12. V vsaki to ki v Sloveniji, kjer se nahaja vodomerna oziroma meteorološka postaja, za katero smo imeli podatke o srednjih mese nih padavinah oziroma pretokih, je narisan vektor, ki ka e proti mesecu i max , za katerega je izra unani Pk najve ji, dol ina vektorja pa je sorazmerna z izra unanim Pk. Pri analizi sezonskosti maksimalnih srednjih mese nih padavin je najve ji Pk znašal 1,922 in sicer za meteorološko postajo Goman e s 15-letnim podatkovnim nizom. Minimalni izra unani Pk je znašal 1,174 za meteorološko postajo Poljane na Notranjskem s 16-letnim podatkovnim nizom. Pri analizi sezonskosti maksimalnih srednjih mese nih pretokov je najve ji Pk znašal 3,388 in sicer za vodomerno postajo Zaka na Solzniku s 5-letnim podatkovnim nizom. Minimalni izra unani Pk je znašal 1,145 za vodomerno postajo Kelag na Bistrici s 6-letnim podatkovnim nizom. Metoda za analizo sezonskosti nastopa minimalnih srednjih mese nih padavin in minimalnih srednjih mese nih pretokov Avstrijska analiza, po kateri smo se zgledovali pri prejšnjih analizah sezonskosti, vklju uje samo analize najve jih pojavov, ne pa tudi najmanjših. V analizi smo poleg prej opisanih analiz analizirali tudi sezonskost nastopa minimalnih srednjih mese nih padavin in minimalnih srednjih mese nih pretokov. Metoda, ki smo jo uporabili, je analogna metodi za analizo sezonskosti maksimalnih srednjih mese nih koli in, le da so nas sedaj zanimale minimalne srednje mese ne padavine in minimalni srednji mese ni pretoki. Do teh koli in smo prišli tako, da smo analizo sezonskosti opravil z minimalnimi izra unanimi Pardejevimi koeficienti (Pk). Izmed dvanajstih izra unanih Pk-jev za vsako postajo za vsak mesec smo izbrali minimalnega. Ta nam pove mesec, v katerem so bile obravnavane srednje mese ne koli ine najmanjše. Vsi minimalni Pk-ji se gibljejo med 0 in 1. Prav tako nas je zanimal tudi mesec i min , v katerem se pojavi najmanjši Pk. V nadaljevanju smo v vsaki meteorološki oziroma vodomerni postaji narisali vektor, katerega smer je dolo ena z mesecem i min , dol ina vektorja pa je definirana z ena bo: min 1 Pk k P = (9) Pri analizi sezonskosti maksimalnih srednjih mese nih padavin je najmanjši Pk min znašal 0,327 in sicer za meteorološko postajo Bled - Jermenka z 8-letnim podatkovnim nizom. Maksimalni izra unani Pk min je znašal 0,842 za meteorološko postajo Javornik nad Colom s 17-letnim podatkovnim nizom. Pri analizi sezonskosti maksimalnih srednjih mese nih pretokov je najmanjši Pk min znašal 0,043 in sicer za vodomerno postajo Pšine na Drnici s 5-letnim podatkovnim nizom. Maksimalni izra unani Pk min je znašal 0,863 za vodomerno postajo Mala Zaka na Krivici z 8-letnim podatkovnim nizom. Rezultati Namen analiz sezonskosti je bil izdelati karte, na katerih bo prikazana asovna in prostorska razporeditev padavin in pretokov v Sloveniji. Na kartah je v vsaki to ki, kjer je vodomerna ali meteorološka postaja, narisan vektor, katerega smer je odvisna od dneva oziroma meseca, v katerem nastopi maksimum ali pa minimum. Velikost vektorja pa je odvisna od intenzitete pojava, ki je odvisna od izra unanega r oziroma izra unanega Pk. Ker pa so rezultati, ki jih dobimo, e upoštevamo vse zbrane podatke (postaje s 5- in ve letnimi podatkovnimi nizi), preve nehomogeni, smo se odlo ili, da upoštevamo samo meteorološke in vodomerne postaje, za katere so na razpolago daljši nizi podatkov (vsaj 10, 15, 20 let meritev), kakor so to storili pri avstrijski analizi, saj so tudi oni prišli do istega problema, tj. prevelike nehomogenosti podatkov. Rezultati posameznih analiz sezonskosti so prikazani na slikah od 4 do 9. Število postaj, ki so bile upoštevane, ter dol ina niza delovanja teh postaj je podana na vsaki sliki. Najdaljši niz podatkov ima meteorološka postaja Ljubljana Be igrad, in sicer 105 let. Najdaljši niz podatkov ima vodomerna postaja Hasberg na Unici, in sicer 76 let. Razprava Ee elimo spoznati glavne procese in pojave, ki povzro ajo poplave in suše v Sloveniji, moramo pogledati rezultate vseh opravljenih analiz in jih med sabo primerjati. Samo na ta na in dobimo vpogled v nekatere pomembne naravne procese, ki povzro ajo ekstremne hidrološke dogodke iz vidika sezonskosti njihovega nastopa. 0 5 10 20 30 40 50 km 1. Januar 1. Februar 1. Marec 1. April 1. Maj 1. Junij 1. Julij 1. Avgust 1. September 1. Oktober 1. November 1. December r = 1,0 r = 0,3 r = 0,2 SEZONSKOST NASTOPA MAKSIMALNIH LETNIH DNEVNIH PADAVIN (20 - 105 LETNI NIZI) 323 POSTAJ Slika 4 – Sezonskost nastopa maksimalnih letnih dnevnih padavin za 323 meteoroloških postaj z nizi delovanja vsaj 20 let. 1. Januar 1. Februar 1. Marec 1. April 1. Maj 1. Junij 1. Julij 1. Avgust 1. September 1. Oktober 1. November 1. December r = 1,0 r = 0,3 r = 0,2 SEZONSKOST NASTOPA MAKSIMALNIH LETNIH PRETOKOV (15 - 10 LETNI NIZI) 196 POSTAJ 0 5 10 20 30 40 50 km Slika 5 – Sezonskost nastopa maksimalnih letnih pretokov za 196 vodomernih postaj z nizi delovanja med 15 in 76 let. Pk = 2,00 Pk = 1,50 Pk = 1,00 SEZONSKOST NASTOPA MAKSIMALNIH SREDNJIH MESECNIH PADAVIN (10-105 LETNI NIZI) 357 POSTAJ 0 5 10 20 30 40 50 km Slika 6 – Sezonskost nastopa maksimalnih srednjih mese nih padavin za 357 meteoroloških postaj z nizom delovanja vsaj 10 let. SEZONSKOST NASTOPA MAKSIMALNIH SREDNJIH MESECNIH PRETOKOV (10 - 76 LETNI NIZI) 154 POSTAJ Pk = 3,00 Pk = 2,00 Pk = 1,00 0 5 10 20 30 40 50 km Slika 7 – Sezonskost nastopa maksimalnih srednjih mese nih pretokov za 154 vodomernih postaj z nizi delovanja med 10 in 76 let. 0 5 10 20 30 40 50 km Pk = 0,30 Pk = 0,50 Pk = 0,90 SEZONSKOST NASTOPA MINIMALNIH SREDNJIH MESECNIH PADAVIN (10-105 LETNI NIZI) 357 POSTAJ Slika 8 – Sezonskost nastopa minimalnih srednjih mese nih padavin za 357 meteoroloških postaj z nizi delovanja med 10 in 105 let. 0 5 10 20 30 40 50 km Pk = 0,30 Pk = 0,50 Pk = 0,90 SEZONSKOST NASTOPA MINIMALNIH SREDNJIH MESECNIH PRETOKOV (10 - 76 LETNI NIZI) 154 POSTAJ Slika 9 – Sezonskost nastopa minimalnih srednjih mese nih pretokov za 154 vodomernih postaj z nizi delovanja med 10 in 76 let. Poplave Glede na sezonskost nastopa maksimalnih srednjih mese nih padavin je podro je Slovenije izrazito razdeljeno na dva dela. V severovzhodnem delu Slovenije maksimalne srednje mese ne padavine nastopijo izrazito v poletnih mesecih (junij – avgust). Iz tega lahko sklepamo, da so v poletnih mesecih v tem delu Slovenije pogoste konvekcijske padavine, saj je teren precej raven, ozra je pa segreto, kar je idealno za dviganje toplega zraka in nastanek konvekcijskih padavin. Tudi narisani vektorji so precej veliki, kar pomeni, da so izra unani Pk-ji veliki in je sezonskost precej izrazita. Situacija na jugozahodnem, bolj goratem delu Slovenije pa je popolnoma druga na. Tu maksimalne srednje mese ne padavine nastopijo v jesenskem asu (oktober, november). Ta del Slovenije je precej gorat. Vla ne zra ne mase, ki se v jeseni premikajo od zahoda in jugozahoda proti vzhodu, se ob prvih obronkih Julijskih Alp in visokih dinarskih planotah dvigajo in ohlajajo, zato pride do nastanka obilnih orografskih padavin. Prav tako so v jesenskem asu pogoste fronte, ki potujejo od zahoda proti vzhodu ez naše kraje in povzro ajo trajnejše poslabšanje vremena. V tem primeru lahko govorimo o precej izraziti sezonskosti. Ee pogledamo karto, ki prikazuje nastop maksimalnih letnih dnevnih padavin, vidimo, da je situacija podobna. V V delu Slovenije maksimalne dnevne padavin nastopijo pozno poleti (avgust). Iz tega sklepamo, da je na koncu poletja, meseca avgusta, ozra je v tem delu tako zelo segreto, da pride do nastanka zelo obilnih in kratkotrajnih konvekcijskih padavin. Narisani vektorji so veliki, kar nam pove, da so izra unani r veliki in je sezonskost izrazita. V Z in JZ Sloveniji so razmere podobne kot pri nastopu maksimalnih srednjih mese nih padavin. V tem goratem delu Slovenije se maksimalne dnevne padavine pojavljajo v jesenskem asu (oktober, november). To nam pove, da orografske in ciklonske padavine v jeseni tu povzro ajo zelo mo ne in obilne padavine. Tudi tu so narisani vektorji veliki, kar ka e na izrazito sezonskost. Rezultati analize sezonskosti nastopa maksimalnih srednjih mese nih pretokov so precej heterogeni. Skupne zna ilnosti imajo samo posamezna podro ja Slovenije. Na obmo ju JZ Slovenije se najvišji srednji mese ni pretoki pojavljajo v jesenskem asu (november). Kot smo videli, so tudi padavine v jeseni intenzivne, zato lahko sklepamo, da so vzrok za visoke srednje mese ne pretoke prav padavine. Isto velja tudi za Idrijsko in Škofjeloško hribovje. Zelo zanimivi so rezultati v pore ju Save Bohinjke. Tu se maksimalni srednji mese ni pretoki pojavijo v mesecu maju. Glede na to, da je Sava Bohinjka alpska reka, lahko sklepamo, da na povišane srednje mese ne pretoke spomladi vpliva taljenje snega. V vzhodnem delu Slovenije najvišji srednji mese ni pretoki nastopijo zgodaj spomladi, razen na Dravi in Muri na njunem vstopu v Slovenijo, ki imata viške v mesecu maju. To je vpliv taljenja snega v njunem zgornjem toku v Avstriji. Na vodomernih postajah na Muri in Dravi blizu hrvaški meji, pa je situacija e druga na, saj se viški pomaknejo nazaj v mesec marec. Na to vplivajo prav gotovo hidroelektrarne na Dravi in razni pritoki. Vzrok temu, da v tem delu nastopijo maksimalni srednji mese ni pretoki v zgodnji pomladi, je taljenje snega v Avstriji, odtok pa poteka prav ez to obmo je. Na splošno pa lahko re emo, da nastop maksimalnih srednjih mese nih pretokov nima izrazite sezonskosti. Sezonskost maksimalnih letnih pretokov lahko interpretiramo kot sezonskost nastopa poplav v Sloveniji. Na sliki je razvidno, da je Slovenija razdeljena na štiri ve ja podro ja s skupnimi zna ilnostmi glede sezonskosti nastopa maksimalnih letnih pretokov oziroma poplav. V jugozahodnem delu Slovenije poplave nastopajo izrazito v pozni jeseni in zgodnji zimi (november, december). Tudi maksimalni srednji mese ni pretoki nastopijo v istem delu leta, kar velja tudi za padavine. Maksimalne srednje mese ne padavine nastopijo v oktobru in novembru. Maksimalne srednje mesecne padavine Maksimalne letne dnevne padavine nastopijo poleti - KONVEKCIJSKE PADAVINE Maksimalne letne dnevne padavine nastopijo jeseni (Oktober, November) - FRONTALNE in OROGRAFSKE PADAVINE Pk = 2,00 Pk = 1,50 Pk = 1,00 Slika 10 – Vpliv maksimalnih srednjih mese nih padavin na poplave. 1. Januar 1. Februar 1. Marec 1. April 1. Maj 1. Junij 1. Julij 1. Avgust 1. September 1. Oktober 1. November 1. December r = 1,0 r = 0,3 r = 0,2 Maksimalne letne dnevne padavine Maksimalne letne dnevne padavine nastopijo pozno poleti (Avgust) - KONVEKCIJSKE PADAVINE Maksimalne letne dnevne padavine nastopijo jeseni (Oktober, November) - FRONTALNE in OROGRAFSKE PADAVINE Slika 11 – Vpliv maksimalnih letnih dnevnih padavin na poplave. Pk = 3,00 Pk = 2,00 Pk = 1,00 Maksimalni srednji mesecni pretoki Vpliv taljenja snega (Sava Bohinjka) Vpliv taljenja snega (Drava, Mura) Vpliv jesenskih padavin Slika 12 – Vpliv maksimalnih srednjih mese nih pretokov na poplave. 1. Januar 1. Februar 1. Marec 1. April 1. Maj 1. Junij 1. Julij 1. Avgust 1. September 1. Oktober 1. November 1. December Maksimalni letni pretoki Nizka sezonskost (kras) Poplave v poznem poletju (Avgust, Seprember) Jesenske poplave (Oktober, November) Poplave v pozni jeseni in zacetku zime (November, December) r = 1,0 r = 0,3 r = 0,2 Slika 13 – Sezonskost nastopa poplav v Sloveniji. To nam pove, da je to obdobje zelo mokro, tla so namo ena. Maksimalne dnevne padavine nastopijo v istih mesecih. Iz tega lahko sklepamo, da zelo intenzivne orografske ali frontalne padavine v pozni jeseni povzro ijo poplave v tem delu Slovenije, saj je zemlja zasi ena z vodo, vodonosniki so polni in padavinska voda zlahka odte e v re ne struge, ki se hitro napolnijo in reke prestopijo bregove saj so srednji mese ni pretoki takrat najvišji. Severozahodni alpski del Slovenije ima iste zna ilnosti, le da tu maksimalni letni pretoki in poplave nastopijo malo prej (oktober, november). Prav tako so za poplave tu odgovorne jesenske padavine (frontalne in orografske), le da k hitrejšemu odtoku padavinske vode pripomore še strm nagib terena: obdobje poplav (oktober, november) asovno sovpada s pojavom maksimalnih srednjih mese nih in dnevnih padavin. V V delu Slovenije maksimalni letni pretoki in poplave nastopajo pozno poleti in v za etku jeseni vendar s precej manjšo sezonskostjo. Na proces pojavljanja poplav vplivajo razli ni dejavniki. Eden od vzrokov so kratkotrajne a zelo intenzivne konvekcijske padavine, ki se tu pojavljajo v istem obdobju. Na poplave Mure in Drave pa vplivajo padavine v njihovem zgornjem toku v Avstriji. V JV delu Slovenije pa o sezonskosti pojava poplav ne moremo govoriti, izra unane vrednosti r so zelo majhne, dobljene smeri vektorjev pa zelo razli ne. Razlog je v temu, da je to kraško podro je z zelo specifi nimi hidrološkimi zna ilnostmi. Suša V tem delu analize so predstavljeni rezultati sezonskosti nastopa minimalnih srednjih mese nih pretokov in minimalnih srednjih mese nih padavin. Vse analize so opravljene na standardnih hidroloških in meteoroloških podatkih, ki so bili pridobljeni iz ARSO. Kot smo v uvodnem delu omenili, poznamo tri vrste suše: meteorološko, kmetijsko in hidrološko. Iz rezultatov minimalnih srednjih mese nih padavin je razvidno, kdaj in kje v Sloveniji nastopi meteorološka suša. Iz slike je razvidno, da minimalne srednje mese ne padavine na ozemlju celotne Slovenije nastopijo v zimskih mesecih (januar, februar). V zahodni in jugozahodni Sloveniji so vektorji precej kratki, kar nam kaše na nizko sezonskost pojava. V SV Sloveniji pa so vektorji daljši kar pomeni višjo sezonskost. Glede na minimalne srednje mese ne pretoke, ki nam ka ejo hidrološko sušo, lahko Slovenijo razdelimo na tri dele. V JZ delu hidrološka suša nastopi izrazito v mesecu avgustu. Sezonskost pojava je precej velika. Severni gorati del Slovenije ima hidrološko sušo v zimskem asu in sicer meseca februarja, sezonskost nastopa pa je e precej manjša. Vzhodni in osrednji del Slovenije pa je izkazal zelo majhno sezonskost, ve ina vodomernih postaj pa bele i najni je srednje mese ne pretoke meseca avgusta. Iz teh dveh slik lahko sklepamo, da v Sloveniji razen v alpskem delu nastopa suša v dveh obdobjih: pozimi in poleti. Pozimi imamo po ve ini dr ave meteorološko sušo z zelo malo padavinami. Kmetijska suša se v tem letnem asu ne odra a, saj zima ni obdobje, ko bi rastline uspevale. Hidrološka suša pa nastopi po ve ini dr ave v poletnem asu (avgust), ko so srednji mese ni pretoki najni ji. Iz tega lahko sklepamo, da vzrok za poletno sušo niso samo nizke padavine, temve tudi visoka temperatura, veter, nizka relativna vlaga, zmanjšana obla nost. Hidrološka suša je zadnja stopnja suše, zato v mesecu avgustu nastopi tudi kmetijska suša, ki je za kmetijstvo brez namakanja pogubna. V alpskem svetu Slovenije pa suša v poletnih mesecih ne nastopi. Minimalne srednje mese ne padavine se pojavijo v januarju in februarju. Minimalni srednji mese ni pretoki se prav tako pojavijo v januarju in februarju. Alpe so v tem obdobju pod snegom, ki je ponavadi zapadel e prej, zato so minimalne srednje mese ne padavine nizke. Temperatura zraka pa je še zelo nizka, zato se sneg ne topi in so srednji mese ni pretoki nizki. Pk = 0,30 Pk = 0,50 Pk = 0,90 Minimalne srednje mesecne padavine Minimalne srednje mesecne padavine nastopijo pozimi (Jauar, Februar) - VIŠJA SEZONSKOST Minimalne srednje mesecne padavine nastopijo pozno pozimi (Februar) - NIZKA SEZONSKOST Slika 14 – Meteorološka suša v Sloveniji. Pk = 0,30 Pk = 0,50 Pk = 0,90 Minimalni srednji mesecni pretoki Minimalni srenji mesecni pretoki nastopijo pozno pozimi (Februar) Minimalni srednji mesecni pretoki nastopijo pozno poleti (Avgust) - VISOKA SEZONSKOST Minimalni mesecni pretoki nastopijo pozno poleti (Avgust) - NIZKA SEZONSKOST Slika 15 – Hidrološka suša v Sloveniji. Primerjava rezultatov analize sezonskosti s preto nimi re imi v Sloveniji V Sloveniji imamo po zadnji raziskavi osem razli nih preto nih re imov. Ti re imi se razlikujejo glede na to, kje se pojavljajo in glede na same hidrološke zna ilnosti. Iz hidrološkega zornega kota lahko teh osem preto nih re imov razdelimo v štiri skupine z bistvenimi razlikami. Te štiri skupine so naslednje:  De ni re im  De no – sne ni re im  Sne no – de ni re im  Sne ni re im De ni re im se pojavlja v jugozahodni Sloveniji. Maksimalni pretoki nastopijo v pozni jeseni, minimalni pretoki pa pozno poleti v mesecu avgustu. Ee pogledamo rezultate opravljenih analiz je razvidno, da v jugozahodni Sloveniji maksimalni pretoki res nastopajo v pozni jeseni, minimalni pretoki pa so v mesecu avgustu. De no sne ni re imi se pojavljajo v dinarskem svetu, dinarsko – alpskem svetu in panonskem svetu. Maksimalni pretoki nastopijo v mesecu novembru, minimalni pa meseca avgusta in septembra. Iz rezultatov analiz je razvidno, da v dinarsko – alpskem svetu osrednje Slovenije maksimalni pretoki res nastopijo novembra, razen v jugovzhodnem delu Slovenije, kjer je sezonskost zelo nizka. De no sne ni re im se pojavlja tudi na vodotokih v panonskem svetu, vendar iz opravljenih analiz glede maksimalnih pretokov tega ni razvidno. Najmanjši pretoki se v tem re imu pojavijo avgusta in septembra. Iz analize sezonskosti nastopa minimalnih srednjih mese nih pretokov je razvidno, da v prej omenjenih delih Slovenije res nastopijo minimumi avgusta in septembra. Sne no de ni re imi nastopajo v alpskem srednjegorskem in visokogorskem svetu. Najve ji pretoki se pojavijo novembra, kar je iz analize sezonskosti najvišjih pretokov tudi razvidno. Najni ji pretoki pa se pojavljajo v mesecu avgustu. To se z dobljenimi rezultati delno ujema, saj minimalni pretoki v srednjegorskem alpskem svetu res pojavljajo meseca avgusta, v visokogorskem alpskem svetu pa se minimalni pretoki pojavljajo februarja. Sne ni re im pa se pojavlja samo na reki Dravi in Muri, ki v Slovenijo prite eta iz sosednje Avstrije in na katere ima taljenje snaga v visokogorju velik vpliv. Maksimalni pretoki se pojavijo avgusta, minimalni pretoki pa se pojavljajo meseca februarja, kar sem s svojo analizo potrdil. Odstopanja, ki se pojavljajo v primerjavi rezultatov z de no – sne nim in sne no – de nim re imom izhajajo iz dejstva, da smo v svoji analizi uporabili samo sezonskost maksimalnih in minimalnih pretokov, re imi pa so dolo eni na podlagi odto nih koli nikov. Poleg tega so re imi dolo eni na podlagi podatkov iz obdobja od leta 1961 do leta 1990, analizo pa smo opravili na vseh podatkovnih nizih, ki so na voljo na ARSO in so daljši od 5 let. Zaklju ki V raziskavi smo obdelali asovno in prostorsko rzporeditev nekaterih meteoroloških in hidroloških podatkov z analizo sezonskosti njihovega nastopa. V meteorološkem delu analize je obdelana sezonskost nastopa maksimalnih letnih dnevnih padavin in maksimalnih srednjih mese nih padavin. iz rezultatov je razvidno, da obstaja dolo ena sezonskost teh pojavov. V hidrološkem delu analize pa je obdelana sezonskost nastopa maksimalnih letnih pretokov in maksimalnih srednjih mese nih pretokov. Tudi na tem podro ju obstaja dolo ena sezonskost. Iz sezonskosti nastopa maksimalnih letnih pretokov je razvidno, da poplave v alpski Sloveniji nastopajo v jesenskem asu, v zahodni Sloveniji nastopajo v pozni jeseni in za etku zime, v vzhodni Sloveniji pa nastopajo poplave v poznem poletju. V jugovzhodnem delu Slovenije ne moremo govoriti o izraziti sezonskosti nastopa poplav, saj je to obmo je kraško. V zahodni in gorati severni Sloveniji so vzroki za poplavljanje rek jesenske frontalne in orografske intenzivne padavine. V vzhodnem delu Slovenije so za nastop poplav krive zelo intenzivne konvekcijske padavine. Srednji mese ni pretoki nam ka ejo na to, da taljenje snega nikjer v Sloveniji ne povzro a poplav, eprav je na Dravi in Muri opaziti vpliv taljenja snega v zgornjem (avstrijskem) delu njihovega povodja vendar ne v obdobju, ko so v tem delu Slovenije poplave najbolj pogoste. V raziskavi je bila obdelana tudi sezonskost suše v Sloveniji z vidika nastopa minimalnih srednjih mese nih padavin in minimalnih srednjih mese nih pretokov. Meteorološka suša nastopi v celi Sloveniji pozimi, v januarju in februarju. V gorati alpski Sloveniji pride v tem asu tudi do nastopa hidrološke suše, ne moremo pa govoriti o kmetijski suši, saj to obdobje ni plodno za rastline. Voda se zadr uje v sne ni odeji. V poznem poletju (avgust) pa nastopi hidrološka suša po celi Sloveniji, razen v severnem delu. To nam poka e, da v tem obdobju nastopi tudi kmetijska suša, ki ponavadi zelo prizadene kmetijstvo. Za poletno hidrološko sušo pa ni vzrok samo pomanjkanje padavin, temve tudi visoka temperatura zraka, nizka relativna vla nost, veter in son no obsevanje. Literatura Burn, D. H. 1997. Catchment similarity for regional flood frequency analysis using seasonality measures. Journal of Hydrology, 202: 212-230. Blöschl, G. 2001. Flash-flood risk assessment under the impacts of land use changes and river engineering works, Final Report. Wien, Technische Universität Wien: 84 str. Gams, I. 1999. Spremenljivi sezonski padavinski re im in njegov vpliv na suše in povodnji. Ujma, 13: 195-198. Hrvatin, M. 1998. Preto ni re imi v Sloveniji. Geografski zbornik, 38: 60-87. Kolbezen, M. 1998. Površinski vodotoki in vodna bilanca Slovenije. Ljubljana, Hidrometeorološki zavod Slovenije: 29 str. Merz, R., Piock-Ellena, U., Blöschl, G., Gutknecht, D. 1999. Seasonality of flood processes in Austria. IAHR Publications, Hydrological Extremes, 255: 273-278. Srebrni , T. 2005. Easovna razporeditev padavin in pretokov v Sloveniji z analizo sezonskosti. Diplomska naloga, UL FGG, Ljubljana: 139 str.