t 75. V Gorici, v sredo dne 19. septembra 1906. [tb»ja dvakrat na teden in sicer v sredo in soboto H. nri predpoldne ter stane po poŠti prejemana v Gorici na dom pošiljana: ^\eto.......13 E 20 v, ali gld. 6-60 rti leta........6 » 60 » » » 3-30 Jrtleta .......3 » iO » » » 1-70 nsamiCne številke stanejo 10 vin. S O CA" ima naslednje. izredne prilogo: Ob np-a. li »Kažipot po Goriškem in GradišCanskem" in aijnot po Ij»WJani in kranjskih mestih", dalje dva-j; v lotu „Vozni red železnic, parnikov in postnih \ ter mesečno prilogo »Slovenski Tehnik". .\'aro5nino sprejema upravništvo v Gosposki ulici '-]. nadsn. v »Goriški Tiskarni« A. Gabršček. ['iiroHla brez dcposlane naročnine se ne ozirdmC*- fisliSi 'n poslanice se računijo po letit-vrstah če _..„, i-krat 16 v, 2-krat 14 v, 3-krat 12 v vsaka Večkrat po dogodbi. Večje črke po prostoru. — 0aine in spisi v uredniškem delu 30 v vrsta. Za i, in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. Tečaj XXXVI. »Vse za omiko, svobodo in napredek!« Dr. K Lavrič. Uredništvo se nahaja v Gosposi ulici Št. 7 v Gorici v L nad tr. Z urednikom je mogoč: govoriti vsak dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne: ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dopoludne. Upravništvo se na-haja v Gosposki ulici St 7 v I. nadstr. na levo v tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvo. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le npravniStvn. »PRIMOREC" izhaja neodvisno od »Soče« vsak petek in stane vse leto 3 K 20 h ali gld. i-00. »Soča« in »Primorec« so prodajata v Gorici v naših knjigarnah in feh-le tobakarnah: Schvvarz v Šolski nI., Jdlersite v Nunski ul, Ter. Loban na tekališču Jos. Wdi, Peter Krobelj v Kapucinski ulici, I. Bajt v po-kopaliSčni ulici, T. Hatiussi v ulici Formica, I. Hovafiski v Korenski ulici St 22, v Trstu v tobakami LavrenoiS na trgu della Caserina. Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. - Telefon št. 83. »Gor. Tiskarna« A. Gabršček (odgov. Iv. Nadškofov govor [i katoliškem shodu v Ljubljani. II, Nadškof jo nadaljeval tako-le: ,Nudalje priporočam edinost. Edinost, dragi mi pijani. }'¦' pogoj svetovnemu redu. podlaga zjedinje- |; z božanstvom. To edinost kaže sv. cerkev že, na svetu v veri. božji službi itd.! To je tista naj-' • zapoved, katero je.Kristus učil, zapoved, ki je U katoliške cerkve : za edinost je prosil Izveličar kzailnji večerji: „0 da bi bili vsi eni, kakor Jaz [li!" (ilejto. dragi moji kristjani, to je prva pod- Li. prvi pogoj uspešnega delovanja, zakaj: sloga sloga tlači. Učimo se vsaj od sovražnikov, kako L f Jini! Koliko Škode nam nesloga napravi, razpor i]..'! Kdaj je satan šel v Iškarijota? Kose fel.Mi. sil ven. in zunaj je bila temna noč! Pa bi MzuniHi naši bratje, ki so naše krvi, naSe vere. «o se ml nas lof ili! IVlejte. dragi moji kristjani, kje napreduje »'! Tam. kjer so edini, na Dunaju. Kjer niso edini, bi propada, v alpskih deželah, na Francoskem, in ii pri nas Slovencih. Učimo se h tuje Škode biti imttiii! Koiifno bi priporočal še nekaj, in sicer bi boki c-.mc-uUi ono razmerje, katero mora biti med ka-\ii\W»aYcijo in pa med katoliško oblastjo. Seveda y i« ona dela. ki spadajo v zveličanjo duše. ki namen povzdigniti čast božjo, samo po sebi [iraevno. spadati pod škofovo, cerkveno oblast. AH ititliiki program obsega tudi druge stvari, ima v i tudi gospodarska, politična vprašanja, hoče ubla-i razna nasprotstva. pospešiti blagostanje kmet-[fc„u. obrtniškega in delavskega stanu, se peča tudi plitiko. Vprašanje je. ali tudi ta dela spadajo pod ;rkvcn» oblast, in jaz rečem : da. v gotovih mejah ; i;ti vse katoliško delo naše mora sloneti na kato-iki dogmatiki, na katoliški veri in morali. Vsi smo p krstu prisegli na zastavo Kristusovo, potem šele t vojaki, uradniki. itd. na cesarsko zastavo. Torej jprpj bodimo zvesti Bogu ! Mi smo vsi otroci matere m. dober otrok, mora ubogati, dobra, lepa je naša a nezmotljiva, zakaj ne bi jej pokorni bili? AH :im blagor, kjer je pokorščina ? In — kdor ne h'' i.'a. ga tepe nadloga. 1'Bhovtiiki posebno pomislit«, da ste najprej du-vaiki. ua vam najprvo mora biti duhovniška služba (M božjo ! Druge, posvetne stvari, so postranske. Posvetne stvari, — dobro je to. ampak ne sme itno storiti, drugo opuščati. Zmirom mislite, da m najprej duhovniki. Posvetno torišče, to ni pogla- tiska in zal. vitna stvar, ampak najprvo je. ubogati višje pastirje, škofe, katere je Bog- postavil, da vladajo. AH ni papež istega mnenja izrekel o socialnih razmerah na Italijanskem 'i Nič novega ne učim. uiupuk samo to, kar papež uči in zahteva." Edinost je priporočal nadškof in knez. Pa ne morda kako splošno edinost, ampak le edinost med klerikalci, edinost v stranki. Kajti rekel je: »Učimo se vsaj od sovražnikov, kako so edini.« Kdo so ti »sovražniki«, smo povedali že zadnjič. Ves govor je torej govor strankarja in prav nič govor nadpa« stirja. O edinosti pravi tudi, da je to tista največa zapoved, katero jo Kristus učil. Kaj se vse stori v strankarske namene ! Doslej smo culi vedno za naj-večo zapoved Kristusovo to-lo: Ljubi Gospoda Boga svojega iz vsega srea svojega in iz vse duše svoje in iz vse pameti svoje. Ta je prva in največa zapoved. Druga pa je tej podobna: Ljubi bližnjega svojega kakor samega sebe. To smo culi doslej kot največo zapoved — nadškof pa je našel drugo, in to je politično-strankarsko pobarval: »O da bi bili vsi eni kakor Jaz in Ti!« Pa vendar ni imel pri tem pred očmi odsotnih Korošcev, ki so se odcepili od izdajalske katoliške stranke ter tako »porušili edinost«, po kateri tako vzdihuje nadškof? — Da, tista edinost je počila, in Šusteršič jo je »požrl". Je ni več, pa je tudi ne bo, pa če nadškof še tako milo vleče na pomoč pregovor: Sloga jači, nesloga tlači.... Kjer je jok o slogi in neslogi, tarnanje o sovražnikih, tam mora biti tudi kje poleg kak vrag. In res, kar nakrat vprašuje nadškof: Kdaj je satan šel v Iškarijota?... »Kose je ločil, ko je šel ven, in zunaj je bila temna noč.«... Kdaj je šel satan v Iškarijota, je povedal nadškof, povejmo mi, kdaj je šel satan v posvečence. Takrat, ko so zapustili Kristusovo vero o ljubozni, ko so se ločili od svojega pravega poklica, ko so šli ven, in zunaj je b.' temna noč; takrat so se prelevili iz duhovnikov v farje, in črna noč jih je objela, v ka- teri Še sedaj tavajo, sinovi noči, apostoli črnega sovraštva, temnih intrig, skritega koristolovstva.... Zopet edinost! Nadškof pravi, da vera napreduje tam, kjer so edini, na Dunaju. To ni res. Na Dunaju vera čisto nič ne napreduje. Napredovala pa je do zadnjega Časa Luegerjeva stranka, katero nadškof tu identifikuje z vero! Ce pa propada vera v alpskih deželah, so krivi temu klerikalci sami. Saj vemo, da ga ni gršega boja od onega, kateri bijejo med seboj v Tirolcih klerikalci in katoliški socijalci; ta boj jo tako razbrzdan, oseben, podel in nizek, da so morali že škofje poseči vmes, da bi pomirili duhove s pastirskimi listi, pa vse zaman. Kar se tiče Francoske, omenjamo, da je papež sprejel 16. t m. lepo število francoskih romarjev. Njihov voditelj Harmel je zatrjeval, da Francoska je in bo vedno katoliška. Menda pač vo, kaj govori. Torej nadškof neopravičeno toži, da propada vera na Francoskem. Vrši se pač tam ločitev katoliške cerkve od države, to se pravi, da odslej bo katoliška cerkev zase, država pa zase, vero pa ne izpodkopuje nihče, le posvetna nadvlada cerkve nad državo je porušena. Na Slovenskem tudi propada vera, pravi nadškof. Kličemo mu v spomin le stari slovenski rek: Vera po farjih gor, po farjih dol! Razmerje med katoliško akcijo in katoliško oblastjo je sta^areč — pri-bijmo rajši to, da je nadškof in knez dr. Sedej odkrito in očito na katol iškem shodu govoril o politiki. Toliko so lagali, da bo le verski shod — tu pa se spusti višji cerkveni pastir kar v sredo politike. Se vidi, kako so lagali. — Radi lepšega je rekel, da naj duhovniki pomislijo posebno, da so najprej duhovniki ter da so druge posvetne stvari postranske. No, tu se ravna nadškof in knez sedaj, ko birmuje v Brdih, tako-le: Najprvo opravi birmo (»Zmirom mislite, da smo W najprej duhovniki«), potem pa se loti »posvetnih rečij, ki so postranske«, aH vse kaže, da so poglavitne, loti se politike razdora in razkola. Dopis iz Brd v zadnji »Soču govori dosti jasno. Nadškof in knez pravi tudi, da ga je postavil Bog, da vlada. On ukazuje in drugi morajo ubogati. Sedaj je ukazal rohneti po cerkvah tudi proti »Soči« in »Primorcu«. Dokaz temu, da ropotajo z lec proti naprednim listom še tisti redki duhovniki, ki so drugače . mirni v cerkvi ter učijo le besedo božjo. | Daleč jo tira nadškof, razpleta širok boj-------naj pazi, da ne zapusti boj- 1 nega polja poražen in uničen! Sledovi fedniške dobe pri Tolminu. (Konec.) Znano je, da se tekoča voda v potokih in rekah zajeda v svojo strugo in da jo poglablja, Dolino, ki na njenem dnu teče voda, je tekoča voda sama zarezala tako, kakor le-mež na plugu reže brazdo. Take doline m proti dnu ožijo, pobočji obeh stnuii visita naravnost proti vodotoku na dnu dolinske zareze. Tudi mogočni, več sto metrov debeli ledniki so poglabljali strugo, ko se je težka, ogromna množina ledu po nji pomikala nizdol. Toda široki Iednik ne reže kakor lemež na plugu nego struži kakor mizarjev skobelj. Lednik izskoblja svojo podlago in naredi pod seboj široko dolino s plitvim dnom in strmimi pobočji. Zlasti med Kobaridom in Tolminom je ta lepa oblika doline na prvi pogled očitna. V njej vidimo delo nekdanjega lednika. Soča je bila že pred lednikom dolino začrtala. Iskaje izhoda je tekla nekaj časa preko Zatolinina in je na tej strani odločila Grajski hrib. Slednjič si je izbrala sedanjo pot med Volčami in Tolminom ter osamila Grajski hrib na zapadni strani. Tolminka je zarezala na vzhodnji strani, in tako je dobi! hrib z razvalinami Tolminskega gradu svojo mično piramidasto obliko in osamljenost. Na enak Grof Moiite Cristo. tlapisal fllexandre Dumas. (Dalje.) »Priznam, da sem videl tam samo ogenj, toda upajva, Ci se vi našla v pepelu nekoliko zlata. SS tem upanjem, ki mi vrača mir, odhajam, milostiva Pa in uioja zelo bistroumna soproga, ne da bi mi vest kaj iCcl!a!a. Ostanejo vam prijatelji, omenjeni pepel in, da bo vaša ?re& večja, popolna prostost. # »Vendar se mi zdi, milostiva, da je prišel trenotek, ko ['Sani spregovoriti z vami še zaupno besedo. ,, «Dokler sem upal, da delate za blagor najine hiše in j"°cete pomuožiti premoženje najine hčere, sem modro zatisnil ^ Toda odkar ste hišo popolnoma uničili, nočem služiti kot •¦'^stvo k sreči drugih. s^zel sem vas v zakon bogato, toda malo spoštovano. Ij o Oprostite mi ta izraz; toda ker govorim samo za naju |'ai ne vem, zakaj naj bi deval svoje besede na tehtnico. i »Petnajst let sem razmnoževal najino premoženje, ki je Ls . .^to veliko, dokler ga niso naenkrat uničili nerazumljivi atci> m sicei, kakor lahko rečem, brez moje krivde. Paz Gostiva, ste delali za se in dosegli svoj namen. L. vw torej zapuščam, kakoršno sem vas sprejel, bogato, P1* m&lo spoštovano. I »2 Bogom, »Odpotujem še danes, hote delati v bodoče na svoj račun, »Verjemite mi, da sem vam za vzgled, katerega ste mi dala, iskreno hvaležen in ga bom posnemal. »Vaš »najudanejši soprog »baron Danglars." Baronica je tekom tega dolgega in mučnega čitanja sledila z očmi Debravu. In videla je, kako kljub svoji moči nad samim seboj mladi mož parkrat menja barvo. Ko prečita, pismo počasi zgane. »Torej ?" vpraša gospa Danglarsova s plahostjo, ki je lahko razumljiva. »Torej, milostiva?" ponovi Debray mehanično; »Kaj mislite o tem pismu?" »To je zelo priprosto; mislim, da je gospod Danglars odšel s sumnjami v srcu." »Gotovo; toda ali je to vse, kar mi imate povedati ?" »Ne razumem vas," pravi Debray ledeno hladno. »Odpotoval je, odpotoval, da se ne vrne nikdar več!" „0," pravi Debrav, »tega ne verjemite, milostiva. »Ne, pravim vam, da se ne vrne; poznam ga; to je človek, ki je neomahljiv v vseh svojih sklepih, kateri se tičejo njegovih koristij. Če bi bil mislil, d i mu v kakem oziru lahko koristim, bi me bil vzel s seboj. Pustil me je v Parisu, in to znači, da je najina ločitev njegovim načrtom ugodna. Ločitev je torej gotova, in prosta sem za vedno," pravi gospa Danglarsova s prosečim izrazom. Toda mesto da bi ji odgovoril, jo Debrav popolnoma; prepusti njenemu strahu. »Kako?" pravi končno baronica. »Vi ne odgovorite?1' »Toda imam vas samo vprašati, kaj hočete storiti." »Prišla sem vprašat vas," odvrne baronica s trepetajočim srcem. »Ah," pravi Debray, »torej hočete, naj vam svetujem." »Da, sveta sem vas prišla prosit," odvrne baronica s tesnim srcem. »Torej če hočete sveta/ odvine mladi mož hladno, »vam svetujem, da odpotujete." »Da odpotujem?" zajeclja gospa Danglarsova. »Gotovo. Bogati ste in popolnoma prosti, kakor je prav rekel gospod Danglars. Da zapustite Pariš, je neobhodno potrebno, vsaj po mojih mislih, in sicer vsled dvojnega hrupa, ki sta ga provzročila ponesrečena Evgenijina možitev in odhod gospoda Danglarsa. »Ves svet vas mora smatrati za zapuščeno in ubqgo, kajti soprogi bankerotnega moža svet nikdar ne odpusti bogastva in sijaja v njeni hiši. »Da bodete torej veljali za zapuščeno in revao, morate ostati še štirinajst dnij v Parisu ter tožiti o zapuščenosti svojim prijateljem, ki bodo to pripovedovali naprej. Potem zapustite svojo hišo ter se odrečete vsem njenim dragocenostim in opravi, in iz vseh ust bo donela hvala vaše nesebičnosti. Vsakdo vas bode smatral za zapuščeno in revno, kajti samo meni je znano, kako stoje vaše finančne razmere in sem vam pripravljen podati račun." Bleda in uničena, posluša baronica ta govor s prav tako velikim obupom in potrtostjo, kakor je bila velika hladnokrvnost Debrayeva. »Za zapuščeno!" ponovi baronica. »O da, za zapuščeno... Da, prav imate, gospod, in nihče ne bo dvomil o moji zapuščenosti.4' To so edine besede, ...katere more odgovoriti ta ponosna, tako strastno ljubeča ženska. način je Soča iskala izhoda ob obeh straneh Bučenice. Obveljal je sedanji odtok mimo Sv. Lucjje, ker je tu reka Idrija prišla Soči na pomoč s svojim vodovjem in pospešila *arez.i-vanje doline pod Sv. Lucijo. Lednik se je t vsej svoji širjavi vstavil pred Bučenico. Odtod je poslal en ozek podaljšek mimo Lubinja do Sv. Lucije, in drugega od Volč preko Čiginja do Sela. Od Sv. Lucije naprej proti Ročinju in dajje do Solkana pri Gorici ima dolina povsem drugo obliko kakor med Tolminom in Kobaridom, in sicer tako, kakršno vstvari tekoča voda. Razlika v nastanku se torej zrcali v vnanji obliki. Potniku, ki prihaja od juga, stopi kontrast živo pred oči, ko zapusti tesni južni kos doline jnjse mu.odpre>P|i_Tolminu pogled v široko nekdanjo lednikovo strugo. Današnji iedniki prinašajo na svojem hrbtu obilo grušča, to je onega kamenja, ki ga na stranah lednikove doline zmrzal neprestano ruši in trga s sten. Robati kameni obleže na tedniku, ali pa zaidejo v razpoke ledu in po njih celo do lednikovega dna. Tu se z lednikom pomikajo dalje pod pritiskom vse ogromne teže ledu. Robati kosi se pri tem obtolčejo in ogladijo. Kameni, ki so bolj trdi, opraskajo in orazijo mehkeje. Ko se lednik staja, ot-ane grušč, ki ga je prinesel v nižavo na mestu, in tvori dolge groblje zlasti ob straneh in na spodnjem koncu led-nikovem. Te groblje ali gomile ostanejo in se ohranijo tiaota in tisoče let ter so trajne priče nekdanjega tednika. Sestavljene so tako značilno, da jih ni lahka zamenjati s tvorbami drugačnega izvora, na primer z gorskimi usadi ali plazovi, ki. se v Alpah pogostoma nahajajo, tudi ne z gruščem ali prodom, ki ga nanese hudournik. V ledniški groblji se nahajajo včasih tako velikanske skale, da takih ne bi zmogel celo najbolj deroči hudournik. Lednik pa jih prenese na svojem hrbtu daleč od njih prvotnega ležišča. Ko se ledena reka pomika nizdol, pritiska vsa ogromna teža ledu na dno struge in kolikor toliko tudi na strani. -S pomočjo kamenja, ki je zamrzlo v ledu, se obtolčejo neenakosti v skalnatem dnu in straneh struge, in se ogladijo. Trši kameni pa gladine opraskajo in orazijo. Zeleni griči pri Volčah, Zatolminu in ŽabČah, ki smo jih prej omenili, so po vsej ^voji sestavi brez dvojbe ledniške groblje. Enake vidimo pri Lubinjn, pri Čiginju in Selu, pri Sv. Luciji, dalje pri Kamnem in Smasteh, pri Kobaridu, .Trnovem, Srpenici, Žagi itd. Velikanske ledniške groblje se nahajajo pri Breginju in Borjani. Povsod brezdvojbeno izpričujejo, kod je segal nekdanji Soški lednik, ki je imel svoj pOČetek v mrzlih visbčinah Mangarta, Razorja, Triglava in Jalovca (Monte Maggiore, 1667 nad Breginjem). V ledniški groblji, M sega od Zatol-mina preko Tolminke do / ibč in dalje proti cerkvi Sv. Marka, je dovolj >rosov, ki so ogla-jeni in počrtani s krepkimi razami. Ti znaki govore tako jasno, kakor napis na kovanem denarju, in svedočjjo svojeročno delo lednikovo. Pot ob Tolminki od mosta pri Tolminu, proti Dantejevi jami vodi na več krajih preko ledniške groblje. Koj nad mostom na desnem bregu je vožnja pot zarezana vanjo, da se vidi raznovrstno gradivo, ki je v njej nakopičeno v divjem neredu. Dalje vodi pot ob opekarni. . Opeko izdelujejo iz ilovice, ki se nahaja pod Zatolminom v ledniški gomili. Ko se v dnu lednikovcm brusijo in gladijo kameni ob strugi, odpada drobna mel, M jo potem odnese tednikov potok in drugje zopet odloži. Ilovica pri Zatolminu in Čiginju je taka mel. Na enak način je nastala »kreda", ki jo kopljejo pri Srpeiiici. V ledniškem grušču, ki je naložen ob Tolminki med Tolminom in nje izlivom v Sočo, se nahajajo velikanske skale. Z bližnjega hriba se niso zvalile na sedanje mesto, ker so iz belega kamena, kakoršnega ni v Polubini-skih bregovih in tudi ne v Bučnnici. Tolminka, dasL ima v sebi polno moč deročega gorskega potoka, vendar ne bi odolela tolikim skalnatim orjakom. Le neomejena sila lednikova jih je mogli* prinesti na sedanje mesto. Druge prirodne moči ne poznamo, ki bi bila utegnila zvršiti to delo. Kdor gre iz Tolmina po vožnji poti proti Polubinju, in se sredi pota ozre proti severu, zagleda pred seboj iznenadne oblike v krajinski sliki. Mala planota, ki nosi skrito cerkvico Sv. Marka in je obrasla z gosto trato, j3 proti opazovalcu strmo odrezana. Nad robom strmine pa je vrsta čudnolepo zaokroženih gričev, ki so iz istega gradiva kakor vsa strmina, namreč iz trdega kamena. Sedaj, ko poznamo lednikovo delovanje, umemo tudi, da je nekdanji lednik tu ostružil skalnato podlago, ko je drčal preko nje, in je zaokrožil rtiče, ki so moleli iznad nje ter mu bili na poti. Na podoben način je zaokrožen zapadni odrastek Bučenice in tvori sedaj prijazno vi-sočino Kalvarije nad Volčami. Nekdaj se je tu prevalil del lednika, ko je prodiral preko Čiginja proti Selu. V vseh tu naštetih slučajih je okroglina porasla s trato, zatorej ni moči naravnost videti ostružene skale same. Vrsta prič, ki soglasno govore o davno minoli zagonetni ledeni dobi, bi se spopolnila bistveno, ko bi bilo moč videti učinke lednika na goli skalnati strugi ledene reke. Tudi tej zahtevi nam ugodi bližnja okolica Tolminskega trga. Ko pridemo čez most preko Tolminke pri Tolminu in krenemo proti Polubinju, stopimo na vožnjo pot ki se spočetka nekoliko dvigne nad cesto, ki vodi v Sv. Lucijo. Le malo korakov storimo in oko se ustavi ter na levi strani zazre željeno svedočbo. Tla tvori trda skala. Nad njo leži grušč ledniške groblje. Na nekolikih krajih, zlasti razločno na enem, pa je živa skala iznenadno oglajena in očitno opraskana s krepkimi razami. V bližini najbrže pokriva groblja še marsikatero tako Jedniško glajo (Gletscberschlifi), morebiti še značiluejšo nego je ta, ki je sedaj slučajno odkrita. Tik Celovca je grič Kreuzberg. Na njem se nahaja izborno ohranjena, zelo značilna ledniška glaja, ki izpričuje, da je mogočen Dravski lednik pokrival Koroško kotlino, kije sedaj bujno zelena in obilno naseljen«. Kjer se prostira blesteča gladina Vrbskega jezera, kjer stoji glavno mesu* Celovec, tam se je gnetla v ledniški dobi neizmerna množina več sto metrov debele plasti ledu proti vzhodu. Med drugimi ohranjenimi sledovi tega čudnega prizora je omenjena skala na griču tik mesta sicer nema, a vendar verodostojna priča. Zato so postavili okolo nje ograjo, da se pri-rodna znamenitost obvaruje nadalje, ko se je doslej nešteto število tisočletij ohranila brez vidne poškodbe. Prav bi bilo, ako bi se tudi omenjeni ledniški pojav pri Tolminu obvaroval uničenja. Sicer je le skromna, neznatna stvar; ljudje gredo dal za dnevom mimo, ne da bi jo opazili — in vendar je znamenit spomenik iz starodavne zgodovine domovinskih tal, — F. S. - poln svetega ognja, nepremagljivega idealizma, ampak je znal tudi začeti pri pravem kon * Od prve ure je zbiral v Kranju okoli seh mladino, izobraženo in priprosto, ter jo navd6 seval za svoje ideale; narodnost in slovanstv" Zl«:rti je nameril na učiteljstvo, kolikor ga \ bilo, ker je spoznal, da moro postati ono najvažnejši faktor za probujo naroda, ker živ aredi priprostega naroda, kot vzgojevateli njegove mladine in kot njegov izobraženci' del. V par letih je bil v ozkih stikih z enejši i vsemi t Jan kego. V ponedeljek zvečer je razširil brzojav iz Prage vest, da je preminul Jan Lego. Daleč od nas, v sredi svojega naroda, v zlati slovanski Pragi je umrl mož, ki je nekdaj dolgo vrsto let živel med nami in za nas delal, za nas žrtvoval moči najlepšega dela svojega življenja, svoje mladeniške in moške dobe. — Velika množica našega ljudstva pa ga ne pozna niti po imenu in tudi med slovenskimi izobraženci jih je žal premnogo, ki vedo o njem samo, da je imel za nas velikih zaslug. In vendar, kolike hvaležnosti, kolikega občudovanja mu je dolžan ravno slovenski narod l Kaj je bil Lego Slovencem? Najbolje si označimo njegov pomen za nas, ako se spomnimo, da spada glavno njegovo delovanje med nami v dobo med letom 1857, ko je prišel iz svoje češke domovine na Slovensko, do leta 1875. ko je zopet zapustil naše kraje, ter se vrnil v sredo svojega naroda. Tedaj je vladala Sirom naše zemlje še gosta megla. Naš narod je še spal trdno spanje in le ta pa tam se je zgenilo kaj, ki je naznanjalo, da se bliža jutro tudi za nas, da se vzbudimo iz svoje odrevenelosti k novemu življenju. Naš narod je bil zlasti do leta šestdesetega v resnici narod hlapcev in dekel, kajti razun teh se je vse Sramovalo govoriti svoj domači jezik. Naša inteligenca je nem-škutarila, in v beli Ljubljani so bili Nemci gospodarji. Narodnih delavcev je bilo prav malo, in ti so orali ledino ter pripravljali tla za bodočo setev. In tedaj je prišel «a Kranjsko Lego, ki ga je slovansko navdušenje prignalo s Češkega k nam, spoznavat naše malenkostne razmere. Pregledal je situacijo, in njegova odločitev je bila nagla. Ostal je pri nas kot majhen uradnik pri okrajnem glavarstvu v Kranju." In tedaj se je začelo njegovo delovanje med nami, delovanje buditelja. Malo-kateri Slovenec ima toliko zaslug za preporod našega naroda, kakor Lego. On ni bil samo učitelji na Gorenjskem, katere je vodil « Sv jim vzgledom in svojim svetom. Obenem n je seznanjal svoje češke rojake o našem na rodu in naših razmerah ter budil v njih -• ! nimanje z* nas. Bil je stalen dopisnik raznih čeških listov, katerim je redno pošiljaj por čila o nas. Njegovo geslo je bilo delo. Mojst/ je bil zlasti v drobnem delu, ki se tako w gostokrat podcenjuje, ki je pa neobhodno i,0. ( trebno za pospeševanje narodnega napredka. j V tem duhu je deloval ves čas svojec bivanja med Slovenci, do leta 1875. v Kranjl v Ljubljani in v Trstu. Bil je med ustanovitelji ljubljanske „Narod»e čitalnice" i ki je mati slovenskih čitalnic. Skoraj ga moI remo imenovati tudi očeta slovenske kompo-nistike. Ko je prišel namreč v Ljubljano, k:. kot ud „Filharmoničnega društva" takoj spoznal, da Slovencem manjka lastne umetne pesmi. Iu nabral je med znanci 19 goldinarjev ter jih je izročil BIeiweisu, pregovorivši ga' naj razpiše nagrado za najboljšo uglašenje pesmi: „Kdo je mar?" In takoj seje oglasilo nekaj mladih konkurentov za nagrado. Od tega časa je bila na programu v.sakega koncerta „ Filbarmoničnega društva" nova skladba. Lego je bil tudi eden glavnih ustanoviteljev dramatskega društva. Zdi se nam celo, da se je ustanovitev tega društva porodila v njegovi glavi. In kako je napredovalo od tedaj slovensko gledišče iz prvih začetkov, katere je vzbudil Lego 1 ' j V ozki zvezi je Lego tudi s porodom j slovenskega alpinizma. Njegova idealna dnfo, vsprej^mljiva za vse lepo, se je naslajala oh J prirodnih krasotah Gorenjskega In takoj \ prvih letih svojega bivanja med nami jo zleze; na Triglav. A ker je znal svojim imaloug načrtom dati realno podlago in ker je njegov j bister duh spoznal, kolike važnosti so prirodne j krasote za privabitev potnikov v dežeio, k 1 torej tudi za povzdigo blagostanja, je ufo\ ¦ v svojih znancih buditi zanimanje za njih lepe gore. Enemu najstarejših slovenskih turistov, ] učitelju Kocbeku, po katerem se sedaj ime-1 nuje celo ena koča, je ravno Lego vzbudil j navdušenje za alpinizem. Že veliko let pred! .' oživotvorenjem planinskega društf.a, ko šel nol-jn Slovenec ni mislil na njegovo ustano-1 vitev, je Lego vspodbujal sedanjega Ijubljan- j skega župana, gosp. Hribarja, k ustanovitvi j takega društfa. Tedaj pa razmere še nlsaj bile ugodne, zato se tudi tedaj ta načrt n l posrečil. j Predali našega lista so premajhni, dfi| . bi mogli* natančneje opisati vse, kar je Leg storil za nas, dokler je bival med nami. Po- J „Toda bogati ste, zelo bogati," nadaljuje Debrav, vzame iz svoje listnice nekaj papirjev in jih položi na mizo. Gospa Danglarsova ga pusti, da to stori. Vse svoje moči je zastavila v to, da bi vdušila udarce svojega srca in zadržala solze, H so se ji hotele vliti iz očij. BMUostiva," pravi Debrav, „zdaj je šest mesecev, odkar sva se zvezala. Vložili ste stotisoč frankov. Aprila to leto se je pričela najina zveza. V maju sva dobila štiristoinpetdeset tisoč frankov. V juniju je znašal dobiček devetsto tisoč frankov. V juliju sva priložila milijon in sedem sto tisoč frankov; kakor veste, je bil to mesec španskih bonov. V avgustu sva v začetku meseca izgubila tristo tisoč frankov, toda petnajstega sva zopet dobila, in koncem tega meseca sva dobila vse nazaj, tako da imava danes v aktivih dva milijona štiristo tisoč frankov, to je milijon dve sto tisoč frankov od vsakega. „Zdaj," nadaljuje Debrav s hladnostjo meničnega agenta, „imava osemdeset tisoč frankov obrestij od te svote, ki se nahaja v mojih rclih." „Toda," ga prekine baronica, „od kod so te obresti, ko ciste nikjer založili tega denarja?" „Prosim vas oproščenja, milostiva," pravi Debrav hladno. »Dali ste mi dovoljenje in tega dovoljenja sem se poslužil. „Na vas pride torej štirideset tisoč frankov kot obresti in poleg tega še sto tisoč frankov kot prva vloga. V celem torej trinajst ste* in štirideset tisoč frankov. ^Ukrenil sem vse potrebno, milostiva/ nadaljuje Debrav, „da vam je vaš denar na razpolago. Lahko bi bilo reči, da me je silila k temu takorekoč slutnja, da vam bom moral kmalu podati račun. Vaš denar je tukaj, pol v bančnih listih, pol v dobrih menicah." Debrav vzame iz predala svoje omare zapečateno skrinjico, jo odpre in nadaljuje: »Evo vam, milostiva. Doslej sem vse hranil jaz, ker vi niste imeli pravice, da bi izven zakona kupovali ali imeli papirje. Odslej je to premoženje, katero vam izročam, izključno vaša lastnina. Tu so bančni listki, tu menice in tu bon za mojega bankirja, ki k sreči ni gospod Danglars in "vam vse točno izplača. Lahko ste torej čisto mirni." Gospa Danglarsova vzame te stvari v roke kakor stroj. Oči ji ostanejo suhe, toda v prsih jej poljt Bančne listke in menice zloži v svojo listnico ter nato bleda in nema pričakuje tolažilne besede. Vendar čaka zaman. „Zdaj, milostiva," pravi Debrav, »imate pred seboj krasno življenje. Šestdeset tisoč frankov letnih dohodkov, to je za žensko, ki je sama in vsaj nekaj Časa ne sme živeti sijajno, velikansko premoženje. „Vsaki svoji želji lahko vgodite, in Se bi vam ne zadostovala vaša sredstva, vam z ozirom na preteklost rad posodim ves svoj delež, torej milijon in Šestnajst tisoč frankov." „Hvala, gospod," odvrne baronica, „hvalai Jasno vam je pač, da je za ubogo Ženo, ki dolgo ne pride med svet, to mnogo preveč." Bebrav se za trenotek začudi, a se kmalu zopet zave ter naredi gesto, kakor da hoče reči: „Kakor hočete!" Gospa Danglarsova je do tega trenotka še vedno upala; toda ta gesta in pogled, ki jo je spremljal, globok poklon njenega bivšega ljubčka in molk, ki sledi poklonil, vse to jej da smrtni udarec; vzravna se,.odpre vrata in odide, ne da bi se še zadnjič ozrla nanj ali še zadnjič pozdravila njega, ki pripušča, da odhaja od njega na ta način. „Bah!" pravi Debrav, ko se zapro vrata za njo. „Bah, lepi načrti vse to i Ostajala bo doma, čitala romane in igrala karte, ko več ne more igrati na borzi I* Iu z največjo skrbnostjo si preračuni ta napiše vsote, katere je izplačal. „Ostane mi milijon in šestdeset tisoč frankov," pravi nato. „ Kakšna škoda, da je umrla gospica Villefortova! V vsa-i kem ozira mi je bila všeč, in oženil bi se ž njo.« j In flegmatično počaka po svoji navadi Še dvajset minul po odhodu gospe Danglarsove ter potem odide. Nad sobo, v kateri si je pravkar razdelil Debrav j; gospe Danglarsovo poldrugi miljjon, je bila druga soba, v kateri su bivali dve osebi, ki sta čitatelju tudi znani, in sicer sta igrali ti osebi prevažno ulogo, da bi se ne zalimali za nje. V tej sobi sta bila Mercedes m Albert, r Mercedes se je zadnje dni zelo izpremenila; nikdar, niti v dnevih svojega največjega sijaja, ni kazala onega ble^tečegs ponosa, ki pogosto sam zadostuje, da več »e poznamo žene, & se prikaže v priprostejši obleki. Ne, Mercedes se je izpremenila, ker njene oči niso več žarele, ker se njene ustnice nisi več smehljale, ker ji je bolestna potrtost zamorila na ustnic j njene vesele, duhovite besede. Ali ni bila revščina, ki je potrla Mercedino dušo, inB biio pomanjkanje poguma, ki jej je delalo to revščino t^8 težko. Mercedes je prostovoljno stopila n svoje višine v to noro nižje sfero kakor človek, ki zamenja s,.«M.tazsvirljeno dvorano s temo; bila je kakor kraljica, ki j zapustila svojo p* lačo ter stopila v kočo, ki se je omejila na najpotrebnejše » se ne spominja svojega prejšnjega sijaja niti pri ilovnati p*' sodi, ki jo mora sama nositi na mizo, niti v priprosten. Ieži38«> ki jej nadomešča zlato postelj. Lepa Katalonka in plemenita grofica ni imela niti ^ jega ponosnega pogleda, niti svojega vabljivega smehljaja, kajti kamorkoli je ..vprin avoj pogled, se je pokazalo njenim očem w nelepo. Soba je bila tapetirana sivo: barva, ki jo ljubijo ekonomični gospodarji, ker se najmanj zamaže; oprava je bila neenotna in ubožna, tla brez preprog. Vse je motilo harmoniji tako potrebno očem, ki so navajene elegantne oprave. Gospej Morcerfovi se je od tega neprestanega molka vrtelo t glavi kakor popotniku, ki naenkrat obstoji na robu popada ; vsak hip je Albert od strani pogledal svojo m«tcf> l' bi vedel, kaj se godi v njenem src«; in tedaj je no ustni*8 73 „$ofie" it. 15. z dne 19. septembra 1906. "*7$ smo le nekaj malega, kar nam je ravno V 'jlo P0(I Per0' ^a bi natančno narisali vsa P%va dejanja, bi morali napisati celo knjigo. ! že iz tcn ma*° P°datkov je razvidno, kolike vednosti je bilo za nas njegovo delovanje v 'nih časih, ko je bilo dela tako veliko, dedcev pa tak0 ma*°- Leta 1875. je zapustil našo. zemljo in ^ j8 preselil po, skoraj-dvajsetletnem- bivanj^« " $ nami zopet v svojo domovino, ki mu je Uzrla nmogo lažje nego mi zagotoviti mirno 'ifljenje v starosti. (Konec prih.). D O P I S L, Z Vipavskega. — (Vipavska železnica). 04 dneva otvoritve Bohinjske železnice je. agt*te V°žnja na Vipavski železnici zelo '^Igočasna in mučna. V Prvačini in Volčjidragi ti premikanja ne konca ne kraja, Kar po 20 •ia več minut mučijo potnike s pregibanjem lato &A večkrat človeku postane slabo. Zveza z Bohinjsko železnico je jako jjaio. V Prvačini treba čakati od 1 do l1/« i;r»» mi prostem, ker je čakalnica premajhna ja restavracije ni. — Zamude so na dnevnem r«ia, in potniki, prihajajoči v Ajdovščino zvečer okoli 1J. ure, ne najdejo niti prenočišča. Naj bi vendar občine, katere so toliko žrtvovale za Vipavsko, železnico, zahtevale .kupno podržavljenje te proge in povrnitev delnic; potem naj bi se^ proga od Prvačine jo (lorioe sploh opustila, in vlak naj bi vozil \i Ajdovščine do Prvačine po 4 krat na (Jan, in sicer 2 krat k poštnim in 2 krat k brzo-vJukoni. Xa ta način postane vožnja v Gorico krajša in ceneja, in imeli bi direktno^ i,vezo j Trstom in Jesenicami. Domače in razne novice. Pevsko in glasbeno društvo v Gorici naznanja, da prične šolsko leto 1906/07. z dnem 1. oktobrom 1906. Vpisovanje za učence se vrši od !5, septembra do 1. oktobra vsaki dan izven nedelj ob 11. do 12% dopo-ludne in od 4. do 5. popoludne v društvenih prostorih v »Trgovskem Domu". Šola podaja pouk v petji, glasbeni teoriji, na gosli in klavir v štirih tečajih. Žbcrovo petje se uči v skupnih vajah stfMih zborov in koncertnih zborov. Pristop v pevski zbor je priglasiti ali pismeno na odbor ali ustmeno pri vajah za ženski zbor vsak pondeljek in četrtek od 6. do 7, zvečer, za možki zbor vsak torek in petek od 8. do 9. zvečer v društvenih ^prostorih. Šolski in koncertni vodja ter učitelj petja in gosli je g. Josip Michl, absolvent praškega konservatorija, učitelj na klavir g. Emil Kom ef, izprašan pred komisijo za pouk v petju in glasbi na srednjih šolah pri c. kr. namestništvu na Dunaju. Podrobne informacije v navadnih urah ali pismeno daje šolski vodja. — AkadPinično ferijalno društio »Adrija" v Gorici priredi v ponedeljek dne 24. sept. 1900. ob V.i. uri predpoludne v hotelu „Pri zlatem je-ienu*1 v Gorici običajni redni občni zbor s sle-. ora. 2. Odbo-rovo poročilo: a) tajnikovo, b) blagajnikovo, c) preglednikov. 3. Predavanja (aktuelne vsebine). 4. Samostalni predlogi. 5. Volitev: a) predsednika, b) ostalega odbora, c) preglednikov. G. Slučajnosti. Podpisani odbor poživlja gg. starešine, tt. akademike in abiturijente, da se udeleže polnoštevilno občnega zbora. »Adrija" ne sme zaostati za drugimi slov. ak, fer. društvi. Oči-*tana^i»e«b«i^^fc4nrkimia4aQSX morala fanjati. Dokažimo »Omladini", ~da »v solčni »Goriški veselje do dela" še ne »pojema". Odbor ak. fer. dr. „ Adrija". Nas rojak, gospod dr. Jug, zdravnik v c.inkr. vojni mornarici, se je,nahajal dne 10. avpsta-1. 1. v Port-Arturiu, odkoder nam je poslal razglednico s tem-le besedilom: „S po-zorišča zadnje vojske pozdrav. Grozno, strašno. Iz mesta, kjer je Kondratenko zdihnil, imam relikvije/ Tu Vas pozdravlja naš japonski ad-~ mirni." Zraven je rokopis japonskega admirala, Razglednica nam predstavlja iuko port-artursko; v bližini je neka poveznena ladija. Razglednica nosi poštni pečat: Moji, Japan, 13. 8. Vi*. ~ v Gorico je dospela 18. t. m. t Jan Lego ima tudi v naši deželi veliko Častilcev^ prijateljev, učencev, ki so ga globoko spoštovali in ljubili. Pred 20 leti je bil izvoljen celo častnim članom tolminskega in sežanskega učiteljskega društva. To odlikovanje ga je posebno veselilo in z flekak?n; zadovoljstvom je pokazal častno diplomo. — Da bi se idejalno spojili celo češka in slovenska ilora, je naročal iz naših gorskih krajev semena planinskih trav (— v ostankih cenenih kop —) ter jih dal posejati po čeških gorah. ZJatfL idejalna slovanska duša l Pokojni Lego je zapustil edino vdovo, gospo Antonijo, ki mu je bila enako idejalna družica v življenju. Zanimalo jo je vedno vse, kar je grelo srce* njenega plemenitega soproga. Tudi ona je bila z dušo in telesom vedno med Slovenci. — Ker vemo, da bi marsikdo rad poslal blagi gospej sožalnico, naznanjamo njen naslov: AntonijaLegova, Praba-Žižkov, Miličova ulica 2. »PeVSKO In glasbeno druŠtVO" naznanja, da so pričelo pevske vaje v društvenih prostorih ter se vrše vsak torek in petek od $, naprej za gospode, za dame pa ob ponedeljkih in četrtkih od 8. naprej. Odbor Slov. Čitalnice v Dol, Vrtojbi naznanja, da se j« morala odložiti naznanjena veselica radi slabega vremena od Iti. septembra na prihodnjo nedeljo, dne 23. septembra 1000. Ker je Čisti dobiček namenjen za razširjenje društvene knjižice v javno, se vabi k obilni udeležbi. 0 kulturnih Silah katolicizma je predaval na katoliškem shodu v Ljubljani neki duhovnik po imenu Evgen Jarc. Zanimivo je citati to poročilo, ker iz njega se razvidi, da navzoči niso prav nič razumeli, kar jim je pripovedoval učeni profesor Jafo> ter da so bili po nemarnem raztreseni pri predavanju. Odobravanje in ploskanje je zabeleženo v poročilu le na onih mestih, ko Je Jarc, da bi vzbudil ljudi k pozornosti, vsklikal: »Kristus in katoliška cerkev"... „h Kristusu!"... »popolnost je v Kristusu"... »Kristus včeraj, Kristus danes, Kristus vselej iri povsod"! — V cerkvi se trkajo na prsi, kadar izreče duhovnik ime Kristusovo, ter pripogibajo kolena -- na katoliškem shodu so pa ploskali takrat, kadar je Jarc kaj omenil o Kristusu. Drugače pa je šlo predavanje brez sadu mimo njih, kar je pa prav, ker je le konglomerat zvitarij. Slovenski kmet pod križem, — o težnjah kmetskega stanu je govoril na katoliškem shodu znani kranjski poslanec Povše. Govoril je sicer tako, kakor govori gospodar .svojim kolonom, ali povedal je vmes tudi res kaj dobrega. Toda kaj vse to pomaga. Na koncu jim je rekel: „Kaj vam torej, slovenski kmetski možje, ostane drugega, kakor da vstrajamo tam, kjer smo bili dosedaj, pod svetim križem, katerega ljubimo, v katerega zaupamo in v katerega so zaupali naši pradedje." -~ Potem jim je še priporočal, naj ljubijo pred vsem sveto vero katoliško. Torej: pod križem naj ostanejo in pa sveto katoliško vero naj ljubijo, to se pravi: nunce naj pridno podpirajo!. Stari križi ostanejo in mmci tudi. — Vse drugo, kar je govoril dobrega, je bilo le -—' pesek v oči ubogim kmetom. Umrl ]e v Gorici vpokojeni major Ivan Wagner, ki je bival več let v našem mestu. Imel je 77 let. Pokopali so ga v ponedeljek z vojaškimi častmi. Dovozna cesta na državni kolodvor — Goriški župan dr. Marani se je odpeljal v nedeljo na Dunaj radi različnih občino zadevajočih rečij. Med temi je tudi dovozna cesta na državni kolodvor, katere potrebo se čuti dan na dan bolj in bolj; inženir Mahnič je sestavil po naročilu vlade za to dovozno cesto dva načrta. Zadnji čiu. je, da se napravi ta cesta, in upamo, • da ko se vrne župan z Dunaja, se začne takoj s potrebnim delom. Ponesrečeni orožniki, Za časa, ko se je vračal prestolonaslednik iz Pulja na Dunaj, so ponesrečili, kolikor doslej znano, 4 orožniki. Vsa proga je bila zastražena z orožniki. Pri postaj? Podgorje v Istri je kontroliral stražmešter Novotnv straže na progi okoli 9. zvečer. Bila je tema, dež, hudo vreme z vetrom. Padla mu je puška na železniški tir, ko jo je pobiral, ga je pograbil vlak ter raztrgal ; vlaka v nevihti ni opazil Povožen je bil neki orožnik pri Divači, drugi pri Zidanem-mostu, pri Brezovici blizu Ljubljane pa po-stajevodja Kodrič, ki je sedaj v ljubljanski garnižijski bolnišnici. Pokvarjene brzojavke. — Vedno čujemo pritožbe o pokvarjenih brzojavkah. Na Jesenicah je oddala neka žena brzojavko: Zakaj mi ne pošljete grozdja, sem brez njega ostala. V Gorici pa je bila dostavljena brzojavka takole: »Cakajme neposlite grozdja sem brez nega •jstala!" —- Upoštevamo tudi težave v brzojavni službi in vemo, da marsikaj zagreše tudi stranke same, ali tako množenje pokvarjenih brzojavk pa vendar kaže, da je premnogo krivde v brzojavnih uradih, kjer nastavljajo najrnjše ljudi, ki ne znajo slovenskega jezika. Električni tramvaj i Gorici In Slovenci. — Vso laško ima biti, kakor znano, pri električnem tramvaju v Gorici. Službeni jezik laški, vsi napisi laški, osobje sami Lahi, še kakega »regnicola" nastavyo; pri delih za tramvaj seveda hočejo najeti tudi same Lahe. Pripravlja se veliko izzivanje Slovencev. Ni dvoma, da bi se posluževali tramvaja v n aj-večjem številu Slovenci. In ravno ti naj bi bili prezirani, in morda nastavijo še koga, Id bi jih zmetjal s »ščavi"! Povemo, da Slovenci se po takem tramvaju ne bomo vozili. Zatorej naj bodo mestni očetje previdni ter naj pomislijo, kaj delajo. Preziranje slovenskega jezika pri električnem tramvaju bi zadelo na hud odpor, in govoriti bi utegnili tudi tako, kakor leta- 1897. Priporočamo ponovno — pamet! Kako se sovražilo med seboj. — Dva gospoda duhovnika, jeden iz Kanala, drugi iz. Zapo-toka, ne vidita rada svojega duhovnega so-brata, ki je sedaj še v Marijinem Celju. Na Marijin praznik je imel priti v Marijino Celje dekan iz Kanala, pa ga ni bilo — dasi je plačan za to; pobere pač plačilo, gori pa ga ni bilo. Baje so ga pregovorili,, naj ne gre. Duhovnik v Mar. Celju je poslal v Gorico po kapucina, Kapucin se je res napotil v Marijino Celje, v vlaku pa sta ga zapotoški gospod in podružnik iz Kanala pregovarjala, naj nikar ne hodi v Marijino Celje, marveč naj gre brat mašo v Ročinj ter naj se potem vrne v Gorico. Ponujala sta mu vsak po 6 K — ali kapucin je ostal mož-beseda ter šel v Marijino Celje pomagat tamkajšnjemu duhovniku. Tako sta postopala iz sovraštva do marijino-celjskega, da bi mu nasprotovala za praznik Matere božje. In ta dva sveta moža sta se vračala z duhovskih vaj iz Gorice. Malo so jima pomagale! To kaže pa tudi, kako malo spoštujeta Mater božjo, ker sta hotela tako nasprotovati. — Poročajo nam tudi, da se v Marijinem Celju branijo novega duhovna iz Kanala ter ga nočejo sprejeti. BL'Eco« in prijeti jezuit. —Zadnjic shwr poročali, da je bil v Zadru prijet jezuit Do-menico Piemonte iz Vidma, in sicer na ovadbo kapitana z ladije »Leda«, češ da je uganjal „fridolinstvo". — »L' Eco" nam očita obrekovanje. Ali obrekovali nismo mi nič, marveč povedali, kar se je res zgodilo. Saj je vendar res, da je bil jezuit prnet na ovadbo kapi-tanovo, in res je, da je bil ovaden »fridolin-stva". »L'Eco" sama je povedala, da je bil izpuščen proti kavciji. Tudi to slednje smo zabeležili. Torej kako obrekovanje smo zakrivili mi, draga nam „L' EcoK ? — Gospodje okoli »L' Eco" in »Popolo" so izvedeli v soboto, da je Piemonte oproščen, in to naznanili v »Popoio«. Mi seveda tega nismo ve* deli. Beležimo torej danes, da jezuita Piemonte sodnija ne preganja več radi označenega suma. To bi bUi beležili mi tudi brez „L' Ecoa, ki naj lepo molči, kar se tičj obrekovanja, ker je znano, da ni večjih obreko-valcev od črnih politikov, in ker dobro vemo, da posvečenci nikdar ne popravno nič, pa če so še tako prepričani, da so obrekovali -— V ostalem pa ni nič tako čudno, če primejo kakega duhoynega gospoda radi »fridolraBtva", boj če le pogledamo v kak svoboden list, zade-neino na kakega posvečenega »fridolina". Pristavljamo še, da odstop od sodnijskega preganjanja ne spričuje še nedolžnosti ovadenega. »Slovenec^, to lažujivo trobilo ijubjjau-skega škofa, laže, da je „Sotott začela gonjo proti nadškofu in knezu, v polunikl s »Sočo" udarja seveda tudi po v GabršČeku, ker brez tega ne more živeti! Ce bi se ravnali mi po »Slovenčevem" receptu, bi morali potemtakem v polemiki s »Slovencem" vedno lasati dr. Lampeta, pa če je zakrivil kak članek v »Slovencu" ali ne! -- Ne radi lažnjivega »Slovenca", ampak radi druge javnosti povdarjamo z nova, da »gonjo" je začel nadškof in knez in jo nadaljuje. Zato pa bo tudi dobival, kar išče. — Procesije Za det — Dolgo Časa ui bilo dežja, slednjič je vendar prišel v preteklem tednu. Tačas, ko je bila suša in izredna vročina za september, ter ko je kazalo, da ne bo še kmalu dežja, se ni nikdo spomnil ha potrebo procesije za dež. Potem šele, ko so začeli vremenski preroki govoriti, da bo čisto gotovo t kratkem dež, so napravili nekje na Krasu procesijo. Napraviti jo je hotel tudi šeinpasjd župnik, ali nebo ga je prehitelo; mož je sploh počasen. Čakal jte je že s kaplanom, mežnarjem, dvema ministrantoma in nositeljem križa, da pridejo ljudje k procesiji. Pa jih ni bilo, ker ob dežju ne bodo hodili prosit dežja, poprej se pa Blažek ni spomnil, da potrebujejo njegovi Župljani dežja. -1-Ker rad popravlja, pričakujemo, da nam I pošlje tudi o tej resnici popravek. trpeče žene zaigral monoton smehljaj, ki je bil brez sladkega cjmja njenih očij le sij brez toplote. Tudi Albert je bil slabe volje, in vedno ga je motil kak ostanek njegove prejšnje elegance. Hotel je hoditi na ulico foe/. rokavic, a njegove roke so bile predele; hotel je peš hoditi po mestu, a njegovi čevlji so bili premehki in presvitli. Ti dve tako plemeniti in tako razumni bitji, ki jih je neločljivo vezala sinovska in materinska ljubezen, sta se razumeli, ne da bi govorili, in opustili vsa ona pripravljanja, ki so tako običajna med prijatelji. Albert bi bil svoji mt;erij ne da bi ta prebledela, lahko rekel: nMati moja, nimava več denarja.w Mercedes ni nikdar občutila resničnega pomanjkanja. V svoji mladosti je mnogokrat govorila o ubožnosti, toda to ni isto: ubožnost in pomanjkanje sta dva enako zveneča pojma, med katerima pa je vendar cel svet razločkov. Med Katalonci je Mercedes pogrešala marsikaj, a zato ji nikdar ni manjkalo drugih stvarij. Kadar so bile v redu mreže, je bilo mogoče loviti ribe; kadar so,prodali ribe, je bilo mogoče zboljšati mreže. lu poleg tega je bila tedaj čisto sama ter je imela skrbeti samo za se; zdaj je imela skrbeti za dva — in to brez vsakih sredstev. Zima se je bližala; soba je bila vlažna in hladna, in Mercedes, v katere hiši so bile gorke vse prednje sobe in vsi budonrji, ni imela nikake kurjave; žena, katere sobe so bile sicer napolnene z zelenjem, zdaj v svoji sobi ni imela niti ene, Se tako majhne cvetlice. Toda imela je svojega sina.... »Mati,? je, rekel Albert y trenotku, ko je odhajala po 8topnicah gospa Danglarsova,,„če vara je prav, preštejva svoje bogastvo; vedeti moram, koliko faivt, da vredim svoje načrte. »Saj vendar nimava ničesar," odvrne Mercedes z žalost u»n smehljajem. »Toda, mati, pomislite: najprej tri tisoč frankov, in s temi tremi tisoči nama nameravam vstanoviti krasno življenje." „Dete!" vzdihne Mercedes. ' • „Ab, moja dobra mati," pravi mladi mož, „po vaših mislih sem imel doslej preveč denarja, da bi poznal njegovo vrednost. A glejte, ti trije tisočaki so mi velikanska vsota, in na njo gradim Čudovite načrte, ki nama zagotovijo življenje za vedno." „To praviš," odvrne uboga mati; „toda ali te tri tisočake sploh sprejmeva?" nadaljuje in zarudi. »To se razume," pravi Albert odločno; »sprejmeva jih tem gotoveje, ker jih še nimava, kajti zakopani so, kakor veste, v yrtu male hiše v Meilhanskem drevoredu v Marseillu. Z dvesto franki prideva v Marseille." »Z dvesto franki!" pravi Mercedes. »Kaj misliš, Albert?" »O, posluživa se pošte in parnikov; vse sem preračunih Do Chalonsa se vi peljete z vozom; vidite, mati, da postopam z vami kakor s kraljico; to je petintrideset frankov." "¦¦ Albert vzame pero in piše: »Voz do Chalonsa ..............35 fr- »Od Chalonsa do Lyona se odpeljete s parnikom; to je šest frankov. . ..... . . . . • 6 » »Od Lyona do Avignona zopet s parnikom; šestnajst frankov . . . .'.'". • • • •"• ¦ - - ¦ IG v »Od Avignona do Marseilla sedem frankov . . 7 » »Drugi stroški za pot petdeset frankov . . 50 , Skupaj' 114 fr. »Eeciva sto in dvajset," pristavi Albert smehjaje. »Kakor vidite, šem velikodušen, ali ni res, mati?" ¦ : »Toda ti, ubogo dete 1" »Jaz? Ali niste videli, da sem obdržal za se osemdeset frankov? Mati, mlad človek1 ne potrebuje udobnostij; sicer pa Vem, kaj se pravi potovati." »S posebno pošto in s komornikom." »Na vse načine, mati." »Naj torej bode!" pravi Mercedes. »Toda teh dvesto frankov?« »Tu je dvesto frankov, in poleg tega jih imam še dvesto. Za sto frankov sem prodal svojo uro in za tristo verižico s priveski. Kako neumno je nositi priveske, ki so vredni trikrat toliko kakor ura. Vedno ta historija o izobilju. Torej sva bogata, in za vašo pot vam dam lahko dvesto in petdeset frankov." »Toda ali imava v tej hiši še kaj plačati?" »Trideset frankov, a to vsoto plačam s svojim deležem. In še vedno mi ostane za pot več kakor osemdeset frankov. Torej vidite, da imam vsega dovolj. »Toda to še ni vse. »Kaj pravite k temu, mati?" In Albert potegne iz žepa majhno biljtžnico z zlato za-pono, ostanek prejšnjega luksusa ali spomin na katero izmed onih skrivnostnih žensk, ki so vstopale skozi mala vrata. Iz bilježnice vzame bankovec za tisoč frankov. »Kaj je to?1' vpraša Mercedes? »Tisoč frankov, mati." »Toda od kod jih imaš?" »Poslušajte, mati, toda ne razburjajte se preveč." In Albert objame svojo mater, jo poljubi' ter se ozre v. njo. „Ne morete si misliti, mati, kako lepi se mi zdite 1" pravi mhidi mož z globokim čutom sinovske ljubezni. »Kakor ste najplemenitejša, tako ste tudi najlepša ženska, kar sem jih kdaj videl." »Ljubo dete!" pravi Mercedes in zastonj poskuša zadržati solzo, ki se zalesketa v njenem očesu. »Res, vaša nesreča je izpremenila mojo ljubezen v oboževanje". ; , »Jaz nisem nesrečne, dokler imam svojega sina,'' pravi !Mercedes; »in«tudi ne bom nesrečna, dokler ga bom imela." Okrajnim komisarjem je imenovan ništveni koncipist Karol baron Bruck. , Pri namestništvenem računskem uradu je imenovan rač. oficijal Jos. Planinec rač. reviden-tom, rač. asistent A. Maver pl. Heldenfeld oficijalora, praktikant A. Ziberna pa .rač. , asistentom. i Ji si kriva, ljubezni«" — so peli na ve-» selici katoliškega shoda v Ljubljani. Pobožne j device in devičarji so se spogledavali v pregrešnih pogledih, in marsikaterega devičarja je šegetal okoli srca spomin, kako vendar prijetno je takrat, ko »ne more spat1 doma". PeK so prav korajžno in veselo, in device so ; bile vse iz sebe, ker so pomagali peti tudi , mladi lepo rejenrtiunci. Gospodje so se spo- . gledavali, oči so govorile — ej, lep prizor , je bil to na katoliškem shodu. — Neki lju- I bitelj žensk iz Gorice je bil baje posebno grajen in razkošno razpoložen! | Drobiž. — MočnaT veja jeTameŽkala MS. , Gorjupu v Kočinju levo roko, vsled česar so ga prepeljali v goriško' bolnišnico. — Jerneju Krečiču iz Lokavca je zmečkal desno nogo s peskom naložen voz. Tudi ta se zdravi pn , usmiljenih bratih v Gorici. Krečič ima 70 let. — Policija je prijela 15 letno Al. Faganel iz Oseka, ki je v službi na- Vitovljah vzela gospodarjema 10 K ter šla ž njimi y Gorico. — ' Odrezali so v Gorici desno roko A, Gomiščeku izPlavij, ko mu jo je poprej rezalni stroj močno poškodoval. j Pno tinbunško druitto Iz Hrvatske prireja od jutri naprej vsak večer koncerte v restavraciji Birsa v »Trgovskem Domu*. Začetek ob 8. uri. j Vstopnina prosta. Več pove" oglas. Listnica. — G. dop. iz R. — Prihodnjič. , Lepak z voznimi redi r železnic., pošt, parobrodov itd. izide ta~ | koj, ko bodo ustanovljeni za zimsko ' dobo (do maja 1907.) Letošnji le- ! pak bo še posebnega pomena, ker bo imel tudi vozni red bohinjske železnice. — Ta novi lepak razširimo tudi po Gorenjskem u gostilne* drušloa in sploh w ose jaune prostore. Da visi drugod povsod, to vedd naši čilatelji. Ker je Gorenjsko pritegnjeno Gorici v trgovskem oziru, bo ta lepak nova in uspešnejša reklama za tvrdke, ki bodo na njem. Pa še nekaj uvedemo letos, kar bo v korist inserentom. — Meseca maja 1007. bomo tiskali samo osredje z voznimi redi tako, da se bo dalo lepo nalepiti na zimski lepak. Tako bodo imeli oglasi veljavo celo leto. Določenih je 30 oglasov. Cena 20 kron za oglas. Prednostni oglasi po pogodbi._________ Razgled po suetu. Držami Z&Or. — Včeraj je pričela poslanska zbornica zopet zborovati. Hruby je vložil nujni predlog glede' napadov na Čehe v Opavi. Izgrede so zakrivili mladi Nemci. Pitacco je interpeiiral glede" »neredov* na Reki v Dalmaciji; seveda govori o napadih Hrvatov na Lahe! Odsek z* fililno reformo je sprejel n, t. m. prve tri paragrafe volilnega reda. Najživah-nejša debata je bila o tem, ali naj bo vsaka večja občina volilni kraj, občine s 500 i>rebi: vaki in manj pa naj se priklopijo sosednji občini. Sklenilo se je, da je vsaka občina in vsak posebej navedeni del občine samosvoj volilni kraj. Avstrijski konzal umorjen. — iz Tientsina poročajo, da so Kitajci umorili avstrijskega konzula Emila Thieleta, ko je hotel odpotovati v Evropo; pobrali so mu 7000 mark. Pred poroto I Trstu so sodili 23-letnega Josipa Balogha z Ogrskega, kije bil tožen radi goljufije. Odprl je bil v Trstu trgovino z ma-nufakturnim blagom. Glavnice je imel 10.000 kron. Ker je trgovina šla slabo, je prodal vse skupaj ter šel po svetu. Aretirali so ga v Nemčiji. Sodnija mu je prisodila 2 leti težke ječe. — 500.000 Hran za Dalmacijo. — Kakor se poroča, da vlada 500.000 K v pomoč po elementarnih nezgodah poškodovanim. -------28 jfglgfg I pjl|jy je daroval cesar 4000 K. Društvo za Žene in Poljake * Rusiji. - v Moskvi se je ustanovilo društvo, kateremu je namen, utrditi odnošaje med Čehi in Poljaki v Rusiji. Radi umora je bil 20 let v ječi Viktor Nikolič v Belemgradu. Ko se je vrnil te dni iz ječe, je umoril svojega brata, niegovo ženo, dva otroka in še nekega drugega človeka. Morilca so takoj prijeli, Pobepll jO iz Oseka v Slavoniji posestnik H. Plazeriano, zapustivši dolga 150,000 kron. Poročen je bil z neko igralko. Pobegnil je najbrže v Ameriko. Z nožem je zabodel v hrbet v Trstu delavca Ivana Schiava delavec E. Decarli. Schiavo je umrl. Zgodilo se je to baje radi tega, ker je bilo delo na neki ladji odpovedano Decarliju po krivdi umorjenega, Schiavotova sestra, ki je ločena, je imela ljubavno razmerje z De-carlijem. MrtVO SO našli nad Lonjerjem pri Trstu Josipino Trevisan, rojeno Šulin iz Bovca, staro 39 let; obtolčena je bila po glavi. Poprej je pila z možem in svojim nezakonskim sinom v Padričah ter bila pijana. Železniška nesreča, na Koroškem. — Na postaji Poreče bi se imela križati 16. t. m. ob 4.14 pop. osebna vlaka celovški in beljaški. Uradnik je spustil s postaje v Porečah vlak prezgodaj, in vlaka sta trčila skupaj. Tri osebe so bile na mestu mrtve, 8 n ¦ - J . \{>\c moke za otroke, in zanimivo je napraviti si pregled ; se za razvitje otrokovih miSic in kosti; 5. kot docela nenadomestljiv pomoCek * ..... »"'•lih slučajih, v katerih se to že več let. preizkušeno živilo za otroke' za pospeševanje prebavljenja kravjega mleka v dojenčevem želodcu; 6. kot "" starosti kakor tudi za večje otroke rabi uspešno. i :-*..*..i............-n.-.-. - .,.!..!.». . ,, p^^foke-jevo moko za otrok onu otroke, ki jim nedostaje niuterinega za pospeševanje prebavljenja kravjega mleka . _-j---------.. ~,..v-v«, v. ai>i , istotako nezmotljho delujočo sredstvo za zabmnjenje težkoe telesnega od-rabiino: i. kot izredno drngo-j vajanja in motenja prebave; 7. kot izvrstno, od specijalnih zdravnikov te iterinega mleka; 2. za dietet- j stroke prav posebno odlikovano zdrpvilo za podpiranji' zdravljenja s fosfor- ... precejšen log v primeri z "Sbsežno glavo dojenčevo. se marsikaj bi se dalo tu navesti o nadaljnih uspešnih načinih porabe Kufeke-jeve moke, če bi no bil prostor pretesen. Kufeke-jeva moka je zaradi vedno enakomerne izdelave, lahke probavnosti, trpezliosti, slastnega okusa, zaradi izdatnosti, nizko cene, lahkega pripravljanja za hrano itd. resnično eno izmed najzanesljivejših in najboljših Živil za otroke. |Da noben način sprejeti, da jef.marveč njih L^na dolžnost, da jo ali izpfeifiene,' alf pač' LJoglavijo. Stvar je resnobna do skrajnosti. |to naj se ne odklanja naših prošenj in tretov po načinu jeruzalemskih farizejev, L kaj pa more pametnega priti iz Galileje f/odmeje! ' - •" - • —.. Če postane sedanji volilni načrt postava, Lonec narodnega delovanja na Koroškem. ifikoj odstopim g. Šusteršiču ali komurkoli ^;0 pisarno, če on misli, da bode mogoče ^0\ na Koroškem še sploh narodno polico delovati. Končam: Slovenski narod je živel do jged»jl,rez ministrov in se je razvijal in nalival, poginil pa bo, če se razbije celotnost slovenskega ozemlja, če tudi bi nas padali sami slovenski ministri." Ol)Linatvo je ta izvajanja na Ljik živahno odobravalo in sprejela se je to enaka resolucija kakor na zaupnem ja v Mariboru s pristavkom, da se slov. t upnikom v volilnem odseku izreka tudi ezau[>nica. ______^^ Nagrobnice. — Za mnogokratne potrebe v, pevcev in pevskih društev je zbral, ure-in založil „Nagrobniceu učitelj Fran Ma-„,t. Izšle so v Blasnikovi tiskarni v Ljubimi. Gosp. Marolt je razposlal okrožnico že leseca avgusta na slov. društva, da bi se napis na knjigo, pa je doslo le malo odgo-»rov. I Cena je .1 K 40 v. Delo je vredno priporoma. V knjigi je tudi več novih nagrob-pib pesem. , Katoliški dijaški dom v Padovi. \ par dneh se otvori v Padovi katoliški Idijaški dom po vzorcu srednjeveških kolegijih domov, kjer bodo živeli dijaki dobro [,koliškou, a pri tem vendar Študirali na snevarncmtt državnem vseučilišču. Kleri-lalizem vidi namreč v državnih vseučiliščih rapravo, katera hrani za »katoliškega* mla-teaifo mnogo nevarnosti glede vere in morale. Klerikalizem stremi zategadel po ustanovitvi likozvanih prostih, t. j. državnega vodstva plenih, za to pa cerkvi podrejenih kato-Btah vseučilišč, kakoršno je n. pr. v Lovvnu ¦ Belgijskem in kakoršno bi radi imeli kle-lalci v Solnogradu. Kjer pa mora katoliški Ijak obiskovati »nevarna" državna vseučilišča, f klerikalizmu mnogo na tem, da kolikor mo-Pie akndemiške mladine obdrži v svojih pmpljih ter mu je prava veda ne odtuji. Da se oslabi »nevarnost« vseučiliščnega življenja ¦m^mm^ih- m or-aloJiatoliškik.iljjako v ter odbija vpliv prave vede, se je ustanovil letos v Padovi zgoraj imenovani zavod, za kateri je že zbranega 100.(00 lir akcijskega kapitala. Papež Pij X. je poslal svoj blagoslov, in satena, so dani zavodu vsi pogoji za uspešno de' vanje! Vera in morala katoliških dijakov morata sloneti na presneto slabih in trhlih temeljih, ako uvidevajo višji cerkveni krogi veliko potrebo takih opreznih naredb. »Vera in morala v nevarnosti" je pa le pesek v oči; vera in morala nista v nevarnosti, pač pa se je ustanovil ta zavod edino le za to, da ostanejo katoliški dijaki tudi tekom svojih vseuči-liščnih let pod jezuvitskim vplivom, da se pripravijo za srborite bojevnike za vero, oziroma bolje rečeno, za papeževo državo in lastne koristi. Klerikalci so res mojstri v tem, da ohranijo in pomnožujejo svoje čete; in da se re-krutirajo njihovi vojščaki iz takih zavud«;v, v katerih so jih bodisi duhovni voditelji ali pa lajiki do dobra pripravili na naloge, katere bode imel sleherni izvršiti »v prid katolicizma", kateri pa ni drugega nego klerikalizem. Naj se še tako branijo klerikalci tega imena, naj tisočkrat zatrjujejo po katoliških shodih, da so si izmislili liberalci ime „klerikalizem", da se oni bore le za vero, nobeden jim tega verjeti ne more, ker njihova dela, stremljenja in resolucije kažejo ravno nasprotje njihovega zatrdila, in klerikalizem ostane in je smer, katera hoče prevstrojiti celo javno življenje v smislu duhovščine, oziroma papeštva. Da se pa to vresniči, je treba boja z elementi, kateri so uneti za pravo omiko, za svobodo in za napredek, treba je dobrih bojevnikov, ne samo neuke mase, katera zagovarja svoja katoliška načela s pestmi (Miren, Kostanjevica), ampak tudi nekaj vsaj nekoliko, Čeprav enostransko izobraženih ljudij, katerim se podeli pozneje vodstvo nad maso. In tako »izobraženi" ljudje se rekrutirajo iz raznih Alojzijevišč, Andrejevišč, sploh iz zavodov, kateri so popolnoma v rokah duhovščine. S knjigami, aprobiranimi od knezoškofijskega or-dinarijata, s katoliškim časopisjem, z ekserci-cijami in pridigami znajo zamoriti duhovni voditelji takih zavodov vsako samostalno mišljenje pri svojih gojencih, in s tem je napravljen pri korak, gojenci so postali svojo službo ne vršeči še vojaki klerikalizma. Ker postanejo pravi Benjaminčki duhovnih vodir teljev le oni, kateri presede ves svoj prosti Čas v zavodni kapeSki, izrabljajo mnogi to ne-pedagogično mnenje svojih voditeljev, hlinijo pobožnost, in hlimba in hinavščina jim ostaneta zvesti spremljevalki skozi celo življenje. Dogajajo se pa : o navadi po takih zavodih še druge stvari, pod katerimi *"€r|>i ne-" popisno mlado, razvajajoče se telo gojencev, in bledi, topi obrazi govore cele knjige. Da bi kdo prijateljski opozoril mlade nevedne fante na razne škodljivosti, tega še misliti ni. Toda klerikalci gredo še dalje. Zgoditi se utegne, da izgube tupatam kako ovčico, katero so že tako imenitno preparirali, in ves njihov trud je bil zaman. Za to pa se ustavljajo zavodi sv. Stanislava, in v dogled-nem čas u na m je celo naš šk o f obljubil ustanovitev takega zavoda na Goriškem. Iz takih zavodov se ne more izgubiti nobena ovčica, in naše ljudstvo, naše ubogo zaslepljeno ljudstvo ima še denarja, da podpira take zavode, ko bi lahko porabilo koristnejše iste svote na drug način sebi in svojcem v blagor. Največja nevarnost pa tiči, kakor klerikalci sami priznavajo, v vseučiliŠČnih letih. Katoliškega vseučilišča, hvala Bogu! še nimamo v katoliški Avstriji, študije na državnih univerzah so pa nevarne, in znalo bi se zgoditi, da odpade kak katoliški dijak iz vrst svojih somišljenikov, ako spozna, da ne streme »katoliški" voditelji po obrambi vere, pač pa in edino le po gospodarstvu. Tej nevarnosti se opomore, dokler namreč še ni katoliškega vseučilišča, le potom katoliških dijaških domov v vseučiliŠČnih mestih, kjer jih jezuvitje pripravljajo z vsemi svojimi zmožnostmi na pri-hodno delovanje na političnem polju, kajti klerikalna stranka mora imeti, to so spoznali duhovniki sami, tudi lajike in ne samo duhovnike za voditelje, ako se hoče prištevati ljudskim strankam. Ne bo dolgo trajalo, in tudi v Avstriji vzrastejo katoliški domi, in mogoče prevzame pokroviteljstvo nad takim strankarskim zavodom celo kaka visoka imenitna oseba, To nas pa ne bo oviralo in nas ne sme ovirati; mi se bodemo borili s podvojeno močjo proti klerikalizmu, ker smo si svesti, da se borimo za sveto stvar, za blagor ljudstva, in da nas Bog v tem boju ne zapusti. — M — Meblovana soba se oddž v najem z prostim vhodomna Travniku št. 13 II. nadstropje. Na stanovanje in hrano se sprejmejo učenke oziroma kanudalinje. V družini se govori slovensko in nemško, Naslov: Ddoua Roth, Gorica, Rašlelj 17. I. nadstropje. Andrej Fajt pekovski mojster v Girici Cirso Franc. 6in, it. I. Sprejema naročila vsakovrstnega peciva, tudi najfinejega, za nove maše in godove, kolače za birma nce, poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po Sel ji naročnikov. Ima tudi na prodaj različne moke, fino pecivo, lina vina in likerje po zmernih cenah. ; Za veliko no« p: poroča goriške plnco, poii. j Itd. Restavracija Birsa v »Trgovskem Domu". Od 20. septembra naprej vsaki večer KONCERT prvega tambiiraškega društva Iz Hrvatske ===== v narodni noši. ====== To druStvo je koncertiralo z izvrstnim vspeham v vseh večjih me tih Hrvatske, Slavonije, Štajerske, Kranjske, Koroške, Nemčije in Danske. Začetek ob 8. uri zvečer. ~W| SPV" Vstopnina prosta. K obilni udeležbi uljudno vabi DRUŠTVO. Albert spozna, kaj misli Debray. ..Mati," pravi, obrnivši se k Mercedi, »to je gospod pebray, tajnik ministra za notranje zadeve, moj bivši prijatelj." „Knko V Bivši?" zajeclja Debrav. »Kaj hočete s tem reci V" »Tnko pravim," odvrne Albert, »ker zdaj nimam nobe-j^ga prijatelja več in ga tudi ne smem imeti; iskreno se vam ptoaljujem, gospod Debrav, da ste me spoznali." Debray skoči k Albertu in mu močno stisne roko. «Verujte mi, moj ljubi Albert," pravi, »verujte mi, da &fi vaša nesreča zadela silno bolestno in sem vam v vsakem »na razpolago." I -Hvala, gospod," pravi Albert smehljaje, »toda kljub tej r^i sva dovolj premožna, da od nikogar ne potrebujeva Pontott>, zapuščava Pariš, in ko plačava pot, nama ostane še let »toč frankov." I Rudefiica ob^V Debrava, ki je imel v svoji listnici več Ptor milijon. In dasi je bil njegov duh tako malo poetičen, jNar nehote misli na to, da sta bili v ti hiši istočasno dve ruski, izmed katerih je odšla ena onečaščena, kakor je zaslu-P'1* revna kljub svojemu poldrugemu milijonu, dočim se druga, f J° po krivem tepe usoda, s tako majhnim denarjem čuti I Ta primera ga čisto zmede, ta vzgled, ga potare. Zajec* tm nekaj uljudnih besed, hitro odide. I Ta dan so imeli Debrp.vevi podložniki mnogo prestati ra ki se je zaprl za njo. Ital ?amreženim okom na velikem poštnem dvorišču je L ^:}n 8-edal, kako je Mercedes vstopila in se odpeljala f Je Albert odšel Na to si je potegnil z roko preko čela in rekel: nAh, na kakšen način naj tema nedolžnima vrnem srečo, ki sem jima jo vzel V Bog mi bo pomagal." X. lama levov. V ječi la Force se oddelek, v katerem so zaprti najnevarnejši in najprekanjenejši jetniki, imenuje dvorišče Saint-Bernard. Toda jetniki so ga v svojem energičnem jeziku imenovali jamo levov, najbrže zato, ker oni, ki so zaprti tu notri, grizejo mnogokrat omrežje in še večkrat svoje stražnike. To je ječa v ječi; zidovi so dvakrat tako debeli kakor drugi, jetničar vsak dan preišče omrežje, in na herkulskih postavah in ua hladnem, bistrem pogledu stražnikov je jasno videti, da so zbrani v to, da s strahom pred svojo močjo in bistrovidnostjo vkrote to divje ljudstvo. To dvorišče oklepajo debeli zidovi, ki semtertja dovoltfo mali peščici solnčnih žarkov pogled v ta prepad fizične in mo-ralične odurnosti. V tem proBtoru blodijo od jutranjega svita naprej cel dan nalik sencam blede, ostudne postave onih, ki jih je človeška pravičnost naredila neškodljive. Naslanjajo se na zid, ki jim nudi največ gorkote, pogo-varjaje se sami za se, ter nepremično zro proti vratom, ki se zdajpazdraj odpro, da dovolijo enemu teh prebivalcev, da odide, ali da temu izmečku človeške družbe priklopijo novega člana. Na tem vlažnem dvorišču seje sprehajal z rokami v žepu mlad mož, ki so ga drugi opazovali z veliko radovednostjo. Če bi njegova obleka, ki pa še ni bila ponošena, ne bila na nekaterih mestih raztrgana, kar je mladi mož skušal prikriti, bi ga bilo mogoče imenovati elegantnega. Njegova fina batistna srajca si je navzela nedoločno barvo, in svojim elegantnim čevljem je skušal ohraniti blesk s tem, da jih je drgnil s svojim elegantnim, bogato vezenim robcem, v katerega oglu je bilo videti krono. Nekateri izmed jetnikov so z vidno napetostjo opazovali prizadevanje svojega novega tovariša, da bi spravil v red svojo obleko. »Glej, kako se princ lišpa," pravi eden. nVsekakor je zelo lep," pravi drugi, „iu če bi imel glavnik in pomado, bi lahko tekmoval z vsemi gospodi v belih ¦ rokavicah." »Njegova obleka je morala biti lepa in kako se mu svetijo čevlji 1 Laskavo je za nas, da imamo tako elegantne tovariše. Ti orožniki so grozno surovi ljudje! Da raztrgajo obleko, kakoršna je ta!" „Zdi se. da je zelo nadarjen," pravi zopet drug. „Poskusil je vse mogoče — in v kakšni meri! In tako mlad že prihaja semkaj! — O, to je divnol" In zdelo se je, da predmet tega ostudnega občudovanja srka v se šum dogovora, kajti besed samih mu ni bilo mogoče razumeti. Ko skonča svojo toaleto, stopi k oknu jetničarjeve hišice in pravi pazniku: »Gospod, posodite mi dvajset frankov; dobite jih nazaj, pri meni se vam ni bati ničesar. Pomislite, da imajo moji sorodniki več milijonov kakor vi vinarjev. — Prosim vas torej dvajset frankov, da si oskrbim primerno domačo obleko; strašno nadležno mi je biti vedno v isti obleki. In kakšna obleka je to za princa Cavalcantyal" Paznik zmaje z ramami in mu pokaže hrbet; tako je bil navajen takih hi podobnih besed, da se jim niti ne nasmeje. (Dalje pride.) F. Podberšič, avtoriz. kamnoseški mojster, Gorica, Tržaška ulica št. 17. -------- Priporoča -------- slavnemu občinstvu za bližajoči se vseli vern h duš dan —- svojo bogato zalogo = različnih nagrobnik spomenikov, bodisi priprostih ali finih iz kraškega kamna najbolje vrste, za 15 K in više. V za log-1 Ima tudi razne kamenite plošče, umivalnike za kuhinje, žlebe Itd. Itd. Sprejema in izdeluje vsakovrstna kamnoseška in ? strngarsko ------- stroko spadajoča dela po prav zmernih cenah. =^ j|» Dvonastropna hiša v Gorici, 10 minut oddaljena od sodnijske palače, obstoječa iz 15 sob iii 8 k u h in j, velikanska klet, vodnjak in vrt, ki preseže z dvoriščem 514j10„ se proda za 9000 for. Naslov pove upravnisfvo, Suče". Adolf Fey urar io optlker na voglu Tekališča Frana Josipa in Via Leoni v GORICI Vsprejema poprave ur in oiiiičnih predmetov vseh vrst. Zaloga žepnih, nazidriih ur budilk vseh vrst u-— Jn optičnih predmetov.------- Za Vsako uro se jamči 1 leto. Odlikovana pekarija in sladčičarna OL DBAŠ' *"" v Gorici na Komu v (lastni hiši) izvršuje naročila vsakovrstnega tudi najfinejega peciva, torte, kolače za birmance in poroke, odlikovane velikonočne pince itd. Prodaja različna fina vina In likerje na drobno ali v originalnih butelkah. Priporoča se slavnemu občinstva za ranogobrojna naročila ter obljublja solidno postrežbo ¦***• po jako zmernih cenah. ^aj naznanilo. Naznanjam, da otvorim v par dneh ireiik modni salon v Corso Verdi št 40 z lepimi klobuki za dame in otroke. Marija Derossi. Slavnemu p. n. občinstvu, ki se zanima na umetnost, si usojam naznaniti da sem otvoril V gledališki dvorani uhod s ceste Frana Josipa Pil 1._................................. I razstavo briljantnih slikarij 1 t Razstava zastopa iz Berolina izvirajoča BHir- pozornost vzbujajoča iznajdba na polju slikarstva na snkno, baržun, svilo platno, les, steklo, glino, usnje itd. in ima tako čudovit učinek in lep efekt, kakršnega more povzročiti edino le briljantuo slikarstvo. Ta iznajdba, ki nadomešča istodobno tudi slikanje z iglo, kvačkanje in aplikacijo, otvarja damam povsem novo polje za ročna dela najfinejše vrste, ki se lahko princi brez vsakega drugega znanja, in vsaka dama ki more u v najkrajšem času brez vsakih strojev izgotoviti najlepše predmete. Razstava bo otvorjena samo kratek čas in sicer vsak dan od 9. do 6. nre. K številneanr obisku vabi najuljudnejevelespoštovanjem ..- , . Mtx . Edvard Ubach Vstopnina 40 vin. iz Berlina. 1 Trgovce s perutnino in jajci za velike in male pošiljatve išče , Josip Grisi v Trstu, Kajcenejža in najhitrejša vožnja v Ameriko je s parniki n8everonemškega Llojda". • cesarskimi brzopamfld »KAISER WILHElM H.« »KRONPRINZ WILHELM" ia »KAISER WILHELM der GROSSE". Prakesnaraka vožnja traja samo S —O dni. ,""d flatnften, naeatjlv poduk Ia veljavne vozne listke sa parnlke gori n«vodenega J~ parobrodnega dnultva kakor tudi listke za vse proge ameriških ieloznio dobite v"** v LJubljani edino le pn LT EDT1BDD TATCARJO, »taste ulice 8.352 9 nasproti občeznanl gostilni „pri Starem TiSlerju". Cd Odkod is LJubljane Je vsak torek, četrtek in soboto. — Vsa pojasnila, ki ie 2 tičejo pot jnija.todaiiafcrojiplafiao, —PoslrežoapoStena, reelaa in solidna. *~ PotnJku^ ^senjrata t ttpadne držav* kakor; Oolormdo, Meiiko, CaKfornljo, ^ Oregon la VTaahingtoa nudi naše druitvo iarodae eeno eres OsJvoek*. Odkod m« Hej — fc> »r«nna enkrat meseca«^ • *«# S W To ie dobivajo pa tudf listki preko B al Umora in na vt« ostale dele aveta, kakert P Brazilijo, Kubo, Buenog-Airea, Oolorabo, BIngapore t Avetralijo Itd. Sb dobiva v vseh lekarnah. Nstfboljše zdravilo proti Se dobiva v vseh lekarnah. — REVMATIZMU in PROTINU - je liker Godina SSSiiS *SS%WSrVL!2ff,J?tar,^! "*'" mm*""m *"¦ ••"•«•" ¦"' •*• **•**>*»•••»«-'-. ====== «m .uu«!« 11«.,, tt.u ..». n*m»-ww «go 4 \mm»'tm p«..«, ta mtt po*««« mAm i»- ,,„„„ poltato.. \ —^ Tr^oVjko-obrtrja zadruga V Gorici registrovana zadruga z neomejenim Jamstvom. Načelstvo in nadzorstvo »Trgovsko-obrtne zadruge v Gorici« je z ozirom na' premen j ena in dne 29. decembra lmi5. v zadružni register vpisana pravila, pri skupni seji dne 30. decembra J905« sklenilo za leto 1906. ta-le način poslovanja: Daje svojim članom posojila na odplačevanje v petih letih, proti odplačilu po 2 kroni na mesec za vsakih 100 kron; na menice pa proti 6% obrestovanju. Doba za odplačilo pri posojilih na obroke se po -želji izposojevalca določi tudi na 10 aH več let. ;• - - ¦':•'¦,<:;¦- Vsak izposojevalec plača pri zajemu posojila enkrat za vselej, mesto uradnine V« % prispevka v posebno rezervo za morebitne izgube. Sprejema navadne hranilne vloge v vsakem znesku, jih obrestuje po 4%%, večje, stalno naložene pa po dogovoru. Deleži so dvojni; opravilni po 2 kroni, glavni po 20 kron. Zadruga objavlja vsa svoja naznanila v časopisih »Soča« in »Primorec«. Nova pravila so se razposlala vsem članom; če jih pa po pomoti ni kdo dobil, naj se oglasi v zadružnem uradu v »Trgovskem domu«. Načelstvo in nadzorstvo.