pravništvo „Domovine" v Ljubljani, Knaflova ulica 5
telefon 3122 do 3126
Uredništvo »Domovine", Knaflova ulica 5/11
rv5!''

Izhaja vsak četrtek
.jrO*- m 'K
_. _ ,	\ "M
Naročnina za tnzemstvo: četrtletno 9 Din, polletno 18 Din, celoletno 36 Din; za lat« zemstro razen Amerike: četrtletno 12 Din, polletno 24 Din, celoletno 48 Din.1 Amerika letno 1 dolar. — Račun postile hranilnice, podružnice t Ljubljani, št. 10.71U
Toitnintt pldtalfu ~p ^biSflnT^
Štev. 25.
ffltitim TOŽILS n i LJUBU V Llubljani,
Posamernaftdv. Din 1«
leto XV.
Za složno delo v Kmetijski družbi
Izredno dobro obiskan občni zbor — Odhod neznatne opozicije — Soglasna izvolitev novega odbora
Pretekli teden 8. t. m. je bil v dvorani Delavske zbornice v Ljubljani letošnji občni zbor Kmetijske družbe, ki pomeni začetek novega, složnega delovanja te važne ustanove za napredek vsega našega kmetijstva. Po dolgih letih notranjih bojev je bil prvikrat izvoljen glavni odbor soglasno. Malenkostna opozicija, ki je hotela povzročiti zmedo, je že pred volitvami glavnega odbora zapustila dvorano. Po njenem odhodu , je ostalo v dvorani 226 odposlancev od prvotnih 272, kar je bilo ugotovljeno s poimenskim klicanjem vseh odposlancev.
4 Zborovanje se je zaradi pregleda poverilnic . pričelo šele ob pol 12. uri. Predsednik družbe g. Oton D e t e la je pozdravil med velikim odobravanjem zborovalcev ministra za socialno politiko g. Ivana Puclja, bana g. dr. Draga Maru-šiča in narodne poslance gg. Petovarja, Ureka, Komana, Drmelja, Mravljeta in Makarja. Pozval je prisotne, naj izrazijo vdanost Nj. Vel. kralju, čemur so se zborovalci odzvali z navdušenimi vzkliki. Z zborovanja je bila poslana tudi pozdravna brzojavka kmetijskemu ministru g. De-metroviču.
Burno pozdravljen je zatem povzel besedo ban g. dr. Drago M a r u š i č in dejal, da se je z veseljem odzval vabilu na zbor tega najuglednejšega in najstarejšega stanovskega društva našega kmetijstva. Stara je že Kmetijska družba in s ponosom lahko gledamo na njeno delovanje, toda v svojem delovanju kaže še vedno mladostno prožnost. Vsi si želimo, da bi vedno korakala naprej kot vodnica našemu kmetu. Slovenskemu kmetu je gotovo v čast, da ima tako odlično zasebno društvo, ki ni odvisno od države. Taka močna zasebna organizacija pa je tudi potrebna, kajti državna organizacija ne more .vršiti njenih nalog. Zato je pogrešna misel, da bi se morala Kmetijska družba pretvoriti v kme-, ; tijsko zbornico. Ostati mora to, kar je, seveda pa bo lahko pomagala bodoči kmetijski zbornici, ki ne bo mogla vršiti vseh nalog, katere danes ■ vrši družba. G. ban je pri tej priliki obljubil, da bo z vsemi silami delal na to, da se kmetijska zbornica čimprej osnuje.
\'S V zvezi z gospodarskimi težavami, ki so naj-. huje prizadele našega kmeta, se je g. ban v svojem govoru dotaknil tudi vprašanja vnovčevanja '^•kmetijskih pridelkov. Blago, ki ga kmet danes spravi na trg, nima skoro nobene cene, dočim so "predmeti, ki jih mora kmet kupovati, še vedno r^zelo dragi. Kmetijska družba si je zato v pravilih nadela prvo nalogo, ua skrbi za vnovčevanje
§'pridelkov in da s posojili na zastavljeno blago (z lombardiranjem blaga), pripravljeno za prodajo, izravna preveliko ponudbo, ki se vsakikrat fvpojavi po končani žetvi in ki najbolj pritiska na T cene.
Naposled je g. ban govoril še o potrebi izpre-membe pravil v tem smislu, da se opusti omejitev članstva na one kmetovalce, ki imajo vsaj eno glavo živine. Tudi naših učiteljev, ki so kmetu pogosto pomočniki in svetovalci in ki se z vnemo zanimajo za to ali qdq kmetijsko panogo, ne sme
| družba izključevati od sodelovanja. Seveda pa I mora družba kot stanovsko društvo združiti ves kmetijski stan, ki je steber naše države, in mora biti predstavnica vsega našega kmetijstva v dravski banovini. Goji naj zaupanje v bodočnost in pogum do dela, ki nas bosta dovedla zopet v boljše čase.
Predsednik g. D e t e 1 a je nato sporočil, da je zastopanih 200 podružnic z 272 odposlanci. K besedi so se takoj oglasili nekateri opozicijski govorniki, ki so trdili, da se občni zbori podružnic niso pravilno vršili, češ, da je bilo v «Kmeto-valcu» doslej objavljenih le 182 pozivov za občne zbore podružnic. Ker je bila v tem jasno vidna težnja, onemogočiti delo občnega zbora, je večina protestirala proti takemu postopanju. Minister g. P u c e 1 j je pojasnil, da je imel po pravilih vsakdo pred občnim zborom pravico, pritožiti se na glavni odbor, če je smatral, da kaka podružnica ni pravilno sklicala občnega zbora ali da drugače ni pravilno postopala. Sedaj pa ni naloga občnega zbora o tem razpravljati.
O spremembi pravil je poročal predsednik g. Detela. Pravila se morajo izpremeniti predvsem glede člena 5., ki določa, kdo lahko postane redni član. Novo besedilo tega člena se glasi: Redni člani morejo biti le osebe, ki se dejansko bavijo s kmetijstvom kot lastniki, vživalci ali zakupniki zemljišč, od katerih je predpisana zemljarina, ki se od tega zemljišča vsaj delno preživljajo, nadalje sinovi posestnikov, ki upravljajo posestva svojih staršev, kmetijski strokovnjaki, ki se učno ali dejansko bavij'o s kmetijstvom ali z gozdarstvom, živinozdravniki in vsi tisti, ki se bavijo izven svojega poklica tudi s katerokoli kmetijsko panogo. Vsi drugi, osobito zadruge in društva, morejo biti le podporni člani.
Na seji glavnega odbora, ki se je vršila dan poprej, sta bila stavljena dva izpreminjevalna predloga opozicije. Po prvem predlogu naj bi v pravilih ostal proporc, ki je bil v novih pravilih opuščen. Drugi predlog zahteva izpremembo predloženih novih pravil v tem smislu, da se število odbornikov ne pomnoži na 32, kakor je to v načrtu pravil postavljeno z namenom, da bi bili v glavnem odboru zastopani po možnosti vsi srezi.
Tajnik g. K a f o 1 je prečital neizpremenjeni načrt pravil, po katerih se poleg novih določb člena 5. razširi število članov glavnega odbora od 15 na 32 in se istočasno uvede nov organ družbe: Izvrševalni odbor, ki bo imel 8 članov.
Predsednik g. D e t e 1 a je dal nato na glasovanje izpreminjevalne predloge k načrtu pravil. Oba izpreminjevalna; predloga opozicije-{glede proporca in števila članov glavnega odbora) sta bila odklonjena z več kakor dvetretjinsko večino, ki je potrebna za izpremembo pravil. Govornik opozicije je po končanem glasovanju pričel razpravljati o pravilnosti volitev odposlancev za ta občni zbor, češ, da so volili tudi člani, ki niso pravočasno poravnali članarine. Ker je pričel na dolgo razpravljati o rečeh, ki niso spadale k
dnevnemu redu, mu je predsednik naposled mo4 ral vzet-i besedo.	i
V imenu opozicije je delegat g. J a n nato zahteval, da se o izpremembi pravil glasuje poimensko, češ, da ni dvetretjinske večine in da z dviganjem rok ni mogoče ugotoviti razmerja glasov. Izjavil je, da opozicija zapusti dvorano, če se tej zahtevi ne ugodi. Pri teh besedah so se opozicijski odposlanci že dvignili s sedežev in so takoj pričeli zapuščati dvorano. Niso torej počakali, ali se bo ugodilo njihovi želji glede poimenskega glasovanja ali ne, ker so pač videli, da jim tudi poimensko glasovanje ne more prinesti uspehov.
Po odhodu opozicije je predsednik odredil poimensko klicanje še prisotnih članov brez opozicije, da se na eni strani ugotovi sklepčnost, na drugi pa številčnost večine, ki je bila sedaj v, dvorani brez opozicije. Poimensko glasovanje je pokazalo, da večina nima za seboj samo dveh tretjin odposlancev, temveč skoro štiri petine. V, dvorani je ostalo 226 odposlancev, dočim jih je bilo prvotno 272, kar je bilo ugotovljeno na podlagi oddanih poverilnic. Opozicija je štela torej skupaj z drugimi odposlanci, ki so po dveurnem trajanju zborovanja iz raznih razlogov predčasno odšli, le 46 odposlancev. Ker je bilo za dvetretjinsko večino potrebnih le 182 odposlancev, je imela torej Večina 44 glasov več, kakor jih je potrebovala za izpremembo pravil. Pravila so bila nato v celoti soglasno sprejeta.
Ban g. dr. M a r u š i č je nato sporočil, da soi v sedanji obliki sprejeta pravila od banske uprave potrjena in da ni ovire, da se volitve vršijo že po določbah teh novih pravil. Na predlog g. Ažmana so se volitve vršile z vzklikom in ne z listki. Soglasno so bili nato izvoljeni v glavni odbor gg.: Ažman Ivan, Hraše; Bajuk Martin, Božjakovo; Bučar Lavo, Kostanjevica; Detela Oton, Preddvor; Gorečan Franc, Višnja vas; Gajšek Flori-jan, Žusem; Hočevar Franc, Struge; Kersnik Anton, Brdo; Koman Albin, narodni poslanec, Vižmarje; Kolenc Alojzij, Zagorje; Kuhar Štefan, Puconci; Lenarčič Josip, Verd; Mastnak Franc, Dramlje; Mravljak Peter, Vuhred; inž. Mikuž Franjo, Beltinci; Mravlje Milan, narodni poslanec, Ljubljana; Matko Josip, Gotna vas; Omladiči Josip, Braslovče; Piber Ivan, župnik, Šenčur; Pucelj Ivan, minister, Velike Lašče; Pipan Ivan,' Vižmarje; Petovar Lovro, narodni poslanec,1 Ivanjkovci; Prijatelj Josip, Tržišče; Rož Ferdinand, Hrastnik; Rauter Joso, živinozdravnik, Kamnik; Sancin Ivo, kmetijski načelnik v pokoju, Ljubljana; dr. Spiller-Muys, agrarni komisar v\ pokoju, Ljubljana; Terčelj Stanko, Šmarjeta ob Pesnici; Trček Fran, zadružni ravnatelj, Ljubljana; Urek Ivan, narodni poslanec, Globoko; Zdolšek Anton, Hotunje; Zemljič Jakob, narodni poslanec, Radenci. Prav tako soglasno so bili izvoljeni v nadzorništvo gg.: Babnik Valentin iz Št. Vida, Hodnik Ivan iz Srednje vasi, Kupčic Anton s Ptujske gore, Meden Anton iz Begunj,1 Rus Ivan z Grosuplja, Verbič Josip z Vrhnike in Žmavc Andrej, vinarski nadzornik iz Maribora.
Občni zbor je še razpravljal o računskem zaključku za leto 1931., ki izkazuje zaradi posledic gospodarskih težav izgubo 294.000 Din. Novi proračun je zelo skrčen. Znižani so zlasti upravni stroški. Daljša razprava se je vršila glede «Knie-
enar.
Za rodno grudo in lepo našo Jugoslavijo
Številno obiskan zbor Zveze kmetskih fantov in deklet — Sijajno uspel tabor naše kmetske mladine v Št. Vidu nad Ljubljano
Izredno lepo je uspel praznik kmetske mladine preteklo nedeljo v Št. Vidu nad Ljubljano. Pred popoldansko tekmo koscev se je še vršil dopoldne v Ljubljani v restavraciji pri «Lloydu
REDNI LETNI OBČNI ZBOR ZVEZE KMETSKIH FANTOV IN DEKLET,
ki je bil izredno dobro obiskan in so se ga udeležili tudi številni odlični gostje.
Zborovanje je otvoril predsednik zveze gospod Ivan K r o n o v š e k, ki je najprisrčneje pozdravil prisotne delegate in goste, zlasti ministra g. Ivana Puclja, narodne poslance iz domače in južnih banovin in druge. V nadaljnjem poročilu je predsednik prečital pismo ljubljanskega župana dr. Dinka Puca, ki je želel zboru najlepših uspehov in zagotovil kmetske fante, da jih bo po svojih močeh podpiral v njihovem plemenitem stremljenju. Predsednik je nadalje ugotovil, da zveza zadnja dva meseca lepo napreduje. Število njenega članstva se je podvojilo, in to po neumornem delovanju na novo preustrojenega odbora.
Minister g. Ivan Pucelj, viharno pozdravljen, je imel kratek pozdravni govor, v katerem je naglašal
važnost trdne organizacije kmetskega stanu,
kajti kdor hoče živeti, se mora boriti za primeren prostor pod božjim solncem. Kmetski stan je bil v pogledu organizacije zadnjega časa najbolj zanemarjen. Vam, mladina, je v čast in je vaša zasluga, da se je med slovenskim kmetom začela širiti .organizacijska misel. Vselej, ko prihajam k vam, vidim v vas jamstvo neomajne in trdne volje, da hočete prosvetliti vas, jo kulturno in gospodarsko dvigniti, in v tem znamenju vas pozdravljam. Potrebno je, da se zgane naša vas in da se dvigne politična moč našega kmetskega naroda.
Narodni poslanec g. Gavro M i 1 o š e v i č je nato pozdravil zbor v imenu Črne gore, narodni poslanec g. dr. Stane R a p e je zboru izročil pozdrave zadržanega ministra g. dr. Kramerja, občinski svetnik g. Č o t a r je pozdravil zborovalce v imenu ljubljanske sokolske župe in narodni poslanec g. Jovan Dovezinskije prinesel zboru pozdrave kmetskega naroda iz južnih, svoje-
časno pod turškim jarmom vzdihujočih bratov. Naposled je narodni poslanec g. Milan M r a v -1 j e med viharnim vzklikanjem predlagal uda-nostno brzojavko Nj. Vel. kralju. Brzojavka se je glasila: «Slovenska kmetska mladina pošilja Vašemu Veličanstvu in vsemu kraljevskemu domu s svojega zborovanja udanostni pozdrav kot svojemu zaščitniku.«
Podpredsednik g. Č u č e k je podal pregledno sestavljeno poročilo o delovanju zveze v zadnjih dveh mesecih, ko je bila izvedena preosnova. Glavni odbor je sedaj v stalnih in tesnih stikih z vsemi društvi na deželi. Zveza šteje 45 društev, (zadnja dva meseca je bilo na novo ustanovljenih 9) in
nad 3000 zavednih in odločnih članov.
Kot viden znak napredka je tudi novi zvezni prapor, ki naj bo zvezda vodnica v borbi proti vsem zunanjim in notranjim nasprotnikom.
Tajnik g. Vladko Kreft je podčrtaval v svojem govoru temeljne smernice zveznega delovanja. Glavna svrha bodi, da pridobimo vse kmetske sile za naše svobodno gibanje, ki je
za trdno in enotno državo.
Zbrati moramo vse sile in organizirati mladino do zadnje vasi v Sloveniji. Obžalovati je treba, da so nasprotniki našega gibanja šli tako daleŠ in začeli zlorabljati našo zeleno barvo. Proti njim gremo sedaj v boj.
Tajnik je nato kot knjižničar poročal o organizaciji knjižnice, ki naj bi zalagala člane z dobrim štivom.
Podpredsednik g. Čuček je nato med viharnim vzklikanjem kralju poročal
o velikodušnem kraljevem daru,
poklonjenem zvezi. Ko se je odbor preosnoval, smo proučevali, kako bi na deželi poglobili stike s kmetsko mladino in ljudstvom sploh. V načrtu smo imeli, da bi v tem pogledu najbolje služil potujoči film s primernim aparatom. Ko smo zvedeli, da ima dvor večji kinematografski aparat, smo se obrnili na Nj. Vel. kralja s prošnjo, naj nam bi ga poklonil. Prošnja je bila takoj uslišana in Nj. Vel. kralj nam je podaril ta aparat, ki je vreden nad 10.000 Din. Z njim nam bo v zimskih
Denar je zakonito menjalno kupčijsko sredstvo. Njegovo zbirališče in razhodišče so denarni zavodi. Ti so posredovalci med bogatini in reveži, so regulatorji denarnega prometa, so podporniki domačega gospodarstva, obrti, trgovine in industrije.
Zato ne odteguj denarja denarnim zavodom! Ne dvigaj ga po nepotrebnem! Ne kupuj stvari, ki jih nujno ne potrebuješ! Ne zapravljaj denarja iz strahu, da izgubi veljavo! Ne drži denarja doma in ne skrivaj ga!
S vsem tem škoduješ sebi in dmgim. Zgubo iinaš na obrestih in podpiraš gospodarsko krizo, ki tepe tudi tebe.
Dinar veljave ne bo izgubil. Inflacije ne bo! Bodi torej pameten! Ne daj se begati! Varčuj in nalagaj denar v denarne zavode!
Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani izplačuje nove vlogej naložene od dne 15. maja lotos naprej, brez zadržka in v vsakem znesku ter jih obrestuje po običajni obrestni meri.
tovalca», ki zahteva največje izdatke. Župnik g. Piber je toplo priporočal, naj se obseg tega nadvse koristnega in potrebnega glasila, ki nudi kmetu toliko poučnega, ne skrči. Glede članarine je bilo na predlog g. Ažmana sklenjeno, da glavni odbor prouči možnost znižanja članarine. Navzlic pozni uri so odposlanci še z velikim zanimanjem sledili izvajanjem g. Josipa Lenarčiča z Verda, ki je utemeljeval potrebo ukrepov za vnovče-vanje kmetijskih pridelkov. V tem smislu je bila sklenjena tudi še posebna resolucija, nato pa je pre:!:3dnik zaključil zborovanje.
Hi si že član Vodnice družbe?
Gustav Strniša:
Ljubezen in strast
«Beseda ni konj! če se kaj izcimi iz tega, dobro! Če pa nič, sva zavoljo tega prav tako še vedno prijatelja b je pripomnil Trojan, preden sta se ločila.
«Jaz bi dejal, da bo vse dobro. Zakaj tudi ne? Naš teleban bo še vesel, če dobi tako nevesto, saj je dober fant, le premuhast je včasih. Takale kakor je Cilka, bi pa nanj dobro vplivala. Vem, da bi jo slušal kakor priden otrok svojo mater.*
Starec je zadovoljno korakal domov. Vso pot je govoril sam s seboj, se ustavljal sredi ceste in mahal z roko. Oči so se mu zadovoljno smehljale. Vesel je bil, da je govoril s Trojanom. Zdelo se mu je, da je za poroko že kar na pol domenjeno, saj bo Trojan sam krepko pritisnil, če bi se hči branila.
Njegov Boštjan je bil domišljav fant. Bil je nizke postave in širokega obraza. Kvišku štrleči nos ga je delal smešnega. Vedno se je bahal in postavljal. Hvalil se je, kako ga imajo dekleta rada. Trdil je, da si lahko osvoji vsako dekliško srce, pa če je še taka trdnjava, ker zna dobro pihati na dušo.
Ljudje so si pa mislili svoje. Kimali so mu in pritrjevali. Nekateri so ga vlekli, da se je vse smejalo, le on ne. Drugi so ga pa kar proslavljali in pili na njegov račun. Mladenič je imel vedno dovolj denarja. Dajal mu ga je stari, ker je upal,
da se bo tako čimprej streznil in spoznal za najbolje, če se spravi skoro v zakonski jarem.
«Le izpij ga kak kozarec! Oči in ušesa pa imej nastavljene! V krčmi se marsikaj izve. Samo napij se nikar!* je svetoval Hrastar sinu.
Boštjan je pa preveč pil in klobuštral neumnosti. Dekleta so se mu samo smejala, a sicer ga ni nobena marala. Kar je bilo resnejših, jih itak ni videl v krčmi, ker jih ni bilo, druge so pa prišle na kratek ples s svojimi fanti ali še s starši, a so kmalu odšle. Vsaka se je bala za svoje dobro ime, saj je bilo dovolj opravljivk, ki so jih hitro raznesle, če je katera preveč rada hodila v krčmo.
Ko je tisti večer prišel stari Hrastar domov, ni našel sina. Pa je odšel v krčmo in ga res takoj dobil. Sedel je pri mizi in se hvalil, kako je močan, tako da bi samega Krpana spravil v vrečo.
Zagledal je očeta. Starec je bil nekam posebno vesel. Sedel je k sinu in tudi sam izpil merico vina. Nato je dejal sinu, da mora z njim, ker se imata mnogo domeniti.
Komaj sta prestopila prag, je že Boštjan radovedno vprašal:
«Oče, kaj pa je takega, da ste me spravili iz gostilne? Hiša menda ni v plamenih?*
«Hiša ne, pač pa tvoj jezik, kadar ni treba! A kjer bi moral, pa ne znaš izgovoriti niti pametne besede*, ga dregne oče.
cPovejte no, kaj jej Saj vendar vidite, kako sem radoveden.*.
Starec je pokašljal in odvrnil: «Nevesto imam zate. Kakor rožica je. Nisi je vreden, ti motovilo. Govoril sem in mešetaril, da sem skoro ob svoj glas.*
Sin ga je postrani pogledal in zdvomil: «Ne verjamem, da bi mi vi preskrbeli kaj prida nevesto.* Starec je vzrojil:
cMar si jo boš sam? Toliko časa mi že denar zapravljaš, da sem že vsega sit. Zato sem pa sam vzel vajete v roke. Ne boš več rogovilil okoli, se samo hvalil s svojo močjo in bahal, kako te imajo vse rade, saj te menda nobena ne mara!>: «Kako vendar govorite?* je planilo iz sina. ' «E, če se meniš oženiti, se boš zdaj! Če ga boš pa lomil, ti ne bom dal niti beliča več, da veš! Jaz sem hitro steknil dekle, ki bi bilo zate.: Znati se mora, znati!*
«Povejte mi no, katero mislite! Radoveden sem, da sam komaj vem kako. Zakaj me pa mučite in ne odgovorite, katera je ona, ki je po: vaših mislih prava?*
Hrastar se je zarezal, da se je videla vrsta gnilih zob. Počasi je poudaril:
«No, da veš, Trojanovo Cilko dobiš, če se ji boš znal le malo prikupiti, ti rogovila klobu« štrava. Oče je z menoj, sva se že zmenila. Dekle mora storiti, kakor on hoče. S starim Trojanom se ni varno prepirati. Če mu zavre kri, udari, da se vse zabliska. V ndadosti je nekajkrat sedel zavoljo prevroče krvi. No, pa reci, da ni Cilka • zala iu pstična nevesta, kar je pri nus prvo!*.
«DOMOVINA» Šl 25
mesecih, ko poljsko delo počiva, omogočeno širiti med našimi ljudmi prosveto. f'	Pri volitvah
je bil izvoljen naslednji ožji odbor: Ivan Kro-novšek, predsednik; Tine Janhar, I. podpredsednik; Lado Kline, II. podpredsednik; Vladko Kreft, tajnik; Andolšek, blagajnik; Jakob Skrabar, Stane Škrabar, Zoranka Čučkova, France Grželj, doktor J.anže Novak, dr. Maček, Jože Bradač, Milan Mravlje, Pavel Marc, Anton Knez, Stane Deu, Marija Novakova, Bergant, Matevž Terček in Franc Šoler, odborniki; Jože Čuček in Janko .Vičič, revizorja.
Poslanec g. Milan M r a v 1 j e je nato poročal
0	političnem položaju, ožigosal delovanje temnih rovarjev proti državi in zahteval, da moramo enkrat za vselej poskrbeti,
da ti rovarji izginejo s politične pozornice. V naši državi je očuvana naša vera in očuvan je tudi naš jezik. Kmetska mladina naj se organizira, da nastopi borbo proti ljudem, ki izkušajo izpodkopati to svobodo.
TABOR KMETSKE MLADINE V ŠT. VIDU.
Popoldne so se začeli zbirati na Kongresnem trgu v Ljubljani fantje in dekleta pretežno v narodnih nošah, tekmovalci in drugi. S prešernim vriskanjem je bil pozdravljen prihod praporove kumice, ministrove soproge ge. Pucljeve, ki se je pripeljala v narodni noši. Vedno znova so prihajali vozovi. Kmalu nato je prispela železničar-ska godba «Sloge», ki je s svojimi koračnicami še povzdignila veselo razpoloženje.
Malo po 14. uri se je sestavil pod vodstvom narodnega poslanca g. Mravljeta
1	veličasten sprevod.
Na čelu so jezdili na iskrili konjičih kmetski jezdeci. Prvi v vrsti je nosil na visokem drogu državno trobojnico. Za jezdeci je korakala godba «SIoge», ki je ves čas pridno igrala. Za njimi je stopala mogočna postava praporščaka v narodni noši z novim praporom. Praporščak je bil obdan od odbora Zveze kmetskih fantov in deklet. Praporu je sledil avto s kumico go. Pucljevo, nato pa dolga vrsta koscev z zavihanimi rokavi, za njimi belo oblečena dekleta z grabljami in dolga vrsta voz z narodnimi nošami. Sprevod je krenil po Šelenburgovi ulici, Gosposvetski in Celovški cesti skozi Dravlje proti Št. Vidu.
V Št. Vid so medtem prispeli že minister g. Pucelj, ban g. dr. Marušič, podban g. dr. Pirk-
majer, komandant dravske divizije divizijski general g. Ilič, ljubljanski župan g. dr. Puc in drugi. V imenu šentviške občine je kot domačin pozdravil došle goste župan g. Babnik. V imenu krajevnega odbora JRKD je pozdravil goste in jim želel dobrodošlico podpredsednik g. Pipan. Hčerka poslanca g. Komana je nagovorila goste v imenu šentviških deklet in izročila kumici ge. Pucljevi krasen šopek nageljnov.
Minister g. P u c e 1 j je zatem povzel besedo in naglasil, da je lepa prireditev praznik počastitve kmetskega dela, ki redi in vzdržuje svet. Naposled je nazdravil našemu narodnemu vladarju Nj. Vel. kralju. Množica je z živahnimi klici sprejela govornikova izvajanja.
Sprevod je krenil na prostran prostor, ki je bil določen za tekmo. Na sredi prostora je bila postavljena mala tribuna, katero so zasedli predstavniki naroda in zastopniki javnih in vojaških oblastev. Med njimi smo opazili ministra gospoda Puclja, kateremu se je pozneje pridružil še minister g. dr. Kramer, bana g. dr. Marušiča s podbanom g. dr. Pirkmajerjem, komandanta dravske divizije generala g. Iliča, ljubljanskega župana g. dr. Puca, upravnika policije g. Keršo-vana, sreskega načelnika g. Znidarčiča, narodne poslance, župnika g. Barleta in„ druge.
Predsednik Zveze kmetskih fantov in deklet g. Kronovšekjev zanosnem govoru pozdravil došle goste. Ob zaključku govora je pozval praporščaka, naj
razvija novi prapor Zveze kmetskih fantov in deklet.
K praporu je pristopila nato kumica ga. Pucljeva in pripela n°nj trak s trobojnico in pa drugega, zelenega, s svojim poklonilom ter je izrekla besede: «Naj plapola ta prapor v čast in ponos vsega kmetskega ljudstva.« Nato je mala deklica deklamirala v pozdrav kumici lepo prigodnico. Predsednik se je zahvalil kumici in izročil prapor praporščaku, ki je prisegel, da ga bo vedno in ob vsaki priliki varoval.
Besedo je povzel zatem pokrovitelj prireditve ban g. dr. M a r u š i č. Rekel je, da je z radostjo prevzel pokroviteljstvo. Novi prapor naj vedno izpričuje ljubezen kmeta do dela. Zelena barva prapora pomeni upanje za dobro žetev. Omenil je starogrško pravljico, ko je junak Heraklej premagal orjaka Geona, ki je bil, dokler je stal na zemlji, nepremagljiv, na ta način, da ga je dvignil kvišku. To pomeni, da našega kmeta nikdo ne bo premagal, dokler bo trdno stal na svoji grudi.
«-Res je, zala je in tudi petična. Na njo bi se pa kar ne upal misliti*, se je odrezal Boštjan, kar je staremu zelo ugajalo.
Prihodnjo nedeljo sta res Hrastarjeva obiskala Trojanove. Starec ju je sprejel in jima krepko stisnil desnici. Takoj je prihitela tudi Cilka, ki je postregla gostoma s pečenjem in vinom.
Boštjan se je poizkušal mladenki prikupiti. Pravil ji je o svojih junaštvih na vasi. Fantje ga niso marali. Takoj je rabii nož.
Cilka ga je poslušala, a slišala ga ni. Mirno je sedela poleg njega in molčala. Čim dalje je sedel poleg nje, tem bolj zopern ji je postajal. Vsaka beseda, ki jo je morala poslušati, jo je dogočasila.
Boštjan je pa govoril in vezal otroke po svoji stari navadi. Zdaj ni bilo nikogar, ki bi ga poslušal in vlekel. Cilka je mirno sedela in si mislila svoje. Njegove besede so odmevale po sobi in se mešale z glasovi očeta in Trojana, ki sta živahno .'govorila in sklepala zakon, dočim je ona, ki bi
• bila morala največ govoriti, saj se je šlo za njeno srečo, samo strmela pred sebe.
In ko je tako sedela, se je namah spomnila Kregca. Kako je on govoril. Živel je z naravo. Ljubil jo je. Vdihaval je čare prirode in jih iz-kušal izraziti v svoji muziki. Kadar je bil žalosten, ni mnogo govoril, le gledal jo je.
Ona se pa pri Kregcu ni nikoli dolgočasila. Če je molčal in zamišljeno strmel vanjo, se ji je zdelo, da govore njegove lepe, globoke oči, da pripoveduje njegova duša. In ona je poslušala. To je bila pač ljubezen in ubranost, ki je vladala
med njima. Ni se bilo treba razodevati. Duši sta se sami razodevali v tajinstvenem molku.
Spet jo je predramil glas dolgočasnega snubca. Zdaj je nekaj čvekal o vaških dokletih. Podcenjeval jih je in se iz njih norčeval. V tem norčevanju je bila pač vsa revščina njegove omejene duše. Jezil se je nad dekleti, ki se niso brigale zanj, in to ga je žalilo, saj je bil tako ponosen.
Boštjanu se je zazdelo, da ga Cilka sploh ne posluša. Videl je, da gleda proč, da so njene oči zastrmele skozi okno. In kar dejal si je, da ji roji Kregec po glavi. Pa si je rekel v notranjosti:
«Le misli na godca. Ti bom že tudi jaz še godel drugače kakor on, samo da te dobim za ženo! Pošteno bova orala in delala boš, da se boš sami sebi smilila, pa vse bo po mojem, kakor po uri bo moralo iti.*
V	resnici jo je pa vprašal:
«Vidiš, saj bi bil km.alu pozabil. Ali hočeš postati moja žena?*
V	tem prezirljivem vprašanju je spoznala Boštjanovo zlobo in ponižanje svoje osebnosti. Trdo je odvrnila:
«Kar vprašaj našega očeta 1 Če so oče zadovoljni, se ne bom branila. Vzamem teb
Stara sta medtem že vse določila. Pomenila sta se glede dote in vsega. Prerešetala sta letino in se mnogo drugega pogovorila.
«No, kako je? Ali sta se pomenila?* je nekam poredno vprašal Hrastar, ki je bil prepričan, da se zdaj poroka ne bo razdrla.
~ Stran 3 " " -------------- —^ --—n,,
Poslanec g. K o m a n je naglasil, da mu je y posebno veselje, da more v rodni občini pozdra-' viti brate z juga. Pred 60 leti je bil prav v Šentvidu prvi kmetski tabor. Že takrat se je začelo1 živahno gibanje za osvoboditev izpod nemškega jarma. Kmet je dal prvo oporo temu gibanju.1 Svoj govor je g. poslanec zaključil s svarilom' pred onimi mračnimi ljudmi, ki zastrupljajo naša ljudstvo.
Naš kmet ne bo nikdar dopustil, da se žali naša država.	\
Komur Jugoslavija ni po godu, mu je prosta pot v svet (veliko odobravanje). Danes po 60 letih je v Št. Vidu že drugič kmetski tabor. JRKD se je pridružila kmetskemu prazniku, da na ta način poudari važnost kmetskega stanu. Opomnil je nadalje mladino, naj čuva našo narodno državo kakor svetinjo in naj se vežba in utrjuje duševno in telesno, da bo mogla prevzeti veliko dediščino. Z nazdravom mladini je zaključil svoj govor. i|
Burno pozdravljen se je oglasil črnogorski poslanec g. M i 1 o š e v i č iz Cetinja. Rekel je, da je Črna gora prav tako gorata kakor Slovenija in da imata oba bratska plemena iste težnje.' Oba sta prej mejila na velike sovražnike slovan-stva in sta oba sedaj združena v veliki in močni državi. V imenu Črnogorcev pozdravlja slovenske kmete. Poslanec g. Dovezinski, znani bivši četaški vojvoda, je naglasil, da ga neizrecno veseli, da more prvič prisotstvovati velikemu prazniku bratov Slovencev. Naglasil je, da smo vsi Slovani bratje in da smo le trije druženi v eni državi. Z vzklikom: «Zivel kralj! Živel jugo-slovenski narod!» je zaključil svoj govor. Poslanec g. dr. R a p e je izjavil, da prinaša pozdrave ministra dr. Kramerja, ki da je zadržan in da bo šele pozneje obiskal kmetski praznik. Naglasil je, da verjame v veliko bodočnost kmetskega stanu, ko vidi pred seboj zbran cvet slovenske kmetske mladine. Poslanec g. S t o š i č iz Krive Palanke je dejal, da prinaša pozdrave iz zelenega Povar-darja. Poudaril je, da smo vsi za enotno Jugoslavijo, za katero se je v vojni prelilo mnogo krvL
Ob velikem navdušenju
je izpregovoril minister g. Ivan Pucell, \
ki je izvajal: Kadar gremo Slovenci na sejme,1 svatbe, božja pota, nas vedno, ko se vrnemo,j povprašajo, kaj smo videli, kaj smo prinesli in' kako je bilo. Danes slavimo slavo kmetskega trpljenja. Ni pa slave brez slave države. Kaj ste" videli? bodo vprašali oni, ki niso tukaj. Odgovo-
«Cilka pravi, da me vzame če so oče zadovoljni*, je odgovoril Boštjan.
«Jaz sem zadovoljen, da se vzameta. Upam, da boš postal resen, ko se poročiš*, je pripomnil Trojan.
«No, vidiš, pa je vse urejeno*, se je nasmeh-1 nil stari Hrastar in pomežiknil nevesti. Cilka je jeze zardela in se obrnila proč. Oče in sin sta se poslavljala. Zadnjo minuto se je spomnil Hrastar in povabil nevesto in njenega očeta v vaško krčmo. Hotel se je maio pobahati pred svetom.	/'j
Cilka bi se najrajši zjokala in se skrila. Sram jo je bilo hoditi z domišljavim Boštjanom. Pa jo je oče samo pogledal in molče oblekel svoj suknjič. Tiho se je odpravila v sobo in se preobleklaj Odšli so proti gostilni. Hrastar je bil zelo zgovoren. Zdaj se je vtaknil v Cilko in ji pričel pripovedovati o svojih načrtih, ki jih imata s sinom.
Ona je gledala proti nabu. Zvezde so se utri-njale. Njene oči so iskale svojo zvezdo sreče. In tedaj je zagledala velik ognjen komet, ki se je odtrgal in padel skozi vesolje ter utonil daleč za gozdom..	|j
«Da, to je moja zvezda. Odtrgala se je. Utonila je v mračini in ugasnila. Nikoli več mi ne bo sijala. Tavala bom v temini in pozabila, da sem bila sploh kdaj srečna*, je šepetala.
Ko so vstopili v krčmo, so zagledali Kregca. Sedel je v kotu in nategoval harmoniko. Zagledal jih je. Takoj je meh stisnil, da je žalostno za-, cvilil in utihnil.
rili boste: Zbrali smo se, da izkažemo spoštovanje kmetskemu delu in da prisežemo zvestobo naši-državi. Dati hočemo zadoščenja dogodkom v Šenčurju. Verjamem v zdravo pamet in ljubezen našega ljudstva do države. Kar je Bog ustvaril, ne more porušiti nobena hudobnost. Slovenščina je danes svobodna povsod. Preprost kmet lahko opravlja najvišje posle v državi, za kar je dokaz on sam, ki je sin preprostega kmeta.
Fantje in dekleta, kakor ljubite in spoštujete svoj dom, tako morate tudi ljubiti svojo državo.
Nikdar ne dopustite, da vam kdorkoli žali in grdi i.vaš dom. Ne dovolite tudi, da žalijo razni mračni ljudje Jugoslavijo. Ako boste z vso strogostjo Nastopili napram takim hujskačem, se bodo ti kmalu poskrili. Govor je bil spremljan z navdušenimi medklici in se odobravanje po končanem govoru kar ni hotelo poleči.
Predsednik Zveze kmečkih fantov in deklet se je nato zahvalil govornikom za njihova izvajanja in se je v imenu kmetovalcev zavezal, da bodo dosledno in vselej izpolnjevali besede, ki so jih danes slišali.
Za njim je župnik g. B a r 1 e, viharno pozdravljen, zabil žebelj v drog nove zastave z besedami:
«Bog čuvaj prapor, ki naj vodi kmetsko mladino k zmagi prosvete in vasi!»
Takoj nato so nastopili kosci. Občinstvo je z velikim zanimanjem opazovalo tekmovalce, iz katerih so se kmalu izločili najboljši. Po polurni košnji je bila tekma končana. V imenu ocenjevalnega odbora je
razglasil izid tekme g. dr. Janže Novak. Tekmovalcem sta bili izročeni dve prvi nagradi. Redna prva nagrada (ura, darilo g. bana) za najboljšega kosca sploh je bila prisojena Alojziju Avscu z Beričevega za uspeh v hitrosti in čistoči, izredna prva nagrada (ura, darilo Zveze slovenskih zadrug) za kosca z največ točkami v čistoči pa je bila prisojena Antonu Kajtnerju iz Orle vasi pri Braslovčah. Drugo nagrado je dobil Franc Flis iz Toplic z 22 točkami, tretjo Alojz Avsec z Beričevega z 20 točkami. Avsec je bil lanski zmagovalec in je tudi letos najhitreje kosil, vendar je bil glede čistoče košnje slabše ocenjen. Četrto mesto je zasedel z 19 točkami Pečnik iz Struge. V tekmi domačinov je zmagal Ivo Šturm z Iga s 23 točkami, drugi je bil Ivo Baltezar iz Tacna z 21 točkami, tretjo nagrado si delita s po 19 točkami Ivan Močnik z Ježe in Franc Bajt iz Zgornje Šiške. Med kosci škrici je na prvem mestu Leopold Iglič, na drugem Anton Mutec, na tretjem Ciril Majcen.
Po končani tekmi se je razvila ob zvokih že-lezničarske godbe «Sloge» prisrčna prosta zabava s plesom.
Zakonski predpisi o šmarnici
Banska uprava razglaša:	I 2. Po čl. 12. zakona o vinu je prepovedano
Ministrstvo za kmetijstvo je zvedelo, da se spravljati v promet in prodajati vina samorodnic. iped ljudstvom širijo lažne vesti, da so državna,1 3. Torej opustitev že obstoječih vinogradov
oblastva odredila, da se morajo v najkrajšem roku opustiti vsi vinogradi samorodnic. To daje povoda sumu, da se širjenje takih lažnih vesti vrši z namenom, izzvati med ljudstvom nezadovoljnost proti državnim oblastvom. Ministrstvo za kmetijstvo je zaradi tega odredilo, da se proti razširjevalcem takih vesti postopa najstrože po zakonu.
Nadalje je izdalo ministrstvo za kmetijstvo naslednja pojasnila:
1. Po čl. 23. zakona o obnavljanju in pospeševanju vinogradništva je prepovedano razmnoževati in saditi samorodnice (šmarnico, izabelo in druge), in to iz razloga, da bi se vzdržala kakovost naših vin na dostojni višini in da bi se našim vinom ohranil dober sloves.
samorodnic ni obvezna in vsakdo, ki jih že ima, lahko take vinograde še nadalje ohrani, toda ne sme vina iz teh vinogradov spravljati v promet in prodajo, nego mora to vino obdržati doma za lastno potrebo in mora plačati za vsak trs samorodnice banovinsko takso v predpisanem znesku: za dravsko banovino za sedaj 15 par letno od trsa.
4. V korist zdravja samih lastnikov takih vinogradov s samorodnicami in članov njihovih družin kakor tudi v korist ohranitve dobrega slovesa naših vin in živahnejše kupčije z našim vinom doma in v inozemstvu je, da vinogradniki svoje vinograde samorodnic precepijo ali opustijo in na njihovo mesto zasadijo izbrane domače vinske in namizne sorte vinske trte. Če pa
zemljišče ni primerno za vinograd, naj ga zasa« dijo s sadnim drevjem ali ga uporabijo za druge kulture. To tem prej, ker za domačo potrebo ne-porabljenega vina od samorodnic ne morejo in ne smejo nikomur prodati, ker je to kaznivo po vin* skem zakonu z zaporom od 7 do 30 dni in z denarno globo od 100 do 10.000 dinarjev. Ako bi se tako vino našlo v prometu, se zapleni in uniči ali denaturira ni proda v korist državnega kmetijskega sklada.
Kraljevska banska uprava je v okrilju proračunske možnosti doslej dajala nagrade za pre-cepljanje šmarnice ter dodeljevala brezplačno trsje za opuščeno šmarnico, odnosno dajala denarne prispevke za nabavo trsja za opuščeno šmarnico; v manj ugodnih legah je dajala prispevke za nabavo semena za druge kmetijske kulture. Dalje je po vseh vinogradnih srezih kakor tudi na banovinskih kmetijskih zavodih prirejala tečaje za precepljanje šmarnice in razdeljevala brezplačno gumijaste trake za precepljanje.
V kolikor bodo denarna sredstva na razpolago, se bodo v bodoče te akcije nadaljevale, o čemer bodo občinski uradi obveščeni s posebnim razglasom.
Tudi letošnji ljubljanski velesejem je uspel
Dvanajsti ljubljanski mednarodni vzorčni velesejem, ki se je zaključil 13. t. m., je imel tudi v teh hudih časih popoln uspeh, in sicer tako glede obiska kakor tudi v trgovinskem pogledu.
Na velesejmu je razstavilo skupno 652 raz-stavljalcev, od teh domačih iz vseh pokrajin države 504. Zastopane so vse stroke naše proizvodnje in na vseh poljih jc videti razveseljiv napredek.
Inozemstvo beleži letos manjšo udeležbo, to
pa zaradi izredno strogih deviznih in valuitnih omejitev, ki so jih uvedle skoro vse države. Razstavilo je 148 tvrdk: iz Avstrije 45, iz Amerike 3, iz Belgije 2, iz Češkoslovaške 16, iz Danske 1, iz Francije 2, iz Holandske 1, iz Italije 2, iz Madžarske 5, iz Nemčije 32, iz Sirije-Libanona 10, iz Švedske 3 in iz Švice 1.
Republika Poljska je priredila samostojno razstavo z namenom poglobitve gospodarskih stikov med njo in nami. Na tej razstavi je sode-
Ko je Cilka videla Kregca, je prebledela. Čudno jo je presunilo. Začutila je divjo trmo. Hotela je sesti kar h godcu. Presunilo jo je misel:
«Zdaj dokažem vsemu svetu, da ljubim samo njega, pa če me oče tudi ubije!»
Srečala sta se njuna pogleda. Njene oči so zasijale in ga ljubeče pogledale, kakor bi pričakovale, naj jo opogumi in ji pomaga. Obrnila se je proti Kregeu.
Harmonikar se je pa okrenil proč.
To jo je namah zabegalo. Oče jo je potegnil Za roko. Sedla je med njega in ženina.
Hrastar se je prešerno vsedel za mizo. Po-tnežiknil je krčmarju in naročil kar Štefan vina.
Gostilničar je hitel streč. Kmalu je stalo vino na mizi. Hrastar je natakal. Pili so in si nazdravljali.
Medtem je godec vstal. Želel je neopažen oditi. Pa se je obrnil k njemu stari Hrastar in za-hreščal:
«Zaigraj nam kakšno veselo in poskočno! Godec si, zato sviraj! Naj zaplešeta ženin in nevesta! Mlada sta in lepa, kakor bi bila zrasla v enem dnevu!*
Ošabno je segel v žep in vrgel pred godca pest drobiža.
Kregec je molče vstal. Denarja ni niti pogledal. Vzel je harmoniko pod pazduho in hotel skozi vrata. ■•■■•i	: ij^ , i ;„
'«Hudič beraški! Še rad boš igral, pa ne boš Imel komu:> se	Boštjan,
«Tebi nikoli! Ne, morda ti tedaj zaigram, ko bodo pokopali tvojo baharijo. Vsakdo pride enkrat na vrsto*, se je odrezal mladenič in zaprl za seboj vrata.
«Čakaj, vrag!> je zarjul Boštjan in udaril s pestjo po mizi, da se je polilo vino. Hotel je za godcem. Stari ga je zadržal. Oba sta bila že pijana.
Cilka je sedela med njimi bleda in preplašena. Oče se je prisiljeno smehljal.
Krčmar je vse skupaj opazoval in komaj vidno kimal. Poznal je Kregca m Cilko. Všeč sta mu bila. A kaj mu mar! Vsi so njegovi gostje. Vsem mora postreči rad ali nerad. Pa bi marsikomu rajši pritisnil zaušnico ali „privoščil brco namestu dobre besede, saj jih je poznal in vedel, da spet kupčujejo za nevesto, ki se mu je smilila, kakor bi bila njegova lastna hči.
III.
Boštjan in Cilka sta bila že drugič oklicana. Kregec je vedel. Trpel je in si ni vedel pomagati. Nikomur ni potožil. Prej je po svatovišči-nah zabaval svate in pil samo zmerno. Zdaj je pričel vino kar vlivati vase. Hotel je pač pogasiti ljubezen in spomin nanjo. Toda ta ogenj se ne more kar tako pogasiti!
Godcu je vedno pogosteje vstajala Cilkina podoba v njegovi duši. Kjer je bil, povsod je slutil njeno bližino. Zadnji čas se mu je zazdelo, da je še tesneje združen z njo. Vsega je prevzela misel MUS PJOi Delal je kakor v hudih sanjah, iz katerih
se mora vzbuditi in zaživeti veselo in srečno življenje. Natanko se je spominjal, kaj je kdaj s Cilko govoril. Vse, kar mu je ona povedala, je oživelo v njem. Nikoli si ni mislil, da mu bosta vsaka njena kretnja in beseda tako ostali v spominu. Njena podoba se mu je vtisnila v srce lepša in resničnejša, kakor je bila tedaj, ko je še z njo govoril.
Najrajši bi pohitel k nji, jo objel in ji rekel: «Cilka! Kar sem ti zadnjič dejal, sem ti rekel le zavoljo tebe. Upal sem, da te ne bo potem oče mučil in da postaneš srečna!*
Toda, ali bo res srečna? Mar naj bo srečna z možem, kakršen je Boštjan, ki je puhloglavec,; domišljavec in pretepač? Ali ni on, Kregec, s tent zakrivil šele gorje, namestu da bi bil storil nekaj dobrega, kakor je nameraval? Ali bi ne bila Cilka srečnejša, če bi čakala nanj in molče trpela?
Žal mu je bilo, da ni prepustil vsega usodi* ki je v božjih rokah. Usoda bi pač ukrenila po svoje. Vendar neštetokrat bolje ukrene, kakor bi si človek mislil, čeprav je prvi mah razočaran in obupan. Kesneje spozna, da je bilo tako naj* bolje.	ff
Zadnji dan pred Cilkino. poroko je ležal Kre; gec pred domačo hišo ob vodi. Nič se mu ni ljubilo. Samemu sebi se je dozdeval živ mrlič, ki čuti, da je mrtev, a vendarle ve, da živi, da dela.-Obenem je spoznaval, da je njegovo delo nekaj praznega, brezpomembnega. ?	f Dalje prihodnjič-)

lovalo 25 poljskih tvrdk, ki predstavljajo najznačilnejše industrijske panoge bratske države.
Obiskovalcev je bilo okrog 96.000. Od teh je dopotovalo na podlagi sejtnskih legitimacij iz oddaljenejših krajev države, odnosno iz inozemstva približno 11.000 oseb. Inozemski posetniki so dospeli zlasti iz Avstrije, Italije, Nemčije, Madžarske, Francije, Anglije, Češkoslovaške in Poljske.
Trinajsti mednarodni vzorčni velesejem v Ljubljani bo leta 1933. v prvem tednu meseca junija. Od 3. do 12. septembra letos se bo vršila naša jesenska prireditev ^Ljubljana v jeseni*, v katere okrilju bo prirejenih več lepih posebnih razstav, ki bodo brez dvoma vzbudile veliko zanimanje.
Politični pregled
Po daljšem odmoru se je
spet sestal senat na seji v ponedeljek. Predsedoval je seji podpredsednik senata Antiparmakovič. Po odobrenem zapisniku so bili prečitani ukazj o ostavki ministrov dr. Šibenika in Preke in o imenovanju ministrov dr. Srkulja in Viktorja Pogačnika. Pred senatom je
osnutek zakona o pobijanju brezvestne špekulacije z življenjskimi potrebščinami.
Ta zakonski načrt se je izdelal na podlagi zakonskega načrta o pobijanju draginje, ki je bil svoječasno predložen narodnemu predstavništvu. Svrha zakona je že povedana v naslovu. Določila tega zakona hočejo preprečiti brezvestno navijanje cen za vse ono blago, ki je v vsakdanjem življenju potrebno.
Y Ženevi se pričenja zopet
razorožitvena konferenca. Angleški politiki upajo, da bo konferenca dovedla do končnega uspeha, in zatrjujejo, da je med .velesilami baje že dosežen sporazum, da se za več let ukine vsako oboroževanje in da se zniža sedanje stanje oboroženih sil. i Vprašnje vojnih dolgov in odškodnine se bo obravnavalo

na konferenci v Lausannf.
O teh dveh vprašanjih sta obravnavala te dni tudi angleški ministrski predsednik Macdonald in francoski ministrski predsednik Herriot, ki sta se sestala v Parizu. Oba se strinjata o tem, da Anglija in Francija ne moreta dovoliti, da se nemška vojna odškodnina kar enostavno briše. Oba državnika sta v teku razgovorov tudi prišla do prepričanja, da lausannska konferenca tega vprašanja ne bo mogla končno rešiti, ker je znižanje, odnosno brisanje vojnoodškodninskih (re-paracijskih) dajatev nerazdružno zvezano z vprašanjem vojnih dolgov.
Tega vprašanja brez sodelovanja Amerike ni mogoče rešiti.
Zato bo treba z reševanjem vojnoodškodnin-skega vprašanja, odnosno vprašanja vojnih dolgov Čakati do jeseni, ko se bo razčistil notranjepolitični položaj v Zedinjenih državah. Ker pa poteče 1. julija Hoovrov moratorij, sta se sporazumela Macdonald in Herriot tako, da se moratorij podaljša za šest mesecev, to je do konca letošnjega leta. Moratorij pa naj bi veljal razen za vojnoodškodninska plačevanja tudi za vojne dolgove.
Nova Papenova vlada v Nemčiji je že dala svoj prvi blagoslov
v obliki velikih novih davkov,
ki jih davkoplačevalci v teh težavnih časih ne bodo zelo veseli. Z novimi davki hoče nemška vlada pokriti proračunski primanjkljaj.
Iz Južne Amerike poročajo
o novem prevratu v Čileju.
Nova čilska vlada je proglasila komunizem za načelo državne ustave in je začela zaplenjevati inozemsko premoženje. Vse pa kaže, da tudi ta vlada ne bo trajnejša. Po vsem Čileju so veliki nemiri in prizadeti inozemci, ki jim zaplenjajo premoženje, tudi ne bodo mirovali. Angleška vlada je že opozorila čilske državne krmilarje, da bodo odgovorni za vsako škodo, ki bi nastala angleškim državljanom.
Sejmi
20.	junija: Bučka.
21.	junija: Moravče, Velike Lašče, Velika Loka, Marenberg (za živino), Ptuj (goveda in konji), Sv. T6maž pri Ormožu, Šmarje pri Jelšah.
22.	junija: Sevnica, Št. Jurij ob južni železnici (trg), Šoštanj.
24. junija: Ljubno v Savinjski dolini, Ribnica pri Kočevju, Konjice, Dernovo, Laško, Višnja gora, Rovte, Sv. Lenart pri Mariboru, Črmoš-njice, Mirna, Guštanj, Bohinjska Bistrica, Podsreda.
t - *
Tedenski tržni pregled
ŽIVINA. Na zadnjem sejmu v Slovenski Bistrici so plačevali: za vole od 3 do 5 Din, za te-lice do 4-50 Din, za krave pa 1-50 do 3 Din od kilograma žive teže.
KROMPIR. Starega krompirja že ni več mnogo. Na ljubljanskem trgu so mu cene od 1 do 1-50 Din za kilogram.
SADJE. Na ljubljanski trg počasi prihajajo domače češnje. Največ je na trgu bosanskih če-
šenj. Cene češnjam se gibljejo med 8 in 14 Din za kilogram. Ker pa je pričakovati vedno večjega dovoza, bodo cene kmalu znatno popustile. Gozdne jagode se prodajajo na ljubljanskem trgu po 8 Din za liter.
GOBE. Sveže gobe so se trgovale pretekli teden na ljubljanskem trgu po 10 do 12 Din za kilogram.
Cene tujemu denarju
Na zagrebški borzi smo dobili v v a 1 u t a h t 1 ameriški dolar za blizu 56 Din; v devizah: 100 nemških mark za 1326'83 do 1337'63 Din; 100 italijanskih lir za 287"57 do 289'97 Din;
1 ameriški dolar za 55 96 do 56'24 Din; 100 francoskih frankov za 221'31 do 222'43 Din} 5 100 češkoslovaških kron za 16656 do 167 42 Din.
Vojna škoda se je trgovala po 191 do 197 Din, investicijsko posojilo pa po 49 Din.
Kratke vesti
= Stanje hmeljskih nasadov. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu poroča: Vremenska razmere ob koncu meseca maja in v začetktj junija niso prijale hmeljskim nasadom, ker so pogoste padavine in neprestani južni vetrovi ovi-radi obdelovanje. Sedaj se bavijo hmeljarji z nadaljnjim privezovanjem trt, s čiščenjem vrst in tu in tam tudi že s prvim, lahkim nasipanjem. V zgodaj obrezanih nasadih je trta zrasla že do tri metre v višino. Rastlina je zdrava in brez škod-ljicev. Stanje nasadov se mora označiti kot neenako, vendar more ugodno vreme še popraviti zamujeno.
ARTIČE. V nedeljo 5. t. m. je priredil mladi artički Sokol prvi letni javni nastop. Vsi, ki so posetili to prvo sokolsko prireditev v Artičah, so bili prijetno presenečeni. Nihče ni verjel, da more komaj ustanovljeno društvo v tem kratkem času pokazati takšne uspehe. V tem zmislu je govoril tudi starosta brežiškega Sokola, br. Josip Zdolšek, ki je stavil mlade Artlčane za zgled vsem drugim društvom. Artičani pa se morajo v veliki meri njemu zahvaliti za vso njegovo pomoč, katero jim ob vsaki priliki nudi. Zelo mnogo pa* je žrtvoval in pripomogel k temu uspehu starosta domačega društva, br. Martin Rožman, sam, ki je, dal na razpolago vse, kar se je pri nastopu potrebovalo. Pod njegovim vodstvom artički Sokol lepo napreduje in vse kaže, da se bo sokolska misel vkoreninila tudi v Artičah. Za nastop sta pa pripravila članstvo vneta sokolska delavca na-i
n
Soteščan :
Trnjeua pot ljubezni
Povest iz starih časov.
Predstojnica se je oddahnila; od srca se ji je odvalilo težko breme. Začela se je priklanjati in zgovorno gostoleti. Zaročenca sta ji bila na mah odlična gosta. Razkazala jima je vse samostanske prostore in znamenitosti.
I K vozu, ki je stal zunaj pred izhodom, so ju spremile skoro vse redovnice, ki niso bile pri delu nujno zaposlene. Postavile so se v vrsto okrog voza kakor častna straža. Predstojnica je ob slovesu blagoslovila Mileno iu ji voščila srečno pot v novo življenje.
Zaročenca sta se med dolgo vožnjo mnogo pomenila. Milena mu je opisala dogodke strašnega večera. Povedala mu je, s kakšnimi občutki trpljenja je pisala oporoko. Odkrila mu je vso bolest, katero je občutila ob ločitvi od doma. Globoko je vzdihnila ob spominu na dolgotrajno vožnjo, ko ni vedela, kje in kj.ko se bo končala.
Zaročenec ji ni mogel dopovedati, kako se je prestrašil, ko je prejel usodno poročilo. Takoj se je odpravil na pot, srce mu je od groze trepetalo. Kratke vrstice niso namreč vsebovale drugega kakor vabilo, naj se takoj povrne. Strašne slutnje so mu razburjale domišljijo.
«Uboga Hilda!* mu je Milena pretrgala besedo. «Ali se ni morda tudi njej kaj žalega pripetilo ?»
cMrla je od žalosti in bolečine. Obljubil sem, da te bom našel, kar jo je čudovito pomirilo.>
«Ali je poznala našemljence, ki so nama pro-vzročili toliko strahu in bridkosti ?»
«Njen opis se je točno ujemal. Jasno pa se ni hotela izraziti, ker se je bala posledic. Srečno naključje pa je razbilo maščevalne grožnje...>
«Zlobnik!> se je zgražala nad vitezom. «Ali bo zdaj obžaloval svojo zmoto? Sramoval naj bi se in skril pred poštenim svetom ...*
cTukaj smo ga prehiteli.,, V celici na Višavju se pokori...»
cVitez zaprt?> To jI je bila nepričakovana novica. «Ali je priznal svoje roparsko dejanje ?>
«Predrznik te je prišel obiskat. Tako nas j^ hotel preslepiti z zvijačo, a se je ujel v zankOj Prijeli smo ga in shranili v ječi. Divje se nam je upiral in ni maral priznati.*
«Kako pa si izvedel?* ni mogla razumeti« «Kdo ti je pokazal pot v gorovje?*
«Tudi jaz sem uporabil zvijačnost.* Pripove-* doval ji je, kako se je preoblekel in odšel kot berač na Aržišče. Ker se je znočilo, je prosil prenočišča. Hlapci so ga sprejeli v hlev na slrfmo. Vlegel se je in navidezno zaspal, medtem pa pazljivo poslušal, kaj se menijo hlapci v višavskem dogodku.	i
Ko so utihnili, se je prebudil. Tedaj so ga začeli ogovarjati in vpraševati. Poizvedovali so, ali zna čarati, kar je zanikal. Priznal pa je, da ve-dežuje, ter jim je odkrival bodočnost. Pravil jim je o sreči, po kateri hrepeni srce slehernega Zemljana. Tako je pridobil grajskega voznika, da mu je pokazal pot do gorskega samostana.
Vozniku se Milena ni mogla dovolj zahvaliti. Sprejela ga je za prvega služabnika na Višavju. Tako se je uresničilo prerokovanje njenega re-
čelnik br. Karel Grabelšek in načelnica s. Vida 'Hiršmanova, ki sta bila ob vsaki priliki na raz-ipolago članstvu v telovadnici. Velike odgovornosti se je zavedalo napram društvu članstvo samo, ki je storilo vse, da bi se ta društvena prireditev obnesla čim bolje. I BREGANA. Sokol v Bregani, ki že deset let z uspehom širi sokolska misel v okolici, bo na slavnosten način proslavil desetletnico obstoja.
to svrho priredi v nedeljo 19. t. m. javni nastop. Sodelovala bodo tudi ostala sosedna in pa (bližnja društva. Mnogo pride Sokolov iz Zagreba !s svojo godbo. Tudi sokolska konjiča, ki bo na feelu sprevoda, pride ob pol 15. z Jesenic. Društva [iz Posavja morajo biti najpozneje ob pol 15. na ^Jesenicah, kjer se priključijo sprevodu, ki se od jtam vrne v Bregano. V soboto zvečer bo pa itaklada.
K
ij DOLENJI LOGATEC. Vrli naš sokolski tajnik ibr. Kenda Miha nas v kratkem zapusti. Huda mam je ta ločitev, ker se je br. Kenda ves čas ;iidejstvoval pri Sokolu vztrajno in nesebično. »Kako je bil priljubljen, je pokazal prav prijeten [družabni poslovilni večer v Sokolskem domu. Obilo sreče Ti želimo na Tvojem novem mestu! f—■ V nedeljo 19. t. m. priredi Sokol javni telovadni nastop. Pričetek ob 4. uri popoldne. Po inastopu veselica s plesom. Pridite vsi prijatelji Sokola na to prireditev!
LJUBNO V SAVINJSKI DOLINI. Zveza agrarnih interesentov v Ljubljani sklicuje po [svojem odborniku Francu Purnatu, kovaču iz jSmartnega ob Dreti, zbor v nedeljo dne 19. t. m. ^dopoldne na Ljubnem na glavnem trgu. Govorili fbodo med drugimi tudi narodni poslanci o važnih jzadevah agrarnih interesentov. Sprejeli se bodo tudi primerni sklepi. Pridite!
MALA NEDELJA. Tukajšnje gasilno društvo je priredilo v nedeljo 5. t. m. prvo tombolo, ki je v vsakem oziru dobro uspela. Zbralo se je veliko število domačinov in občinstva iz sosednih krajev. Seveda je vse mikal glaVni dobitek, to je kr iva. Tokrat je usoda pravo zadela: Kravo je dobila vdova Vargova, ki žival res potrebuje. Gasilno društvo je dobilo lep prispevek za odplačilo dolga na brizgalni in za nabavo novih gasilnih cevi. Zal je bila prosta zabava prekinjena po po-ž.aru, ki je skoro vpepelil Razlakovo domačijo v Drakovcih. Gasilci so bili takoj na licu mesta ter so rešili, kar se je rešiti dalo. Isto noč je gorelo tudi v tomaževski, križevski in kapelski župniji. Preteklo nedeljo zjutraj je bil ogenj v Morav-skem vrhu in v Bolehnecih. Spričo tako množe-čih se požarov imajo gasilci vedno dovolj posla.
MALA NEDELJA. Sokolska četa priredi na Petrovo 29. t. m. ob 15. v društvenem domu vidovdansko proslavo. Uprizorita se krasna otročka igra «V boj za mamico* .in narodna igra ,<-Krst Jugovičev*. Vstopnina bo zelo nizka, tako da si bo lahko vsakdo ogledal to lepo prireditev. Vabljena tudi bratska sosedna društva!
MOZIRJE. Trg Mozirje v lepi Gornji Savinjski dolini se pridno pripravlja na sokolski praznik. V nedeljo 26. t. m. bo mozirski Sokol praznoval svojo petdesetletnico. Mozirski Sokol je drugi najstarejši slovenski Sokol in ima za seboj pestro zgodovino narodnostnih bojev, velike požrtvovalnosti in zgledne narodne zavednosti. Mozirje je bilo prava narodna trdnjava, ki je zajezila nemško prodiranje v Gornjo Savinjsko dolino in v" planinski svet okrog Logarske doline. Mozirje je že od nekdaj priljubljen cilj izletnikov, katerim nudi mnogo užitkov v prelepi planinski pri-rodi. Proslava petdesetletnice Sokola se bo vršila na lepem in senčnatem prostoru -v tako zvanem mozirskem parku ob Savinji tik trškega kopališča. Mozirski Sokol vabi brate in prijatelje k lepi proslavi, za katero se že sedaj z vso vnemo vršijo priprave.
OSELICA V POLJANSKI DOLINI. Redkokdaj se sliši kaj iz našega kota, vendar se kljub obstoječi krizi gibljemo. Zaradi skoro popolnega zastoja v lesni trgovini je zelo malo prometa na cesti. Težave v lesni trgovini hudo občutijo gozdni posestniki in delavci, ki so druga leta dobili lep denar za les in si s tem prislužili sredstva za vsakdanje potrebe. — V preteklem letu se je otvorila v Stari Oselici enorazredna osnovna šola v poslopju, ki je lepo prenovljeno in v katerem se je tudi napravilo stanovanje za upravitelja. — V Sovodnju je pa postavil Sokol svoj dom tik ob meji. V domu se nahaja tudi en razred osnovne šole, ker tam še ni šolskega poslopja, za kar se pa tudi že zbira sklad. — V letu 1926. porušena cesta Trebija—Fužine je sedaj nanovo prav solidno zgrajena, tako da bo kljubovala lahko še hujšim poplavam, kakršne so bile leta 1926. — Naš občan Matevž Eržen je otvoril redno dnevno avtobusno vožnjo do Sovodnja. Iz Sovodnja odhaja avtobus zjutraj ob 5-22 in ima zvezo z vlakom na obe strani: v Ljubljano in na Gorenjsko, zvečer pa vozi od zadnjega vlaka, to je okrog 20., s postaje v Škofji Loki in prihaja v Sovodenj ob 21-30. Ker je podjetnik tudi cene znatno znižal, se vabite, da se avtobusa ob priliki potovanj poslužujete in s tem omogočite redno vzdrževanje te avtobusne proge. — Letina kaže še precej dobro. Posebno krme se obeta mnogo. Sadno drevje je močno cvetelo, a mu je dolootrajno deževje zelo škodovalo.
SOVODENJ. V soboto 11. t. m. je preminil v ljubljanski bolnišnici po kratki bolezni na želodcu g. Vinko Bašelj, posestnik iz Koprivnika. Pokojnik je bil član tukajšnjega Sokola in Mlekarske zadruge. Zapušča bolebno ženo in tri male otroke v starosii od enega do štirih let. Sosedje, sorodstvo in okoličani, priskočite na ponng ubogi vdovi in malim sirotam! — Tukajšnji Sokol je priredil v nedeljo 12. t. m. igro v štirih dejanjih «Naša kri*. Prireditev je bila za sedanje slabe čase še dobro obiskana.
STRANJE. Ustanovitev krajevnega odbora JRKD za občine Stranje, Županje njive, Bistričico in Črno se je izvršila na občnem zboru v Stranjah. Na zboru je, toplo pozdravljen, poročal poslanec g. Cerer in opominjal volilce, naj ne verjamejo mračnim ljudem, ki širijo lažne vesti in izkušajo preslepiti narod. Pozival je volilce, naj se z vso odločnostjo oklenejo nove vsedržavne stranke, ki izkuša v svoji sredi združiti vse delovne sile našega naroda brez ozira na prejšnjo strankarsko pripadnost. Po govoru predsednika sreske organizacije JRKD, veterinarskega svetnika g. Rauterja, ki je v lepih besedah osvetil naš gospodarski položaj, se je izvršila volitev odbora, ki je sestavljen takole: predsednik posestnik Franc Koritnik iz Stranj, podpredsednika posestnik iu župan iz Bistrice Zamijen in posestnik in župan Franc Ramšak iz Črne, blagajnik lito-graf Rudi Rode iz Stranj, tajnik pa Janko Humar iz Stranj.
STRAŽIŠČE PRI KRANJU. Sokolska župa kranjska, ki šteje v svojem okrožju 34 včlanjenih edinic, si je izbrala letos Stražišče za svoj XVII. redni letni zlet, da pokaže uspeh napredka in dela v preteklem letu. Za to prireditev je že sedaj v Stražišču veliko zanimanje in se vršijo z veliko požrtvovalnostjo pridnih članov in članic raznovrstna dela na prostorih za telovadbo in za narodno zabavo. Za zlet je po vsem Gorenjskem veliko zanimanje in so se že zdaj prijavile skoro vse včlanjene edinice, tako da bo Stražišče, ki leži ob vznožju Šmarjetne gore in v neposredni bližini postaje v Kranju, lahko pozdravilo v nedeljo 19. t. m. preko 2000 sokolskih gostov. Pri celodnevni prireditvi bosta igrali godba dravske divizije iz Ljubljane in gasilska godba iz Šenčurja. Sokoli se bodo zbirali že zjutraj po prihodu vlakov na telovadišču in bodo nato skušnja za popoldanski nastop. Ob 11. bo velik sprevod po vasi. Vabijo se tudi kmečki fantje in dekleta iz vse Gorenjske, da nastopijo v sprevodu in popoldne pri narodni zabavi v narodnih nošah. Popoldne ob 15. bo javna telovadba, nato pa narodna zabava. Vabimo vse Sokole in prijatelje sokol-stva, naj se v največjem številu udeleže te velike sokolske prireditve, posebno še, ker je zelo ugodna železniška zveza in je zletišče oddaljeno od železniške postaje v Kranju samo deset minut. Pridite!
SV. KRIŽ PRI KOSTANJEVICI. Sokol priredi 19. t. m. nastop na vrtu br. Kodriča. Pokazati hoče na ta dan, kaj zmoreta resna volj« in neumorno delo. Imamo dosti nasprotnikov, ki na vse mogoče načine ovirajo naše delo. Da bi nam onemogočili nastop, so nam celo ukradli drog. Okoliška bratska društva vabimo, naj se udeleže našega nastopa. Po nastopu prosta zabava. Igrala bo godba iz Krškega.
SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH. Krajevna protituberkulozna liga bo imela letni občni zbor 19. t. m. ob pol 10. uri. Pridite!
šilca, ki mu je napovedal sijajno bodočnost. Boljšega darila mu ni mogla nakloniti.
Dolina, po kateri sta se vozila, se je čedalje bolj širila v ravnino. Prispela sta na ozemlje vipavske graščine. Bela uglajena cesta je zavila med travnike in njive. Delavci na polju so spoznali Mileno ter jo ubrali za vozom. Od vasi do vasi se je širila vesela novica.
Na gričku pred graščino se je zbirala množica, ki je prihitela po bližnjicah, dočim se je voz po ovinkih dalje časa zamudil. Dekleta so natrgala cvetja in ga nasula po dvorišču.
Vzgojiteljica Hilda ni mogla dočakati prihoda svoje ljubljene varovanke. Vsa srečna ji je pohitela nasproti. Svidenje je bilo prisrčno in gen-Ijivo. Obe sta jokali od veselja.
Drugo jutro se je vršila v grajski kapelici slovesna zahvala za čudežno rešitev. Ta dan je počivalo vse hudo delo. Srca hvaležnih podlož-nikov so se topila v skupnem praznovanju. !■ Tretji dan je bil namenjen vitezu, zaprtemu v grajski ječi. Adolf mu je hotel izprašati vest ter ga oddati najvišjemu sodišču.
Ječa, kamor so ga zaprli, pa je bila prazna. Viteza so namreč njegovi pajdaši hitro pogrešili. Izginil je tudi voznik z neznanim beračem. To se jim je videlo sumljivo; osobito še, ker so našli na ograji na oni strani gozda beračevo berglo in ponošeuo obleko. Beriči so ga pričeli iskati. Vohun' je odšel preoblečen na Višavje.
Ponoči se je oprezno približal graščini. Posrečilo se mu je iztakniti okno vitezove ječe. Z močnim drogom je razdrl omrežje" in oprostil jetnika. Vitez se je veselil prostosti, a njegovo veselje ni trajalo dolgo časa. Izvedel je, da se je vrnila Milena. Voznik se mu je izneveril, izdal je njeno bivališče. Vedel je, da ga čaka pravična kazen.
Zlobnik je slutil, da bo ovaden na najvišjem mestu. To ga je gnalo v obup in žalost. Podnevi se ni več upal pokazati. Hodil je s puško po temnih gozdih in streljal divjačino. Šele ponoči se je priplazi! domov v graščino. Tedaj se je napil in nažrl. Zaspal je kai ob mizi ali v naslanjaču.
Ko se je nekega večera vrnil iz gozda^ je našel na mizi pismo, katero mu je dostav il sel s pozivom, naj se nemudno odzove najvišjemu ob-
lastvu. Vabil ga je sodni zbor, kateremu je bil obtožen zaradi nasilstva. Umiti je moral viteško čast, omadeževano z zlobnim dejanjem. Pravica je zahtevala zadoščenje.
Vitez je škrtnil z zobmi in raztrgal pismo. Vzel je puško in planil v noč kakor zver, kadar jo odženejo od plena. Od takrat se ni več vrnil.
Nihče se ni brigal za njegovo usodo.
*
Na Višavju je minilo razkošno ženitovanje. Ženili Adolf in nevesta Milena sta se poslavljala od odličnih svatov, ki so prispeli od blizu in daleč s čestitkami in z darili. Slavnostna dvorana je bila okusno olepšana. Vse okrasje pa je pre-sezalo srce, ovito z bodečim vencem. Darilo vzgor jiteljice Hilde je spominjalo ljubeča nova poro-čenca na mučno in bridkosti polno trnjevo pot ljubezni. V globokem gozdnem prepadu pa je ležalo truplo s prestreljeno glavo. Vitez Oton si je v obupu in strahu pred obsodbo vzel življenje.
Konec.
^ SV. MARTIN NA POHORJU. Dne 8. t. m. se
je vršil občni zbor gasilnega društva, katerega sta se udeležila župni načelnik g. Pfeifer in načelnik iz Slovenske Bistrice g. Podhraški. Na zboru je bil izvoljen nastopni odbor: Anton Podvršnik, šolski upravitelj, načelnik; Rudolf Strnad, učitelj, podnačelnik; Leopold Vorša, trgovec, tajnik; Ivan Koren, gostilničar, blagajnik; odborniki: Alojzij Zigart, Anton Pliberšek, Pavel Pod-vršnik, Josip Plečko in Jurij Podvršnik. V društvo se je sprejel tudi tukajšnji tamburaški zbor s kapelnikom g. Francom Bruslom. Občinstvo je z navdušenjem sprejelo obnovitev društva in mu želi lepega razmaha. — Dne 3. t. m. smo dobili provizorja g. Alojzija Zdolška v nadomestitev za župnika g. Franca Sinka, ki je odšel k Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Župljani so slovesno sprejeli g. provizorja pred slavolokom pri žup-nišču s tamburaškim zborom na čelu. G. dušnega pastirja so pozdravili šolski upravitelj g. Anton Podvršnik, trgovec g. Leopold Vorša in vodja pomožne pošte g. Martin Motaln, posestnik in načelnik posojilnice v Šmartnem. G. Zdolšek se je prisrčno zahvalil za lep sprejem.
SV. TROJICA V SLOVENSKIH GORICAH. Dne 5. t. m. se je vršil javni nastop tukajšnje sokolske čete. Vreme, ki se je vse dopoldne ku-jalo, se je popoldne, kakor da se raduje sokol-skega praznika, izpremenilo v najlepši dan in skozi trg, ki\je bil ves v zastavah, je zavalovil v silnem navdušenju sprevod naših Sokolov in onih, ki so prihiteli k nam iz vseh krajev Slovenskih goric. Na okrašenem prostoru pri br. Golobu so naši Sokoli pokazali, kaj zmore vztrajno delo. Vse telovadne točke so izvajali vsi oddelki brezhibno in ob splošnem odobravanju gledalcev. Z zadoščenjem opažamo stalno napredovanje Sokola in poglobljeno razumevanje sokolske in jugoslovenske misli. Slovenske gorice res govore vedno odločneje in glasneje. — Povedati še moramo, da js zapustil naš kraj vrli sokolski delavec br. Golež, šolski upravitelj, ki je bil premeščen v Št. Ilj. Želimo mu tudi na novem mestu mnogo uspeha. Posle šolskega upravitelja pri Sv. Trojici pa je prevzel br. Golob, prav tako vnet delavec pri sokolstvu.
članov odsekov, razgovor o smernicah dela banovinske organizacije v splošnem in slučajnosti. Navodila glede potovanja v Celje prejmejo odborniki v prihodnjih dneh. Začasno banovinsko tajništvo.
*	Kraljica in kraljeviči na Bledu. V soboto je prispela na Bled Nj. Vel. kraljica s prestolonaslednikom Petrom in kraljevičema Tcmisla-vom in Andrejem. Na Bledu ostanejo kakor vsako leto preko poletja.
*	Br. Kramer namestnik ministrskega predsednika. S kraljevim ukaz mi je imenovan za namestnika ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Albert Kramer, minister za trgovino in industrijo, ker je ministrski piedsednik dr. Marinkovič na čelu našega odposlanstva odpotoval v Lausanno na konferenco.
' * Čestitke ministra dr. Kramerja^k 501etnici slovenske Ljubljane. Ob proslavi SOletnice izvolitve prvega slovenskega župana v Ljubljani je poslal minister za trgovino in industrijo gospod dr. Albert Kramer ljubljanskemu županu gosp. dr. Pucu naslednjo brzojavko: «S teboj in z vsemi našimi dragimi Ljubljančani se iskreno veselim proslave pomembnega dne, ko je naša Ljubljana volila pred 50 leti svojega prvega slovenskega župana in je s tem otvorila pot h krasnemu prosvetnemu in gospodarskemu napredku. Dr. Albert Kramer, ljubljanski poslanec.*
*	članom banovinskega odbora JRKD. Po nalogu začasnega predsedništva banovinske organizacije JRKD sklicujemo I. sejo banovinskega odbora, izvoljenega na banovinski skupščini 5-1, m., za nedeljo 19. t. m. ob 11. v Celju v dvorani Celjskega doma. Dnevni red: otvoritev, poročili ministrov dr. Alberta Kramerja in Ivana Puclja, konstituiranje predsedništva banovinske organizacije," volitve predsednika, podpredsednikov, blagajnika in poročevalcev in imenovanje tajnika, predlog tajništva glede področja odsekov in volitve
Dr. lanko Pihlar
specijalist za notranje bolezni
(Tlaribor, Prešernoua ui. št. Z
orčinira nadalje rečno usak delounifc od 8. do 32. ure dopoldne in od Z. do 4. ure popoldne.
Db nedeljah in praznikih ne ordinira.
*	Francoski solunski bojevniki v Sloveniji. Z
beograjskim brzim vlakom jo prispela v ponedeljek zvečer iz Zagreba v Ljubljano skupina bivših francoskih bojevnikov, ki so se bili borili ramo ob rami s srbsko vojsko in jugoslovenskimi dobrovoljci na solunski fronti. Dragi francoski gostje so bili že več dni na potovanju po Jugoslaviji. Povsod so bili sprejeti nad vse prisrčno. Tudi Ljubljana jih je pozdravila iskreno ter jim na ta način izrazila svojo zahvalo za njihovo sodelovanje v bojih za naše osvobojenje. Na trgu pred postajo se je zbralo več tisoč ljudi, peron pa so napolnili predstavniki društev in zastopniki oblastev. Prisotni so bili poleg drugih pod-ban g. dr. Pirkmajer, divizijski general g. Ilič, komandant mesta general g. Popovič, župan g. dr. Puc, zastopniki Glasbene Matice, strelske družine, dobrovoljcev in drugi. Posebno v velikem rtevilu so se zbrali člani ljubljanskega oficirskega zbora. Ko je pri vozil brzi vlak na postajo, je vojaška godba zaigrala francosko narodno himno, občinstvo pa je pozdravilo francoske borce z živahnimi klici «2ivela Francija!* Dobrodošle goste je pozdravil župan g. dr. Puc v imenu Ljubljane, nato pa sta jih nagovorila g. Jeras v imenu dobrovoljcev in g. dr. Zirovnik v imenu Glasbene Matice. Pevski zbor Glasbene Matice, ki je užival na svoji turneji po Franciji vsestransko podporo organizacije bivših solunskih bojevnikov, je pozdravil v Ljubljano došle člane te organizacije s pesmijo «Slovenec, Srb, Hrvat*. Zastopnik francoskih bojevnikov se je iskreno zahvalil za lepi sprejem. Ko so gostje v spremstvu ljubljanskih predstavnikov stopili iz postajnega poslopja, jih je tam zbrana tisočglava množica pozdravila z viharnim vzklikanjem. V torek so si gostje ogledali Ljubljano in opoldne položili venec pred spomenik Ilirije. Proti večeru pa so se odpeljali skozi Kranj na Bled, kjer so bili enako prisrčno sprejeti.
*	LTstanovitev odseka za mesta in trge v Županski zvezi. Ob priliki proslave polstoletnice slovenskega županstva v Ljubljani se je vršila 10. t. m. na ljubljanskem magistratu slavnostna seja Županske zveze, katere so se udeležili zastopniki mestnih in raznih drugih večjih slovenskih občin. Namestu odsotnega predsednika je zborovalce pozdravil ljubljanski župan g. dr. Puc, ki je orisal zgodovino osamosvojitve slovenskih občin. O delovanju Županske zveze je pbročal tajnik g. dr. Fux. Lani septembra se je vršil zbor občinskih uprav mest in trgov, na katerem je bila sklenjena ustanovitev zveze mest in trgov. Sklep so prehiteli razni dogodki in tako je prišlo do ustanovitve splošne županske zveze, ki pa je bila tudi nujno potrebna za naše razmere. Prav tako pa je tudi potrebno, da imajo mesta in trgi v okrilju Županske zveze svoj odsek, ker imajo mestne in trške občine posebne naloge in tudi posebne dolžnosti. Županska zveza je na odločilnih mestih zastopala mnogo zadev, pri katerih so prizadete vse občine, olajšano pa bo delo, ko bo odsek mestnih in trških občin sporazumno med zastopniki vseh občin iznašal za mesta in trge posebno važne zadeve, ki jih bo potem lahko celotna zveza zastopala še z večjim uspehom. Za ustanovitev odseka mest in trgov je bilo že vse pripravljeno in tako so bile lahko takoj izvedene volitve načelništva, ki ga sestavljajo: načelnik
dr. Dinko Puc, I. podnačelnik mariborski podžupan Golouh, II. podnačelnik vrhniški župan lekarnar Hočevar, III. podnačelnik pa župan Dro-fenik. Odbor sestavljajo Celje, Kranj, Sevnica, Radeče, Mozirje, Kamnik, Murska Sobota, Trbov-. lje, Kočevje in Črnomelj, namestnike pa Novo mesto, Ptuj, Jesenice, Škofja Loka in Konjice. \
*	laOletnica rojstva ljubljanskega škofa Wolfa je bila 14. t. m. Anton Alojzij Wolf se je rodil 14. junija 1782 v Idriji, kjer je bil njegov oče Gašper rudniški uradnik. V duhovnika je bil posvečen v Ljubljani 15. decembra 1804. 27. februarja 1824 je zasedel ljubljansko škofovsko sto* lico in jo vladal krepko in m^dro celih 34 let. Škof Wolf je ustanovil v Ljubljani Alojzijevišče, v katerem se vzgojuje velike število dijakov za duhovnike. Wolf je ljubil svoje rodno mesto in pomagal Idrijčanom, kjer j" mogel. Mestni cerkvi je zapustil svoj najlepši omat, hvaležni Idrijčani pa so mu vzidali v cerkev marmorno spominsko ploščo. Umrl je 7. februarja 1859. Na stroške škofa Wolfa je izšel veliki nemško-slovenski slovar 1.1860., ki ga je uredil Cigale, doma s Črnega vrha nad Idrijo, in pa slovensko-nemškl slovar 1.1894./1895-, ki ga je uredil profesor Maks Ple-teršnik.
*	Smrt zaslužnega hmeljarja. V Drešinji vasi pri Petrovčah v Savinjski dolini je umrl 7. t. m. zvečer, zadet od srčne kapi, v 62. letu starosti splošno znani in spoštovani veleposestnik gospod dr. Martin Š r i b a r. Pokojnik se je v mladih letih po končanih pravnih študijah posvetil sodniškemu poklicu in je v tem svojstvu sir žil pri sodiščih v Celju, Šmarju pri Jelšah in Kozjem. Pred svetovno vojno je stopil v pokoj in se je s soprogo Terezijo posvetil svojemu veleposestvu v Drešinji vasi in v Kasazah. Z vso vnemo se je zlasti bavil s hmeljarstvom in s~!ošno znano je, da je bil njegov hmelj vedno med najlepšimi in da so se zanj vedno živo zanimali domači kakor tudi inozemski kupci. Hmeljarsko društvo za Slovenijo v Žalcu je štelo pokojnika med svoje za hmeljarstvo najdelavnejše oc bornike. Svojim so-občanom je vedno rad pomagal z nasveti, dostikrat pa tudi gmotno. Pokojnik je bil velik prijatelj šole in šolske mladine, za katero je dostikrat daroval znatne zneske. Podpiral je vneto tudi kmetijsko nadaljevalno šolstvo, za katero je vedno kazal izredno zanimanje. Sokol v Petrovčah kakor tudi gasilna društva v Drešinji vasi, Arji vasi in Levcu so izgubili z njim zvestega člana' in velikodušnega podpornika. Blagega pokojnika bomo pogrešali vsi, ki smo ga poznali kot človekoljuba in nesebičnega prijatelja. Naj mu bo lahka domača žemljica, ki jo je ljubil res z vso svojo dušo, žalujoči soprogi in ostali rodbini pa izrekamo naše iskreno sožalje!
*	Smrt matere mučenice. V Ljubljani je za vedno zatisnila od trpljenja izmučene oči ga. Marija L u n d e r, mati pokojnega tiskarskega strojnika Rudolfa Lundra, ki ga je med demonstracijami proti Avstriji v septembru leta 1908. ustrelilo podivjano avstrijsko vojaštvo skupno z njegovim tovarišem dijakom Adamičem. Pokojna Marija Lundrova je bila vzor slovenske mater^ mučenice. Z možem Gašperjem, ki je umrl pred devetimi leti v Škofji Loki, je vzgojila osem otrok v narodnem duhu. Usoda jo je pa neusmiljeno tepla. Preživela je šest svojih otrok, ki so morali v prerani grob. Ostala sta ji samo še sin Drago, ki je višji računski svetnik v pokoju in živi v Ljubljani, in hčerka Marija, ki je pa poročena v Ameriki. Po moževi smrti ji je bil sin Drngo edina opora.. Bodi muČenici materi ohranjen blag spomin !
*	Bivši kranjski deželni predsednik baron Schwarz ja umrl. V nedeljo je umrl v Gradcu predzadnji kranjski deželni predsednik baron Teodor Schwarz, ki je bil za svoje usluge v avstrijski upravni službi, in to zlasti za one, ki si jih je pridobil v dobi svojega službovanja v Trstu in pozneje v Ljubljani, od cesarja pomaknjen v plemiški stan kot «Freiherr von Karsten». V Ljubljano ie prišel iz Trsta in je fu služboval že v dobi, ko je naš živelj začel trgati tudi gospodarske vezi, v katere ga je oklepal tuji jarem. Ob
Septembrskih krvavih dogo kih 1908. je že bil deželni predsednik. V avst ijskih odločilnih krogih je veljal za odličnega upravnga uradnika. Ko je barona Schwarza med vojno zamenjal grof Attems, zadnji avstrijski deželni predsednik na Kranjskem, je Schvvarz ostal še dalje v Ljubljani, kjer je imel svojo vilo. Po prevratu pa se je preselil v Avstrijo in kesneje prodal tudi svojo jjvilo, v kateri je danes italijanski generalni konzulat.
*	Sezonsko izboljšanje zaposlenja v Sloveniji.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani je sestavil podatke o gibanju članstva v mesecu maju. Kakor znano je število povprečno zavarovanih članov od lanskega avgusta stalno nazadovalo, in sicer do marca. Zadnja dva meseca pa Se je zaradi sezonskega oživljanja poslov zopet nekoliko povečalo, vendar pa je primanjkljaj članstva v primeri z ustrezajočim mesecem zadnjega leta še vedno prav visok. Od najuižjega stanja v marcu letos se je število članov OUZD povečalo za skoro 7000 na 79.970, vendar pa je tudi druga leta v teh mesecih opažati slično naraščanje. V maju je bila povprečna dnevna zavarovalna mezda za 1-76 Din (v aprilu za 1-54 Din) nižja kakor lani v maju in je znašala 24-87 Din. Skupna dnevna zavarovalna mezda pa je v maju znašala 1,988.500 Din in je bila za 585.000 Din nižja kakor lani v maju (v aprilu za 528.000 Din, v marcu za 446.000 Din in v januarju za 875.600 Din). Znaten padec dnevne zavarovane mezde je posledica skrčenega števila članov in padajočih mezd.
*	Važno opozorilo staršem. Banska uprava razglaša: Starši, ki žele vpisati otroke v prvi tazred srednje šole, se opozarjajo, da se bodo višili sprejemni izpiti v juniju od 23. t. m. dalje. Za sprejemni izpit je vložiti pri ravnateljstvu zavoda od 20. do 23. t. m. prošnjo, opremljeno z izpričevalom osnovne šole in z rojstnim listom in kolkovano s 5 dinarji. V avgustu, odnosno jeseni, ne bo sprejemnihi izpitov. Tudi oni morajo opraviti sprejemni izpit, ki hočejo opraviti privatni izpit za prvi razred.
*	Banovinski prispevek za nabavo gnojišč. Kdor želi napraviti gnojišče in gnojnično jamo v zvezi z odtokom gnojnice iz hleva in svinjaka s prispevkom banovine k nabavnim stroškom cementa, naj se oglasi pri pristojnem sreskem kmetijskem poročevalcu, kjer dobi vsa potrebna pojasnila. Prošnje, ki se vlagajo neposredno pri bf.nski upravi, se ne morejo vpoštevati.
*	Odkritje zanimivih predmetov. V bližnji Okolici Dobove so že večkrat naleteli pri prekopavanju, oranju ali pa izkopavanju peska na starinske predmete, ki dokazujejo, da je bilo nekdaj V teh krajih prav živahno življenje. Pred kratkim je našel neki posestnik pri izkopavanju peska poleg človeških okostij stare sulice, meč in ueko pripravo, o kateri se ne ve, kakemu namenu je telužila. Prav blizu dotičnega mesta sta bila naj-Idena dva novca, katerih eden je menda bizantinskega, drugi pa baje turškega izvora. Tudi sledi brazd v bližnjem gozdu pričajo, da je bilo nekoč v tem kraju večje naselje, ki so ga najbrže taniičile vojne vihre, divjajoče preko teh krajev. Posebno mnogo starinskih predmetov, zlasti starega denarja, so našli svoječasno okoli vasi Ri-gonc, kjer so dobili tudi plošče z raznimi napisi. jVse te plošče pa so se razbile, ker niso prišle v prave roke, dočim se je denar porazgubil med ljudmi, ki seveda nimajo smisla za njegovo zgodovinsko vrednost. Dobro bi bilo, če bi nam mogel kak zgodovinar ali starinoslovec podati zgodovino našega kraja, kar bi prav lepo služilo pri domoznanskem in zgodovinskem pouku na domači soli.
*	«0dmevi slovanskega sveta.» Pred kratkim Je izšla druga knjiga «Odmevov slovanskega sveta* (pod uredništvom Radivoja Peterlina-Petru-ške). Knjiga je združila 55 pesnikov, pisateljev in likovnih umetnikov, ki so prispevali svoje najboljše reči. To je nadvse redek in razveseljiv pojav, ki ga bo javnost pozdravila z zadovoljstvom in zadoščenjem. Vsebina je pestra in zanimiva, do obliki pa knjiga, obsezajoča osem tiskovnih
pol in obilo slik, dokazuje, da je založništvo žrtvovalo največ, kar je moglo, za dobro uspevanje te revije. «Odmevi* so s pridevkom «slovanskega sveta* dobili možnost, da se razširijo po svoji vsebini in postanejo glasniki slovanske kulture. Knjiga, ki je celota zase, stane 30 Din in je na razpolago v knjigarni Učiteljske tiskarne. Pri naročilu se poslužite navadne dopisnice. V drugih knjigarnah in kioskih stane knjiga 40 Din.
*	Koroške novice. V Radišah so pokopali bivšega župnika na Gošovem g. Frančiška Holca. Pred leti so ga operirali na slepiču, in od tistega dne si ni več opomogel. Naposled se je moral dati ponovno operirati, a je pri operaciji umrl. Pokojniku je tekla zibelka na Češkoslovaškem, na Koroško pa je prišel leta 1880. Pastiroval je po raznih župnijah ter je bil med Slovenci zelo priljubljen. Po nesrečnem plebiscitu na Koroškem so ga volkswehrovci v Grebinju aretirali, naložili na voziček in ga vlačili po grebinjskem sejmišču sem in tja. Župnik g. Holec je bil pravi krušni oče siromakov, pomočnik in svetovalec gospodarjem in velik prijatelj otrok. Njegov pogreb je pričal, koliko spoštovanja je užival v javnosti. Z njegovo smrtjo je nastala v vrstah koroške slovenske duhovščine občutna vrzel, ki jo bo hudo zapolniti. — V Bilčovasi so se nedavno vršile volitve župana in je bil z večino glasov izvoljen dosedanji slovenski župan g. France Kru-šic iz Velinje vasi. Občina Bilčovas je popolnoma v slovenskih rokah. — Koroški Nemci pridno pospešujejo ponemčevanje Koroške. Otvorjeni sta bili schulvereinski šoli na Ljubelju in v Pod-roščici, torej v čisto slovenskih krajih.
*	Nalezljive bolezni v dravski banovini. Kakor objavlja banska uprava, je v dravski banovini v dobi od 22. do 31. maja za nalezljivimi boleznimi obolelo 468 oseb, in sicer 309 za ošpicami, 50 za škrlatinko, 45 za davico, 36 za dušljivim kašljem, 18 za šenoin, 4 za tifuznimi boleznimi, 3 za krčevito odrevenelostjo, 2 za otročniško vročico in 1 za nalezljivim vnetjem možganov.
*	Sol se ni podražila. Prejeli smo: Po deželi nastopajo ljudje, ki si kar sproti izmišljujejo razburljive vesti. Tako so tudi razširili vest o podražitvi soli. To je navadna laž. Cene soli so ne-izpremenjene. Samo neka na novo uvedena fina
l vrsta soli je draga. Te soli pa ni treba kupovati, kdor je noče. Sicer pa te fine soli tudi ni mnogo v prometu.
*	Smrten padec z drevesa. Pred dnevi se je napotil 771etni kočar Franc Brinovec izpod Št. Jurija pod Kumom v gozd obsekavat veje z drevja. Starček je zlezel na drevo in padel z njega. Kako se je zgodila nesreča, ali si je izpodsekal vejo, na kateri je stal, ali je betežen, kakor je bil, omahnil pri sekanju z veje, niso mogli ugotoviti vaščani, ki so ga šele drugo jutro našli pod drevesom mrtvega.
*	Neznan utopljenec pri Sevnici. V Dolenjem Brezovem ob Savi so našli moško truplo, ki ga je naplavila voda. Zdravnik g. dr. Turk je ugotovil, da je bilo truplo v vodi kake tri mesece, ni pa mogel ugotoviti, ali se je neznanec ponesrečil ali je morda postal žrtev kakega zločina. Utopljenec je imel na sebi belo srajco, telovnik in športne hlače in je bil bos. Listin pri njem niso našli, zaradi česar do sedaj še niso mogli dognati istovetnosti.
Kako postanem dober godbenik.
To brezplačno knjižico pošlje tovarna glasbil MEINEL & I1ER0LD v Mariboru št. 104—B vsakemu prijatelju glasbe, bodisi začetniku ali iz-vežbanemu godbeniku. Zahtevajte knjižico takoj z navadno dopisnico!
POMANJKLJIVOST KOŽE,
kakor solnčne pege, mozolji, gube, lisa ji itd., bi se morale zdraviti samo s sredstvi, ki medicinski učinkujejo. Fellerjeva Elsa-potnada za zaščito lica in kože je brezpogojno zanesljiva. Za vnaprej poslanih 40 Din 2 lončka franko, po povzetju 10 Din več. Prav toliko stane Fellerjeva močna Elsa-pomada za rast las. Oboje se naroča pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa-trg 360, savska banovina.
*	Splašen konj je provzroeil hudo nesrečo. Nedavno zvečer se je vračal 301etni posestnik Franc Krmelj od Sv. Ožbolta v zminški občini proti domu. Gospodar je imel na voiu poleg sebe svoja dva otroka. Nedaleč od doma je prišlo do nenavadne nesreče. Krmelju se je nepričakovano splašil konj in je zdrvel z veliko hitrostjo naprej. Zaradi nenadnega močnega sunka sta odletela z voza oba otroka na trda tla, a se jima na srečo ni primerilo nič zlega. Trenutek nato se je prevalil z voza še gospodar, ki pa je padel tako ne-, srečno, da se je močno potolkel po glavi in telesu in si vrhu tega zlomil desno nogo. Na ječanje očeta sta prihitela k njemu oba otroka in šla nato po pomoč v bližnje hiše, kjer pa nista našla nikogar doma. Otroka sta slednjič pustila očeta samega na cesti in sta hitela povedat domov, kaj se je zgodilo. Ponesrečenega gospodarja, ki je trpel hude bolečine, so prinesli domov šele v trdi noči, a naslednje jutro v Škofjo Loko, odkoder so ga prepeljali v ljubljansko bolnico.
*	Samomor v Celju. V torek zvečer se je ustrelil v svojem stanovanju v Aleksandrovi ulici v Celju iz neznanega vzroka pravni konzulent tvrdke Rakusch dr. Christian Wolf, star okrog 45 let. Pokojnik je bil član celjskega mestnega občinskega sveta.
*	Prostovoljna smrt hišne posestnice. Prt dravski brvi v Studencih pri Mariboru so poteg1« nili iz vode truplo bogate hišne posestnice, 54-letne Pavle Hermannove, ki je nekaj dni prej neznanokam izginila od doma. Pokojnica je živela v Studencih že dolgo vrsto let sama brez svojcev; bila je neporočena. Njena last sta bili dve večji stanovanjski hiši in je živela v urejenih razmerah. Bila pa je nekoliko čudaškega značaja. Kaj je gnalo pokojnico v tako nesrečno smrt, še ni znano, verjetno pa je, da je izvršila samomor v duševni zmedenosti.
*	Obup nad življenjem. Pred dnevi je v ljubljanski bolnišnici podlegla zastrupljenju 191etna posestnikova hčerka Marija Kodrova iz Imavice* občina Prevorje pri Kamniku. Dekle je doma " pilo octovo kislino. Nezavestno mladenko so prepeljali takoj v bolnico, kjer so ji zdravniki izprali želodec in se na vse načine trudili, da ji rešijo življenje, pa je bil ves njihov napor zaman. Po hudih mukah je Marija umrla. Kaj je gnalo dekle v smrt, ni znano. Pokojnica je bila že od božiča sem zelo potrta. Vse kaže, da gre za nesrečno ljubezen.
*	Vpričo otrok se je ustrelil. Nedavno se je posestnik Janez Kumer iz Strmca, občina Trnovski vrh, zvečer v svojem stanovanju nekaj spri s svojo materjo Antonijo. Ker je bil tudi malo vinjen, ga je ta prepir tako razburil, da je zgrabil za samokres ter se vpričo svojih treh nepreskrbljenih otrok ustrelil naravnost v srce. Nedvomno je nesrečnik storil ta obupni korak v hipni du« ševni zmedenosti, ker ga slikajo sicer kot treznega in dobrega gospodarja.
*	Požar na Ljubljanskem polju. V torek zvečer je nastal v nekem kozolcu na Ljubljanskem polju požar. V enem krilu kozolca je stanovala * tudi neka stranka, v drugem krilu pa je bila zaloga krme. Na pomoč je najprej prihitela četa go* jencev orožniške šole pod vodstvom svojega komandirja, kmalu nato pa so prispeli ljubljanski gasilci. Orožniški gojenci ?o rešili iz kozolca krmo in nekaj pohištva iz ogroženega stanovanja, ljubljanski gasilci pa so napol podrli kozolec, da so tako rešili vsaj eno polovico stavbe.
*	Viničarija mu je zgorela. Nedavno ponoči je nastal požar v viničariji posestnika Kupčiča Henrika v Botkovcih. V viničariji je stanoval viničar Simonič Janez. Ker je bilo poslopje leseno in s slamo krito, ga je ogenj kaj hitro uničil ter prešel še na hlev in klet. Le s težavo so preprečili, da se ogenj ni razširil še na druga poslopja. Goreti je začelo zadaj za hišo, kjer je bilo nekaj snopov suhega dračja in listja. Ker stoji poslopje tik ob občinski cesti, ni izključeno, da je kak pijanec vrgel v dračje cigaretni ogorek.
*	Mlin žrtev ognja. V ponedeljek ponoči je na: nepojasnjen način nastal požar v Bračičevem mlinu ob Muri v Gornji Radgoni. Požar je opazil
i*	;» . i i«in i UMIH "fti' n>HpJTi u.
prvi graničar, ki je bil v službi na obmejnem Železniškem mostu le nekaj korakov strSn od gorečega poslopja. V mlinu je zgorelo tudi precej žita. Skoda je ogromna in bo morda krita z zavarovalnino. Uvedena je stroga preiskava, da se dožene vzrok nesreče. Mlin je bil postavljen pred kakimi šestimi leti na istem mestu, kjer je takrat istotako ponoči zgorel prejšnji mlin.
*	Napad na udeležence sokolske prireditve. Sokoli Loške doline so v nedeljo priredili v Starem trgu letni javni nastop, ki je najbolje uspel in so se prireditve udeležili tudi v lepem številu sokolski bratje iz Prezida v savski banovini. Vsa prireditev je najlepše manifestirala jugosloven-sko ljubezen in nihče ni mislil, da bo pozneje prišlo do izgredov, ki so plod hujskanja in mrž-nje nekdanjih sebičnih strankarjev. Ko so se udeleženci iz Prezida okrog 23. vračali proti domu, so bili v bližini hotela g. Keržiča zavratno napadeni ter se je na nje tudi streljalo iz revolverjev in karabink, vmes pa je na debelo padalo kamenje. V pravi življenjski nevarnosti je bil pod-starosta Klepac. .Napad je bil izvršen v temni noči in sta bila aretirana samo dva napadalca. Eden od njih je, kakor se je izkazalo, poprej iskal municijo za karabinko. Iz tega se da pač z gotovostjo sklepati, da je bil napad pripravljen in organiziran. Domačinom je dobro znano, kje je vir te zločinske mržnje, in so vsi prepričani, da bo oblastvo ukrenilo vse, kar je potrebno za preprečenje nadaljnjih podobnih zločinov.
*	Uboj državnega cestarja pri Konjicah. V nedeljo zvečer se je vračal proti svojemu domu po državni cesti 451etni državni cestar Mihael Košič v družbi dveh prijateljev. Ko je prišel v bližino državne cestarske hiše v Križevcu pri Stranicah, kjer stanuje, ga je napadlo pet fantov iz Stranic s koli in palicami. Dočim sta oba spremljevalca pobegnila, se je Košič postavil v bran, kar pa ni dosti zaleglo. Napadalci, med katerimi sta se nahajala tudi dva brata Klančnikova iz Stranic pri Konjicah, so ga pobili s koli na tla in je Košič kmalu nato zaradi hudega udarca nad levim ušesom, ki je povzročil močno krvavitev možganov, izdihnil. Oba Klančnikova sta se sama zglasila pri orožnikih in prijavila žalostni dogodek. Košič je bil v izvrševanju svoje službe zelo vesten, kar seveda marsikomu ni bilo všeč.
*	Dva nevarna ptiča pod ključem. Po večmesečnem trudu se je naposled ljubljanski policiji vendar posrečilo pojasniti vlom v Krisperjevo trgovino v Ljubljani, ki je bil izvršen lani oktobra. Vlomilci so takrat z dleti odprli tri blagajne, iz katerih so pobrali skoro 10.000 Din. Sličen vlom je bil izvršen aprila v Kudiševo trgovino v Celju, kjer so vlomilci odnesli 8500 Din. Celjska policija je vedela samo to, da je pri vlomu sodeloval nekdo, ki se je izdajal v Celju za brivca. Obrnila se je na ljubljansko policijo, naj ji da podatke o brivcih, ki bi utegnili priti v poštev. Policija je pregledala svoje zapiske in ugotovila, da pride v poštev edino 211etni brezposelni brivski pomočnik Josip Vrankar, rojen v Trstu in pristojen v Dob pri Domžalah. Na podstavi teh podatkov so Vrankarja v Celju aretirali in izročili celjskemu sodišču. Celjska policija je poslala ljubljanski tudi odtis Vrankarjevih prstov in na podstavi odtisov so v Ljubljani ugotovili, da je Vrankar vlomil tudi pri Krisperju. Z njim je bil v družbi še 201etni tovarniški delavec Josip Česen, rojen v Trstu in pristojen v Šmartno, ki je bil tudi aretiran.
*	Razbojnik je ustrelil slovenskega orožnika. Razbojnik Miloš Mitrovič je ustrelil te dni pri Žarkovu blizu Beograda vodjo orožniške patrulje, Slovenca podnarednika Valentina Štrafela. Drugi orožnik je streljal za razbojnikom, ki se mu je pa v mraku posrečilo pobegniti. Mitroviča so že dalje časa zasledovali, ker ima na vesti trojni umor. Pred štirimi leti je namreč s svojim pajdašem v Budjanovcih umoril Jurija Božiča, nje-,ga ženo in sina. Njegovega pajdaša so orožniki kmalu prijeli. Mitrovič je pa pobegnil. Oba sta bila obsojena na smrt na vešalih. Mitrovičev pajdaš je bil že obešen. Mitrovič sam se je skrival po Fruški gori, pozneje je pa krenil preko Save
v okolico Beograda. Zaupniki so ga obveščali o vseh ukrepih oblastev in tako mu orožniki niso mogli do živega. Naposled so pa oblastva zvedela, da tolovaj rad zahaja v Zarkovo, kjer ima očeta, ženo in troje otrok. Orožniki so ga čakali več noči v zasedi. Slednjič je zločinec le prišel. Ob dveh ponoči je opazil vodja patrulje, podnared-nik Štrafel, v temi možaka, ki se je bližal razboj-nikovi rojstni hiši. V naslednjem trenutku se je zabliskalo in v svitu bliska sta orožnika spoznala Mitroviča, ki se je bližal domači hiši s puško v rokah. Zaklicala sta, naj se ustavi. Toda tolovaj je naglo dvignil puško in že sta počila dva strela. Podnarednik Štrafel se je zgrudil in obležal mrtev. Ko so prispeli drugi orožniki, je bil razbojnik že daleč.
*	Izsleditev nevarne roparske trojice. Ko je nedavno zvečer šolska upraviteljica v Lokavcu pri Zidanem mostu legla s svojo 801etno materjo k počitku, so kmalu nato vdrli v njeno stanovanje trije neznanci. Vpraviteljici so zvezali noge, eden ji je tiščal usta, da ni mogla kričati, druga dva pa sta stikala po sobi. Ko so si prisvojili večjo vsoto denarja, nekaj srebrnih kron in prstan, so izginili. Naključje pa je razkrilo zločince. Nekaj dni nato je pritekla na orožniško postajo v Sevnici deklica iz neke kmetske hiše in povedala, da se pri njih nahaja neki sumljiv človek. Orožniki so res odšli tja, moža prijeli in po temeljitem zaslišanju zvedeli, da je zlikovec eden roparjev, ki so vdrli v sobo omenjene upra-viteljice. Aretirani ropar, ki je po rodu iz Hrvatske in brezposeln rudar, je izdal tudi svoja pajdaša, prav tako brezposelna rudarja, ki sta pa po rodu iz Slovenije. Obenem so orožniki pri zaslišanju dognali, da je ta roparska trojica ista, ki je nedavno ponoči v Novi gori pri Prečni izvršila nasilje nad posestnico Arberjevo vpričo njene enajstletne hčerke in jo tudi oropala.
*	Predrzni vlom v novomeški okolici. V Zdinji vasi pri Št. Petru so se pojavili te dni trije drzni vlomilci, ki so se ustavili pri posestnici Mariji Femčevi ter prosili za jed in pijačo. Medtem ko jim je dobrodušna gospodinja postregla, pa so si vse ogledali ter pripravili načrt za vlom, ki so ga izvedli še v noči istega dne. Posestnici so odnesli 15 kg suhega mesa, 8 kg slanine, večjo kanto masti, 6 kg ječmena, 8 m domačega platna in 2200 Din z listnico vred. Orožništvo ima na sumu tri, že znane nevarne klateže, ki so osumljeni še raznih drugih zločinov. Zaradi vloma je bil te dni aretiran tudi neki Vinko Zeme, bivši krojaški pomočnik, pristojen v brežiško okolico. Nevarnega možaka so zasačili v zidanici posestnika Cvetka iz Družinske vasi. Zente je star grešnik
*	Roparski napad. V samotnem naselju Brodu v dolski občini v litijskem srezu je posestnica Jakoševa te dni sredi noči imela nevaren roparski obisk. Posestnico in njeno hčerko je prebudilo trkanje na okno in meneč, da je nekdo od sosedov, se je posestnica oglasila. Ker pa ni dobila pravega odgovora, je še močneje zapahnila vrata. Naenkrat pa se je skozi razbito okno stranske sobe splazil v hišo neznan moški. Posestnica in hči sta pr£d roparjem zbežali na podstrešje, ropar pa je v pritličju najprej prebrskal vse prostore, potem pa prišel tudi na podstrešje. Hčer je udaril po glavi, da se je onesvestila, njeno 64-letno mater pa je zgrabil za vrat in jo odvlekel v pritlično sobo, češ, naj mu takoj izroči ves denar. Grozil ji je, da jo ubije. Stara ženica mu je dala vse, kar je imela: stotak in nekaj drobiža. Ropar je izginil spet skozi okno. Mati je iz omedlevice zbudila svojo hčer in sta si ženski šele proti jutru Upali iz hiše do sosedov, ki so o napadu takoj obvestili orožnike pri Sv. Križu.
*	Divjaški zločin v Novi gori. V Novi gori stoje hiše precej oddaljene druga od druge in to priliko so izkoristili trije mladi brezvestneži. Splazili so se v eni zadnjih noči skozi podstrešje v hišo 461etne posestnice' in vdove Amalije Arber-jeve. S podstrešja so prišli po stopnicah v vežo, od tam so pa vdrli v sobo, kjer " sta spali Arber-jeva in njena hčerka Francka. Ropot je zbudil Arberjevo in hčerko, ki sta prestrašeni opazili tri tuje osebe v sobi. Siroveži so ukazali Arber-
jevi, naj molči, mladi Francki pa so zagrozili, da jo ubijejo, če bo jokala. Brezvestni zločinci so nato vpričo otroka zlorabili mater, po storjener zločinu pa zvezali njej in hčerki roke in noge Rokovnjači so nato dolgo časa stikali po hiši'| pobrali nekaj predmetov ter hišo zapustili. Vežn§ vrata so zaklenili, ključ pa vrgli proč.
Grenko uino
V temnem gozdu je živel puščavnik, ki se j< na starost odpovedal svetu in odšel v gozdno sa moto. Izbral si je zeleno tratico ob žuborečen studencu, kjer si je postavil leseno kolibo. Tuka, je opravljal ostro pokoro za mladostne grehe.
Nedaleč od gozda je stal starodaven gradifl V njeni je prebival graščak, ki je imel vsega a izobilju. Puščavnik ga je večkrat obiskal, zakaj j graščakom sta se dobro razumela. Vselej mu j< postregel z izvrstno pečenko in s sladko vinske kapljico, ki ga je po dolgem stradanju čudovit^ okrepila.
Nekega dneva se je spokornik poslovil z bej sedami: «Bog naj vam povrne! Ali hočete izveš deti, kdaj boste umrli?»
«Kdaj?» je vprašal graščak.
«Takrat, ko boste pokusili najboljše vino, p£ vam bo v ustih grenko ko pelin ...»
Puščavnika ni bilo več v graščino. Našli sc mrtvega v njegovi kolibi. Zvonovi po bližnji! cerkvah so peli sami od sebe in oznanjali smr svetnika.	«
Graščak pa je živel dalje in podpiral siro> make. Nekoč je povabil najožje prijatelje ter ji postregel z najboljšim vinom. Čim ga je pokusil je prebledel. Dragocena čaša mu je padla iz tre soče se roke.
«Prijatelj:i, povejte mi, kakšno je to vino, j vprašal s trudnim glasom.
«Izvrstna kapljica b so ga pohvalili.
«Čudno!» Graščak je ponovno spustil na jezi nekaj kapljic in vzdihnil: «Moj okus je tak, kako bi požiral žolč in pelin ..
Tedaj se je spomnil puščavnika in rekel «Pri jatelji, ali veste, kaj to pomeni ?>
Povabljenci so ga vprašujoče pogledovali.
«Umrl bon«, je povesil glavo. Z okorno, ž skoro odrevenelo roko je napisal oporoko. Natcj je legel in še tisto noč mirno izdihnil. Soteščan
*	Vlom v minoritski župni urad v Ptuju.
eni zadnjih noči so imeli minoriti v pisarni sv jega župnega urada sv. Petra in Pavla v Ptuj nezaželen obisk. V župnišču so se priplazili pisarno neznani tatovi, razbili s sekiro vse pr6| dale ter razmetali uradne spise in protokole vs vprek, da bi prišli do denarja. Imeli pa so smol ker je bil plen le malenkosten. V miznici sd našli tudi več hranilnih knjižic. Pa so si jih do> bro ogledali in ko so videli, da so vinkuliranež so jih pustili v miru. Tudi nekaj srebrnega d narja je ušlo njihovim očem. V pisarno so prišl. z dvoriščne strani ter razbili najprej zunanj okno, zvili nato železno omrežje z drogovi tej odprli notranje okno. V pisarni pa so našli nekem zabojčku ključ od veznih vrat, da so imelj po izvršenem delu lahek povratek,
*	Obsodba nevarnega sleparja. Ljubljanski mali senat je te dni obravnaval žalostno kazea sko zadevo, v katero je kot glavni obtoženec za* pleten bivši lesni manipulant France Hladnik i: G oren jega Logatca. France Hladnik je znan š izza predvojne dobe. Pred ljubljansko poroto ji bil oproščen od obtožbe poizkušenega umora šče, zaradi sleparstev pa je bil obsojen na 15 mej secev. Med vojno je bil zaradi raznih sleparste' obsojen na dve leti hude ječe, predlanskim pre malim senatom pa na 18 mesecev robije zarad: ponarejanja kronskih bonov. Te dni je 481etn: France Hladnik ponovno prišel pred sodnikd Državni tožilec ga je obtožil najprej hudega ne nravnega zločinstva in nato poizkusa sleparstev odnosno razpečavanja nepošteno pridobljenegs železa. Na obtožni klopi so sedele še tri osebe V tajni razpravi je sodišče najprej obr&vuavfd«
Strafi io
«D0M0VINA» št, 2%
Hladnikovo razmerje do lastne hčerke, potem so prišle na vrsto druge reči. Tako očita obtožnica Hladniku, da je letos v začetku januarja ponaredil v hranilni knjižici vlogo 30 Din v 30.000 Din. Izkušal je nato pripraviti Vinka Roša do tega, da bi pri kakem kmetu ali trgovcu v Kranju, odnosno pri neki starejši ženski v Ljubljani na Sv. Petra cesti zastavil to knjižico za posojilo io.000 do 15.000 Din. Hladnik je prvotno v preiskavi priznal, da je sam pon;redil vlogo, pri obravnavi pa je to pred sodniki kratkomalo zanikal, češ, da knjižice sploh ni -imel v rokah in da je Roš ali nekdo drugi ponaredil številke. Illad-jhik je zasnoval še drug načrt, kako bi prišel do denarja. Znane so mu bile* v vseh podrobnostih rodbinske razmere geUršu.e Krečeve, stanujoče ha Kongrasnem trgu. Poznal je z gališke fronte pogrešanega sodnika Rudolfa Kreča, sina gospe Krečeve, in po Hladnikovem navodilu je 501etni hugon Štefanič letos januarja posetil go. Krečevo ter ji pripovedoval, da njen sin Rudolf še živi v Rusiji, da pa potrebuje 20C0 dolarjev za povratek ^ domovino. Pokazal ji je tudi neko ponarejeno pismo in vložno knjižico, ponarejeno na znesek D6.0C0 Din. Le malo je manjkalo, da ni Hladnik od ge. Krečeve izvabil s te ni lažmi dobrih sto tisoč dinarjev. Do tega ni prišlo, ker je Hugon Btefanič nameravano sleparstvo prijavil policiji. Nadalje je bil Hladnik obtožen, da je pomagal razpečavati na nepošten način pridobljeno železo in je v to stvar zapletel tudi nekega Ljubljančana, ki je na očetov račun pri neki tvrdki naročal različno železo, katero je Hladnik potem razprodajal po 3 Din za kilogram, dočim je bila tržna cena 3-60 Din. Franc Hladnik je bil obsojen na tri leta robije, 600 Din denarne kazni in izgubo častnih državljanskih pravic za pet let, dočim je bil obsojen njegov pomočnik pri nameravanem sleparstvu na škodo ge. Krečeve na tri mesece strogega zapora in na isto kazen tudi tretji obtoženec, ki je bil zapleten v zadevo z Eeleznino.
? * Uboj na Jelovcu pred sodiščem. Na Jelovcu je pri Odrovih od letošnje pomladi dalje stanoval 201etni Josip Tomažič iz Poljan. Uslužben je bil na neki žagi. Kmalu se je zaljubil v 181etno Odrovo hčer Steiko. Odkar Štefka ni mogla več prikrivati svoje nosečnosti, je stari Oder njo in njenega fanta vedno zbadal in zasmehoval. Tako se je zgodilo tudi 5. maja vpričo večje družbe, v kateri so bili tudi oče, hči in njen fant. Vračali bo se iz sosednje vasi proti domu. Pri večerji je loče spet pričel zbadati in žaliti svojo hčer Josip Tomažič se je spočetka zadržal mirno, pozneje pa, ko je stari Oder dražil svojo hčer vedno bolj, se je razburil, pograbil nož, navalil na očeta svojega dekleta in mu zarinil nož v desno stran prsi. da je v nekaj minutah umrl. Obtoženec se je pred eodniki izgovarjal, da je bil na dan uboja zelo razburjen in nekoliko vinjen in da je dejanje izvršil v hipni zmedenosti. Obsojen je bil na pet let strogega zapora in je to kazen tudi sprejel, f * Ko se začno krvne cevi poapnjevati, deluje Uporaba naravne «Franc Jožefove» grenčice na ledno izpraznjenje črevesa in zmanjšuje visok na-,val krvi. Mojstri zdravniške veds priporočajo pri starostnih pojavih različne vrste «Franc Jožefovo» vodo, ker odpravi zastajanje v želodčnem črevesjem kanalu in leno prebavljanje ter omiiuje draž-Jjivost živcev. «Franc Jožefova» grenčica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
IZ POPOTNIKOVE TORBE
PISMO IZ SLOVENSKIH GORIC.
J a r e n i n a , sredi junija.
Zopet moram sporočiti žalostno vest, da je neizprosna smrt odvedla v večnost skrbno in dobro hišno mater, V nedeljo 5. t. m. smo namreč položili ob velikem spremstvu v zadnji dom blago in skrbno gospodinjo Marijo Kranerjevo, po-sestnikovo ženo iz prijaznih Jeleuč. Sveti ji večna lllčl *
Pri posestniku Kocbeku v Vukovskem dolu je nedavno zločinska roka ckrrg polnoči podtaknila ogenj v gospodarskem poslopju. K sreči so požar hitro zapazili sosedje, prihiteli na pomoč in z velikim naporom preprečili grozeče upepelenje.
Pomanjkanje krme sili letos živinorejce k zgodnji košnji. Ze se razlega ob zgodnjih jutrih veselo petje koscev, ki jim gospodinje tudi lepo postrežejo, ko slišijo sem od travnikov vzpodbudno pesem:
«Kak se meni streže, tak mi kosa reže ...» "S Pa tudi tole pesem porajtajo kosci: «Oče po kleti kišejo, veliko bučo išejo, mati po dilah pležejo, ker klobase režejo.»
Veseli so dnevi košnje, četudi je to delo včasih prav hudo. V lepi naravi se mora človeški duh razvedriti. Skrij se mesto, z vsemi svojimi prireditvami in zabavišči, prsd poletnim veseljem in lepoto na deželi. Ze slišimo prepelico, kako pošilja svoj «ped pedi» koscem v pozdrav. Kosci pravijo, da poje: «Pet potic, pet pogač, bučo vina, vrč vode koscem greb Kc človek ob veliki košnji sena hiti čez polje, čez travnik in cesto, uživa čar prirode in pozabi na vse gorje, ki nas spremlja od rojstva do groba ...
PREKMURSKI GLASNIK
Ponovni vlom v murskosoboško bolnišnico.
Murskosoboško bolnišnico so že večkrat oškodovali razni tatovi. V teku nekaj let je bilo v bolnišnico vlomljeno že šestkrat. Lani meseca novembra je bil izvršen najpredrznejši vlom v bolniško pisarno ter so vlomilci hoteli izropati bla- j gajno, kar pa se jim ni posrečilo. Od tistega časa je bil mir; te dni pa so bolnišnico zopet obiskali tatovi. Za seboj so pustili sledove bosih nog. Skočili so preko plota ter vlomili okno, ki jim je bilo najbližje. Tako so prišli v prazno celico za duševne bolnike in tam od železne postelje odlomili nekaj delov, s katerimi so se potem podali na delo. Najprej so ss lotili neke shrambe, kar se vidi po sledovih na vratih, ki pa se niso udala. Potem so vdrli v pralnico, od oken so odstranili kit ter prišli tako v shrambo perila. Odnesli so večje število rjuh in drugega perila. Vse kaže, da so bili vlomilci precej dobro poučeni o prostorih in razmerah v bolnišnici. Med njimi so najbrže bili tudi kaki nekdanji bolniki.
Smrtna nesreča mesarskega pomočnika. V tovarni mesnih izdelkov g. Benka v Murski Soboti se je zgodila nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Mesarski pomočnik Anton Rajner je strgal s kosti meso. Pri tem delu pa mu je spodrsnil nož ob kosti in se mu zabodel z vso močjo v kolek, kjer mu je prerezal žilo odvodnico. Ves s krvjo oblit se je Rajner zgrudil na tla. Delavci, ki so stali v njegovi bližini, so mu priskočili na pomoč, ga takoj naložili na avto in odpeljali v bolnico. Kljub nemudni zdravniški pomoči in operaciji je poškodovanec preminil. Pokojni Rajner, ki je bil šele 26 let star, zapušča mlado ženo. Nad šest let je bil v službi pri g. Benku ter je bil vedno vesten in marljiv delavec.
SMRTNA NESREČA WESTFALSKEGA ROJAKA.
H a m b o r n, junija.
Pri delu se je 24. maja smrtno ponesrečil naš rojak Stanislav Lušina. Star je bil šele 24 let. Zaposlen je bil v Berlinu v Spandorfu, kjer je po nesreči padel z mosta v Hafel. Pogrebni obred se je vršil dne 2. junija v Hambornu.
Poleg drugih rojakov in delavcev smo ga spremili na zadnji poti vsi društveni tovariši. Dobremu našemu prijatelju bodi ohranjen blag spomin, žalujoči rodbini oa naše iskreno sožalje! _.
ŽALOSTNA SMRT ROJAKA TRPINA V FRANCIJI.
B i 11 y M o n t i g n y, junija.
V Franciji se razmere slabšajo, tako mnogi obupajo nad življenjem. Med onimi, ki jim je bridka usoda zagrenila življenje, je menda tudi 321etni rojak iz Polšnika Ivan Zagorc, splošno priljubljen med vsemi tukajšnjimi Slovenci. Dne 6. t. m. so našli Zagorca v vodi utopljenega. Ne vemo pa še, ali se je ponesrečil ali si je sam končal svoje mlado življenje. Vse nas je ta žalostna vest splošno pretresla.
Pokojnik je stanoval pri nekem rojaku pet let. Žalostno je, da je ta rojak, ko ga je prišel orožnik vprašat, ali hoče pokojnika vzeti domov, da bi ga dostojno spremili na zadnji poti, sprejem trupla odklonil. Bal se je namreč prevelikih stroškov, katere bi pa dobil povrnjene od bolniške blagajne (300 frankov) in od drugih rojakov. Tako nam ni bilo niti mogoče spremljati dragega prijatelja na njegovi zadnji poti.
Bodi pokojniku lahka tuja zemlja, njegovim svojcem in sorodnikom pa naše iskreno sožalje!
Iz La Machine (Francija) nam pišejo: Ustanovili smo novo društvo, čeprav že imamo eno. To naše društvo se imenuje «Sloga jugosloven-skih rudarjev«. Osrednje društvo je v Parizu. Odbor je imel prvo sejo dne 26. maja in ugotovil, da se je v društvo vpisalo 30 članov, ki so tudi že poravnali članarino za mesec maj. Začetek je dober in upamo, da bo društvo delalo v korist vseh članov.
Samomor ameriškega rojaka. V Clevelandu se je ustrelil rojak Josip Mikoletič. Kaj je pognalo moža v smrt, ni znano, domnevajo pa, da je bila kriva smrt njegove žene, ki si je pred tremi tedni na enak način končala življenje. Po njeni smrti je bil mož zelo otožen, še bolj ga je pa po-trlo, ko mu je mestna občina odvzela otroke. Pokojnik je bil priden in delaven mož ter si je tudi prihranil nekaj denarja. Zapustil je desetletnega sina Jožeta in petnajstletno hčerko Amalijo, ki sta zdaj ostala siroti.
Za kuhinjo
Pečeni cmočki. Pol litra vode in osminko kile sirovega masla zavri, potem primešaj 9 dek moke in kuhaj mešaje tako dolgo, da se testo loči od lonca. Še v toplo testo primešaj dve jajci, žlico sladkorja, in ko se testo shladi, ga osoli in primešaj za noževo konico pecilnega praška. Pekačo dobro namazi, nato pa pokladaj z žlico na pekačo srednjevelike cmočke, ki jih potem v pečici zlato-rumeno speci. Pečene poberi s pekače, vsak cmo-ček pretrgaj na polovico in ko se čisto shladi, ga nadevaj s sladko stolčeno smetano. Osminko litra smetane zadostuje za to količino cmočkov. (Pripraviš pa lahko te cmočke tudi tako, da ne daš v testo nič sladkorja in jih potem napolniš z mesnim nadevom.)
Fine pogačice. V loncu mešaj tri jajca in osem dek sladkorja (lonec z jajci pa postavi v krop), da se zgosti; ko se je testo zgostilo, vzemi lonec iz kropa in mešaj testo na.hLtdnem, da se shladi. K hladnemu testu primešaj pet dek razpuščenega sirovega masla in osem dek moke. Pekačo dobro namazi in zlij testo nanjo približno pol centimetra na debelo, nato pa speci. Pečeno in še vroče zreži z majhnim okroglim obodom na okrogle pogačice in ko se pogačice potem shlade, jih na-maži s temle nadevom: V loncu mešaj zopet na pari četrt litra mleka, tri rumenjake, 12 dek sladkorja in malo vanilije, da se zgosti; ko se je krema zgostila, jo postavi na hladno in mešaj dalje, da se popolnoma shladi. K hladni kremi primešaj šest dek sirovega masla, dve rebri zribane čokolade in deset dek zmletih orehov.
Sladka smetana z jagodami. Stolci pol litra sladke smetane, primešaj tri žlice sladkorja v prahu in pol litra zrelih jagod. Model namazi s sirovim maslom, napolni ga s smetano in postavi
za nekaj ur na led, potem stresi smetano na krožnik in daj na mizo. Če pa hočeš smetano še fineje pripraviti, primešaj tudi narezanih orehov, narezanih banan in kandiranenfa sadja.
Praktični nasveti
Kako strižemo perutnice pri kokoših, da ne
morejo leteti. Ponekod je v navadi, da odrežejo del perutnice same, kar pa ni priporočljivo, ker žival trpi, a tudi rane se ne zarastejo vedno in se kaj rade gnojijo. Nesnost pa za dalje časa preneha. Bolje je, da odstrižemo le dolga peresa na koncu perutnice, kar popolnoma zadostuje za dalje časa. A so kokoši celo za to operacijo brez bolečin občutljive in nekaj dni prenehajo nesti.
Kompost. Na kompostne kupe lahko zmečemo karkoli, samo da zgnije, tudi pepel od premoga in druge odpadke v hiši; le kovin, kamna in stekla ne smemo metati tja. Ako imamo prašiče, pripravimo take kupe na dvorišču svinjakov; prašiči jih prerijejo temeljito. Tudi kokoši prebrskajo kupe in poberejo mrčes in semena plevela. Da pa je tak kompostni kup kmalu goden, ga zali-vajmo z gnojnico, poleti pa sasadimo z bučami, da ga njih zeleno listje zakrije; buča pa da lepe plodove.
Prepogosto zalivanje z gnojnico tudi ni vedno dobro, ker često privabi razne rastlinske in živalske škodljivce. Tako so na primer ugotovili, da je po gnojnici pričela rasti neka vrst gob, ki so posebno škodljive kapusnicam. Tudi kapusno muho in metulja belina privabi duh gnojnice in tu je potem cela množica gosenic. Zato je potrebno, da eno ali dve leti i e zalivamo poleti z gnojnico, ampak uporabljamo anorganična gnojila. Če nam pa gnojnica preostaja, jo polivajmo na kompostne kupe v večji meri. Vendar je potrebno, da naredimo v kupe mnogo lukenj, iz katerih gnojnica ne izhlapeva. Taki kompostni kupi so že v prihodnjem letu uporabljivi kot hlevski gnoj, zlasti če smo dodali še nekaj živega apna.
Prsti roke nadomeščajo oči
' Francoski učenjak dr. Farigoule je nedavno izjavil, da ima vsak človek v telesu nekake otopele oči. Njegova izjava je bila sprejeta v javnosti z velikim presenečenjem in nezaupanjem, učenjak je pa svojo trditev temeljito pojasnil. Otopele oči v človeški koži vidi v očesnih živcih, razpredenih pod kožo, ki pa niso razviti, kajti zdrave oči pritegnejo vse njihovo delovanje nase. Svojo trditev je francoski učenjak podprl s poizkusi na francoskih slepcih med svetovno vojno. Slepce je prisilil, da so osredotočili vso pozornost na koncih prstov, in res se mu je posrečilo čez nekaj mesecev razviti delovanje vida v koncih prstov. Slepci so začeli razločevati celo barve.
S tem zanimivim poizkusom bi se dalo pojasniti tudi čudovito delovanje slepe, gluhe in neme pisateljice Helene Kellerjeve. Helena Kel-lerjeva, ki živi sedaj v Angliji, kjer študira na vseučilišču, je najlepši primer pravilnosti trditve dr. Farigoula. Njene knjige so zadostni dokazi njene življenjske sile, vztrajnosti, železne volje in poguma. Vsak nezadovoljnik, ki omahuje in se boji hude borbe za obstanek, bi moral prečitati njene knjige, pa bi se malodušnosti kmalu otre-eel. Slepa, gluha in nema Helena Kellerjeva je dosfegla nekaj neverjetnega, da namreč vidi in sliši in je v stalnem stiku z zunanjim svetom. Vse to je dosegla s svojimi nežnimi rokami. Skrivnostna moč roke je zdaj človeku skoro zaprta veda. Sedanje pokolenje ne pozna niti one ročne spretnosti, ki so jo poznali in jo še poznajo divjaki, ki bi brez velike spretnosti svojih rok t sploh ne mogli živeti. Helena Kellerjeva nam dokazuje, da se da z roknmi vse doseči. Nekega dne je v veliko presenečenje svojih vzgojiteljev
izjavila, da razločuje barve. V začetku ji ni nihče verjel, poizkusi so pa dokazali, da res razločuje različnobarvani papir.
Anglež Herbert Barker, ki si je mnogo prizadeval, da bi opozoril ljudi na veliko moč rok, odgovarja v eni svojih razprav na lastno vprašanje, kaj storiti, da bi prišla moč rok zopet bolj do veljave, takole: «Najprej moramo na svoje roke bolj misliti in jih bolj rabiti. Naj omenim za primer samo magnetizem, ki ga imamo v koncih prstov in ki ga lahko sami preizkusimo. Če gladimo bolnika, ki ga trga po glavi, v pravilnih kretnjah po najobčutljivejšem delu glave, opazimo kmalu, kako blagodejno to upliva nanj; bolečine ponehajo ali pa se vsaj ublaže.»
S proučevanjem roke lahko najbolje spoznamo tudi človekov značaj. Noben drugi del telesa, niti oko, ni tako močen kakor roka. Roka izdaja ne le telesne, marveč tudi duševne lastnosti. Večkrat slišimo, da človek ne prenese niti dotika roke drugega človeka. Nihče pa ne pomisli, zakaj je tako neprijeten občutek, če se nas dotakne roka tega ali onega človeka, ki nam ni všeč. Pri nekaterih ljudeh izžareva roka ljubezen in lajšanje bolečin, pri drugih pa mržnjo in neprijeten občutek.
X Vsa rodbina atentatorja na Mussolinija zaprta. Protifašist Sbardelloto, ki je bil aretiran pred rimsko vladno palačo zaradi suma, da je je pripravljal napad na Mussolinija, je bil preveden v državne zapore Regina Coeli in izročen fašističnemu sodišču za zaščito države. Sbarde-lotta so zaprli v posebno celico, ki bo pod stalnim nadzorstvom straže. Prva preiskava je že uvedena. Celotni tisk piše, da za zločince, ki stremijo Mussoliniju po življenju, ne sme biti milosti. Z mnogo hujšim poudarkom kakor doslej zahtevajo listi Sbardelottovo glavo. Medtem so bili aretirani v svojem rojstnem kraju Bellunu tudi Sbardelottovi starši. Vsa rodbina, ki šteje 12 članov, je bila, kakor je ugotovila preiskava, protifašistično usmerjena.
X Povratek po dolgih letih. Skoraj neverjetno zgodbo je preživel 561etni nemški vojak Oskar Daubmann, ki se je te dni naenkrat pojavil v Napoliju, dočim je v njegovsm rojstnem kraju Edingenu pri Freiburgu že celo vrsto let njegovo i ime na spomeniku vojakom, ki so padli v bitkah na Sommi v Franciji. Daubmann je prispel v Napoli v tako bednem stanju, da nemški generalni konzul Wolf prve dni sploh ni mogel zvedeti podrobnosti njegove burne preteklosti. V začetku svetovne vojne se je priglasil Daubmann kot dobrovoljec in bil je poslan na Sommo. Tam je bil hudo ranjen v prsa in obležal je na bojišču onesveščen. Ko se je zavedel, je bil že v bolnišnici v Amiensu. Iz bolnišnice so ga poslati v ujetniški tabor, odkoder je pisal znancem in materi, odgovora pa ni dobil. Kmalu je zahre-penel tako močno po domovini, da je sklenil pobegniti. Izrabil je zmešnjavo, ki je nastala nekega dne v taborišču, ko so po naključju ugasnile električne luči. Priplazil se je do vrat v trenutku, ko ga straža ni mogla opaziti, in srečno je prišel na ulico. Tam ga je pa spoznala in prijela druga straža. Begunec se je upiral aretaciji in je izkušal pobegniti, toda straža je streljala in bil je iznova ranjen. Po okrevanju je prišel pred vojno sodišče in obsojen je bil na dvajset let ječe. Kazen je moral prestajati v Alžiru. Ko so se pokazali na njem prvi znaki silne duševne potrtosti, mu je bila kazen omiljena. Tedaj pa je znova poizkusil pobegniti. Delal se je blaznega in neprestano je govoril sam s seboj. Ko je nekega dne zagledal na bližnji obali jadrnico, je pobegnil z dvorišča kaznilnice in skočil v vodo. Priplaval je do jadrnice in nanjo sta ga potegnila dva mornarja, ki se pa z njima ni mogel sporazumeti. Mornarja sta poklicala kapitana, ki je begunca zaslišal. Ko ga je Daubmann lepo prosil, naj se ga usmili, mu je kapitan odgovoril, da se mu sicer smili, da mu pa ne more pomagati. Naposled se je pa kapitan le omehčal in vzel begunca s seboj v španske vode, kj°r je Daubmann šele zvedel, du je vojne konec in da je Nemčija
premagana. Zadnje dni meseca maja letos je pr spel srečno v Napoli, kjer ga je nemški konzula! poslal v bolnišnico. Po okrevanju so ga poslalf domov.
• X Sleparski dedič. Vsa ameriška javnost je zanimanjem zasledovala zadevo, ki je bila ne davno odkrita in ki je tudi za ameriške razmer' svojevrstna. Gre za pretkano sleparstvo, kateregi žrtev je bil pred letom dni umrli lastnik ladje delnic Cardiff. Mož se je dal preslepiti od nekegj pustolovca, ki ga je napravil za svojega dediča Cardiff se je poročil s 45 leti, toda zakon je osta! brez otrok. Pred leti mu je umrla žena in mož s^ zaradi njene smrti ni mogel potolažiti. Mnog< skrbi mu je povzročalo, komu naj zapusti svoj« premoženje, zakaj pravega dediča ni imel nobe nega. Naposled se je odločil, da posinovi svojeg nečaka, nastale so pa težkoče, ker ni vedel, kj ta biva. Nečak je namreč že pred svetovno vojni odpotoval v Avstralijo in od takrat niso ničesa več čuli o njem. Zato se je Cardiff obrnil na nek newyorški zasebni detektivski urad, da bi pq izvedel, kje je. Urad je več mesecev poizvedova brez uspeha, naposled pa so nečaka le odkrili it ga pozvali v New York, kjer ga je stari Cardii prav prisrčno sprejel. Ko je Cardiff umrl, je pc sinovljenec podedoval premoženje v znesk 80.000 dolarjev. Nekaj mesecev po Cardiffov smrti pa so se zglasili njegovi ožji sorodnik, ki so zatrjevali, da posinovljenec ni pravi dedii češ, da je Cardiffov nečak umrl že leta 1923. Sc rodniki so zadevo prijavili policiji in ker so pret ložili tudi dokazila o nečakovi smrti, so se ot lastva prepričala, da gre res za pretkano slepar stvo, v katero je bil zapleten tudi omenjeni det« ktivski urad. Lažnega nečaka so zaprli, v zapo je pa moralo oditi tudi več uradnikov omenje nega urada.
Listnica uredništva
Borejci pri Murski Soboti. S tem, če je k<|! kaj napisal, še ni rečeno, da je njegov spis goden za tisk. Grdi napadi so seveda tožljivi iž Vas lahko spravijo za nekaj mesecev v ječo. Pfl vrhu pa Vam še naložijo občutno denarno kazeif Urednik namesto Vas ne bo sedel in tudi ne pla čeval. če nam boste poslali smiseln in resen dc pis, ga bomo priobčili, sicer pa ne. Mi vednij radi ustrežemo vsakemu dopisniku, kolikor mc remo.
Sv. Lenart v Slovenskih goricah. Kdaj bo občnf zbor PL? Dan ste pozabili ■ ■ ipisati!
Velenje. Prepozno prejt.i.
ZA SMEH IN KRA TEK ČAs\
Zavist.
Stric: «Zakaj pa plakaš, dečko?»
Mihec: «Ker bo imel moj brat počitnice jai pa ne.>
Stric: «Zakaj jih pa ti ne boš imel?>
Mihec: «Ker še ne hodim v šolo...»
Razlika.
Birfasl: «Roženkranc, povej nam, kakšna j<j razlika med bliskom in umetno električno iskro.j
Roženkranc: «Bliska ni treba plačati, drag Birfasl.»
Pri poroki.
Duhovnik piše poročni Lst. Ko ga konča, nd ve točno datuma. «Ali imamo tretjega ?> vpre naposled nevesto.
«Kaj še, gospod župnik, to je šele moj drugi mož>, se hitro oglasi nevesta.
Vzdih.
«Ko bi moj Miha svoja pisma vsaj bolj razi ločno pisal. Nikakor ne morem razvozlati, aii mj pošilja ICO ali 1000 poljubov.. .>
Časa ne manjka.
A: «Poslušaj, zelo se mi mudi! Aii iuuš za me pet minut časa?»
B: «Časa imam dovolj, drugega pa pr^v nič.i
Zareklo 9e ji je.
■ Gospodar: «Zakaj mi pa ne pridete odpret? 2e četrt ure stojim pred vrati!>
Služkinja: «Oprostite, gospod, včasih slabo slišim.»
j Gospodar: «Petkrat sem moral zvoniti.* ' Služkinja: «Motite se, gospod, samo štirikrat Bte zvonili.. .> .	V trgovini.
i Dama (ki že dolgo izbira): <;Pri vas pa res ni nig primernega. Rada bi videla kopalno obleko, ki bi mi dobro pristojala.* j Prodajalec: «To bi tudi jaz rad videl, gospa.*
Visoko za nizko. ?
Gašper: «2e dolgo te nisem videl! Kje pa sedaj stanuješ?*
Miha: «Na Dunajski cesti gori v 5. nadstropju.* Gašper: «Tako visoko? Ali si že tako nizko padel?*
V znamenju časa.
Mirica: «Mamica, ali se je moral Adam takoj izseliti iz raja, čim je pojedel jabolko s prepovedanega drevesa?*
Mati: «Seveda, drago dete.*' Mirica: «Kaj mu ni bilo treba poprej raja sodno odpovedati?*
mali oglasi
I Prodaja montafonske plemenske živine
dne 26. junija 1932. ob pol treh popoldne. Prostovoljna licitacija 5 krav, 5 telic, 5 bikov. Sedemletni ni o žm primer: 46251 mleka na leto od ene krave. Izklicna cena je izračun jena na podlagi žive teže, in sicer kilogram po 5 do 10 Din. Natančnejši podatki v »Kmetovalcu*. — Oskrbništvo Novi klošter, Sv. Peter v Savinjski dolini pri Celju.	190
\	Vabilo na veliko odprodajo.
Cenjeno občinstvo vljudno vabim na veliko odprodajo raznega .blaga po globoko znižanih cenah. Odproclajal boiu sledeče blago: vse vrste čevljev, nogavic, dokolenic, žepnih robcev, naramnic, razno moško in žensko perilo, vsakovrstne pletene kopalne obleke in druge pletenine. Nadalje bom od-prodajal razno galanterijsko blago, jedilno orodje, žepne nože, škarje, lasestrižnike, servise, harmonike, klarinete, violine in orgelee. Prav tako bom odprodajal zlate in srebrne predmete, stenske in žepne ure, uhane, verižice, prstane in zapestnice. Poleg drugih predmetov si boste lahko nabavili tudi razno manUfakturno blago, ki ga bom proda-Ijal po globoko znižani ceni. — Za obilni obisk se Vljudno priporočam in ostajam s spoštovanjem 'Anton Savnik, škofja Loka.	185
Posojila brez obresti za odkup zemljiškoknjižnega dolga in nakup posestva podeljuje: cZadruga*, Ljubljana, poštni predal 307. Išče potnike.	154
Učenca za kolarski obrt
sprejme takoj Krajnc Franc, kolarski mojster v Ločah pri Poličanali. Učna doba tri leta, luana in stanovanje v hiši.	J85
Javna dražba posestva.
Dne 23. juni ja ob pol 9. uri dopoldne se bo vršila javna dražba posestva, imenovanega po domače Žgajnarjevo v Crnečah št. 10. Posestvo je 15 minut oddaljeno od posta je v Dravogradu-Meži. Proda se z vsem inventarjem. Iliša je lepa in ima tudi gostilniško pravico. Redi se lahko 10 glav živine. K posestvu spadajo lepe njive, na katerih se pridelata dva vagona krompirja, in sadonosnik za 40 polov-njakov mošta. Plačilni pogoji zelo ugodni. Lahko se kupi tudi s hranilno knjižico. Do dneva dražbe se posestvo lahko vsak čas ogleda.	193
Čevljarskega vajenca
sprejme Anton Logar v Ljubljani, Dalmatinova ulica št. 7.	jgg
Bika lepe rasti (pincgavca),
25 mesecev starega, 470 kg težkega, ki mu je bilo priznanih pri licenciranju v letu 1932. 27 točk, pro_da Gregorin Jože, posestnik v Podkorenu St. 70, pošta Kranjska gora.	189
Ugodno je naprodaj posestvo
v lepem kraju pri .št. Petru pod Svetimi gorami. K posestvu, ki meri devet oralov, spadajo lep vinograd, travnik, sadonosnik z različnim sadnim drev-!jem, obsejane njive, gozd in tri zidana gospodarska poslopja. Kupec naj se izvoli zglasiti pri Ferdinandu Siniončiču v Gradišču št. 10, pošta Podsreda.	j 92
Življensko družico,
štedljivo in delavno, staro 30 let, ki ima 10.000 Din gotovine, išče lastnik 28 oralov obsegajočega posestva. Naslov pove uprava tega lista. '	191
Najnovejie dvokolo z motorčkom l«/4 K. S.,
dvokolesa, šivalni stroji, otroški vozički, vozički za Igrat In posamezni deli najceneje.	Ceniki franko.
„TRIBUNA" F. B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Ljubljana, Karlovška cesta št. 4.
Ti varstvena znamka
Dobro orodje — lahko delo.
če greš v hosto sekat drva, vzemi s seboj ostro sekiro — potem je delo laliko. Oe furaš, vzemi s seboj štrange, uzde in vrvi najboljše vrste, to je take, ki se ne strgajo zlepa in ki trajajo res dolgo časa — potem je furanje-veselje, ne pa jeza. Prvovrstne štrange, uzde in vrvi so pa tiste, ki imajo privezan rdeč listek s pajkom in napis Grosuplje. - Zahtevajte pri Vašem trgovcu samo take štrange, uzde in vrvi in fu ranje bo lahko in luštno.
garantira za najboljšo kvaliteto. - Zahtevajte vse vrvarske izdelke samo s to znamko.
pokJLIc
za dame in gospode z opremo pletilstva v hiši. Zajamčen mesečni zaslužek 1500 Din, ker odkupimo izgotovljeno pleteno blago, plačamo mezdo za pletenje in dobavljamo prejo za podelavo. Pišite še danes po gratis prospekte pod naslovom: Domača pletarska industrija, št. 8 — Josip Kališ, Maribor, Trubarjeva ulica št. 2.
Pri oslabljenju živcev,
izčrpanosti in polni nevrasteniji
se uporablja «KALEFLUID*, fizijološki ekstrakt iz življenje tvorne žleze močne in zdrave živali. «Kalefluid* jači delo vseh sekretarnih žlez in živčni sistem ter krepi organizem. Brezplačno pošljem detajlno literaturo. — Zahtevajte jo pod naslovom: Beograd, Kralja Milana 15, Miloš Mar-kovič. «Kalefluid* se prodaja v lekarnah in dro-gerijah.
Odobreno od ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje S. br. 5300 z dne 28. marca 1932.
Cesa
ne smemo,
ako se hočemo dobro počutiti?
Ne smemo jesti premalo kuhane jedi. Ne smemo požirati slabo prežvečene hrane. Ne smemo naglo in preveč jesti. Ne smemo čutiti odvratnosti do jedi. Ne smemo trpeti, da nam leži hrana neprebavljena težko v želodcu.
Ne smemo imeti želodčnih bolečin, zgage in krčev. * Ne smemo imeti vzpehavanja in ne smemo se čutiti napete, temveč je treba, da se pobrigamo za dobro prebavo in urejeno stolico, brez katerih ni dovoljnega kroženja krvi a zaradi tega tudi ne zdravja. Ako sno nezadovoljni s prebavo in z delovanjem črevesja, nam bodo dobro dele Fellerjeve EIsa-pilule, 6 škatlic 30 Din, 12 škatlic 50 Din, in Elsa-švedske kapljice (2 steklenici 50 Din). Vse že z zavojnino in poštnino vred pri lekarnarju Evgenu V. Fellerju, Stubica Donja, Elsa-trg 360 (savska banovina).

Živinorejcem
priporočamo zanje jako koristno knjigo
pomoč
ponesrečenim živalim.
Napisal jo je živinozdravnik prof. dr. Kern. Okrašeni je s 93 zelo poučnimi slikami in ima nasledno vsebino ,
Sestava živalskega telesa, zdravila, i ' £ kladki, masiran drgnjenje, o načini kako se žival prisili da je mirna, o dvl ganju padlih ali bol nih živali, a rana! v ter kaj je storiti;jj • - raznih slučajih :r nagle obolesti, kol pri poškodovanj?*®? rogov,poškodbiki pita in zakovanji pri prišču med' parklji, opeklinlj streli, zlomu kosti zvitju, izčlenjenjifl^ Izpadu porodnici ' in maternice, iz* p padu danke, vnetji vimena, driski, za- J*: prtju, koliki, nape ; njanju goved ii T *r ovac, pri tujih pred m, metih v požiralniku, pretresu možgan, solnčarici, ntj gj, varnosti zadušitve, zastrupitvi, ozebljenju, postopanji « ^popkom, mrzlici, omedlevici, kužnih boleznih itd *
Vsak lastnik živali, ki se hoče obvarovati škoda V
pri ponesrečenih živalih, bi moral imeti to knjigo|4-
%
v knjigarni'
i v Ljubljani
Selenhurffova ulica št. 3

v»	Oblastveno dovoljena
vsakovrstnih moških letnih in zimskih oblačil od 40% do 50% ceneje kot prej v Ljubljani na Dunajski cesti št. 7. — Razprodaja se vrši samo, dokler traja zaloga.
Vse blago je lastni, domači, ročni izdelek.	Ne zamudite te ugodne prilike!
Oblecite se dobro in poceni!	. ,	^_ v
1	Josip Ivancic.
t.
&aiuspešn@jš@ sredstvo za rsl® domsish živaSs le
Lekarna' lrnhotzy
(zraven rotovža)
Ljubila na 66


Izdaja za konzorcij »Domovine« Adolf Ribnika?«
Urejuje Filip O m 1 a d i č
Za Narodno tiskarno Fran J e z e r š e kjj'