$f BI.
V Gorici, v soboto dne 4. maja i 907.
tihaja trikrat na teden, in sicer v torek, četrtek ¦ "soboto oh 4. uri popoldne ter stane po p o 81 i !">m;wu ali v Gorici na dom pošiljana:
11        vse loto      ....
H-
. 15 K . 10  »
p0<amič»* Številke stanejo 10 vin.
SO CA" ima naslednje izredne priloge: Ob no-
, l(I"u „Kaiipot po Goriškem in*6ridll6anškem,!'srtf
lilpit po Ijubljani in kracjskih mestih", dalje dva-
• i.-tu „Voini red železnic, parnikov in poštni*
i ti« ter mesečno prilogo ..Slovenski Tehnik".
\'awč«ino sprejema apravništvo v Gosposki ulici .." 7 I. nadstr. v »Goriški Tiskarni« A.-Gabršček tt naroČila brei doposlane naročnine,še ne otiramo. ' oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah če ,;^o I-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka * večkrat po dogoditi. Večje črke po prostora. — !" "pei;jan---o in spisi v uredniškem delu 30 v vrata. Za ";¦»,) in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost.
Tečaj XXXVII.
»Vse za narod, svobodo in napredek !<   Dr. K. Lavrič,
Uredništvo
s nahaja IfcGospoT i ulici St. 7 v Gorici v I. nadsti Z urednikom je mogoč; govoriti vsak dan od 8, do 12 dopoludne ter od % do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. U p r a v n i g t v o se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni.
Naročnino in oglase Je plačati loco Gorica
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v dolokrog uredništva, naj se pošiljajo la apravniitro.
»PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. t-60.
»Soča* in »Primorec«' se prodajata v Gorici v. naših knjigarnah in teh-le tobakamah: Schvvarz v Šolski ul., Jellersitz v Nunski ul., Ter. Leban na tekališču Jos ; Verdi, Peter Krebelj v Kapiu-asld ulici, I. Bajt v po-kopališčni ulici,!. Matiussi v ulici Formica, I. Hovanski v Korenski ulici št.'12; v Trstu v tobakarni LavrenSič na trgu della Caserma.-¦¦--------        -;    ———
Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Tftlsfon *». 83.
»Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. J. Fabčič) tiska in zal.
Jurčič farba zopet -
z deželna užitnino.
m.
Kakor je dr. A. Gregorčič nesramno far-r;i[ o užitnint na v i n o in in e s o, — tako rezvpstno hujska nevedno ljudstvo s ~ pitoni. Mi pa kličemo našemu ljudstvu tudi itu. (jtaj in sodi brezmejno predrznost seine-frMtefja profesorja, ki si krade zasluge, kate-¦ikdnr ni imel, ter blati svoje rojake "z
in obrekovanjem S
Deželna davščina na pivo je namreč [ti>to. . . delno pobiranje užitnine v d o ž o i n i upravi, o katerem farba dr. A. ir«>goreič po farovških listih in shodih in ki ,ij<» res*1 tako ogromne — dobičke. Kaj je »pj s pivom?
Država dobiva davek od piva že od pbovarjov. Kuhanje piva je pod nadzorstvom nartonega erarja, kakor n. pr. žganje.
D e žela pa more obdačiti le tisto pivo, ;ii se v uVželi      p o t o č i.
Do 1. 1002. je znašala deželna davščina is piva po 1 krono na h e k t o l i t e r, — , lit«.--¦ 1905. je poskočila na 1-70, leta [1906. pa na — 4 krone.
Danes imamo torej štirikrat višjo »AavSeino nego pred petimi leti. — Ali ni ftaravno, da morajo biti tudi dohodki večji V!
r,. l:"uO., ko je šlo za tisto zloglasno Melno režijo", je dobila dežela 10.000 K od 10.00<> hektov, ker toliko piva so sprejeli «t celoletni konsum. To ni 'bilo previsoko cenjeno. Gotovo je bilo vsaj še enkrat to-iiio, — recimo torej 20.000, torej razločka - M). 0 o 0 k r o n, katere je dobil zakupnik.
Toda zakupnik je imel veliko režijo. De-ife<a pač ni mogla pobirati teh davščin v lastni 'itiiji, ki l>i požrla vse dohodke in še bi bilo i-reba veliko doplačevati.
Is p:i Se uekaj, — in to je glavno! fiakrat šo nismo imeli nikakega zakona, ki bi ^reilii nadziranje prodaje in kon-Č'«m;i. Državni zakon iz 1. 1820. je strašno s|:amiiven.; ::akupnikje silovito omejen vprašali io kiiniarja, prodajalca in konsumenta.
Prav veliko pijač se je potočilo, ne da je zakupnik prišel do užitnine. — . V enakem položaju je bila tudi dežela s svojo davščino na pivo.
Treba je bilo torej najpoprej, da se s posebnim zakonom vredi pravno razmerje med deželo in konsumenti -— in vredi kontrola nad prodajo piva in plačevnijem užitnine. — L. 1900. torej nismo imeli na Goriškem Še prav nič vrejeno, zato bi bila za našo deželo prava katastrofa, ako bi se bil ustanovil takrat dragoceni laški užitninski urad, kakor so brezmiselno hoteli naši klerikalci in dr. P a j e r.
L. 1000. se je torej preprečila tolika nesreča, — pač pa se je od naše strani zahtevalo: temeljito proučavanje tega vprašanja, določitev troškov deželne uprave, z a k o n »i o vreditev nedoločenega razmerja!
In dosegli smo popoln vspeh! Zapomnite si, vi brbljavi bahač dr. Anton Gregorčič, da prav v s 1 o d našega odpora 1. 1 0 0 0. s m o p r i š 1 i d o k r a s n o i n z a-k o n i t o v r e j e n i h razmer o pobiranju deželne davščine n a p i v o, kar nese zdaj deželi krasne dohodke — skoro brez slehernih troškov!! Vi, dr. Anton Gregorčič, nimate na vsem tem najmanjše zasluge, izven te, da v deželnem zboru niste glasoval proti, ko je prišlo to vprašanje na dnevni red.
Po naši zaslugi je deželni odbor 1. 1000. sklenil, odložiti pereče vprašanje o „lastni režiji" za eno leto ter pričeti temeljito proučavanje težavnega vprašanja. Toda dokler je ostal ta referat v rokah sk>» nskega klerikalca, ki je sedel na aktih t( izlegal le smrdljive klopotce, delo ni šlo naprej. Šele potem, ko so slovenskemu klerikalcu odvzeli ta referat, — in so dobili nalog d e ž e 1 n i uradniki, da se pospeši pričeto delo, je prišlo kmalu do zaželj enega vspeha. Bile so konference tudi na Dunaju, na katerih pa nima dr. A. Gregorčič prav nikake zasluge, — in vspeh je bil ta, da smo dobili 2 1. decembra 19 04. poseben zakon „glede pobiranja deželne davščine
na povžitek piva v pokneženi grofov i ni Goriško-Gradiščanski."
*' 3 tem zakonom in z odredbo c. kr. na-mestništva z dne 28. dec. 1004. št. 37.228. je naravnost divno vrejena kontrola o potro-šku piva v naši deželi. — Železnice in parobrodi morajo vselej naznaniti deželnemu odboru: komu in koliko piva so izročili. Vrhu tega se vrši še posebna kontrola med pivovarjem in našim deželnim odborom; p i vo v a r sam mora razbremeniti sebe za pivo, katero je poslal v našo deželo, kajti dveh deželnih davščin pivovarji (po Kranjskem, Štajerskem, Koroškem, Češkem itd.) pač nočejo plačevati.
Vrhu tega so znvezani vsi založniki piva v deželi, da vodijo o zalogi in prodaji piva povsem točne račune po predpisanih vzorcih, kar jim pomnožuje delo in knjigovodstvo.
Naš deželni odbor ima torej zdaj lahko delo! Vsak mesec zaključi račune, kolivo piva je kdo prejel, pošlje račun aH plačilni nalog po 4 krone na hektoliter, priloži položnico poštne hranilnice, — in vse delo je opravljeno, denar pride takoj. Vsa režija je — en dijurnist.
Tako na lep način je zdaj rešeno vprašanje o deželni davščini na pivo! Toda, ljudje božji, tak zakon imamo šele od — decembra l O 0 4.1 Po čegavi zaslugi imamo ta prekrasni zakon V! Ali po zaslugi dr. A. Gregorčiča in slovenskih klerikalcev, ki so že 1. 1000. drli z glavo skozi zid ter zahtevali deželno režijo ?! Ako bi se bilo takrat zgodilo po želji Gregorčičevi, tedaj bi imeli v deželi dragi užitninski urad, ki bi stal gotovo do — 100.000 kron.
In kaj bi imeli za ta veliki trošek ? Vse deželne doklade na vino, mošt in meso, po 20 % so znašale okroglo 78.000 kron; ako bi dala deželna davščina na pivo tudi dvakrat več, torej 20.000 kron, bi bilo vsega skupaj šele — 0 8.000 kron, torej niti za troške.
In mi vprašamo tu zopet dr. Antona Gregorčiča: Ali veste vi, da bi pri erarni užitnini imeli 88.000 K dobička, kolikor je deželares dobila svojih doklad?! Na dan s številkami!!
Ako je torej res, da sta Gabršček in dr. Turna i. ,300. preprečila, da dežela ni prevzela v ustih desolatnih razmerah užitnin in doklad v svojo režijo, — tedaj sta ta dva moža velika dobrotnika goriški deželi, kajti rešila sta deželo dragocenega nžitninskega urada in ogromne zgube, ki bi sledila, - onadva sta neposredni vzrok, da pobira zdaj užitnine in deželne doklade na vino in meso c. kr. erar sam, kar deželo nič ne stane, - in onadva sta dala deželnemu odboru časa, da se je temeljiteje bavil z nezrelim vprašanjem ter je prišel šele I. 1904. pred deželni zbor z zakonom o deželni davščini na pivo.,Ako bi se bila 1. 1900. izvršila nepremišljena akcija po nakani Gregorčič-Pa-jerjevi, tedaj bi bii pozneje zaman vesjokin stok. Ogromna škoda bi bila napravljena, katere bi se ne moglo več popraviti tako kmalu.
In s tem je do najbolj ostudne nagote razkrinkan farbar in bahač — dr, Anton Gregorčič. Dokazano je, da erarna užlt-nina na vino, mošt in meso z vsemi deželnimi dokladami vred danes ravno tako ni v deželni režiji, kakor 1. 1900. (Upajmo, da bo erar pobiral vsaj še par let, ker poskusna doba med gradnjo železnice ne more biti merodajno 1) — Dokazano je, da je deželna davščina na pivo vrejena Šele s posebnim zakonom od decembra 1. 1901-., in da je torej za našo deželo velikanska sreča, da 1. 1900. deželni odbor ni naredil neumnosti po Gre-gorČič-Pajerjevi nakani. — Dokazano je, da dr. A. Gregorčič nima prav nikake zasluge za to, ako erar sam pobira užitnino, pa tudi ne za to, da je bil sklenjen 1. 1904. zakon o pivu, za kafc-t? smo bili vsi navdušeni.
Toda dokazano je še nekaj več! Ako bi bila 1. 1900. prevzela dežela užitnino v svojo režijo, — tedaj bi c. kr. erar ne pobiral užitnine sam, kar daje ves sedanji začasni dobiček, — in ne prišlo bi do zakona 1. 1001. o pivu, ker bi že imeli na vratu tisti dragi užitninski urad. Ako je torej res, da sta Gabršček in Turna 1. 1900. preprečila ono brezvestno lehkomiselno nakano Gregorčič-Pajerjevo, tedaj jeves sedanji za de-
[Dvajset let pozneje.
Nadaljevanje
h= „Treh mušketirjev". =
Francoski spisal: =   ALEXANDRE DUMAS.   ==e=ee
(Dalje.)
O pač, bil sem že pri Aramisu.
—  In česa si Želi on? da bi postal škof?
—  Aramis, odvrne d'Artagnan, da ne bi razočaral f°«hosa, Aramis je postal menih in jezuit, pomislite, prijatelj; živi kakor medved: odpovedal se je vsemu in rlsli samo na svoje izveličanje. Moje ponudbo niso p°gle pri njem ničesar opraviti.
1     — Škoda! pravi Porthos, bil je duhovit mož. In
Athos ?
.     — Nisem bil še pri njem, toda pojdem, takoj ko as zapustim. Ali veste, kje ga dobim? toi a~ B*izu Blous-a na malem posestvu, ki. ga je * aedoval od nekega sorodnika, kakor sem čul.
~~ In to posestvo se imenuje ? je. .7" Brazelonne. Razumete, dragi moj ? Athos, ki jtj.' Pkuronit kot cesar in ki je podedoval posestvo,
u Tt-?a8lov grofiie l kai naredi iz vseh teh 8rof*J?
«r°tije la Fere, iz grofije Brazekme ? — Poleg tega niti otrok nima, pravi d'Artagnan. ~~ Hm! vsklikne Porthos, slišal sem praviti, daje
posinovil nekega mladeniča,  ki mu je podoben  po obrazu.
—  Athos, naš Athos, ki je bil kreposten kot Sci-pijon! Ali ste ga od tedaj še kaj videli?
—  Ne.
—  Prav! jutri mu ponesem novic od vas. Med nama rečeno, bojim se, da ga je njegova nagnjenost do vina zelo postarala in spridila.
—  Da, res je, pravi Porthos; pil je mnogo.
—  Potem pa je bil tudi najstarejši izmed nas, pravi d'Artagnan.
—  Bil je samo za nekaj let starejši, odvrne Porthos; njegov resen obraz ga je zelo staral.
—  Da, res je; če dobiva torej Athosa, prav: Če ga pa ne dobiva, no, potem pač opraviva tudi brez njega. Saj veljava mi dva sama za dvanajst drugih!
—  Da, odvrne Porthos ter se nasmeje pri spominu na sta^j čine; toda ko bi bili štirje, bi šteli za šestintrides f: to tem bolj, ker bo naše delo naporno kakor pravite.
—  Naporno za novince, da; toda za naju ne!
—  Ali bo dolgo trpelo?
—  O, to bo utegnilo trpeti dve ali tri leta.
—  Ali se bo treba mnogo biti?
—  Upam.
—  Prav, res, prav ! vsklikne Porthos: ne morete si misliti, prijatelj, kako mi pokajo kosti, odkar sem tu! Včasih, ko grem v nedeljo od maše, jo uderem na konju skozi tuja polja in posestva, da bi naletel kje na kak prepir, ker čutim, da mi je tega potreba; toda nič, prijatelj, nič! bodisi, da me spoštujejo, bo-
disi, da se me boje, kar je pač verjetnejše, ali pustijo me, da drvim s svojimi psi po njihovih travnikih ter se smejem vsem ljudem v obraz; potem pa se vračam domov še bolj nezadovoljen, to je vse. Povejte mi vsaj to, ali se v Parizu lažje pride do boja ? -— Kar se pa tega tiče, prijatelj, bodite le brez skrbi; ni več prepovedi, ni#Yeč kardinalovih straž, ni več Jussac-ov in drugih psov. Moj bog! pod cestno svetilko, v gostilni povsod se bijejo; če ste fronder, potegnete meč iz nožnico, in vse je povedano s tem. Gospod Guise je ubil gospoda Colignvja sredi na trgu Royal, in nič se mu ni zgodilo.
—  Ahl to je krasno, to mi je všeč! vsklikne Porthos.
—  In v kratkem, nadaljuje d'Artagnan, v kratkem bomo imeli resnične bitke, culi bomo kanone, videli bomo požare; to bo zelo mnogolično.
—  Potem se pa odločim,
—  Ali mi daste besedo?
—  Da, dam vam jo. Vihtel bom sabljo za Mazarina. Toda...
—  Toda ?
—  Toda povzdigniti me mora za barona.
—  E, vraga! pravi d'Artagnan, to je enkrat ena, rekel sem vam že, in ponavljam vam, da vam jamčim jaz za vaše baronstvo.
Na to obljubo se je vrnil Porthos, ki ni nikdar dvomil nad besedo svojega prijatelja, ž njim po poti proti gradu.
(Dalje pride.)
želo ugodni položaj — njiju delo! Čast možema, ki sta znala o pravem Času zaprečiti V deželi tako ogromne Škode in po drugi strani spraviti položaj v pravi tir, da imamo od njega velik dobiček!
. Dr. Anton Gregorčič pa stoji pred vso javnostjo razkrinkan bahač, ki si lasti zasluge drugih in se ostudno košati s pavovim perjem! Tisto, kar govori proti njemu, razkri-čava ?e za'veliko zaslugo. Ljudstvo, spreglej to neizmerno bahaštvo in farbarijo dr. A. Gregorčiča, — in pošlji ga 14. t. m. v pokoj v goriško semenišče!
Prej sem prala, se trudila, se jezila in potila, zdaj pa smejem se veselo izpod rok gre hitro — delo, rabim Schichtovo le w-i!o, truda mi še ni storilo.
Oolilno gibanje.
Po klerikalnem shodu v Bovcu. I
(Z Bovškega.) Klerikalec je brezobziren, brezstiden in brezčasten. Ne gre se mu niti za resnico niti za pravico: gre se mu za gospodstvo. in magari — preko trupel; to ga ne straši. Kdor ne gre brezpogojno za njim, lop po njem, in čeprav je mogoče najpo- i hlevnejši človek na svetu. Saj se mu ne gre za stvarno bojevanje z nasprotnikom. Temu boju se celo strahopetno izogne, če spozna, da niroa sredstva, s katerim bi nasprotnika vstrahovaf. On ga noče prepričati, ker ve, da nima dokazov na razpolago; on ga hoče prisiliti, da se mu ukloni, in najsi bo tudi z najsramotnejšimi sredstvi, ker — namen posvečuje sredstva. I In zato se tudi ne loteva ljudi, o katerih | ve, da jih ne ukroti z grožnjami, katerim ne more nikjer in nikakor škoditi. Loti se ljudi, ki stoje mogoče popolnoma ob strani, se ne udeležujejo boja aktivno, in si komaj dovolijo tupatam besedico kritike. In take osebe, ki zavzemajo slučajno v življenju izpostavljeno pozicijo, ki se jih lahko denun-cira pri predstojnikih ali drugih oblastvih, od katerih so odvisni, na take osebe se meče klerikalna banda — in najsibo že iz zasede blagoslovljenega farovža ali iz zakotnega brloga kake neblagoslovijene me-saline — z vsem arsenalom svojega satansko zlobnega, denuncijatoričnega orožja. Pa naj vam je tudi roka izurjena v vihtenju tega orožja, in naj vam je tudi izkušeno to orožje v stoletnej vsakdan jej rabi, prijemlje se ga vendar že sumljiva rja, ki ga brez dvoma v najkrajšem času razje in uniči. Na nas pa že danes ne učinkujejo več vaši zamahljaji; proti strupenosti vaših jezikov smo imunizirani že davno, kakor je imuni-ziran star čebelar proti pikom svojih čebel. In zato le udrihajte s svojimi sabljami, ki postajajo papir, in le streljajte s svojimi »repetirkami«, v katerih %e nabira žlindra i — pred vami stojimo kakor Ahil, in še mnogo jačji in neranljivejši nego Ahil, ker pri nas je ne najdete — Ahilove pete. A vi drugi, ki ste v celoti ena sama Ahilova peta, farizeji umazanih duš in skrivanih grehov, vi drugi si upate na dan? ~- Ne, gospa poštarjeva! Die Klerikalen sind nicht immer feig!  Kadar se gre za de-
nuncijacijo, za ostudno laž ali obrekovanje, I za kamen, ki naj zadene zavratno, takrat niso strahopetni, takrat se izpozabijo v svojem blaznem sovraštvu in zavihte svoje zarjavelo kopje. In potem se začudijo, ko se jim orožje v roki prelomi in jim zaseče v I njih lastno votla glavo.                              j
Tako so napadli in denuncirali gosp. c. kr. nadpaznika v Logu, tako so oblatili gospoda nadučitelja Dominka v Čezsoči, j tako so pljunili na gospoda c kr. poštarja | j v Bovcu, in so s« celo zaletavali v njegovo I gospo soprogo.  In zakaj ? Kakšne grehe j jim. očitajo? — Klerikalci niso. V njihov rog ne trobijo. To je bovškemu  farovžu dovolj, da se maščuje nad njimi. »Ostrašimo jih z denuncijacijo, mogoče jim pade srce vhlačel« —to so kalkulacije blagoslovlje-1 I nih politikov. A zapomnijo naj si, da živimo j I v 20. stoletju, v času splošne in enake vo-I lilne  pravice,  v  času svobodne misli in I svobodnega  prepričanja, v času,  ko  ima vsakdo  — tudi c. kr. državni uradnik — I pravico, pripadati katerikoli stranki hoče.%Yi bi hoteli seveda, da je drugače. Vi nočete mož, vi hočete sužnjev. Če ima cerkovnik lastno prepričanje in noče biti tudi v politiki vaš hlapec, —  na cesto ž njim! Vse j seveda v —  Kristusovem imenu!  Kaj ne, gospod dekan? Gospod kurat srpeniški?
Pa nikar si ne domišljujte, da kaj do« sežete s svojimi denuncijacijami! Bojimo se jih toliko kakor papirnatega zmaja. A v njih se tako lepo zrcali vaša ohlapna vest, da smo vam hvaležni za ta nastop; ker ž njim ste nam prihranili polovico agitacije: kdo se ne obrne v stran in ne pljune pred de-nuncijantom? — A vrhunec gorostasnosti je to, da si upa ravno naša klerikalna banda pobrati kamen na cesti '. »Ta vreči v poštene ljudi; da si upa celo, postaviti koga ] na listo — zaničevanja! Ali vam je v resnici neznano, čegava hiša je v Bovcu osamljena, katere Evine hčere so faktično skoro proskribirane v poštenej družbi? Ali vam naj postrežemo s pikantnimi zgodbami o dekliški in zakonski zvestobi I vaših Evic? Vam, ki lažete na svojih zaupnih shodih, da hočejo liberalci odpraviti zakonsko zvestobo? Ali vam naj postrežemo z dati. kdo se s svojim vedenjem v resnici poteguje za to ? — n ljudje, ki imajo tako in drugačno maslo na glavi, si upajo na solnce in se ne bojijo, da jim oči zalije smrdeča raztoplina? — Ne, to gotovo ni strahopetnost, to je blaznost, izvirajoča iz strahu in slabotne maščevalnosti.
In taki ljudje si upajo postavljati na listo zaničevanja našega zdravnika, na katerem ne najdejo maroge, ki so jih sami polni od vrha do tal?
Pa poštenjaki so poštenjaki! Saj so naprtili naprednjakom na rovaš tudi oni kamen, ki ga je slučajno vrgel neki mladenič čezsoškemu vikarju v okno. Omenjeni gospod se je sam prepričal, da ni bilo ne zlobnosti ne namena pri tem; vendar oznanjata že »Gorica« in »Slovenec« urbi et orbi o »surovosti« liberalcev. Poslali so laž v liste, popravili je seveda ne bodo.
In iz Loga se je zopet nekdo zaletel v g. nadučitelja Dominka, katerega podučuje, da bi moral kot toleranten svobodomislec vsakomur pustiti svoje prepričanje. Gotovo! Nikomur ne'kratimo prepričanja, če ga ima tudi v resnici. Čast vsakomur, ki dela in nastopa po svojem prepričanju l Ampak mož, ki se zaveže skoro v istcj sapi s častno besedo, da pojde volit Gruntarja, in na drugo stran zopet, da pojde volit Gregorčiča — tak mož vendar nima prepričanja! Ali se hočete celo bahati ž njim? — Z večjo pravico se morete ponašati že s čezsoškim Pilijem, ki ste ga na-| jeli za svojega dvornega razgrajača in agitatorja. Vsa čast Vam! Že po sredstvih, katerih se poslužujete, izdajate svoj smrten strah pred 14. majnikom, ki vam odnese vašega voditelja, diko i ponos bankrotirane stranke, in ki dvigne na ščit njega, za katerega pojde v boj ves narod v gorah
dr. Gruntarja. Klerikalne laži in napadi.
(Z Bovškega.)
Umazani in lažnjivi list »Gorica^ kateri
je, kakor sam trdi, klerikalno-duhovniški, na-
I pada v svoji 35. Številki zopet čezšoSkega g.
I nadučitelja. Trdi namreč, da je k.tdo napred-
I ujak v zmerjanju in osebnih napadih no člo-
veško vest v volilnem gibanji; zato poglejmo, I koliko resnice je na tem.                             I
Hitro po shodu zbralo se je kakih 25 I naprednjakov v gostilni pri „Rejderji". Na- I vzoča sta bila tudi gospoda, katera je isti dan I došla „Goricau napadala in ozmerjala kot I liberalna agitatorja. Vsi smo bili ogorčeni nad j to lažjo in dali smo tudi oduška svoji nevolji, I čemur se ne bode čudil noben poštenjak. I Mnogo se je govorilo o tem in tudi dokazalo, I da ne lažejo naprednjaki, pač pa lažejo kle- I rikalci. Poglejmo, koliko laži spravi »Gorica" j v eden list.                                                1
Naprednjaki in  klerikalci  se   snidemo J večkrat v eni ali drugi bovški gostilni,  kjer se mirno in stvarno pogovarjamo, večkrat tudi J nbalincamo". Pri tem izrečemo v šali večkrat kako opazko, pa ne z namenom, da  bi koga j žalili. Mi občujemo med seboj vedno prijazno. Ni čuda, če katerikrat pri kapljici  dobrega vina pri „Petrua nekoliko mirno podebatiramo. Kadi nasprotnega mišljenja se vendar  ne sovražimo. Kaj ne, gg. Misič in Mihelič!
Pri tej priložnosti moramo pripoznati, da ta dva gospoda sta tudi drugače zelo prijazna, le tisti Jamov Tona ne pokaže nikdar prijaznega lica. To vam je pravi klerikalec v govorjenji in vedenji. Ne veliko drugačen je j tudi Huberjev ali Kumrov — ne vemo — Franc, kateri bi bilo bolje, da bi ne pasel toliko klerikalne lenobe ter bolj skrbel za se [ in za svoje premoženje. To je tedaj naša in g. nadučitelja agitacija.
Kakor smo omenili, bili smo zelo ogorčeni radi laži „Goricett. Vršile so se napit-nice na čast mučenikom - napadancem itd. V tem vstopi neki klerikalec, imenovan „MicaH ali nPub*. Ravno prav, smo si mislili, tu je tudi eden ud stranke, katera laže in obrekuje. | Povedali smo mu v brk, kakšna je njegova stranka, povedal mu je g. nadučitelj, kako je pred šestimi leti snedel častno besedo. In ali ni to res! Bi ne bil ta Mica tak figamož, pustili bi ga pri miru. V hudi bitki se ne vprač«, j če si tudi ti streljal na nas; pogleda se na barvo obleke, pa se ga loti z vsemi naravnimi in večkrat nadnaravnimi močmi. Tako je bilo torej s Puboml
Zakaj pa ni dopisnik  „ Gorice"  omenil, koliko grenkih smo mu pa drugi navzoči povedali ? Ali se res tako bojite g. nadučitelja V Saj vendar ni tako srep! j         Povemo vam tudi, da g. nadučitelj ne
agitira v Bovcu, pač pa Bovčani r Čezsoči po svojem agitatorju Štreklju v cerkvi in zunaj cerkve ter po dobroznanem Piliju. Ta oseba j je zelo znamenita, zato bomo o njej še pisali, ko se bolje informiramo, toliko pa vendar vemo, da je zadnja oseba v Čezsoči. Vemo tudi, da agitacija temu možu precej nese. Pili, kateri ima denar le o luninem mrku, je poln debelega in drobnega denarja. Kaj pravite, J kje je tisti vir, kjer Pili zajema zlato in srebro. Povedala nam je neka o&eba, da je sam omenil pri „ Cezarji", da on agitira za tisto stranko, katera ga bolje plača, ter vprašal, zakaj ga ni narodna-napredna stranka imenovala agitatorjem — pa ne zastonj. Torej ta Pili podpira v Čezsoči vero in klerikalizem. G. Štrukelj, ali je vera pri Čezso-čanih res tako slaba, da jo mora Pili podpirati? Če je res, prežalostno za dušnega pastirja; če pa ni res, ni treba takih „apostelnov". Šibak mora biti klerikalizem v Čezsoči, da ga mora Pili podpirati l Nekatere I ženice verjamejo temu čudnemu „prerokuu dvaj-j setega stoletja, možje se pa smejejo ti „ko-mediji". Zvedeli smo tudi, da ta konjač je ubil v Čezsoči konja, pa ga ni osem dni po-grebel. Čudimo se g. županu, da trpi kaj tacegal I         Poznamo vrle Čezsočane, poznamo jih,
J da so verni in pobožni in da ne potrebujejo v veri Pil^eve opore; poznamo jih, da so tudi I napredni in kot taki vedo, da volitev nima z j vero nič opraviti, vedo, da morajo trdo delati, ako hočejo sebe, svojo družino in g. nunca preživeti; kot svetovno izkušeni možje vedo, da se gre le za zboljšanje njih gmotnega stanja, za znižanje zemljiškega in poniževalnega davka, za preskrbljenje zaslužka delavcem in vedo, da tudi naši ljudje morajo jesti in piti, ne le Furlani, za katere je skrbel in bo skrbel, če bo izvoren (?) don Gregorčič; vedo tudi, da Furlani službo denar doma pred hišo, med tem ko morajo Čezsočani letati po svetu s trebuhom za kruhom; vedo tudi, koliko njihovega zlatega denarja je vsled Pajerčičeve politike snedla Furlanija, vedo tudi, da Gregorčič je za Furlane vse storil, za Bovčane pa nič. Dovolj poznajo „dobre" lastnosti tega Btaregc lisjaka, zato poskusiti'hočejo novo moč. —
Klobuk z glave pred takimi zavednim' možmi! Bog živi jih! In na dan volitve bod^, Čezsočani kot en mož oddali glas za blng0r Bovcu •      unetemu dr. Oruntarju.
Več naprednih Bovčanov.
V »Primorskem listu" od 18. a.)rj. 1907. priobčen je iz Gabrovice članek: ^ojj« postavljena na laž.
„Soča" ni postavljena na laž, tenive'-lažnjivec iz Gabrovice. — Popravek sestavil je naš vikar, ki je pa popolnoma brez ysate podlage. Kaj je naš g. vikar, smo Vam žp povedali, a da Bogomil tako ljubi resnico, te*' nismo vendar pričakovali. On je sestavil fT pravek, ter ga je nekega večera da! poiH i sati od orgljavca L podžupana in njegoti-podrepnikov, kateri ne predstavljajo ve«^ občine, torej ne morejo ničesar dokazati.
Res je: V trenotku sprevoda 8, dece®. bra 1904. je bilo vreme lepo, primeroma gorko, da je lehko vsak šel odkrit; vsi $ bili odkriti, le „ Peter" ne; Peter je no-ii smodko in palico v roki, a ne sveče, ker t» so premanjkale še za povabljeno duhovščin in jih je bilo treba iskati po vasi; da bi $ bila „draga" obleka belo oblečenih dekle; premočila, to ve le g. vikar, in naša dekleta to popolnoma zanikajo.
Sploh je ves popravek g. vikarja neresničen. Mi mu ničesar več ne verjamemo. Ko je nekoč županstvo dovolilo našim mladeničem javen ples, hotel je ta ples naš g. vikar na vsak način preprečiti, in ker tega ni mogel, obljubil nam je v cerkvi, obrnlrg se k sv. razpelu: Dragi kristjani, obljubujeE, Vam častno, da pojdetn proč in to radi tega, ker ne morem v občini ukazovati.
Dalje: Mi imamo šolo prosto otrotio doma, ki niso bili še pri sv, obhajilu in m morejo raditega v nikako rokodelstvo. N«i Bogomil nam je obljubil, da postavi mk otročice v sv. obhajilo gotovo lansko letu i sv. Martinu; to je prenesel na pravnik sv Jožefa, od sv. Jožefa na belo nedeljo, a y. beli nedelji nam je izjavil, da sedaj nimata poučevati otročice krščanski nauk, kor mori agitirati za državnozborsko volitve. —
Ker noče naš »Bogumii" v cerkvi^-nehati z agitacijo, svetujemo mu, da bi M veči odpustek, ako priprav; ravo pot znaa svoja klerikalna kristjana, s,„tega, ki ved::-vpije po krčmah in po vasi: „P.... madonni. mi smo kristjani" in onega, ki ne zna dri gega kakor: „0štija, jaz sem kristjan 1" -Žalostno a resnično, g. vikar! To so brezverci, tukaj Vas časa lepa in sveta nalila. da ti zgubljeni ovčici vendar morda pripravit'? na pravo pot!
V nedeljo 21. t. m. je kričal go;[ vikar v cerkvi: Voliti morate kristjana. u.ii če je Japonec, in ne brezverca. Zd::j toio otroke delili, mož bode imel po 4, tudildik do 10 žen, in sploh vladal bode največji n-I red. Ljudje so sicer poslušali, a ko .-o pri>» iz cerkve, ni bilo drugega čuti kakor to. rs ravno v Gabrovici je tudi pastir, ki v ^ prepovedi napravi v ljudstvu več pohujšanja, kakor drugega.
Naš Bogomil pase začasno ovcu-e tudi* Kobjiglavi in tudi Kobjiglavčani se prito/ujfj"' da je v cerkvi več drugega kakor nauka s da komaj pričakujejo, da dobe lastnega \ ikarji. j Mi priporočamo našega Bogomila prtui.-tojr.i-kom, da ga nekoliko pouče, kaj mu j?v cerkvi učiti, ker drugačno bbdemo skltipa»\fil naš Bogutnil ni Bogu mil, timvoč koi!^ j drugemu.                                        "ker
Naš poslanec bo il. Strekelj!
(Vipavsko 1./5. 01.)
Proti nijednemu kandidatu ne nastopi naši ljubeznivi kavči tako nesramno z W in obrekovanjem nego proti Al. štr^kU^ To grdo ravnanje naših hinavcev pa ima svoj« vzroke: Boje se namreč Štreklja.
Z&to pa pravijo, da nič ne zna, da n* ne zmore, da je brez znanja in izobrazbe, «
j je brezverec in lomilec vseh  božjih zapove~
j itd.   Mi  pa  pravimo, ako  bi bil g- Strek*J taka ničla, ne bi vi  rabili toliko krika j»
J smodnika proti njemu, z manjšim trudom ga premogli.
I         Toda mi vemo, da ima g. Strekelj »
potrebne lastnosti in zmožnosti za našeg« stopnika v držav, zboru. Z mladih dni se ^ bavi s kmetijstvom  praktično in teorewcB
I                         (Dalje u prilogi.)
ScCe" it SI. z dne 4. maja MM.
ftil«a_
^^tovalec , bodisi posebno s Krasa pa di z Vipavskega ga valed tega osebno pozna.
Siko lepili poučnih razpravljanj in govorov
imel o kmetijskih zadevah po tem okraju;
in  leta  se  je  v  tem  oziru trudil in
[deloval-* >
Na Kras" Je
v zadnjih  letih kmet v
okolici, za kar vse gre v prvi vrsti Stre-
li ozirih napredoval, zlasti se je. oživelo ^ogradarstvo in sadjereja 'nI: pr.' poŠef^^ Komuu in okoli jsiop g- ^treklju.
Napredek kmetijstva je z imenom ii tako v zvezi, da se je povsod Častno iz-!v»rjar koder naš oratar razumno'kmetaje! ° Tudi nas Vipavce je na shodih skrbno pretečo   nevarnost   iiloksere,
57 smo slutili t0 nesreCo- Ti in še mar" !Lteri drugi nauki so nam veliko koristili v yu n obstanek in napredek našega stanu, liisSMDO.- kje je še kedo, ki bi se mogel ena-U * strokljem v znanju kmetijstva in gospo-iia; k)e iskat* one pridnosti in delavnosti, |ti ,i;fi tejia moža.
pa je v resnici  sposoben  in  zmožen,
fnarski nadzornik za Dalmacijo. Gotovo bi !.M.,> Hrvatje iz Dalmacije ne prišli iskat jL,j Slovence za tako odločnega uradnika like Sljeve, in čudo, niti niso prišli prašf t h liorid1, i« i,1*™0« listu", če je ta nesrečni Ettekelj — klerikalec!
I/vratno vrši on tam svojo nalogo, pri-hbljen jiH vsled tega navzgor in navzdol. Občevati nioni z najpriprostejšim ljudstvom,, kar L je ž'v prirojeno, da je vedno rad storil, tudi t. iKijvišinii uradniki in dostojanstveni v Dalmaciji in na Dunaju. Pa pravi teslo .Gorici"   iti   »Prira.  listu", da  se ne zna letati, ker   noče   plesati   po   Gregorčičevi Miki.
C«- torej prevdarimo, vidimo, da ima 'irckelj roa izredne skušnje in zmožnosti za Imetij, zastopnika v drž. zboru in zadovoljni ponosni smo, da ga imamo med seboj. ialeka se. ne more ž njim meriti dr. La-sstnar, (c tudi zna svoje policijske po-ave, ki pa nam niso v posebno korist. Po* Damo j,ti tudi njegovo visokost in ošabnost, ;tgo\o «ablo in celo hinavstvo, ki ga je pri-lirulu, da je posta! klerikalec, samo da bi |bp;.;e' poslaniško čast.
Mi pa ne volimo   poslanca zaradi njega lampga, nli na ljubo vladi, duhovščini ali za blok čas>;  ampak   mi   volimo moža zaradi Svojih *:   .,, sebi v korist. Zato hočemo taji.gs. ki more, ki je in ki tudi boža nas kaj " d. V dež. zboru je bil Štrekelj za mota n a j d e I a v 11 e j š i. Za brezobrestna ^>oji!a, podpore  občinam  in društvom, vse filepe in  postave, ki  so  šle v korist kme-i>ivu, je vedno on, da včasih tudi edini za-|<3varjal  m  m?   potezal.  Prvi  se je on v ¦A) o m zavzel tudi za splošno j k o vol il n o pravic o. Bil je naš '•:rvpi- v pravem pomenu besede, ostane naj i zt«. Riijirej, pa  naj nas tudi na Dunaju Wfa in ae bomo se kesali!
^u?-i posvečenci, ki  tako hudo skačejo
'i ujenm. so vzeli na pomoč Še razporoko
Joiski  križ. Hinavci, kaj   ima   Štrekelj z
poroko opraviti '* In pa kdo ga v tem sum-
Xavudno so to oni klerikalci - agitatorji,
poleg  svoje žene imeli nad 30 let še
pe$. ali ki jih je moral župan znova poro-
*^i. ?li ki svoje žene utrijajo... Z razporoko
IliraJo   tudi   oni posvečenci,    katerim   ni
tišavo  predolga  pot,   da   zadovole svoji
''Mhsti-, in taki,  o katerih  bi znale fa-
]*& stene  grozote povedati, kako so kre-
*^i in o katerih tudi mi vemo, da so pod
Hudo, hudo krvavi, mnogo bolj  nego je
uwH-» in  zdelani kmetic. To to, altroche
Stroka!!
huli ne bo Štrekelj snemal s Sol.   sten
K» bi radi kavči šole zaprli in ljud-
1'oneumnili, ker jim  je   začelo že čez
Pv° rasti.
tolje očitajo štreklju sorodstvo, in kdor |10zna razmer, bi mislil, da so to sami ci-X bl.rekljevi sorodniki so razun par kle-r;fv ¦"'• Uihemberka častni ljudje, M so že
starišev. Ko bi slišal o6e v Komnu to gobez-danje, bi dotifiniku najbrže pripeljal po širokih ustih cmok, ki ga seveda tudi zasluži. Enako je spoštoval tudi svojo mater, katera je bila nanj vedno ponosna in vesela. Ko je letos umrla, naroČil je sedanji kandidat nje sin v zvezi z brati veličasten pogreb, dal je brati več maš zad ušn ic* itd. Vi-"d^e^fiHr-j^froT^rpt-a •„hre*«-*erec!"
Naši farji res še zdaj milijo, daje kakor izvestniki, vsak brez vere;.. Kakor drugje tako tudi v družinskem življenju nič ne najdete! Vse kaže, da je • Štrekelj res zmožen in ra--*unien mož, ki bo kot posestnik držal za kmeta.
Toda vi bi radi takega, ki bi novih 9 milijonov naložil davkoplačevalcem, kakor je k temu pripomogel Gregorčič. Bera, bera, ne vera.
Mi Vipavci bomo volili za državnega poslanca Alojzija Št rek I Ji!
Meščani, volivci!
pa
¦'&'4 tudi tfga
za  občnost  dobrega storili in in  ne marajo tujega nezaslu-
"netja, kakor to  sodijo klerikalci po
lukaj roko  proč, zakaj se kedo najde,
Vai^a po čeljustih!
ja «IynsmojenecK in BNoricaB popolnem
*• b°ž. zapoved, priča  tudi po kri-
r> «a Mrokelj    "
ozir. ne spoštuje svojih
') Te ,inI
V|,)aV8k     !lam  Je Poslal neki vinogradnik
"' k> »nviirt"I'!!0   pis,.no   št»'ek,ievo iz leta
njegovem zanimanju za
r%tv„.
»vovi živo o
1rr.
'I
Dobili smo v priobčilo ta-le oklic: Dne 14. maja bo volilo goriško mesto prvikrat po novem voliviiem redu poslanca za državni zbor. Ta dan bo odločevalo prvikrat ljudstvo, dočim je odločevala do sedaj zloglasna klika, katera je gojila na umeten način le sovraštvo mej Italijani in Slovenci, polagala svojo glavno skrb le v to, da je mesto na zunaj dobivalo čedalje bolj neavslrijsko lice, zanemarjala pa popolnoma vse gospodarske koristi go-riškib meščanov. Krivični volivni red je bil vzrok, da je ječalo. goriško prebivalstvo več ko trideset let pod to strahovlado. V tej dolgi dobi so bile vsekane globoke rane goriškemu mestu, njegovi trgovini in obrtis njegovemu napredovanju in blagostanju.
Brezvestna klika ni prav nič skrbe1;!. za gospodarske koristi, za trgovino iit obrt ter za promet s tujci v gorskem mestu. Njeno delo je bilo edino-le zdražba proti drugi narodnosti.
Brezvestna klika je nakladala v tej dolgi dobi vedno nova bremena že itak obremenjenim meščanom, ki ne morejo več prenašati ogromnih doklad.
Brezvestna klika ni nič storila proti vedno bolj naraščajoči draginji, ki tare delavsko ljudstvo v mestu.
B r e z v e s t n a klika ni nič storla za varstvo delavcev, kakor to dokazuje pretresljivi dogodek z dne 2G. aprila, ki nam je še vsem v tako žalostnem spominu.
Brezvestna klika je vedno le ščuvala italijansko narc^aosl proti slovenski, ni pa ničesar storila v korist trgovstvu, ki je le trpelo vslcd tega ščuvanja.
Brezvestna klika skrbi o vseh prilikah le za demonstracije proti drugim narodnostim in proslavlja v mestu može, katere prištevamo največjim sovražnikom cerkve in države.
Meščani, volivci! Čas je, da se stre ta strahovlada in da zavladajo v našem mestu boljši čast čvrstega napredka v gospodar .> >m, prometnem in socialnem oziru.
Volivni odbor zjedinjenih meščanov je sklenil, da se postavi v ta namen za prihodnje državnozborske volitve v goriškem mestu proti kandidatu vladajoče klike kot kandidat
Jernej Kopač,
svečar in posestnik t Gorici,
mož, ki dobro pozna težnje našega delavca in kmeta, obrtnika in trgovca; mož, ki bo v vseh ozirih narodnostim pravičen in naklonjen, tako, da mu smemo po pravici zaupati visoko nalogo državnega poslanca v sedanjih resnih razmerah.
Zato Vas pozivljemo, častiti volivci goriškega mesta vseh družabnih slojev, da pridete 14. maja v s i b r e z i z j e m e, kmet in gospod, delavec in posestnik, uradnik, trgovec in obrtnik na volišče volil, našega kandidata
Jerneja Kopača. -
Vsakdo naj stori svojo politično dolžnost in zmaga bo naša! Zato pogumno vsi v boj za našo čast in za prospeh naše ljubljene Gorice!
V Gorici, dne % maja 1P07.
Volivni odbor.
Gregorčiča obsojajo duhovniki sami.
Imenitno priznanje.
(Iz gor.)
Imenitno priznanje I Neki župnik, katerega spoštuje ljudstvo kot vzornega duhovnika, je na nekem shodu preteklega tedna rekel, da je res Gregorčič grešil, ker ni glasoval proti novemu volilnemu redu goriškemu, in tudi obžaluje, ker vodi „Šolski dom" le ena stranka; »Šolski dom, je rekel, bi imel biti nad strankami.
Glede državnozborskih volitev je rekel: Jaz nikogar ne silim, koga naj voli, jaz bom volil po svoji vesti, drugi naj tudi tako naredi. To pa je prav, da gredo vsi volit, kajti tam na Dunaju mislijo, poslance je 1 j u d s t v o i z v o 1 il o i n t o j e ljudski glas. Kto sedaj smo na čistem.
Posnemajte gg. duhovniki tega vzornega dušnega pastirja in — konec bo vseh zdra-žt?k. Vsak naj gre volit po svojem prepričanju in vsi pojdimo volit.
Za dr. Gregorčiča no more nikdo z mimo vestjo glasovati, to ye lahko vsak, komur je le količkaj znano njegovo delovanje v škodo slovenskega naroda, kar priznavajo celo duhovniki.
Naš kandidat je dr. 6 r 11II t a r.
Iz njegovih govorov in zatrjevanja seje nadjati, da bo delal pridno za nas. Zato vsi na volišče dne 14. maja za dr. G r u n t a r j a.
Nekateri pravijo odvetnika ni voliti. Kranjski klerikalci imajo več poslancev odvetnikov. Prvak klerikalnih kranjskih poslancev je pa dr. Šuštersič. Tega častijo ubogi kranjski klerikalci kakor Boga, in vendar je ta ožliudraui Šuštersič odvetnik ngraščak"? milijonar. Ravno ta Šuštersič je tudi glede verskega prepričanja na shodu v Vodmatu na Kranjskem rekel te besede: mi ne zahtevamo od nikogar, da kaže svoje versko prepričanje, to naj ima v svojem srcu! Torej Čemu sleparite z vero! —
Volile!! Le pogumno na volišče za našega kandidata.
Navedem tu odlomek zasebnega pisma nekega gospoda: „Le pišite v „Sočott in bičajte napake. S tem se ljudstvu oči odpro. Delujte tudi sedaj v volitvah v gorah za naprednega kandidata (dr. Gruntarja). Včeraj (pismo pisano dne 13./IV./07.) sem na lastna ušesa slišal laškega govornika reči: „Mi Lahi smo volili Gregorčiča*. — Toraj je res, da so Gregorčiča Lahi volili; je res, da je ta delal za Lahe — ne za n^s — Lahom vravnavajo tu reke, potoke, delajo ceste, bolnišnice, dobivajo polno podpor. Naši reveži v gorah pa — nič, ker so poslanci za nič; tako, da je lahko sram nas, da nas zastopajo taki možje".
Temu mora biti konec! Dne" 14. maja moramo začeti novo politično življenje. Zato bomo volil v*i: dr. Rudolfa Gruntarja,
Sama politika v cerkvi.
(Iz Kojskega.)
Naš častiti g. nune ne neha od nedelje do nedelje ravsati o državnozborskih volitvah in krščanskih poslancih. Spravil je v pridigo tudi peklenskega Luciferja in njegove podložne. Potovati je hotel tudi, kakšne roge ima Lucifer in tisti volilci, ki bi ne volili ž njim, ter poslanci, ki bi bili izvoljeni od takih vo-lilcev. Rekel je, da vsi moramo voliti s cerkvijo in njenim poglavarjem. Tudi Žene ua-ganja, da naj vplivajo na svoje može, da bodo volili le krščanske poslance. Govoril je prej tudi o razporoki ter čenčal in nas farbal, da
je bilo.grdo. Neki 70 letni mož je rekel takrat, da taka pridiga je za šolsko mladino pohujšljiva in nevarna. — Dne 25. pr. m. smo imeli pri nas procesijo. .Čital je oni evangelij, ko je naš Izveličar prepovedal, da naj ne nosijo torbe ' in mošnje; ali hitro je pozabil na to in že naslednjo nedeljo naznanil, da bo pobiral velikonočne spovedne listke, ž njimi, pa jezike, salame, pršute, jajca itd. Zraven pa seveda agitiral za volitve. Tak kapitalist, pa nima nikoli dosti.
Lansko leto smo imeli točo, in c. kr. davkarija je nam odpisala nekoliko davkov, ali njega ni bilo sram po občini brati.
Zato pa ne bomo volili za poslanca tistega,  katerega nam on priporoča. Naš poslanec mora biti kandidatjiaše ljudske stranker-in ta je Miha Gabrijelčič!
Štreklja bomo uolili.
(Iz Tomajske občine.)
„Gorica" v številki z dne 2. aprila 1907. piše v polemiki z »Edinostjo" med drugim: „S tem torej „E." priznava, da ima dr. La-harnar prednosti pred g. Štrekljem. Prednosti ? In pa Še kake prednosti! Dr. Lahamar, vele-nadarjen sin planin, odličnjak na celi črti s /osjega šolanja od začetnega šolarčka do učenega doktorja, bistroumna glavica, kakor jih imamo Slovenci le malo, izurjen in izkušen v vseh manipulacijah našega političnega uradniStva, iz-kratka: mož, kateremu so rojenice položile v rojstno zibelko nenavadno veliki dar nadarjenosti, pravi talent; mož izkušen, živeč (do novejšega časa) med našim ljudstvom na Krasu ter vsled tega poznavajoč najbolje potrebe, pa zna (udi poiskati pravo pot, da se odpravijo; poslanec torej, kateri bi ne delal časti le Krasu, ampak vsakemu stolnemu mestu."
O Štreklju pa piše:
„Na nasprotni strani pa vidimo g. Štrekelja, ki bi bil lahko izvrsten posestnik na deželi in župan, in s tem smo pri koncu. G, Štrekelj ni ne dobro, ne srednje, ampak malo nadarjen. Vsled te svoje pičle nadarjenosti je prišel pač najdalje, \amorje mogel priti: do potovalnega učitelja. —
Za učenje njegova glava ni bila, komaj je zmagal dva realna razreda. Dalje ni šlo. Potem je hodil v tuk. kmet. šolo, v katero se sprejemajo tudi mladeniči, ki so že davno pozabili, česar so se naučili v enorazredni ljudski šoli. To je vse! S takimi študijami se izkazujejo tudi uslužbenci, ne pa uradniki. To so študije, ki ne dosegajo niti izobrazbe novodob. ljud. učitelja. O kaki splošni omiki se pri takih Študijah pač ne da mnogo govoriti".
Dalje piše: „Ce torej razmotrivanje reasu-miramo, vidimo: en kandidat je dosegel z odhko vrhunec splošne izobrazbe (in te je treba pred vsem državnemu poslancu!;, drugi ima splošne izobrazbe toliko, kolikor je podaje več-razredna Ij. šola.
In vendar „E." druzega našemu ljudstvu vsiljuje. Ali se ne pravi to, igrati se z blaginjo našega ljudstva!? Ali ni to pristna samovolja, ki meji že na blaznost!?"
Zdaj res ne vemo, koga misli „Gorica" oziroma dopisnik, da se igra z blaginjo našega ljudstva, „Edinost" ali samo sebe?!
Mi Kraševci ne ugovarjamo, da je dr. Lahamar velenadarjen sin planin, da je bil ves čas šolanja odličr.jsk celo do učenega doktorja! Ne ugovarjamo, da je bistroumna glavica, kakor jih imamo malo Slovenci; tem manj da je izurjen in izkušen v vseh manipulacijah.političnega uradništva (Vsa čast, vsa čast). Ne ugovarjamo tudi, da so mu baje rojenice položile v zibelj nenavadno velik dar nadarjenosti, in celo „pravi talent".*
Da pa je mož izkušen v vsakem oziru in d<* je živel (do novejšega časa) med našim ljudstvom na Krasu, ter da vsled tega pozna najbolje potrebe (dopisnik je najbrž mislil La-harnarjeve), to pa moramo odločno zavrniti, take zafrkacije pa ne požremo! —
Kaj nam pomagajo vse dr. Laharnarjeve odlike po šolah, njegova >aje nenavadna nadarjenost, njegov doktorat, njegova bistra glavica? Kaj nam mar njegova izurjenost v manipulacijah političnega uradništva ? * Smo mari vsi Kraševci sami politični uradniki, da nas bo on zastopal s svojo bistroumno glavico 1?
S tem, da je bit nekaj časa vodja okraj* nega glavarstva in pozneje pa nekaj let okrajni glavar v Sežani (vsega skupaj blizu 4 leta), ne pozna in ne more nikakor poznati naših kmet-skih potreb in nas ;.e more zastopati vkljub svojim odlikam, svoji baje nenavadni nadarjenosti in bistroumni glavici, ker se. razume o kmetijstvu, kolikor zaje na boben. —
On naj bi poznal naše razmere, on, ki ni nikdar prišel V ožjo dotiko z ljudstvom, ki ni z nikomur občeval, razun sebi enakim urad-ništvom, tje pa sem s kakim duhovnikom (pa fe ta je moral biti najmanj župnik) ali s kakim jtapanolh in s službujočim orožnikom, ko mu je prinesel vsakdanji „raport".
On, ta naduti mož, ki pozdrava navadnega kmetica še »obdiral" ni, kaj Se le odzdravil ali celo prijazno ogovoril! On, ki je mislil, da smo Kraševci samo zato na svetu, da bi se mu klanjali in ga Častili; on poosebljena arogant-nost, naj bi naše ljudstvo zastopal, ščitil in branil proti nam nenaklonjeni vladi; on sam del vladnega aparata, da bi prišel kar meni nič, tebi nič, do te neizrečene ljubezni do našega ljudstva!
Ej, to nam trdim Kraševcem neče in neče v glavo!!
Tudi če nismo ne dobro, ne srednje, ampak malo nadarjeni, je nam Kraševcem rojenica o priliki našega rojstva položila v „zibo" vendar tisto malo bistroumnosti, kar jo je „vancala" od dr. Laharnarja rojstva in ta ostanek bistroumnosti zadostuje,  da vemorkam„vse
to „cika"f
Ta ostanek bistroumnosti nam tudi zadostuje, da vemo, kdo pozna naše potrebe, kdo pozna naše reve in naše težave in kdo nas more braniti in nas zastopati na »nemškem" Dunaju.
Ta, ki pozna naše potrebe, je ravno tisti, ki je baje vsled pičle nadarjenosti prišel naj-dalje, kamor je mogel priti: do potovalnega učitelja. Da, da, do potovalnega učitelja kmetijstva in posebno trtoreje, ki je naš in vseh , Vipavcev glavni vir dohodkov, do tje se je „malo nadarjeni« g. Strekelj pririi! In ravno tega sina kršnega Krasa si želimo imeti poslancem in ravno tega pot. učit, ki je tako rekoč »doktor« kmetijstva, ker naš volilni okraj je popolnoma kmečki. —
G. Laharnarja »doktorja jusa" pa nečemo, ker pri vsej svoji bistroumnosti, pri vseh svojih študijah in izurjenosti kot politični uradnik, se ne more kosati v kmetijski stroki z g. Štrekljem in vkljub vsemu svojemu 16-letnemu študiranju ne ve, kako se orje, seje, trte cepi. gnoji in krompir sadi i. t. d., ker on (dr. L.), kar se tiče kmetijstva, pozna menda samo razliko med dobrim in slabim vinom ozir. teranom.
To je vse in tu je konec njegove nenavadne bistroumnosti in učenosti!
Tedaj čast naj bi nam delal g. dr. La-harnar na Dunaju, čast t
Bes te plentaj, ta ni slaba! Čudom se čudimo bukovinskim grofom in judom, da niso opazili tega cvetu univerzalne znanosti in zmožnosti in da niso prišli do prepričanja, da bi on njih stolnemu mestu Črno-vicam „čast delal"!
Mi kmetje ne rabimo nikogar, da bi nam čast delal in tem manj političnega uradnika. Naj le dela čast še nadalje uradništvu, le!
Kaj smo res kmetje samo zato na svetu, in ravno mi Kraševci, da bi pošiljali ntuje ljudi na Dunaj, da bi nam „čast delali"! i ? Ne, ne, ne rabimo ne dunajskih in drugih časti; mi rabimo moža, ki je sam to, kar smo mi, ki pozna popolnoma kmet \e potrebe in ki je toliko drugače izobražen, da more brez strahu nastopati kot naš zastopnik; in ta mož je ravno g. Strekelj, učitelj kmetijstva. G. Strekelj je za poslanca zadostno izobražen, zraven tega strokovnjak v kmetijstvu.
Dr. Laharnar pa ni nikakor Še dosegel vrhunca splošne izobrazbe, ker ravno o kmetijski stroki, ki tvori lep kos splošne izobrazbe in ki je za nas kmete merodajna pri izberi našega zastopnika, nima niti pojma. Dr. L. bi moral spet v Gorico in začeti obiskovati kmet. šolo z onimi, ki so še le dovršili ljudsko šolo in čez, recimo, 15 let bi ta bistroumna glavica, ta učeni gospod dr. Laharnar, mogoče dosegel v kmetijski vedi g. Štreklja.
In to nam zadostuje! Če pa tistim, ki ga
nam silijo, ni zadosti, bomo še kaj povedali. —
-Kraševci, ki dr. Laharnarja dobro poznajo.
\Milt)i shod f jopici.
Združeni volilni odbor, ki se je zedinil za kandidaturo g. Jerneja Kopača, posestnika in svečarja v Gorici, vabi k volilnemu shodu, ki se bo vršil na praznik vnebohoda dne 9.t. m. v dvorani hotela Central ob 10f/s dop.
Volilci, pridite mnogohrojno!
Slovenska kmetska stranka,
Volilno gibanje v goriški okolici je porodilo „ slovensko kmetsko stranko", ki se giblje tudi le v goriški okolici pod vodstvom Ivana Mer mol je iz Vrtojbe.
Izdali so oklic z naslovom »Kmetje, rešimo sel" V tem oklicu je zapopaden tudi program nove stranke.
Poglejmo si najprvo ,pr o g r a m. Za Boga svetega! Saj vse to, kar je pisano tam za kmeta, ima v svojem programu že naša na-rodno-napredna stranka, ki se je reorganizo-vala letos v janavariju ter se postavila na široko stališče, da je prava ljudska stranka! Kar je podrobnega, to je obseženo sicer že vse v programu, katerega  točke so kolikor
mogoče kratke ter je v izbranih besedah po- | vedano vbb to, kar je tudi v programu Bslov. I kmetske straO". Detajlirano pa ima to Še gospodarski svet naše stranke. Torej čemu sedaj še nova stranka? To se pač pravi samo cepiti moči. Taka stranka nima nikake življenske moči v sebi, marveč mora propasti. Taka stranka je pač le razdorna stranka. V goriški okolici je ta stranka napravljena samo za volitve, po volitvah pa je ne bo več.
Povdarjamo ponovno, da nimamo nič proti kmetski stanovski stranki, ali proti novi politični stranki pa mora nastopiti vsakdo, kdor hoče dobro goriškim Slovencem.
Pa ta naivnost! V oklicu pravijo, da prinesejo mir slovenskemu narodu. Kako pa? Z novo politično stranko?! Za božjo voljo! Kaj so se skregali s pametjo? Klerikalci so se postavili že odločno proti novi stranki, o kateri trde, da je škodljiva, ter jo pobijajo po svojih listih in shodih. Torej, kako n. pr. prinese klerikalcem mir nova stranka? Ali ne vidijo že v tem, da imajo proti sebi jedno celo stranko? In ta stranka jih začne kmalu zmerjati tudi zbrezverci, čeprav hoče nova stranka „odbivati napade na našo vero/' V naprednih listih ni bila nikdar napadena vera, pa kako kričijo, da so naprednjaki brezverci! Kdor ni s klerikalci, je brezverec!--------
Sami se hočejo rešiti. „Kedo pa naj nas reši, ako se ne rešimo sami?" Tako! Jako napačno stališče v naši mali deželi! To uvidevajo sestavitelji oklica hitro sami, ker kmalu potem vabijo v svoj krog druge stanove: delavstvo, duhovstvo, učitelj-stvo, uradništvo, trgovce, obrtnike.
Ja, v kmetsko stranko ti stanovi ne vstopijo, ampak morajo biti le v taki stranki, kjer vsi veljamo kaj, vsak po svoji vrednosti.
In taka stranka je le narodno-napredna, ljudska stranka. Kdor dela proti tej, dela proti koristim ljudstva. Do tega prepričanja pridejo prej aH slej tudi zapeljani „agrarci"!
»Sijajen" Oermastijev shod v Mirnii.
V Mirnu je imel dne 3. t. rn. volilni shod dr. Drmastija ob 8. uri zvečer. Zaletel se jo sedaj v doijni oddelek, ua bi ovijal okrog svojih prstov še zavedne Japniščarje in Stantovee. Pa ni šlo in ne pojde nikdar! Umljivo, da je imel okrog sebe svojo telesno, gardo kakor uradnik Vuk, strojar Druko, dru-kar Gorice Detce in njegov brat, uzorni katoliški mož Škorec, šolski pometač Karlo i. t. d., cela vrsta pašaretarjev. V majhni sobi je bilo poleg teh še natlačeno polno naših volilcev. Druko je shodu predsedoval in dal besedo dr. Drmastju. Umljivo, da je sedaj prišlo na vrsto cel venec Gregorčičevih zaslug: užitnina, volilna reforma i. t. d. le volilni deželnozborski red in Pajer-jevo pobratimslvo ne. Udrihal je po narodni napredni stranki, dajal po agrarcih in socijalnih demokratih. Umljivo, da so včasih grmeli burni protesti, a vedno se je priglasil kak pa-šaretar, da je reditelj. Z luknjo je plašil volilce tudi fanatizirani mirenski kaplan. Pač lepo plemenito delo katoliškega duhovnika! Dr. Drmastja je povdarjal, da je za kmetsko organizacijo vnet, a ta naj se vrši lepo doma. Za poslance pa niso agrarci sposobni in Streklji naj sadijo krompir, ker za poslance so sposobni le katoliški do-htarji, »pobožni« sodniki in vladni prodanci. Takoj za njim se je prijavil k besedi nadučitelj Urbančič in jo tudi dobil, ker so videli polno dvorano naprednih mož. In zunaj v kuhinji jih je bilo še. Urbančič je omenil, da ga veseli Drmastijeva izjava, da ni proti stanovskim organizacijam, a pove, da morajo imeti tudi doktorji-juristi v svojem srcu razvit čut za stanovsko ko-legijalnost, česar menda pri Drmastiji ni, ker je na shodu pri Rebku izjavil, da so doktorjem okrog prstov ovite laži. Kdor zaničuje se sam, podlaga je tujčevi peti. Drmastija ugovarja. Ko pa
Urbančič pravi, da so laži tudi okrog prstov dr. Drmastije, nam kaže to današnje farbanje, pričelo je grmeti po dvorani navdušenega odobravanja. Klerikalci kriče, da je Jakil razrušil njih strokovno strojarsko organizacijo in blatijo samo Jakiia ter Pavletiča. Urbančič je pozval Drukota, naj on, ker je tudi strojar, ustvari sam ob svojem delu jednako tovarno, kakor Jakil, kar mu je predsednik vzel besedo. Po dvorani burno ugovarjanje. Zopet je pričel dr. Drmastija in je opravičeval svoje z lažmi ovite prste, kar pa naj da razumeti svojim backom in no zavednemu ljudstvu. Govoril je organist, uradnik in ne delavec Vuk ter priporočal Fo-novo kandidaturo ter metal napredno stranko v smeti. Urbančič zahteva besedo, a zaman. Na Drmastije v migljaj se je hitelo naprej! Nastopil je tiskar Gorice Špacapan ter spet kvasil o Fonu in o molkih, katere ponese na Dunaj, da bode tam molil za mirensko klerikalno delavstvo. Mož je v svoji prismo-jenosti ponujal molek Fonu — ciniku Fonu. Socijalni demokrat Cotič in Urbančič še vedno zahtevata z vsemi volilci v dvorani besedo. A pričel je zopet Drmastija foniti; ob burnih vskli-cih: ži/io Gabrijelčič je Druko zaključil shod.
Tiskar Špacapan je obrekoval tudi našega župana, a Urbančičev ogorčen protest mu je zamašil usta. Detce katoliško — kako si hvaležno! Tvojemu nesrečnemu očetu je nad trideset let dajal zaslužek ravno župan in ti si se vzredilo vsled njegove milosti, ter mu sedaj kažeš katoliško hvaležnost. Fej! Še danes služi tvoj oče pri županu, dasi bi dr. Gregorčič vrgel tako ostarelega na duhu bolnega moža med Vu-kove smeti. Vidva hočeta še biti delavska apostola! Sodrugi - delavci l Pokažimo škorobac tej bandi 14. maja in volimo vsi Miho Gabrijelčiča!
Socijalni demokrat in naprednjak.
f Moll-ov Seidlifz-prašek
je za na želodca trpeče neprekosljivo sredstvo, katero ima prednost pred vsemi dragimi drastičnimi čistil, kroglicami iu grenčicami.
Cena orig. škatlje K 2*—
Ponarejanje se sodnijsko zasleduje.
MolK-o/o Frane, žganje in sol
za ribanje života. — Bolečine olajšujoCe in okrepcučjoče sta-roznano sredstvo proti trganja in   prehlanjenja vsake   vrste.
Orig-. steklenica K1-90
Na prodaj po vseh lekarnah in mirodilnicah. Glavna lekarna A. MOLL, c. in fer. dvorni založnik, Dunaj, I.
Tuchlauben 9.
Zalogo v Gorici v lekarnah:  G.  Cristofoletti,
L. Gliubich, A. Gironeoli.
Volilci: Dol ž ujim! Veri ž njim! vrzik ven lažnjivca, hinavca !                       ¦&
Lukažič: (Ves preplašen, kakorobstrelj« zajec skoči z odra, pustivSi rm JJ klobuk.)                                              ^
Volilci: Se spuste v nepopisljiv smeh • krohot, in iz ozadja se sliši tista zna* pesem:                                            n*
„Kle ]• Usti tuka, ki teče z odra lirez kloi^
Sok In VOda. — Kaplan Sok na Cerklj8R skem je govoril v Bukovem jako voc}en Zakaj ? Fant je v časih, ko je študiral v g rici, popil za en krajcar cel liter vode <? dijaki so ga vlekli, in tako se je Sok n^L pal včasih vode, da bi bil kmalu počil j> vode so se spomnili njegovi sošolci, ^ " čitali njegovo vodeno pridigo v Uukot»\ Presneto dobro je učinkovala, da se j0 ^ sedaj čuti v njegovih govorih !
Za kratek čas. Kako je iuka sovodenjski shod razpal ?
(Komičen  prizor v 1/16 dejanja.)
Predsednik: Kdo želi besede? Lukažič: J-j-j-jest! P-p-po-povedal b-bi o-o
u-u-užitnini. Volilci: Kaj stopa na oder, ko še govoriti
ne znal Klerikalci: Zna, zna, samo ne more! Lukažič:  (Hoče izvleči iz žepa „Gorico",
toda v razburjenosti   izvleče  umazano
ruto) bom-bom p-p-pej b-bral! Volilci: Preč s tisto umazano cunjo I Dol
ž njim t Lukažič: (Ves bled in prestrašen se oprime
predsednika z jokavim glasom). G-g-gos-
pod p-p-predsednik  r-rečte j-jim n-nej
b-bojo mirni! Predsednik: (Ga pomilovalno pogleda in
potolaži.) Volile c:  G. predsednik, dajte mu kozarec
vode, ali ne vidite, dn mu je slubo, da
pade na tla l                              *
Volilne pesmi.
KraSka volilna.
(.Se poje kot: »Ona ima irhaste hlinc j Tam na Krasu kandididira, z ustmi dela, s sabljo podira, vladne strune veselo ubira, saj on ima - - zopet dopust,
Bukovina, ona žaluje, ker on daleč kandididuje, ker povsod »zaupno shodujes ker s' je strgal — čevelj in pol.
Kljub protestu farovških doke), zmagal bode Alojzij Strekelj, tud' če pojd'mo gorki vsi v pekel, in Laharnar — adijo penz'jon!
Gorska voUIdu
(He poje kot: »Danes tukaj, j u • r i '   ,i<.) Danes v Grgar, jutri v Bove, včeraj v lepo vas Šebrelje, v pet'k pa, kjer je dosti ovc, kamor me Dermastja pelje.
Kakor ptica odietim tam, kjer se prikaže Grmitar, menda se zastonj vrtim, ker je Gruntar velik puntar.
Kdo tolaži mi srce, če bo v gorah pogorišče, če mi bode res gorje, pojdem pa spet v semenišče.
Okoličanska volilna.
(Se poje kot: »Tam za turškim gričem•<!
Tam v Vrtojbi dolni, tam v dvorani polni, Fon ni smel še govorit, Fon ni smel še govorit
Tam v Opatjem selu, Se nm je zapelu: »Fon ostane kandidat, Fon ostane kandidat.«
Kjer se Fon pojavi,
mu okoPea pravi:
»V zbornieu na gramo Fon,
v zbornieu na gramo Fon!-
Pfl7fir I  ^se oue cenJeno 11SW^
I UZrUl .   kateri  so v proslavo ve!'.
dne 14. maja naročili umetne ognjo inf*l
nate topiče prosim, da čimprej   peljejo
nje, da ne bode isti dan v tovarni j-reveli
navala ali zmešnjave z oddajanjem nlajra.
Zajedno se priporočam drugih obfte
da nemudoma pošljejo svoja morebiti! v. nartf
Ferdinand Makuc.
pooblaščen in priznan r-vrotei
v Gorici.
Domače in razne nouice
Proil roveMH tfeželnozboiskemu nlllMii
sta sklenili protest tudi starešinstvi v C« vanu in v Lokovcu pri Oepovanu.
Smrtna k081. — Nagle smrti je umrl» trtek g. Franc W a n Š k, lastnik znanega res ranta v „Hilmteichu" pri Gorici. Ko ^ peljal iz Gorice prod domu, ga je zadel« iu ostal ie mrtev v vozu. Wanšk, rodom < je bil podjeten mož. Dosegel je 03 let.
Umrla je v Gorici gospa Antonij« d a v, soproga g. Leop. Buda v a, c ^ nega svetnika.
V Kranju je umrl posestnik in ^-tržeč g. Karol Florijan.
DrugI planiRSM Izlet odseka Gorice S' se vrši v četrtek dne 9. maja na sv. in v Kanal. Odhod iz Godce je d°P° ob 9. uri 15 min. z Goriščeka (Katarimj* trga). Do Solkana se sme evenluelno "j rabiti tudi voz. Na sv. Gori je op0 daljši odmor. Ob eni uri je odhod z j navzdol po romarski poti na Deskie
I Kana|t v Kanalu se izletniki lahko udeleže i veselice, ki jo namerava tam prirediti »Pevsko in glasbeno društvo« iz Gorice. Po-vratek iz Kanala v Gorico je določen na [ 6 uro 9. min. z brzovlakom, sme se pa I tudi preložiti na 8. uro 37 min. zvečer z I osebnim vlakom.
I Vodja »agrarcev" v goriški okolici, ;<*• I tjtfki redar Mermolja iz Dol. Vrtojbe, je ovadil pri sodni j i 4 mladeniče radi zo-perstavljenja. 2. t. m. se je vršila raz-| prava, in fantje so bili obsojeni v ječo I   , o   c ma*aPt*v — Enega je, bil^,Mer-
molja udaril takrat s sabljo po rami, t da je bil revež radi tega več časa v j bolnišnici v Gorici. Umeje se, da ti I kntje niso v Mermoljevi stranki.
Slovenske Obrtnika vabi nova kmetska [ franka v svoj krog. Oklic je dala tiskati pa j itskima   obrtnikoma,  tiskarjema   Pallich   &
Ofciza.  Prvi   Škandal    »slovenske   kmetske
Zitij ji lastna režija jimlh korponclj dražji?! V tlankih P Gregorčičevi farbariji z užit-nino smo rekli, da bi stal deželni užitninski urad do 100.000 kron, ki bi pobrale več nego dobiček, dočim zasebni zakupnik izhaja - ceneje.
In to je resnica ! Zakaj pa n. pr. vlada ne dela v lastni režiji velikanskih naprav, marveč jih oddaja zasebnikom, ki si služijo kar milijone ? Zakaj je n. pr. tudi novo železnico oddala zasebnim podjetnikom? Za-Kaj ni vlada delala v lastni režiji in prihranila državi vse tiste milijone, ki so jih zaslutili podjetniki ? — Odgovor je kratek: Zato ker so podjetniki izhajali veliko ceneje nego bi izhajala vlada. Vlada bi plačala vse dražje, in gotovo bi delo stalo več nego je plača podjetnikom. Tako je povsod!
Goriška dežela zida n. pr. zdaj deželno norišnico. Stala bo nad milijon kron. Toda zgradbo je oddata zasebnemu podjetniku, ki gutovo tega ne dela za »božji Ion", marveč hoče pri tem kaj zaslužiti; morda zasluži celo veliko. — Vprašamo: Zakaj pa deželni odbor, v katerem sedita tudi dva slovenska klerikalca, ne zida norišnicev lastni režiji ter prihrani tako deželi ves dobi;ek, ki ga vtakne v žep podjetnik ? Saj n. pr. oba slovenska odbornika nimata sicer mkakega dela, ona bi lahko nadzorovala zgradbo; čemu vraga pa prejemata 4000 kron na leto?
Zakaj torej ne gradijo norišnice v lastni režiji?! —Enaka je s — pobiranjem u ž i t n i n e. Zasebni zakupnik lahko nekaj aH celo veliko zasluži, dočim bi dežela — imela zgubo! Ali ni to jasno ?!
C. kr. okrajni šolski sveti so zgradili tekom let nešteto šolskih poslopij. Zakaj niso zidali v lastni režiji ter so jih c ?dalt zasebnim podjetnikom? — Naj odgovori na ta dejstva volilni bahač -- dr. Anion Gregorčič l
Akll ter. tir. »Mrijl" izreka g. Andreju 1-iCar, risarju v Solkanu, najiskrenejšo zahvalo, ker je napravil brezplačno zaboj za potovamo knjižnico v Ozeljanu!
Siflfoilčil koncert priredi goriški državni gimnazij dne 7. t. m. v hotelu Central. Del ga dobička se obrne v podporo preostalim ponesrečencev 26. pr. m. v Gorici.
Vabila na koncert so samo nemška! Zakaj vendar?! ?
pimtfHk. — Voditelj „agrar-" podpisuje: posestnik. Glede na to s® dolžni povedati javnosti, da je Mermolja i^boi. Vrtojbi občinski redar in uslužbenec v *nki$ajem konsumu. Ima tudi mičkano po-^štve,.?, katero da obdelati po kom drugem. N jo bil delavec v raznih tovarnah. Tak kai*t in posestnik je Mermolja.
M neprlčltoualh uroilOf mora »Narodna "osveta" predstavo dne 12. majat, l.od-l-oveilati.
. stiiltttl politiki in o m)iiti boju pripove-"»J«^ oklic »slov. kmetske stranke". Ja, kje J « političnega boja? V katerem narodu ga J Itt ¦to8** obsojajo politiko in boj — de-
1« sami n0vo politiko in vprizarjajo nov boj.
oiiLnaj se jim reče na to? Kdo more ki ž
iS? V n°V' n8P0trefcen političen boj V! Po-
Q<JaJV!°80 in edinost> pri tem V8tvariaJ°
itt    ™lčno stranko ter še bolj razdvajajo W- Lepi delavci za slogo in edinost!
nini ?!m}88 ^ m& - V članku o užit-itpy0 8,millJ° današnji »Gorici« obrtniki, ki srno n5 ,.stranl finance glede1 užitnine. Kar toda nim °- Strog08tl f,nance> Je vse res5 užitnini p6 0praviti s 8edaniimi članki o ' - Gregorčič  naj  bi  bil, mesto da
farbu ijedaj, rajši takrat pomagal, ko so se napredni poslanci borili za to, da se odpravijo strogosti finance, pod katerimi trpijo obrtniki. Za nemrodnega hočejo klerikalci naslikati kandidata narodno napredne stranke za goriško okolico. Izprijenci lažejo, da se kar kadi. Ali je bil gospod Gabrijelčič tudi., takrat ne-•^Oden^jso Ja pojJfcLjred leti ^ njemu neki kolovodja klerikalne stranke - deželnega poslanca J. z vprašanjem, če sprejme kandidaturo za državni zbor? — Če bi bil gosp. Gabrijelčič takrat sprejel, to bi ga biti'hvalili-v klerikalnem taboru. Tako pa se zaletavajo vanj s podlimi lažmi, hotč * se maščevati, ker jim je takrat odklonil kandidaturo 1 Taki so klerikalci v pravi luči.
.._ Tanburaško In pevsko društio »Stobodt1'»Renčali priredi dne 5. maja 1.1, v dvorani gospoda R. Žniderčiča veselico s tem-le vsporedom: 1. Koračnica, godba c. kr. pešpolka št, 47 iz Gorice. 2. »Naš prapor", F. FerjanČič. ».Povejte v e p l a n i n eK, A. Forstner, poje možki zbor »Svobode". 3. nŠi vil j a", operetna šaloigra v 4 dejanjih. Spisal L. Held, vglasbil K. Millocker. — Osebe: ilija pl. Popovič, grajščak v Belikrajini, g.a Pohar; Božena, njegova soproga, g.a Grmekova; Ferdinand, njun sin, g. Pavlica; Roža, njegova soproga, g.ca Mira Bajčeva; gospa VrabČeva, ima posredovalni biro, g.ca K. Hrovatinova; Ignacij Skok, pisar v posred. biro, g. Jaka Stoka; Josipina Kiepetec, šivilja, g.a Zofka Štularjeva; Marija, blagajni-čarka, g.a Dž, Vižintinova; Marijana, kuharica, g.a Katica Lasič; Ana, sobarica, g.ca Rezika Gilčvertova; Ivan, kočijaž, y Matija hlapec, \* Julij, sluga pri g. Vrabčevi; g. Albert Arčon; Špiridijon, sluga pri Kiju, g. Cotič; Maša, sobarica pri lliju V '• dejanje se vrši v Ljubljani, ostala na grajščini Ilija pl. Popovič. Režiser g. J. Stoka. - Kapelnik g. H. O. Vogrič. Začetek točno ob 4. uri popoldne. Cene: stojišča 00 v; I. sedež 2 K, II. sedež l K 40 v, galerija 80 v. — Plesni komad 20 v.                        Odbor.
Jlr slovenskemu narodu",  — Ta mir naj
pride po mnenju v oklicu nove stranke potom te, slovenske kmetske stranke. Politični stranki naj ubije nova stranka. Mermolja izganja hudiča z belcebubom. Pazi naj, da ga eden ali drugi ne pohrusta.
Člani slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani prirede v Sežani v torek dne 7. maja predstavo „Na Letovišču" in sredo 8. maja veselo igro »Huzarji" — in sicer v prostorih gospoda Polaja. Začetek točno ob 8. uri zvečer.
Rizne nesli se raznašajo, zlasti gledu kandidata Štreklja in glede nekakega kompromisa med ljudsko in duhovsko stranko. Naznanjamo, da je naš kandidat za Kras in Ajdovsko gosp. Alojzij Š trekelj. — Kar se piše in govori-o kompromisih, je vse le izmišljotina.
O advokatskih računih piše »Gorica", in sicer računih »liberalnih" advokatov. — No, advokatje so vsi dragi, pa naj bodo »liberalni" ali pa »katoliški*. Dr. Pavletič in dr. Dermastia sestavljata take težke račune kot drugi. To ljudstvo ve. Torej, kaj hoče pravzaprav »Gorica" z advokatskimi računi?!
Vprašanje na c. kr. ekr. šolski svet v Tolminu.
— Ali plačujejo davkoplačevalci šolsko sobo v S t r ž i š č i h za to, da ima tamošnji vikar v njej volilne shode V Ali je morda isti dal dovoljenje vikarju Seljaku za nedelji 21. in 28. prošlega meseca? Kaj bi se zgodilo, ako bi se upal kaj takega napredni učitelj, vemo dobro.
Zahtevamo, da se tira krivca na odgovor.
O podlosti In surovosti »Soče" govori današnja »Gorica". Stara pesem. Kadar je »Gorica" skrajno surova in podla, da se gabi celo klerikalcem, pride gotovo na dan s . . . »surovostjo in podlostjo »Soče". Tako skrajno žaljiva, podla, perfidna in nesramna kot v zadnjih številkah pa že ni bila »Gorica" dolgo Časa. Ali s tem, da svoje »čednosti0 meče na »Sočo", se ne opere. Ljudstvo že prav sodi, in ve, da lažnjiva, podla in nesramna je le »Gorica".
Veliki fOjaŠM koncert ter po koncertu ples priredi kolesarsko društvo »Gorica" v korist goriškim visokošolcem v Pragi v soboto dne 11. t. m. Natančneji vspored se naznani prihodnjič.
Bralno In pevsko društvo »Čitalnica" v Brjah pri Rihembergu bode praznovalo dne 20. maja t. 1. desetletnico svojega obstanka z igro, petjem in plesom. Vabimo vse prijatelje, da se naše slavnosti udeleže. Veselica se vrši v dvorani g. V. Trpina v Ka-
sovljah. — Čisti dobiček je namenjen za Gregorčičev spomenik.    "
Veliko narodno Slavje priredi pevsko društvo »Ilirija« pri Sv. Jakobu v Trstu z razvitjem svoje društvene zastave na vrtu »Narodnega doma" pri Sv. Ivanu dne 25. avgusta 1907.
Odprti lekarni..— Jutri'-popeiudne .bosta odprti v Gorici lekarni Cristofoletti-Kiirner.
Ponočna služba v lekarnah. — v času od 5. do 12. t. m. bo ponočna služba v lekarnah Cristofoletti-Kurner.
V deielni trtnlcl v Podturnu so na prodaj naslednje vrste rastlin: Paradižnik (pomodoro) rudeči, debeli, zgodnji po 0:50 K 100; Paradižnik »Optimus" rudeči, debeli, grozdati j -po 0-50 K 100; Jagode »Docteur «b~rerB~z debelim plodom po 4'- K 100; Jagode »Marguerite L6breten" z debelim plodom po 4 — K 100. — Te vrtnice se morejo kupiti vsak dan razun nedelj in praznikov.
Veliki Javni ples priredijo dne 2. junija t. 1. narodno-napredni fantje v Oaberji na dvorišču g. Antona Nusdorferja. Začetek ob 3. pop.
Prihodnja številka »Soče" izide v sredo 8.
t. m. opoludne.
Društvo „Zvezda" na Dunaju priredi dne 5.
t. m. pri »Zelenem drevesu" VIL Mariahil-terstrasse 50 zabavni večer s prijaznim sodelovanjem člana orkestra c. kr. dvorne opere gosp. Karola Jeraj — in solista gosp. L. Le-varja. —
Razglas. — V zmislu § 8. društvenih pravil se skMcuje letošnji občni zbor »Slovenske Matice" dne 29. maja t. 1. v veliki dvorani »Mestnega doma" v Ljubljaui ob 6. uri popoldne. Računski sklep in ostali računi so gg. društvenikom v društveni pisarni na ogled. Kdor želi v smislu § 4. lit. a) dr. pr. staviti kakšen nasvet, mu ga je predložiti odboru vsaj do 12. maja t. L, če hoče, da se vpošteva na občnem zboru.
Poslanica.*)
»Slovenec" in »Prim. List", ki sta mene poživljala na odgovor, bereta se v širjih slojih. Mojega odgovora pa nista hotela priobčiti niti v glavni točki, ter sem moral tiskati ga privatnim potom in poslati le zasebnikom. — Razumem, poživljati in javno napadati, je lahko, obrambe pa priobčiti, to je drugo.
Da se tudi moj odgovor v mojo obrambo dozna v širjih slojih, prosim slavno uredništvo »Soče", naj ga priobči kot poslano:
V  »Slovencu" 26. apr. št. 95. bil sem pozivljan, dati odgovor. Poslal sem ga »Slovencu" 28. apr., naj ga priobči kot dopis, ali saj kot poslano na moje stroške, oboje s podpisom mojim; pa do danes se ni ugodilo moji pravični prošnji. Tudi »Prim. List" ni hotel priobčiti, da-si bi lojalnost to zahtevala. Zato moram tem potom objaviti svoj odgovor v svojo obrambo. Odgovor se glasi: Ne bil bi dolžan odgovarjati pozivu v »Slov.", ker še vedno pričakujem odgovora na svoje poslano in poziv v »Prini. Listu" dne 11. 4.; tam je bilo dovolj jasno povedano vsakomur, ki hoče razumeti. Vendar na določni poziv dam odločni odgovor, da nisem nikdar svetoval ne svojemu bratu ne komu drugemu, naj kandiduje, tudi nisem odobraval tega proti nikomur, Še manj pa sem do zdaj niti mezinca zganil za njegovo izvolitev; k večemu sem zavračal nedostojno otroško pisavo proti njemu. To toliko lože, ker sem preverjen, da si je ohranil popolno neodvisnost v verskih zadevah, to je krš. program, da-si proglašen od liberalne stranke. AH je moj brat na shodu v Kojskem sklicaval se na mene, tega danes""*) ne zamorem doznati. Ako je bilo temu tako, je bilo netaktno od njega; dvomim pa, da je bilo temu tako, ker povsem nepotrebno, ko ga v Kojskem in po vseh Brdih ravno tako dobro osebno poznajo kakor mene.
Ker sem pozivljan odgovarjati, naj bo, saj tudi ne zmagam, da bi vsem osebno za-mogel odgovarjati na pozive.
V   teku 8 dni od 15-22. aprila prejel sem od osmero meni velecenjenih strani v imenu celih skupin toliko pozivov oziroma prošenj enoličnih v vsebini, ker naročenih. Vem pa za gotovo, da posamezniki dotičnih skupin večinoma niso znali o tem, da-si nar brže se ujemajo. Hvaležen sem za prijateljske
*) Za vsebino pod tem naslovom je odgovorno uredništvo ie toliko, kolikor zahteva tiskovni zakon.
**) Med tem jo »Slovenec* št. 98. prinesel po-
opomiue in prošnje ter znam upoštevati jih. Nekoji pozivi pa presegajo meje tega, kar zamorejc trezno misleči zahtevati od mene.
Vsak bo razumel, če je bil moj brat v nSoči« že 13. 4. proglašen za kandidata, da mu je moralično skoraj nemogoče odstopiti. Vem pp, da je pripravljen prvi in vsaki hip odstopiti, ako bi prišlo do premirja med strankama, kar je tudi drugim izpovedal.
Vsojam se v tej zadevi navesti tudi svoje osebno prepričanje. Za premirje med strankama na Goriškem je skrajni čas, dabi se razburjeni duhovi nekoliko pomirili ter se zdivjanost ublažila, da bi sčasoma stranki se približali na krš. podlagi in s «,m slednjič seznašh »a istem polji skupnega dehmmja Ali je pred volitvami Se to mogoče, ne zamorem razsoditi, ker mi niso znane razne tajnosti. To pa vem, in vsakdo mora mi pritrditi, ki pozna razmere, da že 17 let trajajoči razkol in medsebojni boj na Goriškem z vsemi čez vse žalostnimi posledicami ne bo ne prenehal ne ponehal, tudi ne v slučaji popolne zmage »Slogine« stranke. Bati se je še kaj hujšega, in dušni pastirji najhuje občutijo one posledice. — Povdarjam, če je mogoče premirje brez kršenja krščanskih načel; usmili se mi ubogo ljudstvo tirano tje in sem; in pri nas na Goriškem gre za obstanek.
Radi sumničenja, ki se širi, izjavljam tukaj javno, da smatram izvolitev veleč. g. prof. dr. Gregorčič-a prepotrebno v sedanjih razmerah, in to ne iz osebnih, temveč iz stvarnih nagibov, ter zavračam najodločniše ono neosnovano podlo sumničenje, da sem osnoval jaz politični komplot proti dr. GregorČič-u. Ker razni dopisniki opetoma nekako porugljivo navajajo moje besede, posnete po poslanom v ¦Mm. I," li. 4. »ki še ui nikdar zatajil krt. načel", sili me staviti vprašanje: kdo je mirno gledal v preteklosti, da so se krš. načela teptala z nogami? - odgovor prepustim dopisnikom in cenjenim bralcem.
Slednjič izjavljam, da ne bom več odgovarjal na nobena sumničenja, razun če bo kdo skušal dokazovati, da nisem govoril resnice. — V Gorici 27. 4. oziroma 1, 5. 1907.
Jos. dr. Gabrievčič.
»Prim. Lista" uredništvo je imelo v sredo pop. 1. t. m. moj odgovor v rokab, vendar je »Prim. List" 2. t. m. zopet objavil vprašanja in pozive na mojo osebo .brez vsake opombe. Nisem pričakoval tolike nelojalnosti in brezobzirnosti. Ako bi poslal »Gorici" odgovor, ga ne sprejme, ker ni priobčila vprašanja. Zato sem prisiljen, zateči se k »Soči", naj blagovoli objaviti moj odgovor, edino le k 4. točki, ker dragim je odgovorjeno v zgornjem: Nisem si švest, kakega koraka vsaj ne v sedanjih volitvah, da bi bil proti krš. načelom; trdim pa, da sedanje ravnanje in pisanje »Prim. Lista" — sploh mojih napadalcev v preteklosti in v sedanjem času, se ni ujemalo in se ne ujema s krščanskimi načeli.
V Gorici, 3. maja 1907.
Jos. dr. Gabrievčič.
I/        M/m hm dddJt f/c.
Jn, La Af/m, kiafjG dobit. 0/MwiJ^fcji^ftjf.w>feaiwpi(,. ^
sama se je obnesla najol<usne)Lo primes, ki lahko prebavna, redilna In krvotvorna k spcSI zdravje
. Sožjast,
Kdor trpi na'bo2ja8ti, krCih in dragih nervoznih boleznih, naj zahteva knjižico, o teh boleznih. Dobiva se zastonj in franko  v prtv.  Schwannen • Apoteke,
Fr&nkrart a. M, Ceniki zahtevano brezplačno.
Adolf Fey
urar in optfker
na voglu Tekališča Frana Josipa in Via ?fioni
v GORICI
Vsprejema poprave ar in ognili predmtiv vsak vrst.
Zaloga žepnih, nazidnih ur budilk vseh vrst ------- in optičnih predmetov. --------
Za vsako uro se jamči 1 leto
naznanilo.
Slav. občinstvu naznanjam, da sem otvo-ril v ulici Morelli št. 39 novo gostilno pod imenom: „Trattoria Commercio".
Točil bodem pristna domača vina, briško belo ter vipavska črna in bela. — Kuhinja postreže ob vsakem Času z dobrimi in tečnimi gorkimi ali mrzlimi jedili.
Za mnogobrojen obisk se toplo priporoča
Mermolja Andr.
Dobro izurjeni zidarski preddelavec
ozir.palir, z dobrimi 8-10 zidarji
se išče za Ljubljano. Vstop takoj.
Naslov pove upravništvo „Sočeu.
Batisti Kambrik Satin Levantin
Lvberti
Zafiuala.
Presrčno zahvalo izrekamo vsem onim gg. znancem in prijateljem, ki so ob smrti nepozabne  soproge,  matere,  tašče  in  stare
Antonije Budau rojena Vergna
na katerikoli način  z nami sočustvovali in  ki  so izkazali v tako obilnem številu dragi pokojniei zadnjo čast. Vsem presrčno zahvalo!
V GORICI, dne 3. majnika 1907.
Rodbfoa Hadaa*®ofoioli*-
Nova restavracija
vis-a-vis kolodvora v Prvačini
bivži gostilničar pri »Petelinu"
v Trstu ullea Ghega štv. 7.
Priporoča svoja izborna pristna vipavska črna in bela fina, kraški teran, retošk in pivo.
Za potnike izvrstna hladila in okrepčik kakor: čaj, limonada, čakolada, kava, mleko itd.
Na^novo! opremljene sobe za pre" nočišče* ptnj-cev. Dvorišče za krogijanie in hlevi ja konje.
Za obilen obisk se priporoča svojim rojakom
Anton Vodopivec.
Cefir
po novi modi
Moderno volneno blago za obleke = in bluze =
Svila za bluze.
Uzorei zastonj.
Poštni voz
pokrit,
v popolnoma  dobrem  stanu,  za enem konja, pripraven za kako pošto na deželi se proda po zmerni ceni. Natančneje se izve pri Iv. Kravos y Gorici, na Komu st. 11.
^fgofsHi donj.
Ugodna spomladanska priliki!
Pozor!                                Pczofi
Kolesa-v najveCji izkeri z enoletnim mbk»7i od K 90-— naprej. Kolesarske potrebščine;" u{,L, zračne cevi po K 3"— Fini plaSCi od K »•:,<> u^
—   Acetilcn-avctilke od K 2*60 naprej. — Kumj»i« BFreilanf" z bremzo od K U'~ naprej. .\[a<jVK pnmpe na nogo, iz litega železa, od  K ri;t, u^'
zvonci od 30 vin. naprej, — držaji od ;j<) v. nif.Fj' -— Btreiice proti blatu iz kovine ali lesa po k 2,1, za garnituro. — Jeklena prevrtana platiBCa ju; K \y,
—  Emajl-Iak po 50 vin., — hupe od K 1/0 nitr/
— Osi, konnsi, okovi za osi različne velikosti m> v,-.*-' v zalogi. —
Vse potrebščine za motorje in avtom.ibiie. r,« pravila, ponikiovanje, emajliranje se v lastni liiii;-;, najtočnejSe in po nizki ceni izvršuje.
Zahtevajte naš obširni cenik, kateri so razpošilja.
vs..k in
Razpošiljalna tvrdkaza kolesarsko industrij«: Dunaj, L, StubenrJndg 6.
Strjenje k-?vlltd. zdravi:
P. Ziervas, Kal k pri Kolinu št. 244.
Gospa G. v M. piše:
„Daše sredsloo mi je I^ro pomagalo."
Koncentriran sirup iz saseparile.
Ta sirup jr izdelan na posebna menjalni način ter vsebuje vse krc-pilne snovi sasaparile in sladkih korenin. — Deluje izvrstno in v vspehom pri krvnih boleznih.
Cena 1 steklenice K 140.
Ravno isti sirnp po način potassio-
protojoduro K 160.
Dobiva se edino le v
lekarni CRISTOFOLETTI,
u Gorici na travniku.
63-a G.orica-Ajdovščina in obratno.
Mej. »I. 851
Mei. vi. 853
8.10 8.26
8.37   ' .00 7.25;
8.47   j
8.57   !
9.07   ! 9.18
9.25   !
9.32   ;
9.40   \
7.2°. 11.22 542 6 25 5J5. 6.47 6.50
2.0"» 2.15 2.31
2.42 12.50 2.47 2.57 3.07 3.18 3.25 3 32 3 40
1.20
8.55 10.02
9.24 10.29
1.20
8.35
š.Mi
9.0J. 9.JJi 7.30 9.|i 9.2J 9 32
' 9.4S 9.M 10.02 lOUi
10.31 551 4.18 5.13 5.11 5.44 012
i8.55!9.07ill.18jl.45 6.226.22'
P o s t a j e
Mei. vi.      Mei. vi. 851           856
. Gorica .   .   .   .   .
Št. Peter pri Gorici
Vvlčjadraga   .   .   .
Prvaiina .... • Trst d. ž.   ...   .
Prvačina    ....
Domberg  ....
Batirje.....
Kamilje.... ,  Dobravlje  ....
Sv. Križ-Cfist-i . . l. Ajdovščina   .   .   .
Priklopi:
Dunaj j. ž. ., . Gradec j. ž. Trst j. ž.. . . Nabrežina j. ž.. Červinjan . . TržiS j. ž. . . Kormin j. ž. Gorica    .   .
, dob-, odb-
t>.49 1)37 «.20 7-58 6.10 6.(15 5.55. ?L?
8.fia s
4.15 8.52 8.15 11.30
7.48
7.54-
[7 15 7.37
12.47 12.31
2.05 12.23 12 IS 12.09 115« 11.4» 11.44
1.35
6.45 2.0J, 4.15 6.21 642 3.16 3.05
1& 72i
7,12 6 55
liailJi
fi.Jo
»i dUi
0 30. fi.Ji
0.U5
lo.io
9Li lO.Oji
2.17 2.49 _9.05.;) j5|
4 m •s »•¦¦a

Gorica, Gosposka ulica štev. 25. VELIKA ZALOGA
vsakovrstnih zlatih, srebrnih in niklaslih  nr.
Raznovrstne stenske pendel-ure in budilke.
Velika tovarniška .zaloga živalnih strojev
najtrpežnejSih Trst. Prodaja se tudi na obroke. — 5-10 - letno jamstuo.
Božidar Božič
pek In aladčlčar
Sv. Lucija ob  Soči
Priporoča   različne   fioe.;;Hk6rje?.0.vin$, v steklenicah itd. itd.
I     Zaščitna znamka: „Sldro" Lifliment. Capsici comp. I
pkep-Paio-ExpBllep
|lje splošno priznano kot izvrstno M [li klainjočc mazilo in so dobro uporablja ™ ri prehlajenjenih; cena 80 vin., K 1*40
in K 2 »e dobiva v vseh lekarnah. Pri nakupovanju tega povsod priljubljenega domačega sredstva, naj se jemlje \s originalne steklenice v Skatljah z našo g&jtno znamko „SIDB0" potem se je ~ gotovo prejelo originalni izdelek. — RICHTERJEVA LEKARNA
,. ilatem leva" t Pragi      Irs^
;»abethgasse  Štev. 5 nova, lf/ T
DnavDO rttpoiiljiinje.              II^JL
RAZGLAS.
Podpisana si u soj a ta naznanjati, da sineta od I. avgusta 1905.  dalje  - vsled pridobljene koncesije  od   obrtne oblasti sprejemati vsa naročila
električne luči >JJiL&*
&MM in gonilnih naprau,
kakor tudi vsa popravila spadajoča v to stroko.
7. ozirom na dolgoletno vežbnnje pri najboljših tvrdkah te stroke (Schu-ckert, Siemens k Halke) pričakujeta, da se bode slavno občinstvo ravno tako zaupne obračalo na podpisanca, kakor doslej tir zagotavljata solidno in ceno iz-vriitev vsakega naroČila spadajočega v njih stroko.
Sprejemata cenj. naročila ter (lajata raina pojasnila
spoštovanjem udana
IfiPotoB&lElpl
Mehanična delavnica.
Vpeljava plina, vode in električne luči.
V Gorici, za vojašnico št. 13.
hrian *# h p&iodji ml vrst
Steckenpferd-
,_ Jiljino mlečnato milo
Bergmanna & Komp. u Draždanah in u Osni ob babi
je in ostane — glasom vsak dan novodošlih priznanj — najboljše medi-einalno milo proti -pegam;  ono ohrani  kožo  nežno,  mehko  in rožnato. Na prodaj po vseh lekarnah, drogerijah, parfumerijah in brivnicah. — Cena 80 vin. za komad.
Ustanovljena tvrdka leta 1866.
najlepše forme.
¦ Kompleta« ktMte namlf-
| Bega orodja, posodja asa
•muko, karo, 6aJ, na-
nlBal podstavki, umetni
teftelki
i Jedilo nadomestilo pravega srebra.
I*** tokiM m hotele, restavracije **toit, kakor tudi pensgone, gospo-
-     ftnjstve M.     ......
.        °-kr-«TO»I Mdolnlkl
Niti« * C* - Dunaj
- lL****** * (Helurichsliof).
I ^J***1* ***** na lahtevanje. — m hlJ*****1 «wtop«oo po prekupcih. J3 »miBiiiiniiii tog OfcrtotoH«.
= Odlikouana tuornica  nadplatou
J. Drufovka - Gorica
Centrala: Gosposka ulica St. 1 in 3. -- telefon št. 62. Podružnica: u Gorici, Raštetj št. 3 in u Sežani. — kastna strojarna u Črničah.
Velika zaloga
domačega in inozemskega usnja ter vseh  potrebščin za čevljarje, usnja za sedlarje, knjigoveze, tapetarje itd.
Zalagatelj ličila v korist družbi sv. Cirila in Metoda v Ljubljani. Oelika zaloga urvarskega blaga.
SVOJI K SVOJCEM I
Eksport
Mizarska zadruga
Eksport
v Gorici — Solkanu
vpisana zadruga z omejenim jamstvom
tovarna s strojev« Im obratom na parno In vodno silo
naznanja, da izdeluje
najrazličnejša pohištva
useh slogou
ter sprejema v delo vsa večja stavbena dela. :
Podružnica v Trstu Via dl Plazza veccJtla 1. Podrai-nlca v SpIJfttu. Zastopstvo v Orljaittu.
Cene zmerne, delo Učno in solidno.
Največja zaloga slik
o modemih in aniiknih okvirjih, — umetniške ©rednosti. — Slike prvih slovanskih slikarjev. — nabožne slike slovečih slikarjev. — francoske, angleške in amerikanske gravure velike umetniške vrednosti v okvirjih po želji odjemnikov.   -4s «e> «e> «g «C? «g
Razstava slik v ,IRGOl}SR€( D O m U".    Mr**<
Knjigarna in trgovina z umetninami A. Gabršček V Gorici.
nouodošlo blago
za spomladansko sezono
se vdobi po zmernih cenah
v delavnici in trgovin) i gotovimi oblekami
= flnton Krušič, ==
krojaški mojster In trgovec v Gorici
tek frana 3oslpa 35 — tek. 3osipa t?erdi 33.
Za naročila iz dežele zadostuje, da se mi pošlje normalno prsno mero vzeto po vrhn telovnika.
Pri naročilih za gg. uradnike naj se mi označi službeni stan in činovni razred. N. pr.: Okr. sodnik, šolski svetnik, sodni pristav, profesor IX. čin. raz. itd. Izdelek iz lastnega blaga ¦    ........ jamčim.-------~
f***#*YfWi*f?ff
Studenec
MaršneMevib-šumefiib-bonbonov
(malinov-, limonin-, jagodov-, eeSnjev-, in prvencev okus) napravljeno
šumeče  limonade
neprckosljivo. Pristno snmo z našo varstveno znamko. -   RazpeČa so toh bonbonov nad 40 miljon. na leto. — Edini izdelovatolji:
Prva Češka akcijska družba orijent. sladkor, in Čokoladnih tovarn, Kraljevi vinogradi, preje A. Maršner.
Senzacijonelna novost.
Daljnogled 50-kratno povečanje.
Se lahko pritrdi na vsako palico. 1 komad K 2*— 3     ,      „ 5'50
Odpošilja po povzetju:  HENBIK WEISS,
Dnnaj XIV.3. SechsnSnserstr. 5.24. NaroČite takoj in bodete vzradoš&eni!
A. vd. Berini
Gorica, Šolska uliea št. 2.
uelika zaloga = = oljkinega olja
prve vrste
najboljših tvrdk \i Istre, Dalmacije Milfette, Bari in Niče
s prodajo na drobno in debelo.
Prodaja na drobno: Kron 104, 112. 120, 1-36,1'44,1'60,1-80, 2'-, za lači po 80 vin
-------    Na debelo cene ugodne.-------
Pošilja poštnine prosto na dom. Posodo g 3 pušča kupcu do   popolne   vporabe olja; po
vporabi se spet zameni s polno. Pravi  vinski   kis in navaden.  Zaloga --------------— mila in sveč.------------:-------
Gene zmerne.
SVETOVNO  ZNANI
fERNET-BRANC*
BRATOV  BRANCA V  MILANU
jedini lastniki načina za izdelovanje,
je najbolj učinkujoča želodčna grenčica »vata i
Neizogibno potrebno v vsaki družini! Dobiva se v vsaki boljSi delikatesni trgovini in v vsaki kavarni.
Sprejmejo se zastopniki
F. P. VIDIC & Komp. Ljubljana
Opekarna in tOVama peči, ponudijo vsako poljubno množino
si~~ patentiranih ^m»
zarezanih strešnikov ^,
»Sistem MARIOLA"
'Straiigialzziegel)
»Sistem MABZOLAc
Barve: a) r;    ; v.;-.     no žgani, h) črno inivre^nlrani. » NajliČnejŠr. n i.      ;Ui fn najpreprostejše strelno kritje. =¦
Vsaki strešnik se zank     *¦   .*& pribiti ali pa z ŽICO privezali, kar je gotovo v iike važnosti za kraje, ki trpe po močnem vetru in barji.
------Vzorce to pre spefcte pošljemo__na željo brezplačno.
TakojSnja in najzanesljivejša postrežba.
Sprejmejo se zastopniki.
Denar prihrani, kdor kupi 'ugotovljeno pohištvo pri
Ani Brešcak-u
v Gorici,
v Gosposki ulici Št. 14
(v lastni hiši) k"%i ima v zalogi najbogatejšo iaeero pohištva vseh slogov za vsak stan, priprostega in naj-
(inejega izdelka.
Daje tudi na obroke.
Lastna delavnica za tapecirano pohištvo.
Gene brez konkurence.
na
u
Goriška ljudska posojilnica"
vpisana zadruga z omejenim jamstvom.
(V lastni hlii, Gosposka ulica Št. 7, I. nadatr.) — Telefon št. 73.
Račun poStne hranilnice Štev. 837.315.
Vsled sklepa skupne seje načelstva in nadzorstva z dne 12. marca 1907.  se:
Hranilna vloge obrestujejo po 47» %. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica sama.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar.
Poaojlla dajejo zadružnikom na vknjižbe po 5V3%, na varščino ali zastave in na menjice po 6%.
Glavni deleži obrestujejo koncem leta po 57, %.
Stanja 31. dec. 1906.: Zadružnikov 1823 z deleži v znesku 104.790 kron. — Hranilne vloge: 1,675.18882. — Posojila: 1,617.190.37. — Reservni zaklad: 82.382-63. — Vrednost hiš: 112.328 —
POTNIKI V AMERIKO
Pozor! r«=
Pozor!
Kdor hote dobro in hitro potovati g francoskimi parobrodi tex Havra t Amarifco, saj pifia pred odhodom od doma xa pojasnila na naio ..... najstarejšo firmo    "
Zwilchenbart, Basel (Švica) CiitralkalrtfUtz I.
Za dobro In hitro ekspedicij o se garantira.   ;
Se dobiva v vseh lekarnah.
Svoji k svojim!
Narodna tvrtka
fl. Primožič,
Postavno zavarovano!
priporoča svojo delavnico
Gorica - ulica Vettnrini št. 3.
Na prodaj ima: očala, zlata in niklasta, vse številke, barometre, toplomere, zdravniške toplomere, kukala, vage za vina in špirite, različne mikroskope ter druge v to stroko spadajoče reči.
Sprejema popravila ter pošilja ista na željo domov ter je sploh občinstvu na razpolago z najboljšim blagom.
Poprava in komisijska zaloga d v o ko les
Waffenrad z dveletnim -™--in Bayal z enoletnim jamstvom
pri
Batjelu
v Gorici, Via Dilemo  štev.
Prodaja tudi na mesečne obroke.
##**####*#**##**
•IleinechterBalsam
MteMmbMtihlHMu
JlTlilirryiiifci|fiii
fcllliHlnb f.....h.«
Nai
Vsako  posnemanje  se kaaty Cdino pristen je samo
Thierry-jev baizaa
/.  »jleii'i  nuno.   12  n. .'¦;  ,; . dvojnatili sleklciiii;  a!:  i  • specijalna stekU-nica   .  i ,>  '[ vaniin zamaškoin K §•
Thierrv - jovo Centifolijno mu:i
proti   v,s«'in.   5u   inkn /^.....
ranam,   vnotjom,   it-i.   ¦„> ' K 3-60  indiju !<¦ j.i.M -.'' plačilu zneska ali j. >.;.- '
Obe domač! sredstvi sti najhs
povsod znani in starodavni
ila naj s" naslovi:
Lekarna A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu Slatin1.
Zaloga skoro   v vseh  Idcainah.   Ji^/Mire .>¦  fj..
originalnimi zahvalnimi pismi zaitonj in pn-i;.;;,-;, •
Gorica <$ Gorica \
Hčtel
jri zlatem jelenn"
v trgovskem središču nasprofli nadškofijski palači — Sobe a prenočišča po zmernih ranah, -j Velik jedilni salon, poleg stekleni salon s teraso. — V poletnem času prijeten vrt z veranda — Sobe za klube, društva, za sklenjene družbe. — Izborna kuhinja, Domača in ptuja vina. Izvirno pilzentloo »praz4roj»-fttvo.
TOffsflftff
Najboljše zdravilo proti
8e dobiva v vseh lekarn«111
- REVMATIZMU in PROTINU -
IP   liatRI*   Cnilinfi   izdelan v Trstu v lekarnah Rafasl Qodiaa, lakaraa „Alla Hadonna dalla Saluta" pri Sv. Jakobu j Josip Godlna, _________JB  HMr   bailRl   lakara« MHII'liaa-', VI« dal Faraiafa 4.
11           »•¦¦ itsklajlaj I M li Trita ¦¦ m raidolUja »»n| neto a ¦<aklasloa ptoll povsiiji tU sapraj ooilanlm snsikom t V- prosto poitnina.
Različno pohištvo iz železa,
mdobe na šipe in platno, ogledala,
žima in platno.