NOVI TEDNIK Odgovorni urednik NT Branko Stamejčič NT&RC Urednita NT Milena Brečko Poklic ŠT. 17 - LETO 54 - CELJE. 29. 4.1999 - CENA 280 SIT Ob prazniku dela maj se Je poslovil zeleni Jur||. že so po hillilh zagoreB kresovi Še malo, pa nas )do zjuti^ ztHKffie iiraznične godbe in napoveclale praz^ Ine. če ste z njim in s plačilom zanIzadovolMrrisA ne-žeBmo vam lep prazitičen m. če se nameravate odpraviti na icaterega izmed praznični shodov, pa prei »glejte na stran 2.__ kn KATIC IZNIČENE PRAVICE Triletna Tina je odvisna od umetne prehrane. Zdravstvena zavarovalnica materi ne odobri daljšega bolnišicega staleža. Vroča tema na stVani 12. vsega so krivi Iconji Kronika s Celjskega na strani 48. SMRTNI STRELI V ODMEVU VPRAŠANJ Naboji iz policistove pištole usmrtili Naserja Berisho. človeka z domnevno bogato kriminalno preteklostjo. Stran 31. NEPREIZKUŠENO , ZDRAVILO Zlati petelini za najboljše glasbenike. Stran 36. Velenjski »pit stop« Celjski rokometaši spet osvojili lovoriko. Gorenje čaka evropski post. Stran 20. 2 DOGODKI Shodi in biidnice Sindikati so tudi letos pripravili tradicionalne prvomajske shode Območna organizacija ZSSS Celje bo tudi letos v sodelovanju s planinskimi in gasilskimi društvi ter pihalni- mi orkestri pripravila tradi- cionalne prvomajske shode delavcev in občanov. Pričeli se bodo ob 11. uri. Na vseh prireditvenih mestih bodo poskrbeli za zabavni del, v katerem bodo sodelovali na- rodnozabavni ansambli, ter za dobro gostinsko ponudbo. Prvomajski shod Celjanov bo letos na Celjski koči. V kulturnem programu bo na- stopil pihalni orkester Štor- skih železarjev, nato pa bo zbrane pozdravil sekretar ob- močne organizacije ZSSS Ce- lje Ladislav Kaluža. Skupaj z območno organi- zacijo sindikata Podravja bo- do pripravili prireditev na Bo- ču, kjer bodo nastopili pihalni orkester DPD Svoboda Slo- venska Bistrica, Trezika iz Negove, v zabavnem delu pa ansambel Ribič iz Rogaške Slatine. Pozdravni govor bo imel Janez Justin, predsed- nik sindikata kemične, neko- vinske in gumarske industrije Slovenije. Na Resevni nad Šetjurjem bo zbrane na prvomajskem shodu zabavala skupina pev- cev Prijatelji Resevne ter Duo Jože in Sonja iz Ribnice. Zbra- ne na shodu bo pozdravil Franc Klepej iz območne or- ganizacije sindikatov Celje. Na Šmohorju bodo priča- kali obiskovalce z godbo na pihala iz Laškega, pozdravni govor pa bo imel Srečko Ča- ter, predsednik sindikata kmetijstva in živilske indu- strije Slovenije. Šmiglova zidanica bo tudi letos prvomajsko zbirališče Savinčanov. Zaigrala jim bo godba na pihala iz Liboj, poz- dravil pa jih bo Vinko Banov- šek, predsednik območnega odbora SKEl Celje. Konjičani se bodo zbrali na svojem Starem gradu, kjer jih bo pričakala godba na pi- hala iz Slovenskih Konjic. Velenjska območna organi- zacija ZSSS pa pripravlja tra- dicionalno prvomajsko sreča- nje na Graški gori, ki se bo pričelo ob 11. uri s kulturnim programom (godba, pevski zbor, recitatorji), slavnostni govornik bo Srečko Meh, žu- pan občine Velenje. Z budnicami pihalnih orke- strov Premogovnika Velenje, Pihalne godbe Šoštanj ter Godbe na pihala Zgornje Sa- vinjske doUne bodo začeU pr- vomajski dan v Velenju, Šo- štanju, Šmartnem ob Paki, Mozirju, Nazarjah, Lučah, Gornjem Gradu in Solčavi. V Nazarjah bo v počastitev praznika zadnji dan aprila in prvi dan maja maraton male- ga nogometa. Huda ura na Vranskem V ponedeljek zvečer je občino Vransko zajelo hu- do neurje, ki je močno pre- plašilo vse prebivalce, saj se še dobro spominjajo lanske poplave. Občinski štab za zaščito in reševanje se je sestal ob 20.30 uri, preko regijskega centra pa so alarmirali 6 gasilskih društev s 5 vozili in 43 gasilcev. Zaradi vode in nanosov materiala na ce- stah Ločica pri Vranskem- Kamnik in Vransko-Trojane sta bili obe cesti zvečer za- prti za promet, ponoči pa so ju usposobili za normal- no prevoznost. Poleg obeh glavnih cest so bile nepre- vozne tudi ceste v zaselek Prosivnik pri Jeronimu in v Jakov dol pri Ločici ter tudi druge ceste na območju Ja- kovega dola. Hud naliv je najbolj priza- del zahodni del občine Vransko, še najbolj naselja Jeronim, Vologa, Ločica pri Vranskem in Bistrica, ki so na vzhodnem delu Menine planine, bregove pa sta spet prestopila potoka Motni- šnica in Merinščica. Že v lanski poplavi, v kateri je občina Vrarisko utrpela 369 milijonov tolarjev škode (kar pomeni približno dva občinska proračuna), so enega največjih problemov predstavljali' številni plazo- vi, ki so se prožili na ob- močju cele občine. Tudi po ponedeljkovem neurju ni dosti bolje, saj se je poslab- šalo stanje vseh nesanira- nih plazov iz lanske popla- ve, pojavih pa so se tudi novi plazovi. Kako bodo na Vranskem sanirani nastalo škodo, bo bolj jasno v teh dneh, saj so najprej morali zagotoviti prevoznost vseh cest, v to- rek, po zaključku redakcije, pa so opravili tudi ogled prizadetega območja in ocenili nastalo škodo. URŠKA SELIŠNIK MODRI TELEFON Vsak dan med 10. in i;, bo do srede 5. maja uošet^ fonske klice na številko^ drega telefona 0609 62^ sprejemal novinar Bron Jeranko. Zloraba plačilne kartice »Kako je poskrbljeno zo- per zlorabo plačilne kartice Activa Eurocard prek Inter- neta?« sprašuje Nataša iz Ce- lja, ki je na bančnem izpisku prejela 5 računov v skup- nem znesku več kot 40 tisoč tolarjev, ki jih ni sama za- pravila. Zanima jo tudi, kdo krije nastale stroške v pri- meru zlorabe kartice. »Uporabnikom plačilne kartice Activa Eurocard sve- tujemo, naj se čim manj po- služujejo kupovanja izdel- kov po Internetu, saj je zlora- ba številke kartice možna,« je povedala Slavica Božič iz Banke Celje, direktorica sek- torja za poslovanje s prebi- valstvom. »Ko imetnik karti- ce plača nek izdelek prek In- terneta, postane številka kar- tice dostopna ponudniku te- ga izdelka in morda še komu drugemu. Število reklamacij na račun zlorabe kartice prek Interneta je vendarle za- nemarljivo majhno glede na 480.000 opravljenih transak- cij s karticami Activa Euro- card, kolikor smo jih v Banki Celje zabeležili letos v prvih treh mesecih.« Naša bralka Nataša mora v bančni enoti čimprej prijaviti reklamacijo za plačilo računov, za katere ve, da niso njeni, nakar jih bodo v banki preverili in krili nastale stroške, če je bila po- sredi zloraba plačilne karti- ce. Igrišča brez gospodarjev »Zakaj nihče ne pomisli, da živijo v starih in novih stanovanjskih naseljih v Ce- lju tudi mladi starši, ki bi v prostem času svoje otroke veliko raje kot na ulico pe- ljali na urejena otroška igrišča,« je zanimalo Draga iz Celja. O problematiki otroških igrišč v stanovanjskih sose- skah smo povprašali Frld^ ka Polutnika, arhitekta celjske občinske uprave, l bil mnenja, da bi bilo otroj igrišč doVolj, če bi bila us^ no vzdrževana in urejena, činoma so uničena in t igral. »Včasih so za urejej igrišč skrbele krajevne sli nosti, danes pa žal niu pravega gospodarja. Stanjs bo morda izboljšalo z dol tvijo funkcionalnih zemlj saj bo potem tudi vzdrže nje igrišč lažje organizirali Starši pomaga} staršem Ana iz Celja je želela i deti, ali obstaja v Celju j pina za samopomoč stai odvisnikov. Kje in kdaj sestajajo? V Celju bo vsak čas, naj jetneje že v maju, zaži podružnica društva Up, y teri bodo starši odvisni nudiU pomoč drugim šem, ki imajo iste težave, stajali se bodo v prosi celjskega centra za soci delo vsak teden enkrat, p vidoma ob četrtkih. Pred niča podružnice je Nal Fink, ki jo lahko naša br Ana in starši odvisnikov, ki želeli sodelovati v druS Up, pokUčejo na telefoni številko 452-026. Avtobusna na Gregorčičevi Drago iz Celja je invalii njegovi najnujnejši opra v mestu so po navadi vez na obisk zdravstvenega ma, bolnišnice ali obmo' enote zavoda za zdravstvi zavarovanje. Sprašuje, ali na Gregorčičevi morda' črtovano lokalno avtobus postajališče, ki bi invali* omogočilo lažji dostop teh ustanov. »V izvedbenih Mestne občine Celje avtol sno postajališče na Gregff čevi ulici v Celju ni predvi' no,« je pojasnil Iztok njek, pomočnik načelu'' oddelka za promet. »B""^ šnici in zdravstvenemu do^ najbližji avtobusni postaj či sta na Kersnikovi ulici in Glaziji, medtem, ko imam"^ Gregorčičevi uUci postajal' za taksije.« ^ Uspeh je ohranitev delovnih mest Po ocenah Območnega odbora ZSSS Celje je bilo za lani značilno umirjanje gos- podarskih razmer na Celj- skem. Velikih stečajev ni bilo kot leta prej, je povedal sekretar območnega odbora Ladislav Kaluža, kljub temu so razme- re daleč od idealnih, saj ni bilo opazne gospodarske rasti, območje pa je tretje v Sloveni- ji po številu nezaposlenih. Zadnje čase imajo vse več te- žav izvozniki, ki se srečujejo s pritiski za znižanje cen (ko- vinsko predelovalna in tek- stilna industrija), zaradi raz- mer v ZRJ pa se ponekod bojijo prekinitve poslovnih stikov (SIP). Sindikati ocenjujejo, da so vehko naredili predvsem pri izobraževanju članov in da so dobro sodelovali s stečajnimi upravitelji in senatom, da so ti upoštevali interes vseh upni- kov, tudi delavcev. Med uspehe, za katere ima zasluge tudi sindikat, štejejo ohranitev 160 delovnih mest v Ferralitu, podobno velja za Duri in Ključavničarja. Tone Motoh, predsednik konference SKEI v Štorah, je poudaril vehk pomen prodaje Jekla švedskemu kupcu Ine- xa, za kar se je ves čas zavze- mal tudi sindikat, saj to po zagotovilih tujcev pomeni dolgoročno ohranitev 470 de- lovnih mest in naložbe v proi- zvodnjo z novimi programi za ladjedelništvo. Tudi za Valje, ki zaposlujejo 250 ljudi, naj bi še ta mesec stekla pogajanja z dvema po- nudnikoma za nakup, to so poslovni partnerji ter podjetje iz Nemčije, ki sta prišla v ožji izbor. Za nakup podjetja Itro pa so na razpis prispele tri vloge, od katerih je primerna ponudba nekdanjih in seda- njih delavcev. TC Slavnostno zborovanje borcev Približno 600 borcev V. Prekomorske brigade je v torek s slavnostnim zborovanjem počastilo 55-letnico ustanovitve brigade. Ob jubileju so prekomorci v sodelovanju z Muzejem novejše zgodovine Celje izdali jubilejno brošuro in pripravili priložnostno razstavo v prostorih Šolskega centra Celje, ob proslavi pa je celjski župan Bojan Šrot odkril spominsko ploščo komandantu brigade Stanetu Mahnetu. Župan Šrot je bil tudi slavnostni govornik na zborovanju, ki se ga je udeležilo veliko borcev iz cele Slovenije. Zbranim sta spregovorila še predsednik odbora skupnosti Franjo Štebih in predstavnik glavnega odbora slovenske borčevske organizacije Jože Božič, zbrane borce pa so pozdravili tudi drugi udeleženci torkove slovesnosti. V govorih so orisali ustanovitev, boje in razformiranje V. prekomorske brigade ter poudarili prispevek borcev za samostojno Slovenijo. US, Foto: G. KATIC Borci V. Prekomorske brigade na srečanju v Celju. 5. seja Mestnega sveta MOC župan Mestne občine Celje Bojan Šrot sklicuje v torek, 4. maja ob 8. uri, v veliki dvorani Narodnega doma Celje, 5. sejo Mestnega sveta Mestne občine Celje. Na seji bodo svetniki obravnavali naslednji dnevni red: pod 3 - poročilo o realizaciji sklepov Mestnega sveta MOC od 2. 2. 1999 do 26. 4. 1999 in potrditev zapisnika 4. seje mestnega sveta z dne 30. 3. 1999; pod 4 - imenovanje podžupanje MOC; pod 5-a) potrditev zaključnega računa Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje za leto 1998, b) program in finančni načrt Sklada za razvoj obrti in podjetništva Celje za leto 1998; pod 6 - poslovni načrti javnih podjetij Javne naprave. Energetika, Vodovod - kanalizacija in Komunale Celje za leto 1999; pod 7 - Odlok o proračunu MOC za leto 1999 - HITRI POSTOPEK; pod 8 - sklep o osnovah in merilih za financiranje delovanja mestnih četrti in krajevnih skupnosti v MOC v letu 1999; pod 9 - odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki v MOC - prva obravnava; pod 10 - odlok o oskrbi s pitno vodo na območju MOC - prva obravnava; pod 11 - sklep o parkiranju v mestu Celje; pod 12 - seznanitev o javni razgrnitvi: a) osnutka lokacijskega načrta za avtocestni priključek Celje - zahod, povezovalno cesto in oskrbni center Lopata in pod b) osnutka sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgoročnega plana občine Celje za obdobje 1986-2000 in srednjeročnega družbenega plana občine Celje za obdobje 1986-1990 za območje Mestne občine Celje v delu, ki ga opredeljuje osnutek lokacijskega načrta; pod 13 - odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o zazidalnem načrtu Ostrožno - prva obravnava in pod 14-a) odgovori na vprašanja, pobude in predloge ter b) vprašanja, pobude in predlogi. ■Hlt^i.Mll.fl« DOGODKI 3 Zgradili preveč cest V Podčetrtku imajo 45 milijonov dolga - Letos veliko za nove naložbe etnil^^i občine Podčetrtek 'sprejeli zaključni račun ' bgga občinskega prora- ' ter osnutek letošnjega. 'jgtlo se je predvsem z za- ilnim računom, saj imajo ' di naložbene vneme .[jližno 45 milijonov tolar- ^odprtih terjatev. ve /a1 teijalvc iz preteklih jjji let, ki so nastale pred- am zaradi prevelikih inve- pjna cestnem področju. To jstvo je prejšnji teden na |j občinskega sveta vzbudi- , Živahno razpravo, pred- vsem o tem, v katerih KS so k temu največ prispevali. Župan Marjan Drofenik je predlagal, da bi letos pokrili polovico dolga ter preostanek prihodnje leto. Sicer pa bo zaključni račun tudi predmet delitvene bilance z novo obči- no Bistrico ob Sotli. Za to nek- danjo KS občine Podčetrtek so ugotovili, da ni med tistimi, ki bi za investicije porabila preveč. Svetniki so sprejeli še osnu- tek letošnjega občinskega pro- računa, ki predvideva 348 mili- jonov tolarjev prihodkov in od- hodkov. Med prihodki je 259 milijonov sredstev primarne porabe, iz državnega proračuna pa pričakujejo za sofinanciranje 45 milijonov tolarjev Pri tem gre za naložbo v pristavško telo- vadnico in večnamensko dvo- rano, dolg države za dokončani vrtec v Podčetrtku ter sredstva za demografsko ogrožene. Med predvidenimi odhodki nameravajo nameniti za družbene dejavnosti 86 mili- jonov tolarjev, za delovanje občinske uprave in sveta 34 milijonov, za vzdrževanje cestne komunalne dejavnosti 15 milijonov ter za naložbe v cestno infrastrukturo 44 mili- jonov, za spodbujanje kme- tijstva 5 milijonav, za spodbu- janje obrti in podjetništva 4 milijone ter za spodbujanje turizma 40 milijonov tolarjev. Svetniki so imeli k osnutku kar nekaj pripomb, ki naj bi bili upoštevani pri sestavljanju predloga. Sicer pa so številke za občino s 3 tisoč prebivalci na splošno ugodne. Izkazujejo 78 tisoč tolarjev povprečne pora- be na prebivalca, kar je več kot v nekaterih okoliških občinah. V podčetrteški občini bodo le- tos za »čiste« investicije name- nili nad 120 milijonov tolarjev. BJ V boj proti steklini Veterinarska uprava RS bo v dneh od 26. aprila do fedvidoma 26. maja opravljala spomladansko vakcinaci- ilisic proti steklini. l'akcinacijo opravljajo predvsem zaradi posrednega varo- inja ljudi pred steklino, neozdravljivo boleznijo, ki prizade- »tako človeka kot žival in jo poznamo že tisočletja. Ob lorenitvi tako imenovane urbane stekline, z redno vakci- djo psov, predstavlja steklina pri lisicah nenehno grožnjo iprenos bolezni. Vakcinacija je edina oblika boja proti tej )lezni, steklino pa pri divjih živalih zatirajo s pomočjo vab. iko bodo približno mesec dni piloti domačih športnih iištev z višine 300 metrov polagali vabe za oralno imuniza- jo lisic proti steklini, zato psom, razen službenim, v tem 5U ni dovoljeno prosto gibanje. Vaba je sicer za pse 'škodljiva. Po zahtevah mednarodne zdravstvene organizacije je ;ba vsak stik z vsebino vabe obravnavati kot ugriz stekle iali. Če pride vsebina v stik s sluznico ali svežo rano, je iirebno to mesto dobro izprati in umiti z milom ter mudoma obiskati najbhžjo antirabično ambulanto ob- očnega zdravstvenega zavoda, opozarjajo v veterinarski ?ravi. US Zdravje in pravice Minulo sredo so v Žalcu pripravili 1. nacionalno konferenco o človekovih pravicah in zdravju. Na konferenci so govorili o temah, pomembnih za člove- ka, njegove pravice in zdrav- je. Med drugim so predstavili poročilo varuha človekovih pravic, pravice bolnikov, otrokova čustva, spregovorili o pravicah do obveščanja in razmišljali o pomenu okolja. Kakor so ugotavljali udele- ženci konference, v Sloveniji nimamo posebnega zakona o tem področju, vendar so človekove pravice in zdravje zaobjeti v različnih zakonih. Z vzgojo, obveščanjem in od- piranjem tem je treba začeti že pri najmlajših, pri koreni- tem rezu pa bo nujna pomoč medijev, so menili na konfe- renci, na kateri so sodelovali Društvo za promocijo in vzgojo za zdravje, Urad WHO pri ministrstvu za zdravstvo. Inštitut za social- no medicino Medicinske fa- kultete Ljubljana, Društvo za vzpodbujanje nekajenja Ce- lje in Zavod za zdravstveno varstvo Celje. Na konferenci so se dogo- vorili, da se bodo ponovno srečali 17. maja, in takrat po- drobno razdelali strategijo, kako ljudem čim bolj približa- ti informacije o njihovih pra- vicah in zdravju. US PO SVETU Piše: DAMJAN KOSEC, POPtv Cilji oicrog Miloševica Minilo je že mesec dni od začetka Natovega bombardi- ranja ciljev v Jugoslaviji. V tem času so letala naredila za okrog 30 milijard dolarjev škode. Med drugim je uniče- nih 11 mostov in 14 poškodo- vanih. Prav tako šest glavnih cestnih povezav in sedem le- tališč. Med poškodovanimi je tudi 16 bolnišnic in več šol. Zavezništvo naj bi tudi uniči- lo kar polovico od vseh boj- nih letal vrste mig-29, četrti- no migov 21 in tretjino letal super galeb. Da bo Nato tokrat šel do konca, kažejo tudi cilji blizu Miloševica, ki so se jih nazad- nje lotili. Najprej so letala za- vezništva napadla poslovno stolpnico Ušče, nekdaj bolj znano kot poslopje CK, v No- vem Beogradu. V njej je imela sedež Miloševičeva Socialistič- na stranka Srbije in kakih 20 podjetij, med drugim tudi tele- vizija Koševa, ki je last Miloše- vičeve hčerke. Drugi cilj nepo- sredno povezan z jugoslovan- skim voditeljem, je bila njego- va rezidenca na Dedinju, v ka- teri je stanoval že Tito. Hiša je povsem uničena, v času napa- da pa je bila prazna. Nato pa je tudi udaril v središče srbskega propagandnega stroja, v po- slopje TV Srbija. Uničil je del stavbe, v kateri je bila tehnika, režija in montaža. Umrla je najmanj ena oseba. Napad se je zgodil isti dan, ko je bil v Beogradu na obisku posebni ruski odposlanec Černomir- din. Miloševič naj bi mu zago- tovil, da pristaja na namestitev mednarodnih enot pod vods- tvom ZN na Kosovu. Vendar se je kasneje izkazalo, da je srb- ski vožd s tem mislil namesti- tev neoboroženih ljudi, iz dr- žav nečlanic Nata in Rusije. V tem času pa je dal tudi prvi intervju za kak zahodni medij od začetka napadov. Novinar- ju ameriške televizije KHOU je med drugim dejal, da je politič- na rešitev kosovskega vpraša- nja mogoča, vendar mora Na- to prej ustaviti svojo »agresi- jo«. Širitev da, vendar icdaj? V VVashingtonu je bil vrh Nata ob njegovi 50-letnici. Čeprav je bilo še pred do- brim mesecem videti, da bo širitev zavezništva osrednja točka vrha, je leto zasenčila kosovska kriza. Nato je prav v letu, ko »praznuje Abraha- ma«, prvič napadel neko su- vereno državo, ki niti ni čla- nica Severnoatlantske zve- ze niti ni od koga ogrožena. Gre pa tudi za prvo posredo- vanje brez mandata Var- nostnega sveta ZN. Vendar kot je zapisano v sedmem členu na vrhu spreje- te Washingtonske deklaracije, bo Nato še naprej nastopal proti tistim, ki kršijo človekove pravice, spodbujajo vojno in osvajajo ozemlje. V deklaraciji je tudi zapisano, da zavezniš- tvo pušča odprta vrata za vse demokratične evropske drža- ve, ki so pripravljene nositi bremena članstva in odgovor- nost za vzdrževanje stabilnosti in miru v Evropi. To pa je tudi vse, kar širitve tiče. Nič o ča- sovnih okvirjih, nič o priprav- ljenosti devetih držav kandi- datk. Najpogostejši odgovori, s katerimi-najvišji predstavniki devetnajsterice odgovarjajo na ' vprašanja o novih vabilih za članstvo zato so: »Nato se bo širil, edino odprto vprašanje je, kdaj.« Nekateri menijo, da bodo vabila novim članicam poslali na prihodnjem vrhun- skem zasedanju. To bo najver- ' jetneje v drugi polovici leta 2001, po predsedniških voli- tvah v ZDA in ko si bo zavez- ništvo opomoglo od letošnje- ga sprejetja treh novih članic - Poljske, Češke in Madžarske. Že zdaj pa naj bi obstajala nekakšna prioritetna delitev na tri skupine. V prvi naj bi bile Slovenija, Romunija in tri balt- ske države, v drugi Bolgarija in Slovaška, v tretji pa Makedoni- ja in Albanija. Mladoletnilca ubila 13 ljudi V Littletonu v predmestju ^ Denverja se je zgodila naj-L hujša tragedija, povezana S;! strelnim orožjem, na ame- riških srednjih šolah doslej. Dva mladoletnika, stara 17 in 18 let, sta ubila 13 dijakov in dijakinj, na koncu pa so- dila še sebi. Policija podrob- nosti še preiskuje; glede na to, da je bilo v zadnjem letu in pol na podoben način ubitih 29 ljudi, pa je poveza- va samo ena: vsi morilci so živeli v ruralnem okolju in vsi so bili mladoletni. 17-letni Dylan Klebold in leto dni starejši Eric Harris sta po- kol uprizorila sredi dopoldne- va. Najprej sta začela streljati na parkirišču, potem pa po hodnikih vse do jedilnice. Priče so povedale, da sta merila predvsem na pripadnike manjšin (črnce in latinoameri- čane) in na člane športnih dru- štev. Oborožena sta bila tudi z bombami, pobijala pa sta hla- dokrvno in počasi. Morilca naj bi bila člana t.i. »balonarske mafije«, zaradi črnih plaščev, ki jih člani nosijo ne glede na vreme. Častijo Hitlerja (pokol se je zgodil na obletnico njego- vega rojstnega dne) in so od- kriti rasisti. Menda naj bi se tudi hvaliU s-precejšnjo količi- no orožja. Policija je v šolski kuhinji našla dve propanski bombi, skupaj težji od 30 kilo- gramov, ki bi zadostovali za uničenje cele šole. Njuna teža pa poraja dvom v to, da sta bila storilca sama in da sta sama pripravljala pokol, kai- sta sicer zapisala v najdenem' poslovil- nem pismu. Za mladeničema so tudi našli video, ki sta ga menda posnela za nek šolski predmet, v katerem oblečena v balonarje po šolskem hodni- ku streljata na aUete. O mejnih prehodih Za prebivalce ob mejnih prehodih Dobovec in Roga- tec, ki morajo domov mimo carinika, pripravljajo rešitev njihovih težav. Vodstvo občine se je zato v petek v Rogatcu sestalo z di- rektorjem republiške direkci- je za ceste Vilijem Žaverla- nom ter se z njim pogovarjalo o gradnji obvoznih cest na obeh mejnih prehodih. Pri tem jih je direktor seznanil, da bodo z deli za potrebe Trličnega pri Dobovcu začeli še letos, župan Martin Miko- lič pa je povedal, da pospeše- no pripravljajo projektno do- kumentacijo za obvozno ce- sto ter prestavitev mejnega prehoda v Rogatcu. Občina mora namreč letos za mejni prehod v Rogatcu pripraviti idejno rešitev, sku- paj z izračunanim zneskom naložbe za uresničenje pro- jekta. Z njim bodo lahko v državnem proračunu za pri- hodnje leto predvideli potreb- na sredstva. BJ Mladi obnovili bolnišnico Boču nad Rogaško Sla- toje bilo v soboto slovesno iprtje delno obnovljene 'ftizanske bolnišnice OV 3 Obnove objekta, ki ga je 1'čno načel zob časa, so se "•i v Mladem forumu Zdru- "le liste iz Rogaške Slatine. *^ladim, ki so Obnavljali s "stovoljnim delom ter s po- "^jo sponzorjev v okoliških ^]^l]ih, so pomagali v ^rski Zvezi združenj bor- bočki partizani in šmar- ^ območna organizacija •f^žene liste. Po končani pr- ''^zi obnove so s slovesnim 'Pnjem počastili dan upora, ^ed slovesnostjo je pred- "''^ik bočkih partizanov Vla- "Miklavc predstavil delova- omenjene bolnišnice ter "■^oč okoliških prebivalcev, %edsednik Združene liste Miloš Pavlica pa se je Mlade- mu forumu posebno zahvalil. Zbrane je pozdravil tudi slatin- ski župan mag. Branko Kidrič. V Mladem forumu Kristalč- ki računajo, da bo obnova partizanske bolnišnice na Bo- ču v celoti zaključena še letos. BJ Kdaj bo škoda poplačana? Letošnjo skupščino je Društvo izgnancev Sloveni- je pripravilo v Celju. V četr- tek so v Celjskem Narodnem domu pregledali delo v mi- nulem letu in začrtali smer- nice za letos, opozorili pa so tudi na slab socialni položaj nekaterih članov ter na ne- razumno dolgo proceduro sprejemanja zakona o po- plačilu vojne škode. Društvo združuje tiste izg- nance, ki so to bili v času druge svetovne vojne. Pred- sednik društva Vlado Deržič je v Celju poudaril, da člani pričakujejo od državnega zbora, da bo v kratkem uredil odnos do socialne problema- tike izgnancev. »Po treh letih in pol bi Zakon o poplačilu vojne odškodnine moral priti v parlamentarno branje,« zahtevajo izgnanci. »Madžari, Nemci in Italijani pa naj povr- nejo škodo, ki so nam jo na- pravili med drugo svetovno vojno, ko so nas izgnali.« Letos namerava društvo okrepiti mednarodno dejav- nost. Nemškega kanclerja in njihov parlament bodo ne- prestano opozarjali na nere- šena vprašanja vojnih odš- kodnin za izgnane Slovence in druge žrtve vojnega nasilja ter odškodnin za prisilno de- lo. Pripravljajo tudi simpozij na to temo. Nanj bodo pova- bili strokovnjake s Pravne fa- kultete, Inštituta za medna- rodno humanitarno pravo, predstavnike večih ministr- stev, OZN za Slovenijo in ne- katere druge. Udeležence na- meravajo seznaniti s proble- matiko vojnih odškodnin. V društvu bodo tudi letos vsak prvi torek v mesecu med 8. in 16. uro brezplačno svetovali izgnancem glede uveljavljanja pravic po Zako- nu o žrtvah vojnega nasilja. Ob zaključku skupščine so sprejeli še izjavo za javnost, v kateri so obsodili dogajanje na Kosovu in nevzdržne raz- mere, v kakršnih so se znašli kosovski begunci. Obenem pa so obsodili vsakršno politi- ko kjerkoli na svetu, ki ljudi preganja in izganja. NGL 4 DOGODKI Za stranico relativne večine Jubilej SKD v Celju - »Nismo za stranko žiro računov, ampak stranko vrednot, poštenja in preglednih pravil igre,« pravi Lojze Peterle »če bi bilo v državi vse prav, bi bilo danes polno če- stitk in podeljevanja priz- nanj, tako pa jubilej zastav- ljamo v smislu spominov na prihodnost,« je v sredo zve- čer v Celju na osrednji dr- žavni slovesnosti ob 10-let- nici Slovenskih krščanskih demokratov, katere se je, glede na to, da je stranka organizirana kar v 500 kra- jevnih odborih, udeležilo dokaj malo ljudi, dejal pred- sednik stranke Lojze Peterle in napovedal združitev stranke s Slovensko ljudsko stranko. »Ta združitev, ki vodi v stranko relativne večine, ki se bo povezovala s sorodnimi strankami, pa ne sme nastaja- ti zgolj v Ljubljani, brez fig v žepu si moramo zanjo priza- devati na vseh ravneh, od vr- ha do tal in od tal do vrha, saj le takšna pot vodi k uspehu,« je še dodal in napovedal up, da bodo jeseni, ko bodo pro- slavili še 10-letnico preimeno- vanja Slovenskega krščansko socialnega gibanja v stranko z zdajšnjim imenom, lahko o združitvi govorili že bolj kon- kretno. Peterle je orisal dosedanje delo v stranki in poudaril, da čas ob jubileju v marsičem spominja na čas ustanavljanja stranke pred desetimi leti. »Sloveniji lahko naprej poma- gajo le nove politične sile, med katere sodimo tudi mi. Tako, kot je v državi zdaj, ne more več trajati, saj v Sloveni- ji ne napredujejo nekatere ključne reforme. Očitno je, da zato, ker zanje ni interesa. Čeprav ne uporabljam rad be- sede »jugoslovansko«, mo- ram poudariti, da se v državi zadnja leta dela prav v tej stari maniri. Že tretje leto na- rašča proračunski primanj- kljaj, ki ga, dokler je bila SKD v vladi, nismo poznali. V SKD smo za politiko, ki prinaša blagor^vsem, ne pa za politi- ko, ki postavlja stranko pred državo,« je dejal in poudaril, da Slovenija s tem izgublja verodostojnost in mednarod- ni ugled. »Ljudje vedo, da je v državi nekaj narobe, a ni dovolj, da se tega samo zavedamo. SKD za razliko od nekaterih drugih strank stavi na vrednote, nače- la, ki so blizu večini Slovencev, kulturo in dostojanstvo člove- ka, smo proti revščini in >debe- lim žepom b tistih, ki bogati- jo z zlorabami, korupcijo in monopoli in zato na prvo me- sto postavljamo zapovedi iz Mojzesovih tabel Ne laži! in Ne kradi! Pravilnost naše us- meritve, v katero sodi tudi združitev s SLS v stranko rela- tivne večine in kasnejše sode- lovanje s sorodnimi stranka- mi, se bo pokazala na voli- tvah, je napovedal Peterle in poudaril, da SKD podpira vključevanje Slovenije v EU, čeprav do vključitve po njego- vem v naslednjih štirih oziro- ma petih letih še ne bo prišlo. IVANA STAMEJČIČ Foto: GREGOR KATlČ V kulturnem programu ob 10-letnici SKD so nastopili pevci šentjurskega Moškega pevskega zbora Skladateljev Ipavcev pod vodstvom Franca Plohla in Folklorna skupina iz Kompol nad Štorami. Celj- ski župan Bojan Šrot pa se je jubilantom ob čestitkah za 10-letnico zahvalil, da so za kraj slovesnosti izbrali Celje. Nace Polajnar in Janez Zavolovšek sta ob jubileju SKD pretekla 100 kilometrov dolgo pot med Ljubljano in Celjem. Pod geslom »10^10 km za 10 let« sta se podala na 110 ur dolgo pot iz Ljubljane preko Šentvida, Šmartno, Mengša, Kamnika, Stahovice, Črnivca, Gornjega Grada, Nazarij, Mo- zirja, Polzele, Šempetra in Žalca do Celja. PO DRŽAVI Zamenjave v Ult LJUBLJANA, 21. ap, (Delo) - Lek vodi nova ti lanska uprava, katere sednik je bivši minister, gospodarstvo Metod Draj nja. Dosedanji predsedj Andro Ocvirk je odstopil lastno željo. Burno o tujcih IJUBLJANA, 21. apri (Delo) - Državni zbor jej burni razpravi opravil pj branje zakona o urejar statusa državljanov dru| držav naslednic nekdan SFRJ v Sloveniji. Zavrnil^ predlog SDS, po katerem moral biti eden od pogoj za pridobitev stalnega pj bivališča v naši državi, loj nost do Slovenije. 1 Afera Holmec LJUBLJANA, 22. apri (Delo) - Direktor polic Andrej Podvršič je na osni poročila t.i. Gričarjeve kon sije zatrdil, da je treba isk vzrok afere v želji po odsti nitvi direktorja izobražev nega centra v Tacnu Mar Pogorevca, vso zadevo ■ naj bi zakuhali trije vodil delavci notranjega minist tva. Predlagal je kadrovs premestitve za Draga Kc in Božidarja Radmeliča,i tudi zamenjavo Vinka Gori naka. Dokončni ukrepi njj bi bili znani do 3. maja. Po vršič je najbolj obremei bivšega ministra Mirka B^' ka prejela priznanje Centri* European Avvards 1999, ki ga je podelila revija založiii^j ke hiše Euromoney Centri Europeans. To nagrado je letih 1995 do 1998 preje^^ SKB banka. ^ Za drugačno obravnavo avtorskih pravic v sistemu DDV ni razloga Zakon o davku na dodano vrednost določa glede avtorskih pravic prenos, odstopanje, koriščenje in odrekanje avtorskih pravic, medtem ko Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah določa le prenos pravic. Kako so se doslej obračunavali avtorski honorarji? Če je avtor dobil bruto honorar 100.000 SIT, so bili normirani stroški 40.000 SIT, davčna osnova 60.000 SIT in akontacija dohodnine (davek) 15.000 SIT Avtor je tako prejel 85.000 SIT neto honorarja. Obdavčitev avtorskih honorarjev po uvedbi davka na doda- no vrednost Avtor bo na račun avtorskega honorarja napisal znesek 100.000 SIT bruto, ki je osnova. Ker so avtorski honorarji obdavčeni z 19% stopnjo DDV, bo znesek na računu 119.000 SIT. Izjema so avtorski honorarji s področja književnosti in umetnosti, znano- sti ter umetniških predmetov, zbirk in starin oziroma tretjega, četrtega in petega odstavka 48. člena Zakona o DDV. V teh primerih je določena nižja, 8% stopnja. Od osnove 100.000 SIT' bo avtor obračunal skupaj z davkom na dodano vrednost 108.000 SIT. Akontacija dohodnine od zneska 100.000 SIT ostaja enaka kot v prvem primeru. Kot v drugih splošnih primerih se tudi pri avtorskih honorar- jih upoštevajo splošne določbe zakona o davku na dodano vrednost. Tako bodo davek na dodano vrednost plačevali samo registriranimi zavezanci za davek na dodano vrednost. To pomeni, da bo naročnik obračunal davek na dodano vrednost avtorju, ki je registriran za davek na dodano vrednost. Avtorju, ki se mu ni treba registrirati, davka na dodano vrednost ne obračuna, ker ga na računu ne sme izkazati, zato pa tudi ne more odbijati vstopnega davka pri obračunu. Avtorsko delo in delodajalec Pri avtorskih delih iz delovnega razmerja se šteje, da so materialne avtorske pravice in druge pravice avtorja na tem delu prenesene na delodajalca za deset let od dokončanja dela, če ni s pogodbo drugače določeno. Po preteku desetletnega roka pripadejo pravice delodajalcu. Delodajalec pa lahko zahte- va njihov ponovni izključni prenos, toda proti plačilu primerne- ga nadomestila.To pomeni, da pri prenosu avtorskih pravic ni razloga za drugačno obravnavanje davka na dodano vrednost. Pa naj gre za avtorsko delo pri delodajalcu ali pri katerem koli drugem plačniku. V obeh primerih se obračuna 19% oziroma 8% davek na dodano vrednost od storitev na podlagi prenosa avtorskih pravic. $K17.-a9.a|iriil999j GOSPODARSTVO 7 Ko dobro ni dovolj jpjjško podjetje Pro-bit programska oprema že deset let na tržišču - Ob jubileju nova generacija programov „iies bo v Slovenskih Ko- prvi v nizu tečajev o jfjbi računalniškega pro- ma, ki so ga v podporo ob ^bi davka na dodano vred- !| naredili v podjetju Pro- programska oprema. S gramom, ki je plod znanja ^[jitovih strokovnjakov, se jpob pomoči izkušenih ra- jovodij prihodnji teden v i^ensl^ih Konjicah, Ljublja- [jovem mestu in Murski doti začeli seznanjati tudi dosedanji uporabniki (•bitovih programov, ka- (je, če bo zanj zadosti zani- jnja, pa še ostali. le podpore ddvi\u na doda- vrednost sodijo v novo gene- ijo t.i. stranka strežnik pro- dov v windows okolju, ki je to konjiško podjetje za gramsko opremo prvič idstavilo širšemu krogu upo- loikov minulo sredo, ko je s (kovnim srečanjem, nato pa združenjem s številnimi po- mimi partnerji, proslavilo ieto obletnico delovanja, to-bit, ki sodi z 22 zaposle- ni med večja tovrstna podjet- iri nas, je leta 1989 ustanovil il inž. računalništva Vlado bec. S študijskim kolegom omirom Povalejem je sprva al v Celju, nato pa se je Jjelje leta 1992 preselilo v mske Konjice. Prostore so iredili v poslovno-trgovskem i!ru, kjer so še danes. Isti ilov, ki pa od nedavnega ve- za 250 kvadratnih metrov ilovnih prostorov, je edina Inica v dosedanji zgodovini djetja, saj je Pro-bit v prete- Uetih iz ponudnika manjših likacij za manjša podjetja isel v izdelovalca celovite igramske ponudbe za večja iljetja in zahtevnejše uporab- iš, število poslovnih partner- Pa je preseglo številko 500. ^'rva tri leta je bilo pomem- ole to, da so bili računalniški "grami, ki smo jih prodajali, 'sdni z zakonodajo, kasneje, Morom podjetništva, pa so •febe uporabnikov bistveno f^sle,« pravi Vlado Gobec, ifdvsem smo morali poskr- ''za podporo menadžerjem, ■'^hko na osnovi izvlečkov iz ^rativnih podatkov z vrha ^ajo< na dogajanje v celot- podjetju.« Prav za takšno Vro odločanju so v Pro- izdelali direktorski infor- ^'^'jski sistem, ki ga že uspe- uporabljajo v nekaterih ^^\h. Sistem omogoča, da "lenadžer izbere področje za- "J^nja, kjer se lahko spusti do i^bne podrobnosti. Tipičen ^^d je analiza prodaje od "Pne prodaje do prodaje po- , ^znega potnika v izbranem Prodaja po internefu , '^ro-bitu vseskozi prodajajo lastno znanje, pri tem pa. Vlado Gobec, skrbno pa- ^ dobro ime. Vsako novo J. ^racijo programa, ki jo obi- ° razvijajo dve leti. dajo na trg šele takrat, ko so povsem prepričani, da je dobra. Upo- rabniki njihove programske opreme so večinoma srednje velika podjetja, v velike firme pa je, ugotavlja Gobec, zelo tež- ko priti. Pa so kljub temu vse bolj močni in dobivajo vse večje posle. Z uvajanjem novih teh- nologij so krog kupcev razširili na dokaj raznolika podjetja. To pa po svoje ni dobro, saj trg danes ne dopušča več napak in zahteva profesionalnost na vseh področjih ponudbe, ki pa jo je ob večji razpršenosti težje zagotoviti. Pro-bit ustvari kar polovico prodaje na ljubljanskem ob- močju, kjer ima tudi enoto s petimi sodelavci. Največ proda klasičnih računovodskih pro- gramov in programov za bla- govno poslovanje, letos pa je v svojo ponudbo vključil še proi- zvodni informacijski sistem, ki ga že vgrajujejo v dveh večjih konjiških podjetjih. Poskusili so" se tudi v izdelovanju program- ske opreme za zdravstvo, njiho- va doslej največja kupca in tudi velik izziv pa sta ljubljanski Grand hotel Union in Mlekarna Celeia. Vlado Gobec pravi, da si veliko obetajo od prodaje proi- zvodnega informacijskega si- stema, saj so razvili takšen pro- gram, ki se enostavno prilagaja organizacijskim strukturam različnih podjetij. »Tehnološko smo močni in prav v tem vidi- mo v prihodnje svojo prednost pred drugimi,« ocenjuje Gobec. Zadnje čase so ponudbo razširi- li še na internet. Podjetja si bodo v kratkem z njihovih spletnih strani lahko prenesla preizkusne različice programov in se s časovno omejeno upora- bo prepričala, ali jim ustrezajo. Na domačih straneh bodo zače- li kmalu objavljati tudi najpogo- stejša vprašanja in odgovore v zveži z računalniško podporo davku na dodano vrednost, pri- pombe uporabnikov pa jim bo- do služile tudi za nadaljnje iz- boljšave programa. Skrb za kadre Pro-bit vsa leta dobro posluje, lani, na primer, je ustvaril 117 milijonov tolarjev prometa. Ve- liko denarja je doslej vložil v prostore in opremo, vseskozi pa skrbi tudi za izobraževanje ka- drov. Trenutno ima šest štipen- distov, jeseni pa bo razpisal še nekaj štipendij. Doslej je pod- jetje dajalo štipendije le za viso- košolski študij, letos prvič pa bodo ponudili tri še za srednje- šolce. »Povpraševanje po tovrst- nih kadrih je zelo veliko, naraš- ča pa tudi cena delovne sile,« pojasnjuje Vlado Gobec. »Večja podjetja so pripravljena veliko plačati za dobrega informatika, ker se jim vloženi denar zelo hitro povrne. Zato je dobre ka- dre težko obdržati, saj je delo pri podjetjih, ki razvijajo pro- grame za trg, običajno zahtev- nejše kot delo informatikov v velikih firmah.« Med zaposlenimi v Pro-bitu je elden z magisterijem, osem jih ima visokošolsko, štirje pa višješolsko izobrazbo. Za ma- gisterij iz informacijsko upravljavskih ved se je odločil tudi Vlado Gobec, ki pravi, da mu je šele nadaljevanja študi- ja dalo znanja, ki bi jih za vodenje podjetja potreboval že na začetku svoje podjetniš- ke poti. In prav na osnovi teh spoznanj je Pro-bit zdaj pod- jetje, ki ima vizijo, razvija pro- jektni način dela in načrtuje razvoj na daljši rok. »Pri tem se zavedamo, da bodo uporabni- ki naših storitev zahtevali vse bolj celovito in kakovostno po- nudbo, ki pa je ne bomo mogli zagotavljati sami,« ugotavlja Gobec. »Pričakujem, da bo v Sloveniji že kmalu prišlo do tesnejšega sodelovanja in tudi kapitalskega združevanja izde- lovalcev programske opreme. Naše podjetje je bilo vedno odprto za takšne pobude, če le pomenijo tudi boljšo kakovost storitev za končnega uporabni- ka. Če lahko združeni ponudi- mo več, zakaj ne bi tega tudi storili,'a JANJA INTIHAR ■HH Foto: MATEJ NARAKS Vlado Gobec Gorenjeva Orodjarna spet zlata Na 5.mednarodnem sejmu orodij, orodjarstva in orod- nih strojev Forma Tool 99, ki je bil od 21. do 23. aprila v Mariboru, se je spet uspešno predstavilo tudi podjetje Go- renje Orodjarna. Za izdelavo stopenjskega kombinirane- ga orodja, namenjenega iz- delavi nosilcev za oljne filtre pri avtomobilih Mercedes, je dobilo najvišjo sejemsko na- grado - zlato medaljo. Letošnja nagrada je že tretja zapored, kar dokazuje, da v Gorenjevi Orodjarni sledijo vsem razvojnim trendom pri izdelavi najzahtevnejših oro- dij, ki jo uporabljajo zlasti proizvajalci gospodinjskih aparatov in avtomobilska in- dustrija. Po mnenju posebne strokovne komisije je Gorenje- vo orodje najbolj ustrezalo vsem kriterijem ocenjevanja, to je inovativnosti, izvirnosti, prihranku materiala in energi- je, tržnemu interesu, humani- zaciji dela, varnosti pri delu in še nekaterim. Na sejmu Forma Tool, ki so ga pripravili skupaj z medna- rodnim sejmom plastike, gu- me in kemije Plagkem, se je letos na 10 tisoč kvadratnih metrih razstavnih površin predstavljalo 328 razstavljav- cev iz šestnajstih držav. Pred začetkom sejmov je Razvojni center orodjarstva Slovenije Tecos, ki ima sedež v Celju, pripravil v Rogaški Slatini trid- nevno mednarodno konferen- co o industrijskih orodjih. Udeležilo se je je okrog sto strokovnjakov, raziskovalcev in podiplomskih študentov s tega področja, ki so prišli iz 26 držav - od Slovenije do Japon- ske. JI Banka Celje v novem . tisočletju Podjetja, katerih poslova- nje temelji na informacijski podpori, se že nekaj časa uk- varjajo s problematiko pre- hoda v leto 2000. Datumski prehod leta 2000 namreč ni le informacijski, ampak tudi najpomembnejši poslovni problem. Iz Banke Celje so sporočili, da bodo novo tisoč- letje pričakali povsem pri- pravljeni. V Banki Celje so se s proble- mom leta 2000 začeli ukvarja- ti pred dobrima dvema leto- ma, ko so v sektorju informati- ke izdelali smernice za pro- jekt, v začetku leta 1998 pa so ustanovili posebno projektno skupino, ki jo vodi Bojan Ruči- gaj, sestavljajo pa jo tri delov- ne skupine. Banka je doslej večino nabavljene program- ske in strojne opreme skoraj v celoti prilagodila letu 2000, za kar je od nekaterih dobavite- ljev že dobila ustrezne certifi- kate, trenutno pa imajo prila- gojenih tudi okrog 90 odstot- kov lastne programske opre- me. Projekt bodo zaključili s testom, nato pa bodo do kon- ca leta spremljali delovanje prilagojenih rešitev in odpra- vili morebitne napake. Letu 2000 so skoraj v celoti prilagodili tudi bankomate, pred dobrim mesecem pa so pričeli še s prilagajanjem oseb- nih računalnikov. Datumske- mu prehodu so že prilagodili vseh pet tipov sistema POS. Delovna skupina za poslov- ni del je sredi lanskega leta na osnovi vprašalnikov pričela zbirati podatke o pripravlje- nosti komitentov Banke Celje na leto 2000. Ugotovila je, da se mnoge večje družbe pospe- šeno ukvarjajo s tem proble- mom, veliko pa jih je rešitve prepustilo zunanjim računal- niškim hišam, od katerih so kupili programe. JI Prve dividende iz Vitala Prihodnji mesec bo tretja skupščina delničarjev mestinj- skega Vitala, na kateri se bodo lastniki podjetja med drugim odločali tudi o tem, da si prvič razdelijo dividende. Vital je lani prodal 6 milijonov 250 litrov sadnih sokov, sirupov in ledenih čajev, kar je za 23 odstotkov več kot leto prej. Celotni prihodek družbe je bil večji za 21 odstotkov in je znašal 893 milijonov tolarjev, čistega dobička pa je za skoraj 8 milijonov tolarjev. Uprava in nadzorni svet družbe predlagata, da si delničarji razdelijo nerazporejeni dobiček iz preteklih let v višini 9 milijonov tolarjev, lanski dobiček pa naj bi zopet ostal nerazporejen. Dividenda bi znašala 62 tolarjev bruto na delni- co. V Vitalu so šele lani novembra z drugim notranjim odkupom olastninili vse delnice. Večinski lastnik podjetja so zaposleni, 45,6 odstotkov kapitala pa je v lasti Pivovarne Laško. JI Gradbeno podjetje kot laboratorij Sigmanova v novih proizvodnih in poslovnih prostorih v Žalcu Minuli četrtek so slovesno odprli nove proizvodne in poslovne prostore podjetja Sigmanova. Iz Migojnic se je podjetje preselilo v Žalec, kjer so pretekle mesece ob Cesti na Vrbje zgradili nove prostore. Na priložnostni slovesnosti ob otvoritvi so v Sigmanovi tudi uradno pre- jeli certifikat ISO 9001. Po besedah predsednika GZS in Slovenskega združenja za ka- kovost Jožka Čuka, ki je direk- torju podjetja Martinu Goršku tudi slovesno predal certihkat ISO 9001, je Sigmanova eno tistih hitrorastočih majhnih slo- venskih podjetij, ki se zavedajo pomena visoke ravni organiza- cij sko-kadrovske kulture. Za nove poslovne in zlasti proi- zvodne prostore je Čuk dejal, da bolj kot na proizvodno grad- beno podjetje glede na tehno- loško opremljenost in ureje- nost, spominjajo na laboratorij. Direktor Goršek se je vsem zbranim - poleg delavcev, se je otvoritve udeležila tudi vrsta poslovnih partnerjev, tudi iz Hrvaške, in gostov - zahvalil za opravljeno delo ter pouda- ril, da je podjetje pred malo manj kot sedmimi leti zraslo dobesedno iz nič. »Začeli smo v najetih poslovnih prostorih, le z znanjem in veliko volje ter dolgoletnimi poznanstvi med poslovnimi partnerji. Ko je po osamosvojitvi Slovenije ožive- lo tudi gradbeništvo in stano- vanjska gradnja, smo bili iz najhujšega in v tisti čas sega želja po izgradnji lastnih pro- storov,« je dejal in ob zahvali vsem, ki so s podjetjem sode- lovali, izpostavil Banko Celje, Podružnico Hmezad, večje iz- vajalce del - Ingrad VNG Celje, Vegrad Velenje, Stavbenik Ko- per, Ilez Zabukovica in Miles Migojnice, ter vse zaposlene. Glavni arhitekt Janez Kovačič in Alojz Rovan iz celjskega podjetja Navor pa sta prejela zahvalni listini Sigmanove. Zbranim sta spregovorila žal- ski župan Lojze Posedel in di- rektor Podružnice Hmezad Banke Celje Jože Veber, nove prostore pa so slovesno odprti najzaslužnejši delavci Cveta Se- venšek, Branko Špi^ak in Ra- do Pilih. Vrednost naložbe v Žalcu presega 145 milijonov to- larjev, v novogradnji pa je 1.500 m^ proizvodnih prostorov in 300 m- pokritih skladišč, 300 m^ pisarniških in pomožnih prostorov ter še 2.500 m-^ zuna- njih asfaltiranih površin, name- njenih za skladiščenje, manipu- lativno dejavnost in parkirišča. Dolgoročno načrtujejo še nalož- bo v II. fazo izgradnje proizvod- no-poslovnih prostorov na isti lokaciji, ki bo obsegala še 1.500 m' poslovnih, skladiščnih in tr- govskih površin z nadstreškom povezanih z v četrtek odprto novogradnjo. IVANA STAMEJČIČ iilfe^ 'Foto: GREGOR KATIC 8 KULTURA Sam proti vsem Po premieri Boltove zgodovinske drame v SLG Celje s predzadnjo premiero v letošnji sezoni, zgodovinsko dramo sodobnega britanske- ga dramatika Roberta Bolta (r. 1924) Človek za vse čase (A Man for Ali Seasons, 1961) v prevodu Janeza Gra- dišnika, je dolgoletni hišni režiser Slovenskega ljudske- ga gledališča Franci Križaj ustvarjalno zaokrožil štiri desetletja poklicnega odr- skega ustvarjanja ter uresni- čil svojo devetdeseto režijo na slovenskih poklicnih dramskih odrih. Bohova drama zvesto sledi življenjepisu enega vodilnih evropskih humanistov, sira Thomasa Mora (1478-1535), in sicer v obdobju najbolj dra- matičnega preobrata v njegovi karieri. Od najvišje posvetne časti, ki jo je dosegel 1529. leta s kraljevim imenovanjem za lorda kanclerja, do njegove- ga odstopa (1532) z najvišjega državniškega položaja (zaradi nestrinjanja s kraljevo ločitvi- jo od Katarine Aragonske in protipapeško politiko), zavr- nitve priznanja kraljeve vr- hovne oblasti nad angleško cerkvijo (1534) ter končnega sojenja, obsodbe in usmrtitve kot izdajalca. More je s svojo zvestobo lastni vesti in pojmo- vanju veljavne družbene po- stave Boltu model »človeka za vse čase«, neupogljivo po- končnega in brezkompromi- sno doslednega razumnika, kakršen je skozi vsa zgodovin- ska obdobja in v vseh politič- nih režimih praviloma pre- poznan za upornega posa- meznika, ki po nepotrebnem povzroča hrup, petelina, ki hoče prezgodaj peti... Režiser Franci Križaj je ob sodelovanju dramaturga Kri- štofa Dovjaka tenkočutno in ostroumno razvijal dramski konflikt, ki temelji na trdni karakterizaciji ter miselni ja- snosti in retorični odličnosti dramskih oseb višjega stanu (za solidno, a ne vedno izena- čeno odrsko izreko je poskr- bel lektor Arko). Z nevsiljivi- mi nastopi Navadnega člove- ka, ki mu je avtor namenil brechtovsko potujitveno vlo- go, je režiser zadrževal gledal- ca na potrebni razdalji od do- gajanja in podkrepil aktualno sporočilo drame. Časovno in krajevno nedoločeno prizoriš- če na dveh hierarhično sopo- stavljenih horizontalnih rav- ninah, povezanih med seboj s simbolno pomenljivo navpič- nico stopnišča (v obliki pešče- ne ure) na desni, ki mu daje zloslutni dramatični poudarek viseče temno kovinsko rezilo (giljotine) na levi (s katerim v finalnem prizoru Mora »po- končajo«), je zasnovala Janja Korun. Stilizirane zgodovin- ske kostume, ki so akterje do- gajanja postavljali v okolje an- gleškega dvora Henrika VIII., ne da bi »utapljali« našo po- zornost v spektakularnih po- drobnostih, je prispevala Sla- vica Radovič. Primerne glas- bene poudarke je izbral Ivo Meša. V naslovni vlogi sira Tho- masa Mora je Janez Bermež prepričljivo upodobil še enega od velikih duhov evropske zgodovine in zahtevnih dram- skih junakov. Bil je ves čas veličastno bistroumen in ju- naško pokončen, okreten v misli in besedi, a obenem tr- den v privrženosti temeljnim vrednotam lastne osebnosti, svetovljansko in državniško jasnoviden ter modro previ- den in očetovsko odgovoren do bližnjih. V zaključnem za- govoru pred velikim sodnim tribunalom, h kateremu ga je izzvalo predrzno lažno priča- nje povzpetniškega Richa, pa je najotipljiveje pokazal tudi »nebožanske« oziroma naj- globlje človeško krhke in ran- ljive razsežnosti Thomasove- ga značaja, ko je prizadeto scela »zadrhtel« in kljub bre- zupu utopično povzdignil glas uporniške žrtve proti železni logiki zgodovinske nujnosti. Najostrejšega protiigralca je imel protagonist v Mariu Šeli- hu, ki je upodobil pragmatič- no premočrtnega privrženca in pripadnika oblasti in siste- ma - Thomasa Cromvvella. Pri- mitivnejšo dejavno povzpet- niško različico »orodja obla- sti« je v podobi izdajalskega Richarda Richa prispeval Re- nato Jenček, njej nasprotno človeško trpno različico »ujet- nika vladajočega reda« pa Drago Kastelic v vlogi žrtvi prijateljsko naklonjenega voj- vode Norfolškega. Posredniš- ki in brechtovsko potujevalski vlogi Navadnega človeka, ki more dogajanje ironizirati in relativizirati, je dal primerno dvoumno podobo Igor Žu- žek. K Morovi družinski os- vetlitvi so prispevali Anica Kumer kot precej časa nera- zumevajoča, a nazadnje iz globoke ljubezni spravljivo vdana žena Alice, Manca Ogorevc kot očetu po rodu vdana hči Margaret in Miha Nemec kot njen zvesti ženin ter nazorsko in politično nad- vse vihravi in nezanesljivi mladenič William Roper. Mo- rovo ravnanje modreca in podložnika so s svojimi nasto- pi preskušali še Bojan Umek kot samozavestno nastopaški kralj Henrik VIII., Bruno Ba- ranovič kot suho uradniški kardinal Wolsey in Stane Po- tisk kot premeteni španski od- poslanec Chapuys. V manjših vlogah so nastopili še Simon Dobravec, Eva Škofič Maurer in Zvone Agrež. SLAVKO PEZDIR ZAPISOVANJA Ko ugasnejo luči Piše: TADEJ ČATER Med antologijske prizore iz kratke zgodovine filma ned- vomno sodi tudi tisti končni prizor v filmu Sunset Boule- vard, ko Gloria Siuanson, že vsa postarana in utrujena po dolgih letih stopi pred fiktivne kamere in zakliče famozne stavke: »Lju- bim kamere in vse tiste čudovite ljudi tam zadaj v temi.« V na- slednjem kadru se prižgejo luči in kamere ugasnejo. Gloria Swanson je zahvalju- joč popolni temi sprejela vlogo človeka, ki ne zna živeti brez kamere. Kamere so ji za trenu- tek podaljšale življenje. Osmi- slile njeno življenje in vse tisto, kar je v življenju počela. Ko so se prižgale luči, ko je v njeno razkošno stanovanje planila svetloba, je bilo iluzije konec. Iluzija pa se je končala tudi za vse tiste nastopajoče na srb- skih mostovih; kamere so uga- snile. Televizijski programi so moteni. Natovi bombniki so zrušili nekaj oddajnikov in re- petitorjev in program srbske nacionalne televizije je moten. In kdo bo še nastopal na ti- stem mostu, ki ga lahko vsak čas bombardirajo, če zraven ni kamer? Kdo bo nastopal na mostu, kjer brije mrzel veter, in kjer ti v odsotnosti kamer nihče ne zagotavlja mesta v zgodovini? Kjer ti nihče ne za- gotavlja, da ti bodo prihodnji rodovi, vnuki denimo, verjeli, da si na tistem mostu res na- stopil? Ja, nastopi na mostovih so postali nesmiselni. Vsi tisti pevci, za katere do letošnjega aprila ni slišal prav nihče, bo- do poniknili nazaj v svoje vasi, se predali vsakodnevnim opravilom na neobdelanih po- ljih tam nekje v Republiki Srb- ski. Kamer, ki bi zabeležile tovrsten odpor proti Natovi ak- ciji, ni zraven, kar pomeni, da ni nastopov in da ni nobenega odpora. In, da je akcija lahko kaj kmalu končana. Hej, a ste v zadnjih desetih letih slišali za vojno, v kateri ne bi sodelovale kamere? In kak- šna vojna potemtakem to spi- je? Iraške akcije bi bile popok ma nezanimive in dolgoča^ če bombnikov ne bi spremlja kamere. Natova akcija v Sit bo brez kamer sama sebi n, men. Kot tiste tarče na p^j derrionstrantov. Luči kameri ugasnile. Prižgale so se druj luči. In morda bodo taisti monstranti vendarle odvrgli ste smešne tarče in spozna, kdo je v resnici tarča. Pravzaprav smešno. Nam: sto, da bi bile kamere tiste,[ bi narekovale resnico, narek jejo iluzijo. Brankov most] torej le iluzija. Le fiktivnim por proti ničemur Odpor k vsakega smisla, ki ga lahl odpihnejo navadne luči ie tistem trenutku, ko se priži jo. Ko ga osvetlimo. Brank most so v resnici varovale k mere, zaradi katerih so se i njem gnetli vsi tisti ljudje, kii »ljubili kamere in vse tiste i dovite ljudi tam zadaj v tem Štiri desetletja brasiovšicega zbora člani Moškega pevskega zbora Karla Viranta, Prosvetnega društva Braslovče, je s^J samostojni koncert, ki so ga pripravili ob 40-letnici delovanja, naslovili S pesmijo v poml^^ Koncert je bil v dvorani Zadružnega doma Braslovče, gost večera pa je bil kitarski orke«'^ Glasbene šole Rista Savina iz Žalca. Ob začetku delovanja je moški pevski zbor štel 35 pevcev, vodil pa ga je Karel Virant, ki j^'' delo opravljal vse do leta 1972. Od takrat dalje ga je vodil Ivan Marovt, od leta 1987 pa M^f'' Slokar. V spomin na prvega pevovodjo in soustanovitelja zbora Karla Viranta, so braslovški P^^ svoj zbor poimenovali po njem. Zbor sodeluje na pevskih revijah, gostuje sirom domovine in v zamejstvu, prireja samostol^ koncerte in sokoncerte ter sodeluje na prireditvah v domačem kraju. V njem prepeva 25 pe^^^ med njimi je sedem pevcev, ki prepevajo 30 in več let, šest pa je takih, ki so v zboru vseh 40 '^^ Predsednik zbora Franci Kumer je za svoje 40-letno petje in predsednikovanje prejel l^, posebno priznanje. T. TAVC'^ Čestitice za dr. Mihalko Dr. Mihalka Gybrgy, tudi pri nas znan in priznan ma- džarski glasbeni pedagog in dirigent, je minuli teden proslavil svojo 75-letnico, združeno s 50-letnico uspe- šne dirigentske poti. Na slo- vesnem koncertu v njego- vem domačem mestu Szege- du in bližnjem Makoju je sodeloval tudi Mladinski pevski zbor Centra srednjih šol Velenje z dirigentko Da- nico Pirečnik. Na slovesnem koncertu v dvorani univerze v Szegedu se je zbralo več sto glasbenikov in prijateljev glasbe, nastopile pa so pevke in pevci, ki jih je ah jih še vodi dr. Mihžlka, med njimi tudi odličen Peda- goški ženski zbor, sestavljen iz njegovih bivših učenk, se- daj glasbenih pedagoginj (zbor se je že predstavil tudi v Velenju). Številnim madžar- skim zborom se je z uspešnim nastopom pridružil tudi ve- lenjski mladinski zbor, krona prireditve pa je bila izvedba kantate Glasbene slike Szege- da, ki jo je slavljenec napisal za simfonični orkester in de- kliški zbor že leta 1966, tokrat pa je dokazal, da z leti kako- vost njegovega dirigiranja sa- mo zori. Delo dr. Mihalke je posveče- no predvsem glasbeneni izo- brazbi mladih, zbiral je ljud- sko glasbo Szegeda in njegove okolice, tesno pa je bil povezan tudi z glasbenim življenjem v mestu Mako. V krogu teh dveh mest že vrsto let pripravljajo festival petih dežel, na katerem redno sodelujejo tudi sloven- ski pevski zbori. S slovenskimi pevskimi zbo- ri, zlasti celjskimi in velenjski- mi, dr. Mihalka sodeluje že od leta 1973, ko je prvič nastopil kot dirigent na Mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju in s svojim zborom do- segel izreden uspeh zaradi po- sebnega načina dirigiranja, či- ste intonacije, negovanih glasov in seveda odlične interpretacije. Že takrat so ga povabili, da vodi v Celju seminar za zborovodje, kasneje pa se je vedno rad od- zval povabilu dirigentov, ki so želeli tudi z njegovo pomočjo napredovati pri svojem strokov- nem delu. Dolga leta je bil tudi član žirije Mednarodnega mla- dinskega pevskega festivala v Celju, v zahvalo za prizadevno in kakovostno opravljanje tega dela pa je prejel tudi celjski grb. MBP Slavnostni koncert je bil priložnost za preštevilne čestitke iz vseh koncev sveta, osebno so mu jih izrekli tudi ravnatelj velenjske gimnazije Andrej Kuzman, dirigent Celjskega pevskega društva Edvard Goršič in v imenu občine Celje Janko Poklic. Lepe želje je prevedla Teri Kokalj. velenjski mladinski zbor pa je čestitko izrazil s pesmijo. KULTURA 3 Narodni poslanec za današnje dni Ijpela 7. Novacanova srečanja - Po sobotni premieri Narodnega poslanca v Trnovljah Konec marca so se na odru amaterske- j gledališča Zarja v Trnovljah pričela Z [jvačanova srečanja, tradicionalno sre- ,nje slovenskih amaterskih gledališč, j ga vsako pomlad pripravijo v KUD jfja v Trnovljah. Minulo soboto je eki- jtrnoveljskega amaterskega gledališča i^mierno uprizorila komedijo Narodni djlaiiec avtorja Branislava Nušiča. 2a razliko od prejšnjih lel, se gostova- la slovenskih gledališč v sklopu Novača- pvih srečanj letos vrstijo ob koncih ted- j_kar se po besedah režiserja in umet- iškega vodje gledališča Štefana Žvižeja ozna tudi pri obisku, saj je bilo med sako predstavo (doslej je v Zarji gosto- ilo pet amaterskih skupin) vsaj tri četrti- e dvorane napolnjene. Kot je povedal fižej, je večina gostujočih predstav še jdno komedij; med tistimi, ki so se [edstavile v minulih tednih, pa sam naj- Bpe ocenjuje predstavi gledališke dru- ine KD Mozirje Ugrabili so papeža ali fetovni dan miru ter komedijo Stric iz merike, ki so jo v režiji Renata Jenčka digrali člani amaterskega gledališča iz elenja. Za celjske amaterske gledališčnike je bil lošnji dan D minulo soboto, 24. aprila, saj I v dvorani KUD Zarja v Trnovljah pre- šerno uprizorili Nušičevo komedijo Na- (dni poslanec. »S tem zaključujemo tri- ijo predstav Branislava Nušiča,« je reži- ser predstave Štefan Žvižej povedal na pot predstavi, ki sledi uspešnima predstavama Mister Dolar in Gospa Ministrica. Kot je povedal režiser, so predstavo (zgodbo je poslovenil Fran Govekar), ki je med polno dvorano občinstva naletela na zelo dober odziv, nekoliko spremenili in posodobili, osnovno sporočilo pa je danes še vedno pisano na kožo slovenskim poslancem, ki bi si jo morali dobro ogledati tudi današnji slovenski politiki. Tudi igralski ansambel, kljub nekaterim spremembam v ekipi, ni razočaral - v glavni vlogi trgovca Jevrema Prokiča blesti Dušan Cafuta, njegovo ženo Pavko igra Slavica Lipovšek, njuna hči Danica je Mateja Zorko, sledi pa ekipa dobro znanih in dolgoletnih igralcev Zarje, med katerimi so Tadeja Šulgaj, Hana Vodeb, Dušan Zevnik, Srečko Centrih, Ciril Jagrič in drugi, prvič pa se je (v vlogi tete Marine) na odrskih deskah odlično predstavila Marija Lipovšek. Za kostume je poskrbela Vida Zupan, glavni masker predstave je Vinko Tanjšek. Sobotni pre-^ mieri celjskih amaterskih gledališnikov bodo sledile še tri predstave v sklopu letošnjih Novačanovih srečanj, ki se bodo zaključila v nedeljo, 16. maja z ljudsko igro Veronika, s katero se bodo na odrskih deskah trnoveljske Zarje predstavili igralci DPD Svoboda s Polzele. HMHHHMaMHHHiMMI NINA M. SEDLAR: Tadeja Šulgaj kot Spirica, Hana Vodeb kot Sprinica, Pavkina starejša sestra ob Simi Sokiču (Martin Toman). Vsi so svoje vloge odlično odigrali. PRIREDITVE GLEDALIŠČE SLG: Človek za vse čase 3. 5. ob 16.30 za abonma Šolski center Lava Celje II in za iz- ven, 4. 5. ob 19.30 za abonma Torek večerni in za izven in 6. ob 11.30 za abonma Šolski center Lava Celje I, Sadna opera 6. 5. ob 17. uri za abon- ma Čebelica in izven, Bližje 5. 5. ob 17. uri- za abonma in izven na Odru pod odrom. ! KONCERTI ...... Dvorana Zdraviliškega do- ma Dobrna 3. 5. ob 19.30 ce- lovečerni koncert Mešanega pevskega zbora Cetis Celje. RAZSTAVE Avla Kulturnega doma Šentjur likovna delavnica Šentjur, do 31. 4. Mestna galerija Riemer Domen Slana, do 10. 5. Savinov likovni salon v Žalcu Gregor Podkrižnik, do 31.4.. Muzej novejše zgodovine »Ko bo cvetel lan«, do 13. 5. Hermanov brlog Mamut v Hermanovem brlogu, do 13. maja Pokrajinski muzej Celje Grofje Celjski, do 30. 11. Gimnazija Celje Center fo- tografije Francija Horvata »Vode Slovenije«, do 15. 5. Likovni salon »Umetnost iz nahrbtnika«, do 8. 5. Galerija sodobne umetno- sti Vinko Skale, do 8. 5. Avla hotela Dobrna Vesna Filipič in Vlado Geršak, do 2Z maja Galerija Volk razstava An- tona in Janeza Repnika ter Zlatka Praha, Etol Niko Ignja- tič, Merx Terezija Ratej, jedil- nica Splošne bolnišnice Ce- lje Radovan Rokovec in Pošta Celje Maša Krajnc - vse od 1. do 30. 5. OSTALO Pokrajinski muzej Celje - muzejske delavnice 29. in 30. 4. od 10. do 11. 30: vodenje po razstavi za šolske otroke s poudarkom na spoznavanju tipičnih značilnosti srednjega veka. Od 15.30 do 17.30 pa: 3. 5. Grofje Celjski - svobodni gospodje Žovneški, 4. 5. Grof- je Celjski in 5. 5. Grofje Celjski -Vrh. Muzej novejše zgodovine 4. 5. ob 17. uri strokovno pre- davanje dr. Nade Praprotnik »Botanični vrt Julijana«. Knjižnica Velenje 6. 5. ob 20. uri kulturni večer s Smiljo Baranja. Koncert mladinskega pihalnega orkestra Mladinski pihalni orkester Glasbene šole Celje, pod diri- gentskim vodstvom prof. Ju- reta Krajnca, je svoj celove- černi koncert pripravil 20. aprila v dvorani Narodnega doma. Z odločno in prepričljivo ko- račnico H. Kolditza Arizona BiH so mladi glasbeniki napovedali izvrstno pripravljen in zanimiv koncertni večer, ki so ga nada- ljevali z delom Celjana Emila Glavnika Logarska dolina. Or- kester je z izrazno interpretaci- jo nizal kontrastne si dele in jih povezal v zanimivo zaključeno glasbeno celoto. Logarska doli- na bo tudi obvezna skladba na bližajočem se državnem tek- movanju pihalnih godb, ki bo v Krškem 15. in 16. maja. Tekmo- vanja se bo v prvi težavnostni stopnji udeležil tudi pihalni or- kester GŠ Celje. Obvezni sklad- bi bližajočega se državnega tekmovanja so sledile Slike z razstave Modesta Musorgske- ga. Orkester je predstavil uvod- no Promenado in skoznjo sprehod skladatelja po razstavi slik slikarja Viktorja Hartman- na, prijatelja Modesta Musorg- skega, ter postanek skladatelja pri dveh slikah. V Babi Jagi je orkester ponazoril čarovnico iz ruskih bajk, s Kijevskimi vrati pa veličino ruske preteklosti. Igriva Florentinska koračnica J. Fucika je zaokrožila izdelano interpretiranje zahtevnega in tehtno izbranega' programa v prvem delu koncerta. Program drugega dela kon- certa je bil zasnovan lahkot- nejše in za uho zelo dopadlji- vo. V Guisganderjevih vragoli- jah je kot solist nastopil Jurij Hladnik. Hitre in virtuozne klarinetistove pasaže je prefi- njeno spremljal orkester. V glasbi iz musicla Fantom iz opere se je orkester predal muziciranju znanih melodij. Izjemen glasbeni večer, poln tehnično in interpretacijsko zahtevnih del, predstavljenih na zavidljivem nivoju skozi muziciranje mladinskega pi- halnega orkestra in dirigenta Jureta Krajnca, se je zaključil z znano hlmsko glasbo filmov Lepotica in zver ter Indiana Jones. ALENKA GOBEC Pravljice in berilo Slovenske dneve knjige v Celju, ki jih je s ponudbo knjige na stojnici na vrtu gostilne Zamorc ves teden pripravljala knjigarna in antikvariat Antika je sicer motilo slabo vreme, zato pa šo bile druge spremne prireditve, posvečene knjigi, toliko bolj uspešne: od literarnih veče- rov do dražbe knjig in nove akcije, iskanja najstarejše slikanice in učbenika. Akcija je tekla skupaj z Otroškim muzejem in se je končala z razglasitvijo in podelitvijo nagrad na svetovni dan knjige v Hermanovem gledališču. Bera ni bila slaba. Med otroškimi knjigami je prvo nagrado prejela knjiga Češke pravljice, iz leta 1912, ki jo je v Antiko prinesel Celjan Bojan Senica. Med učbeniki pa je bila daleč najstarejša knjiga Veliko berilo za slovensko nemške šole, izdano na Dunaju leta 1857. Skupaj s številnimi drugimi knjigami ga je prinesel Ivan Einfalt iz Celja, velik ljubitelj in zbiralec knjig. MP Bogata amaterska dramska dejavnost Medobmočno srečanje gledaliških skupin v Celju, Vojniku, Slovenskih Konjicah in Šmarju pri Jelšah - VII. Novačanovi gledališki dnevi - Premiera v Zagradu in Trnovljah Prejšnji teden je bilo na Hjskem v organizaciji ob- počnih izpostav^ Sklada RS p ljubiteljske kulturne de- pvnosti in zvez kulturnih ^fuštev medobmočno sreča- ije gledaliških skupin, kjer so se gledališke družine predstavile s svojimi letoš- njimi dosežki, hkrati pa sta "jihovo izvajanje spremljala Mi selektorja zaključnih '^'nhartovih srečanj za tradi- cionalne gledališke predsta- viti gledališke vizije. , )ncdeljek, 19. aprila, so na domačem odru pred- %ili gledališčniki dramske ^^ine iz Vojnika z Rosseje- '° igro Dvanajst porotnikov, Jfežiji Toneta Zorka. Dopol- ^ 20. aprila je bil v Sloven- i*^^'!! ljudskem gledališču v ^'ju namenjen predstavitvi ,^'^dnješolskih skupin. Tako j^Jo videli Smoletovo mladin- igro Nekaj o vevericah in penju v izvedbi gledališke \'me Šolskega centra Celja .Poklicne in srednje elektro .^l^emijske šole, v režiji prof. 1^'entine Hrastnik. Iz iste šo- se predstavili tudi dijaki ^''delka K la z gledališkim L^i^alom Visoka pesem po jpijskem izročilu in v režij- |J' postavitvi prof. Andreje ^^lec. Dijaki Srednje eko- nomske šole Celje so zaigrali komedijo po besedilu svoje sošolke Nadje Mirkovič: Ko zavesa pade, gledališka sku- pina KD Antona Aškerca na I. gimnaziji v Celju pa se je predstavila z Gluvičevo Nor- mo, v režiji dijakinje Urške Žgank. Na Gimnaziji Celje - Center je Have fun club te šole v sredo, 21. aprila, upri- zoril Sofoklesovo Antigono in sicer v angleškem jeziku in v režiji Zijaha Sokoloviča ter pod mentorskim in lektor- skim vodstvom prof. Karin Polimac-Dobovišek. V četrtek, 22. aprila, so na odru kulturnega doma v Voj- niku prikazali dramatizirano novelo Pod košatim očesom izpod peresa Alme Karlin in v izvedbi Ljubiteljskega gleda- lišča Teharje, v režiji Petra Simonitija. V petek, 23. aprila je v Do- mu krajanov v Zagradu v Ce- lju domača dramska skupina KUD Svoboda Zagrad pripra- vila svojo premiero Miheliče- ve komedije Zlati oktober, v režiji Srečka Mastnaka. V soboto, 24. aprila, pa je na odru kulturnega doma v Trnovljah v okviru letošnjih VII. Novačanovih gledaliških srečanj domači amaterski gle- dališki ansambel KUD Zarja izvedel svojo letošnjo pre- miero, komedijo Branislava Nušiča Narodni poslanec, v režijski postavitvi Štefana Žvi- žeja. Prvi ponovitvi Narodne- ga poslanca bosta v ponede- ljek, 3. maja, in v četrtek, 13. maja. V okviru letošnjih Novača- novih gledaliških dnevov sta bili v medobmočno srečanje gledaliških skupin že vključe- ne predstave Gledališke dru- žine KUD Mozirje z Berthen- courtovo komedijo Ugrabili so papeža ali svetovni dan miru v Savodnikovi priredbi, ter Flisarjev Stric iz Amerike Amaterskega gledališča Vele- nje, v soboto, 15. maja pa bo še predstava Amaterskega gledališka gornjegrajskega, z ljudsko igro Miloša Mikelna Miklavžev večer. V četrtek, 22. aprila, so na odru kulturnega dom v Slo- venskih Konjicah izvedli ko- medijo Štirje letni časi velenj- ski gimnazijci v režijski posta- vitvi prof. Alenke Šalej. V pe- tek, 23. aprila, je Kulturno društvo Mavrično gledališče iz Slovenskih Konjic izvedlo igro Destnica, ki jo je po ljud- ski pesmi priredila in režirala Marija Golčer, istega dne pa je ta skupina predstavila še Gru- movo igro Dogodek v mestu Gogi, prav tako v režiji Marije Golčer. Mavrično gledališče je pripravilo še eno predstavo: Jurij reši Konjice in Marjetico, ki jo je po legendi priredila in na oder režijsko postavila Marija Golčer, zaigrali pa so jo v soboto, 24. aprila, pred kul- turnim domom v Slovenskih Konjicah. Sobota je bila gledališko iz- polnjena še s predstavo šmar- skega Gledališča Center po- zornosti, ki je na odru doma- čega kulturnega dom^ v Šmarju pri Jelšah predstavi- lo igro Ona po besedilu članic tega gledališča: Andreje Jug, Milane Haramija ter Karmen Volavšek, ki so predstavo tudi režijsko postavile na oder, del besedila pa je Frane Franči- čev. mmmm živko beškovnik ta^^l■m^^[■M.^ 10 KULTURA Knjiga je kot cvet Sodobni mediji ne bodo izpodrinili knjige v Osrednji knjižnici Celje skrbno spremljajo podatke o bralcih, izposoji knjižne- ga gradiva, računalniško obdelujejo naslove in si pri- zadevajo bralcem ponuditi čim več informacij. Minuli teden smo v Slove- niji četrtič praznovali dneve knjige in 23. april kot svetov- ni dan knjige. Praznik knjige so si zamislili Katalonci, prav tako navado, ki je posta- la vezna nit prireditev tudi pri nas: Podari knjigo in cvet. V tej simboliki je veliko spo- ročil in ljubezni do knjige. Da bralne navade pri nas ra- stejo, potrjujejo tudi podatki iz Osrednje knjižnice Celje, ki so jih posredovali (in po- darili cvet) na praznik knji- ge. V knjižnici je 43 zaposle- nih delavcev, ki jim pomaga- jo še štirje delavci preko jav- nih del, je predstavil kolektiv ravnatelj Janko Germadnik. Knjižnica se lahko pohvali, da je imela lani več kot 12 tisoč akrtivno vpisanih bral- cev, kar je 16 odstotkov več kot kot leta 1997 in kar 52 odstotkov več kot pred peti- mi leti. Torej se ni bati, da bi sodobni mediji izpodrinili knjigo, ki jo bomo še vedno radi brali v udobnem nasla- njaču in bo ostala naša prija- teljica, pravi Martina Roz- man Salobir, ki v knjižnici skrbi za računalniško opre- mo in informacijske storitve. Lani so v knjižnici našteli skoraj 190 tisoč obiskov, skupno so izvedli 443 izo- braževalnih in kulturnih do- godkov, ki se jih je udeležilo okoli 14 tisoč ljudi vseh ge- neracij. Skupno se je obisk povzpel na število 203.250, kar je 14 odstorkov več kot leto poprej. Pomemben se zdi tudi podatek, da gre po- večanje zlasti na račun izpo- soje in informacijske službe, medtem ko se število obisko- valcev bistveno ne spremi- nja. Izposojni oddelki so iz- posodili nekaj več kot 663 enot gradiv, kar je v primer- javi s petimi leti poprej spet za polovico več. V študij- skem oddelku so zabeležili v petih letih 39 odstoten po- rast izposoje, v oddelku za odrasle 25 odstoten, v oddel- ku za otroke pa celo 129 od- stotno rast. Od zunanjih iz- postav je najboljši Vojnik, s 76 odstotno rastjo. Knjižnica je pridobila 16 tisoč kosov gradiv in lani za nakupe, porabila skoraj 38 milijonov tolarjev. Konec le- ta 1998 je tako knjižnica pre- mogla nekaj več kot 350 tisoč enot gradiv, čeprav je bilo zaradi prostorske stiske in na račun poplave odpisati okoli 34 tisoč knjig. V računalniški bazi je bilo konec minulega leta vpisanih skoraj 163 tisoč enot, zdaj jih je že več kot 167 tisoč. Kot povedo v knjižnici, je najbolj iskan del fondov že vnesen v računal- nike. »In če se postavimo v kon- tekst podobnih osmih regij- skih knjižnic v Sloveniji, ima Celje najštevilnejši fond in največjo izposojo, razen se- veda knjižnic v Ljubljani in Mariboru«, zaokrožuje do- volj zgovorne številke in od- stotke Janko Germadnik in dodaja, da so največji prob- lem prihodnosti knjižnice prostori. Za normalne pogoje dela bi že danes potrebovali 1500 kvadratnih metrov pro- stora, pri čemer prirast gradi- va ni vračunan. Če bosta Mestna občina Celje in Mini- strstvo za kulturo strnila mo- či (denar), lahko knjižnica in bralci upajo na preselitev v Mestni grad, v krilo vzdolž parkirišča. » MATEJA PODJED V Mozirju zasačen Čas Zbirka Alel(sandra Videcnika v Galeriji Mozirje - O i^gornjesavinjčanih od rojstva smrti Publicist Aleksander Vi- dečnik je Mozirju podaril zbirko listin, slik, rokopisov, starih knjig in bibliofilskih izvodov, spominskih kovan- cev, starih bankovcev in ne- katere osebne spominke. Zbirko Aleksandra Videcni- ka so postavili v Galeriji Mo- zirje in jo minuli petek tudi uradno odprli, odprtje pa združili s predstavitvijo nove, že 22. Videčnikove knjige Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti. Za zbirko, ki bo nu- dila mladim pouk iz zgodovi- ne ter gradivo za raziskovalce zgornjesavinjskih krajev, bo skrbel Zavod za kulturo Mo- zirje. Gre za Videčnikove zapi- ske, pa tudi gradivo, ki ga je mozirski publicist podedoval, odkupil ali odkril v dolgih le- tih raziskovanja. Zbirko na- meravajo še evidentirati ter pripraviti zloženko, ki bo slu- žila kot vodič. V knjigi Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti je Aleksan- der Videčnik predstavil različ- ne obrede, posamezne dogod- ke v življenju ljudi in božje- potne pesmi, ki imajo narodo- pisni značaj, priložene pa so tudi note za nekatere izmed teh pesmi. V petek zvečer, na svetovni dan knjige, jo je pred- stavil dr. Matjaž Kmecl, ki je spregovoril o različnih čude- žih, povezanih z rojstvom, že- nitvijo in smrtjo, ter kako so te čudeže doživljali v krajih ob Savinji. »Ljudska kultura v Zgornji Savinjski dolini je iz- jemno bogata in ohranja mar- sikaj, po čemer lahko sklepa- mo na življenje v preteklosti. Zato bo ta izjemno slikovita knjiga zanimiva ne le za Zgor- njesavinjčane, temveč pomeni svojevrstno dokumentacijo • bzasačenega časa< v tem ču- dovitem koščku,« je povedal dr. Kmecl. »Zahvaljujem se vsem Zgornjesavinjčanom, ki so mi ljubeznivo odprli vrata in se bili pripravljeni pogovar- jati. Vse, kar napišem, naj bo njim v zahvalo in v ponos,« je zaokrožil mozirski publicist Videčnik. Predstavitev knjige in odf je zbirke so obogatili učei Glasbene šole Nazarje h Budna, Sabina Kranjc, Lii Pavlic, Benjamina Šuster Eva Ribezi - še posebej sledij ki je po notnih zapisih, objj Ijenih v knjigi Zgornjesavii čani od rojstva do smrti, zad tudi dve pesmi, ki sta šte™ obiskovalce na petkovi prirej tvi ponesli v preteklo življa Zgornje Savinjske doline, i iij^^aaižg^^^ai^^;*^^^ SELtIŠN ■■■■i Foto: CIRIL S »Aleksander Videčnik je Mozirju podaril del sebe,« « zahvalah poudarjali župan občine Mozirje Jože Krm predsednik KS Mozirje Roman Čretnik ter direktor Zavoda kulturo Peter Sirko. Pesem na Jurjevo ' v polni dvorani HmeljJ skega doma v Petrovčahi v soboto, 24. aprila pe« Moškega pevskega zbo' Petrovče pod vodstvom Mi rije Jakomin skupaj z o' činstvom proslavili 40-1«" jubilej zbora. Pevci so se predstavili kakovostnim programom z ubranim petjem v dveh^ lih. Prepevali so pesmi ^ mačih in tujih avtorjev. S(| sta sta bila Zlatko KerčmarJ Vladimir Cocej, povezovajj programa pa igralec Boj Alujevič. Zbor je v letih vanja prejel številna prizj nja, plakete in značke. ' jubilejnem koncertu pa ^ podelili tudi Gallusove zn- ke. Zlate so prejeli: Mi' Koprivnik, Zlatko Kerčn' in Vladimir Cocej. Srebn Marko Reberšak, Gregor' šec, Franc Reberšak in j^' Dolžan, bronaste pa: Brai^' Štoklasa, Vinko RoP' Zdravko Logar in Tofli' Lakner. I Vse od ustanovitve danes v zboru še vedno pevata Stanko Kline in Lipovšek. Salomonove grafike v Velenju v Razstavišču Barbara steklene direkcije Premogovnika Velenje bo do 21. maja na ogled razstava likovnega pedagoga, slikarja in grafika Arpada Šalamona iz Sloven- skih Konjic. Umetnostna zgodovinarka Milena Koren Božiček je ob razstavi v Velenju zapisala, da je njegov osebni razvoj v grafiki »še posebej očiten v tej zadnji ustvarjalni fazi, katero je namenil novemu življenjskemu okolju in likovno-zgodo- vinskemu zapisu Konjiških legend. V šestnajstih listih oziro- ma kompleksni podobi, ki je zbrana v grafični mapi, je izpovedal svojo likovno zgodbo o kraju«. V stekleni direkciji bodo razstavljeni štirje listi iz te grafične mape in številne že nagrajene grafike iz kolekcije ex-librisov K.L. Dober zbor dobrega kraja Tri desetletja moškega pevskega zbora s Planine Trideset let je dolga doba in lepa obletnica. Še posebej, če gre za tri desetletja dela, predanosti in veselja do pet- ja. Pred dnevi so na Planini pri Sevnici slovesno obeleži- li to pomembno obletnico njihovega zbora. V treh desetletjih se je v iiji hovih vrstah, ki jih od leta 1994 vodi Matej Romih, izmenjalo veliko pevcev in kar nekaj zbo- rovodij. Z delovanjem so začeli na pobudo Ludvika Senice, us- tanovni člani pa so bili še dr. Janez Šmid, Stane Jazbec, Srečko Vouk, Slavko Žibret in Anton Bobek. Slednji trije pre- pevajo v zboru še danes. Nastopali so na različnih re- vijah, imeli samostojne kon- certe v Rogaški Slatini ter se udeleževali pevskih taborov v Šentvidu pri Stični. Na priredi- tvah v bližnji in daljni okolici so postali nepogrešljivi. V zad- njih letih se je zbor precej pomladil ter postal eden naj- boljših v občini. V program koncertnega ve- čera so povezali slovenske na- rodne in umetne pesmi ter dodali rusko narodno, za po- pestritev programa pa je na- stopil še trio Bebosa. Podelili so tri zlata, eno srebrno in osem bronastih Gallusovih odličij. Dvorana je bila polna do zadnjega kotička. Navdušeno občinstvo je potrdilo besede predsednika šentjurskega zbora'skladateljev Ipavcev Ja- neza Cokla, ki je med čestita- njem dejal, da dober zbor ni le zadeva dobrih pevcev in pevo- vodje, ampak tudi dobrega kraja. Planina to potrjuje. HHMMBHl SAŠA TERŽAN Reprezentančna monografija Darilo Celju pred vstopom v novo tisočletje pripravlja za Fit medio Branko Goropevšek Celje bo julija dobilo mo- nografijo, kakršne doslej ni- ma nobeno slovensko mesto, so predstavili izid knjige Sto- letje v Celju 1900-1999 pri Fit Medii. lilllillMiJMBlliiliM Reprezentačna monografija o Celju skozi stoletje, bo v sliki in besedi prikazala, kaj vse se je dogajala v mestu v enem letu. Kateri so bili najz- načilnejši dogodki, ki so zaz- namovali mesto in ki bodo predstavljeni predvsem s foto- grafijo. V popotnici za novo tisočletje bo monografija v sli- ki in besedi prinašala odgovo- re o tem, kakšno je bilo Celje na začetku tega stoletja in kak- šno na koncu. Zanimive bodo predvsem nekatere manj zna- ne, ali skoraj neznane fotogra- fije mesta. Avtor monografije, zgodo- vinar, profesor Branko Goro- pevšek, se zaveda, da se je lotil zahtevnega in odgovorne- ga dela. Dogodkov v tem sto- letju, ki so tako ali drugače usodno in za večno zaznamo- vali Celje, je bilo namreč veli- ko, izbor pa težak. Prav tako za urednico fotografije Tatja- no Kač z izborom najznačil- nejših fotografij in izbranih dogodkov celjskega stoletja. Knjigo, ki bo dragocen doku- ment Celjanom, s povzetkom v angleškem in nemškem jeziku, je oblikoval Rafael Počivašek. Obsegala bo 250 strani. Nati- snili jo bodo v 1500 izvodih. Prednaročniška cena bo 13.200 tolarjev. V pičlih štiri- najstih dneh so prodali skoraj 300 izvodov, kar govori v prid podatku, da je Celje takšno krcmiko 20. stoletja potrebova- lo. Da se bo lahko z njo pona- šalo in da bo z njo lahko ustavi- lo čas v enem stoletju. Visoka zborovsica raven v petek, 16. aprila, je bila v celjskem Narodnem domu medobčinska revija odraslih pevskih zborov, ki se jo je udeležilo 19 ženskih, moških in mešanih pevskih zborov iz Mestne občine Celje ter občin Dobrna in Vojnik. Prireditev sta organizirala Območna izpostava Sklada RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in Zveza kulturnih dru- štev in sodi v redni letni pregled vokalnoglasbene ustvarjal- nosti zborov. Vsak zbor se je predstavil s tremi pesmimi po lastnem izboru, njihovemu prepevanju pa je še posebej pozorno prisluhnil znani slovenski glasbeni pedagog in zborovodja Klavdij Koloini iz Ajdovščine, ki se je po končani pevski reviji pogovoril z dirigenti, vsakemu zboru pa bo poslal tudi krajšo pisno oceno nastopa. Pri vseh zborih je Klavdij Koloini pohvalil visok glasbeni nivo nastopa, saj med sodelujočimi zbori ni bilo takšnega, ki bi na pevsko revijo ne sodil! Hkrati je pohvalil tudi programski izbor in pri tem poudaril, da se, kljub majhnosti slovenskega kulturnega prostora, glasbeni repertoarji pevskih zborov med posameznimi slovenskimi pokrajinami kar precej razlikujejo. ŽIVKO BEŠKOVNIK DOGODKI 11 Svetnik, pogan in vitez Šege, ki spremljajo jurjevanje na Celjskem, so različne - takšne so bile tudi prireditve ^yeti Jurij je zavetnik šte- .|„jh cerkva na celjskem '[,i„očju, na njegov god sla- krajevne praznike, z jjim P«* povezano tudi iz jjviiine ohranjeno prazno- ^pje pomladi. Sveti Jurij, jjleiii Jurij, vitez Jurij... Le 'jl;aj imen, na katera so ve- !,j,ie številne prireditve, ki j^jako leto znova zaživijo v jjjih krajih. jliri dni in štiri noci Veselo jurjevanje v Šentjur- ja, ki je trajalo štiri dni in štiri JOČI (pri tem niso upoštevane ll^premljevalne prireditve), Hivabilo številne obiskoval- ce. Največja paša za oči je bila nedeljska Jurjeva povorka ]vanajstih konjskih vpreg, v ateri so sodelovale predice iz Dobrine pri Loki ter seveda :p!eni Jurij. Nedelja v Zgor- trgu je bila ves dan v ........lenju pevcev, godbeni- lov in plesalcev iz različnih lajev občine, kmečke žene laso poskrbele za dobrote. Prvi dan praznovanja, petek e bil v znamenju likovnega logodka, v soboto so vabili na orjev sejem obrti in podjet- lištva, kjer so številni razstav- javci predstavili domačo obrt, ivetličarstvo, avtomobilske lise in podobno. Sejmišče je lil tudi končni cilj Jurjevih lohodnikov, ki so prišli s poti 10širši okolici mesta. Med jurjevanjem je bilo irav tako odlično poskrbljeno a kulturne užitke. Tako so ačeli z območno revijo otroš- kih in mladinskih pevskih zborov ter nadaljevali s tretjo medobmočno Jurjevo revijo pihalnih orkestrov in godb ter Jeveto območno Jurjevo revi- jo odraslih pevskih zborov ter oktetov. Na revijah so predsta- vili vse najboljše, kar premore šentjurska občina ter tudi nje- na okolica. Prosil jajca, špeha Jurjevanje je za laške šolarje že deset let pravi praznik pomladi. Čeprav v Laškem vsa leta trmasto vztrajajo pri tradiciji in pripravijo prazno- vanje 24. aprila, na Jurjev god, so letos zaradi šolskih počitnic naredili izjemo. Zato je Jurij s spremstvom »prosil jajca, špeha« po mest- nih ulicah že dan prej. Povor- ka deklic z venčki in fantov z rogovi je obhod končala na šolskem igrišču, kjer so se otroškim in pastirskim pe- smim pridružile še rajalne igre, otroci pa so si iz pobra- nih darov pripravili posebno jed, ki ji v teh krajih rečejo cvrtnjak. Jurjevanje že vsa leta ob po- moči odbora za obujanje, ohranjanje in prikazovanje starih ljudskih šeg pripravljajo učitelji in učenci osnovne šole Primoža Trubarja. Šegi, ki je bila v Laškem dolgo potisnje- na v pozabo, so spet dahnili izvirnost, k praznovanju pom- ladi pa so pred leti spodbudili še rečiške otroke, letos prvič pa tudi rejce konj v Rimskih Toplicah, ki so v soboto pri- pravili sprevod zelenega Jurija v spremstvu konj, prireditev pa so popestrili še z zabavnim programom. Družinsico petje številne prireditve, ki so jih v Mozirju pripravili ob krajev- nem prazniku - jurjevem, so v trg privabile izjemno veliko Mozirjanov in tudi drugih Zgornjesavinjčanov. Med najbolj odmevnimi je odprtje zbirke Aleksandra Vi- decnika in predstavitev knjige Zgornjesavinjčani od rojstva do smrti, pa tudi razstava mo- zirskih likovnikov, ki se s sli- kanjem ukvarjajo profesional- no ali ljubiteljsko, je v galerijo pritegnila številne obiskoval- ce. Tudi sobotni sejem si je ogledalo veliko ljudi, ki so pozno v noč prisluhnili pev- cem in podoknicam. Petje je popestrilo tudi nedeljsko po- poldne, ko so se v mozirskem kulturnem domu predstavile družine, ki negujejo petje v družinskem krogu. Predstavi- lo se je 14 družin iz cele Slove- nije, prireditev pa je v sodelo- vanju s KS pripravilo Kulturno društvo Jurij iz Mozirja. Jurij spet premagal zmaja Praznik svetega Jurija, za- vetnika konjiške fare, so Ko- njičani počastili s trodnevnim programom. V petek je doma- ča gledališka skupina Mavrič- no gledališče v sklopu regij- skega srečanja gledališč izved- la predstavi Desetnica in Do- godek v Mestu Gogi. V soboto zvečer pa je bila osrednja prireditev jurjevanja. Znova je za program poskrbe- lo Mavrično gledališče, ki je na prostem izvedlo prizor Ju- rij premaga zmaja in reši Ko- njice. V legendi o zmaju, ki mu morajo Konjičani žrtvova- ti mlade device, so gledališčni- ki zbrane obiskovalce opozo- rili, da zlo in hudo še vedno spi v Konjiški gori, in samo dobra volja, prijaznost in medsebojna pomoč prebival- cev pod goro skrbijo za to, da se zmaj ne prebudi. Slove- snost je popestrila tudi konjiš- ka godba na pihala. Praznova- nje se je nadaljevalo z nasto- pom akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Žal si je zanimiv nastop gostujočih plesalcev, pevcev in glasbenikov v kul- turnem domu ogledalo le ma- loštevilno občinstvo. V nedeljo je bila v farni cerk- vi še slovesna maša. Na jurje- vanje pa niso pozabili niti najmlajši Konjičani iz šole in vrtca, ki so se v kulturnem domu predstavili s svojimi li- kovnimi izdelki. S Iconji po šentil jsici vinsici cesti Na jurjevo se je 32 konjeni- kov letos prvič podalo po šen- tiljski vinski cesti, ki vodi skozi eno od velenjskih kra- jevnih skupnosti. Prejezdili so 15 kilometrov dolgo pot in marsikje je bilo treba sestopi- ti s konja, se sprehoditi peš, na številnih kmetijah pa je bilo dobro poskrbljeno tako za konje kotnjihove lastnike. Med konjeniki je bil 70-letni veterinar Šribar, verjetno najmlajša je bila 9-letna Ilona Breznik iz Velenja. Pri Mirku Vranjeku v Ložnici je konje- nike čakal konjski golaž, ki se je kuhal nič manj kot tri ure, kolikor je trajal letošnji Jurjev pohod po šentiljski vinski ce- sti. Laškim fantičem so pred desetimi leti pomagali izdelovati rogove in piščali njihovi dedi, zdaj zna marsikdo narediti te pastirske instrumente že sam. Letos so v Laškem pripravili tekmovanje za najdaljši rog, zato je bilo po ulicah mogoče videti tudi takšne »velikane«. (Foto: Gregor Katic) ^^^ij je premagal zmaja in rešil Konjice (in lepo Marjetico, seveda). ^•lllOJEdA OKNA Delu čast, lenobi domovinsko pravico! Piše: PIKA KUKERL, Ne vem, ali ste kdaj preno- čevali v Evropi, Turški mač- ki, Merxu ali Celei, ampak sama moram priznati, da še nisem vstopila v sobo kak- šnega celjskega hotela. Se pa ob navideznem dolgčasu v mestu že nekaj časa sprašu- jem, od česa pravzaprav živi- jo - od slaščičarn, restavra- cij, točilnic, morda vse manj- šega števila zaposlenih? No, zaradi tovrstnih ugibanj, me je toliko bolj presenetilo kramljanje, ki je omenjalo, da naj bi Celje v kratkem dobilo še en, nekoliko bolj luksuzen hotel. Zadeva mi dolgo ni šla iz glave in sem pobrskala po knjižici podatkov, iz katerih se da sklepati, da je bilo pred- lani v celjskih hotelih kar do- brih 17 tisoč gostov! Če bi vsak v Celju ostal samo eno noč, bi to pomenilo, da v štirih celjskih hotelih skupaj vsak dan gostimo 47 obiskovalcev. Ker še svoj živ dan nisem vide- la kakšne promocijske brošu- re ali posebne ponudbe celj- skih hotelov, domnevam, da gre za ljudi, ki so se v Celju znašli po sili razmer in zavoljo poslovnih razlogov. In če to drži, bi bil po moji kmečki pameti nov luksuzen hotel do- volj za vse. Kaj pa bodo počeli ostali hoteli? In kako dolgo bodo lahko živeli od sedanje- ga števila gostov? Ko sem se ozrla po hotelih drugod po Sloveniji, kjer se po sili razmer tudi sama kdaj znajdem, me je presenetila na obali blaznost, povezana z ba- zeni, v notranjosti prizadeva- nja, usmerjena v aktivne in zdrave počitnice, ponekod pa težnja po prestižnih dvora- nah, primernih za seminarje, kongrese in druge pompozno- sti. V našem mestu se zdi raz- mislek o katerikoli od teh treh smeri kar malce čudaški. Am- pak ker vselej obstajajo tudi druge, še ne prav dobro uhoje- ne poti, naj si drznem na glas povedati, da se mi zdi strašno privlačna misel o popolnoma pasivnih počitnicah. Te so skorajda neuresničljive tam, kjer ljudje kar naprej letajo okoli s tenis loparji in kratkimi hlačami, kjer te na recepciji hotela vsak dan motivirajo z obvestili o dogodivščinah bli- zu ali malce bolj daleč, in kjer so že sobe opremljene tako, da česa drugega kot spanja sploh ne predvidevajo. Am- pak v Celju bi pa to šlo, ker je koncu koncev popolnoma v skladu z zaspano identiteto mesta in celo v skladu z gro- fovskimi manirami popolnega užitka. Če bi imela hotel v centru, bi ga preuredila tako, da bi bil še hladilnik iz postelje doseg- ljiv, da bi imel na daljincu ne le televizor, ampak tudi CD in video predvajalnik, da bi člo- vek iz sobe ne mogel telefoni- rati nikomur drugemu kot svojemu »služabniku«, ki bi zanj uredil čisto, čisto vse - od prevzemanja telefonskih spo- ročil, do izposojanja knjig v knjižnici, nakupovanja časo- pisov v kiosku, prinašanja vseh obrokov v posteljo, pri- pravljanja kopeli v veliki ko- palniški kadi in sploh vsega, kar si pod pojmom »veliko lenarjenje« lahko kdo pred- stavlja. Ne verjamete, da bi šlo? Vprašajte kakšne izžete po- slovneže, ki se morajo po služ- beni dolžnosti še popoldne po tenis igriščih preganjati; vpra- šajte kakšne mlade matere, ki ne vedo, kdaj so se zadnjič naspale; vprašajte kakšne am- biciozne karieriste, ki so dan in noč na razpolago svojim služ- bam; vprašajte tiste, ki koncu koncev še vedno verjamejo v smisel dela in prvega maja; vprašajte jih, kaj bi si zase čisto zares želeli ... No, dobro, mor- da bi jim morali pri lenih počit- nicah, ki se skorajda ne spodo- bijo, zagotoviti še popolno di- skretnost, ampak tista hecna teorija, da je ne delo, temveč lenoba ustvarila človeka, zago- tovo drži. Ulezite se in mislite! P.S.: Danes je mogoče ku- piti čisto vse, samo popolne- ga lenarjenja ni na trgu. Pa kako bi ga potrebovali! In kako dobro bi se ga dalo pro- movirati... Upravljanje hotelov s programsko opremo v Velenju je bilo 26. in 27. aprila prvo srečanje distributer- jev gostinske in hotelske programske opreme Fidelity, ki ga je organiziral proizvajalec gostinske programske in special- ne opreme SMS Development&Support AS iz Norveške v sodelovanju s slovenskim partnerjem podjetjem MAiS. Konference, na kateri so predstavili razvojne dosežke in prednosti programske opreme za upravljanje hotelov, so se udeležili predstavniki podjetij iz osmih držav. Podjetje MAiS iz Ljubljane je v zadnjih letih razvilo lastno blagovno znamko Fidelity. Njihova hotelska programska opreme je prisotna na hrvaškem, turškem in avstralskem tržišču. Slovenski hotel, ki je v celoti opremljen z gostinsko in hotelsko programsko opremo Fidelity, je velenjski Hotel Paka. K.L. 12 VROČA TEMA Izničene pravice Kako hudo bolan mora biti otrok, da bi se Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije strinjal z materino pravico do daljšega bolniškega staleža? - Nekorektna merila zdravniške komisije druge stopnje Triletna Tina Zore je odvisna od umetne prehrane. Na infuzijsko črpalko mora biti priklopljena vsak dan približno sedemnajst ur, ponoči in podnevi pa ob sebi potrebuje mamo, ki se je priučila zahtevne nege in ustreznega ravnanja s katetrom. Milena Zo- re, mama deklice s sindromom kratkega črevesja, je zaprosila za podaljšanje bolniš- kega staleža, vendar je zdravniška komisija druge stopnje Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije njeno prošnjo gladko za- vrnila kljub trem tehtnim zdravniškim pri- poročilom. Komisija med drugim ni upošte- vala niti priporočila strokovnega kolegija Pediatrične Idinike. V mnenju Zavoda za zdravstveno zavarova- nje so zapisah, da zdravniška komisija druge stopnje »ne ugotavlja, da bi pri deklici trenut- no šlo za posebno hudo poslabšanje zdravs- tvenega stanja, ki bi utemeljevalo odobritev daljšega bolniškega staleža materi za nego otroka na domu, zaradi česar podaljšanje bolniškega staleža materi za nego ni utemelje- no. Svetujemo, da mati,izkoristi pravico do polovice polnega delovnega časa do otroko- vega sedmega leta starosti...« Na delovno sodišče »Najraje bi imela zdravega otroka in še naprej opravljala svoje delo, vendar to ni mogoče,« je dejala Milena Zo- re, steklobrusilka iz Dola pri Hrastniku. »Tina je zbolela pri osemnajstih mesecih, ko so odkrili, da ima maligni tumor v trebuhu in jo začeli zdraviti s kemoterapijo. Zapletlo se je po operaciji, ko so ji tumor odstranih. Srce ji je olDstalo za dve minuti in morali so jo znova nemudoma operirati, ker je bilo nekaj narobe s črevesjem. Zaradi kemotera- pije ji je odmiralo črevo in naredili so ji stomo. Bila je v tako hudem stanju, da nama je zdravnik dejal, da ji lahko le še lajšajo bolečine, ure nje- nega življenja pa se iztekajo. Tina je po čudežu preživela. Po ponovni operaciji ji je osta- lo le še 30 centimetrov tanke- ga črevesa in postala je odvi- sna od umetne prehrane. Vstavili so ji kateter. V mese- cu in pol je imela šest opera- cij. Po treh mesecih zdravlje- nja v intenzivni negi je poza- bila hoditi in sedeti. Če sva hoteli domov, sem se morala naučiti rokovanja s katetrom in z infuzijsko črpalko. Iz bolnišnice sva odšli apri- la lani in s prehrano nama kar dobro gre. Ves dan se trudim, da žaužije vsaj 300 miUlitrov hrane, približno 1000 milili- trov dobi po infuziji. Ponoči jo previjam tudi po petkrat, vse- lej pa moram paziti, da se ne ovije s cevko. Če bi si izpulila kateter, je to lahko zanjo usodno. Za Tino sem po prihodu domov dobila najprej tri me- sece bolniške, nato so mi odobrili polovični delovni čas. Ko sem morala v službo, ni- sem več zmogla vsega. O te- žavah pri uveljavljanju bolniš- ke sem pisala na približno deset naslovov in zaman pro- sila za pomoč. Februarja letos sem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije prosila za podaljšanje nege za otro- ka. Glede na zdravniška pri- poročila sem bila prepričana, da bodo prošnji ugodili. Ven- dar so me kljub novemu za- konu, ki smo ga nestrpno pri- čakovali - zavrnili. Ostane mi le še tožba na delovnem so- dišču.« Mimo novega zaicona Pred tremi meseci so v dr- žavnem zboru sprejeli zakon o dopolnitvi zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki naj bi staršem hudo bolnih otrok zagotovil večje pravi- ce. Omogočil naj bi jim daljšo odsotnost z dela v času, ko je otrok na zdravljenju v bolni- šnici, in podaljšanje pravice do nadomestila plače takrat, kadar je otrok utrpel hudo možgansko okvaro, zbolel za rakom ali se mu je zdravs- tveno stanje kako drugače bistveno poslabšalo. O dolži- ni staleža lahko presodi zdravniška komisija druge stopnje - in to na predlog strokovnega kolegija Pedia- trične klinike. Prav temu mnenju po novem zakonu pripada odločilna teža. V primeru Tine Zore je strokovni kolegij Pediatrič- ne klinike med drugim pou- daril, da je »potek parenteral- ne prehrane pri otroku na do- mu možen le s stalno prisot- nostjo enega od staršev. Po odpustu iz bolnišnice je dekli- ca še vedno pod stalnim nad- zorom Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenziv- no terapijo otrok in tudi Služ- be za onkologijo in hematolo- gijo pediatrične klinike. Pri- poročamo, da se skladno z dopolnitvijo Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju materi odobri pravica do po- daljšanega staleža. Zaenkrat predlagamo takšno podaljša- nje za obdobje 6 mesecev.« Za bolniški stalež Milene Zore so se zavzeli tudi v priporoči- lu Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenziv- no terapijo ter v priporočilu otroškega dispanzerja iz Zdravstvenega doma Hrast- nik. Starši, katerih otroci imajo sindrom kratkega črevesja, so Zavodu za zdravstveno za- varovanje Slovenije hvaležni, ker poskrbi za plačilo umetne hrane, ki stane od 600 do 700 tisoč tolarjev na mesec. Cena infuzijske črpalke, ki jo dobi- jo na reverz, znaša okoli 800 tisoč tolarjev. Starši se zave- dajo, da tako hudo bolnega otroka brez pomoči zavaro- valnice ne bi mogli preživeti. A zavod varčuje na nepravem koncu, saj v določenih okoliš- činah tem bolnim otrokom niti najdražja umetna hrana ne pomeni kaj dosti, ker si je žal ne morejo sami vzeti. Zato potrebujejo ob sebi mame. In še ena cena v ilustracijo. Mile- na Zore si z brušenjem stekla lahko na mesec prisluži do- brih 28 tisoč tolarjev, kar ni dovolj niti za en sam oskrbni dan na intenzivnem oddelku otroške klinike. T.^r KSENIJA LEKIČ Objem brez cevk. Prosti sta le nekaj ur na dan. Infuzijska črpalka je Tino v letu dni naučila izjemne potrpežljivosti. KOMENTIRAMO Komunikacija z zavarovalnico otrok, ki imajo sindrom kratkega črevesja in so odvi- sni od umetne prehrane, je v Sloveniji vsega pet. Za vsa- kim stoji mama, ki je nase prevzela odgovornost medi- cinskega osebja. Rokovanje s katetrom in infuzijsko črpalko ter zanesljiva oskrba otroka ne dopuščajo napak. Malč- kom teče v žile infuzija tudi po 20 ur na dan in v tem času so pripeti na napravo, brez kate- re sicer ne bi preživeli. Kolikor je dolga cevka, napeljana v vrečko s tekočino, le toliko imajo gibalnega prostora. Približno meter in pol. V do- mači oskrbi so lahko varni le, če imajo ob sebi venomer ene- ga od staršev. Nesprejemljivo je, da zdrav- niška komisija druge stopnje Zavoda za zdravstveno zava- rovanje Slovenije znova ugo- tavlja, da ti otroci niso dovolj bolni, da bi bili upravičeni do stalne prisotnosti enega od staršev. Argument zavaroval- nice je, da pri otroku trenutno ni prišlo do posebno hudega poslabšanja zdravstvenega stanja. Ko zboli zdrav otrok za angino, gre za poslabšanje zdravstvenega stanja; ko do- biva hudo bolan otrok infuzi- jo vsak dan, da lahko preživi, je izenačen z zdravim? Kaj bi se zgodilo, če bi se stanje otro- ku s sindromom kratkega čre- vesja še dodatno bistveno po- slabšalo? Potem mu ostane le še pot na pokopališče! Dobro bi bilo vedeti, za ko- ga so letos v državnem zboru sprejeli novi zakon, ki naj bi staršem hudo bolnega otroka omogočil pravico do nadome- stila plače v času otrokove bo- lezni in skrb zanj, dokler jo potrebuje? Trpke izkušnje, ki so jih morale preživeti matere v komunikaciji z zavodom za zdravstveno zavarovanje, po- nujajo primer ravnanja, pri katerem odpove vsaka logika. »Ko mojemu otroku teče do- ma infuzija, po merilih zava- rovalnice ne smem biti ob njem. A mati otroka, ki je dobil vročino, je do bolniške upravičerm,« je dejala Ale^ Loborec iz Ljubljane. PopJ ca je profesorica likovne v, je in v začetku sinove bol je delala še vse šolsko t Ponoči je spala po kakšju are, iz službe divjala po (j cesti, da bi se vrnila pran sno domov in otroku, prifc Ijenemu na črpalko, prij^ svežo tekočino. Infuzijo po buje 20 ur na dan in tako^ pet let. V službi je bila i uspešna, a obojega, pouči nja in nege, ni zmogla.' nutno je v porodniški, a bo potem, o tem raje ne i misija in nič ne pričaki »Doslej sem se pritožila že] številne naslove, tudi v ura ki naj bi ščitil ženske, a se tistikrat raje ukvarjal z na^ mi ritkami in njihovimi j torji. Zaradi pravice do ^ Ijavljanja bolniške sem st man pritožila na delovno dišče. Izigrali so me, da M varčujejo,« je dejala. Tudi Danici MaletičizM vod je zavod za zdravsti^ zavarovanje zavrnil proi za podaljšano nego. ŠtiriU Jan je priklopljen na črpctSi vsaj 20 ur na dan. Veliko k ha. »Skrbeti moram še za dn ga dva majhna otroka. Jan va dvojčica je v začetku njej ve bolezni vse noči prejokali starejša sestrica je dolgo moi la posteljo. Zaradi bolezni tf\ vsa družina, ob vsem tem} se moram boriti še z birot cijo,« je menila Maletičet Njena prošnja je na delovne sodišču. Novega zakona, ki naji olajšal življenje že tako dow preskušanim staršem hui bolnih otrok, pristojni i upoštevajo. Kot da ga ni. 1 kon je manj vreden od intt nih pravilnikov. Od vsakii njih naporov utrujene man re, ki morajo negovati oW ka, zavod za zdravstveno 1- varovanje še naprej pošilf službo. Ker po uradni p"' ničesar ne dosežejo, so p' puščene lastni iznajdljivo^-' Kako dolgo še? KSENIJA LEKl NASI KRAJI IN UUDJE 13 V vrhu vinogradniki iz društva ^j(a v Šmarju pri Jelšah z zadnjim pridelkom ^^jovoljni. Kakovost oce- pjenih vin je višja kot leto (,prej. Najbolj razvese- ljuje povprečna ocena vzorcev, ki znaša 17,71 ter jjli uvršča med deset naj- boljših v podravskem ra- jonu. Gre za rezultate petkove- ga strokovnega ocenjevanja y Mestinju, ki so jih bili yeseli na sobotni slovesni podelitvi priznanj, v okviru praznika vin. Sicer pa so [iied belo zvrstjo najvišje ocenili vzorec Vinogradniš- tva Čebular iz Polžanske Gorce (18,27), med rdečo zvrstjo pa sta prejela vzor- ca Staneta-Novaka (Vršna vas) in Marice Smole (Spodnji Gabernik), oceni 16,46. Med sortnim rdečim vinom je dobil Simon Sitar izPonkvice oceno 15,88. Med vzorci sortnega be- lega vina so prejeli najvišje ocene laški rizling, beli pi- not ter sauvignon Ane Zo- rin iz Lovnika, chardonnay Valterja Zorina s Pečice, si- vi pinot Vinogradništva Vreze (Bohovo), kerner Vi- nogradništva Čebular (Sladka Gora), renski riz- ling Franca Namurša (Spodnje Tinsko), zeleni silvanec Janka Majcna (Sladka Gora), traminec Petrača d.o.o. (Zagreb) in rumeni muškat Ivana Ko- larja (Spodnja Ponkvica). Vsi našteti vzorci so prejeli ocene med 18,02 in 18,64. Med številnimi vzorci predikatnih vin sta po preje- tih odličjih na prvem mestu Ana in Valter Zorin (Lov- nik), na drugem Vinograd- ništvo Čebular (Sladka Go- ra) ter tretjem Vinogradniš- tvo Vreze (Bohovo). Najviš- jo oceno za ledeno vino (19,72) je prejel laški rizling Ane Zorin. Med penečim vi- nom so najvišje ocenili sau- vignon Franca Ogrizka iz Rogaške Slatine (16,05). V ocenjevanje so prejeli kar 184 vzorcev, zato se je komisija razdelila v dva de- la. Predsedovala sta jima mag. Anton Vodovnik ter niag. Boris Beloglavec, oba iz mariborskega kmetijske- ga zavoda. BJ Ameriški kirurg V kraju prednikov Prejšnji teden je bil na obi- sku v Sloveniji priznani ameriški srčni kirurg gos- pod George J. Reul iz Texas Heart Instituta bolnišnice St. Lukes Episcopal Hospital iz Houstona, in se na kratko zadržal tudi v Ljubečni pri Celju, od koder izvirajo ko- renine njegovega rodu. V času obiska v Sloveniji je profesorja minulo sredo spre- jel predsednik države Milan Kučan, istega dne si je ogledal ljubljanski Klinični center. Zvečer se je v spremstvu svoje soproge ter skupine naših in tujih medicinskih strokovnja- kov ustavil tudi na Ljubečni in obiskal tamkajšnjo opekarno, kjer ga je pozdravil prim. Jože Avžner, dr. med. iz celjske bolnišnice. Ljubečno in opekarno je gospod Reul želel videti zato, ker njegov rod (Klunovi) izha- ja prav iz tega kraja. Njegova stara mati je v-času pred prvo svetovno vojno, tako kot šte- vilni drugi Slovenci, odšla s trebuhom za kruhom v ob- ljubljeno Ameriko, njeni starši pa so si služili grenak kruh v opekarni. Med postankom v Ljubečni je uglednega kirurga in ostale goste pozdravil direktor Ope- karne Ljubečna Janez Jen- šterle ter jih na kratko sezna- nil z zgodovino opekarništva v tem kraju, s sedanjim pro- gramom proizvodnje in pro- daje na domačem in tujih tr- gih ter izvoznimi načrti. Gos- pod George J. Reul je bil to- krat prvič na obisku v Slove- niji, oba s soprogo sta bila nad njenimi lepotami in pri- jaznostjo ljudi navdušena, posebej pa je ugledni gost pohvalil slovenska vina in hrano. Na obisku v Sloveniji in na Ljubečni sta gospoda Reula spremljala tudi dva njegova sodelavca iz iste houstonske bolnišnice, prof. dr. Zvonimir Krajcer, ki je eden vodilnih kardiologov, in Igor Gregorič, dr. med., slovenski kirurg, ki se je izšolal in izpopolnil v Houstonu, kjer zdaj dela kot srčni kirurg. V tej bolnišnici, ki je ena najuglednejših v sve- tu, so se porajali začetki srčne kirurgije, v kratkem pa bodo opravili že sto tisočo operacijo na odprtem srcu. V bolnišnici St. Lukes je delal tudi zname- niti srčni kirurg M. De Backey. V mariborski bolnišnici, kjer je prof. dr. Reul nadalje- val obisk, je v četrtek opravil zahtevno srčno operacijo in se nato udeležil tamkajšnjega pr- vega slovenskega simpozija o interventni kardiologiji in kar- diokirirgiji. V petek in soboto so se gospod Reul in ostah medicinski strokovnjaki iz tu- jine udeležili tudi dvodnevne- ga srečanja slovenskih kardio- logov. .7rS M.A., Foto: SHERPA Spominsko darilo, izdelek domačih opekarjev-oblikovalcev, je uglednemu gostu in njegovi soprogi izročil direktor Opekarne Ljubečna Janez Jenšterle. , Ljudski duhovnik ima prijatelje Prostori velenjske knjižnice in galerije so bili prejšnji četrtek veliko premajhni za številne obiskovalce, ki so želeli prisostvovati večeru z župnikom Izidorjem Pečovnikom Dorijem. Dve leti je namreč kaplanoval tudi v bližnjem Šoštanju, kjer se je vključil tudi v društveno življenje tamkajšnjega mesta. Pogovor je odlično vodila Nataša Gerkeš Lednik, ki je pokazala odlično poznavanje Dorijevega življenja, in razmer v cerkvi, problematiki naših zdomcev, razmer v športu in družbi. Med pogovorom je večkrat nastopila skupina »Moj dom«, saj je Dori znan kot velik ljubitelj slovenskih] ljudskih pesmi, ki vsak spor med Slovenci doma ali v tujini, še zlasti, če gre za politiko, prekine tako. da ga preusmeri na pesem ali pa priredi kar veselico. Poslušalci so v četrtek Dorija spoznali predvsem kot ljudskega duhovnika, ki si je pridobil ogromno prijateljev, tako med vernimi koti nevernimi, in ki mu je veselje do dela, življenja in uspešno delo povsod, kjer se je pojavil, nadelo- karizmatično avreolo. MMl Študentje za ureditev Gornjega Grada Dvajset študentov arhitek- |ure iz petih evropskih držav preživelo teden dni v Gor- njem Gradu, kjer so priprav- 'i^li variantne rešitve za ure- ditev parka v okolici kate- ^^Ah in za gradnjo doma za starejše občane. Študentje arhitekture so po- ^^zani v mednarodno organi- zacijo EASA, vsako leto pa pri- P''avijo različne delavnice. Mi- •^ulo sredo so v avli gornje- Nskega kulturnega doma Pripravili tudi razstavo, na ka- Y^ je predstavljeno delo štu- dentov in variantne rešitve. V Ne idejne zasnove so štu- d^ntje vključili zgodovino kra- ^ in tudi sodoben utrip ter poskušali preko idejnih za- snov v park ob katedrali, torej v starejše krajevno jedro, pri- tegniti mlade; novogradnjo, dom za ostarele, pa čimbolj približati kraju. »Letos bomo za dom za ostarele pripravili projektno dokumentacijo, gle- de parka pa k ureditvi posku- šamo pritegniti tudi ljubljan- sko škofijo. Pri končni odloči- tvi bomo upoštevali tudi ideje, ki so nastale na delavnici štu- dentov arhitekture,« je na no- vinarski konferenci, ki so jo ob odprtju razstave pripravili v kulturnem domu, povedal gornjegrajski župan Toni Ri- felj. US E■^»l^HMl■l NASI KRAJI IN UUDJE Najboljši medenjalci Kipec kakovosti za Jožico Vengust iz doline Kozarice Jožica Vengust je na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij tri leta zapo- red prejela zlato priznanje, zato ji je letos pripadel kipec kakovosti. Za nje- ne medenjake so ji v nedeljo na Ptuju izročili kipec kmetice s peharjem do- brot. Dobitnica visol^ega priznanja živi na izjemno lepo urejeni kmetiji v Vodružu pri Šentjurju. Pred desetletjem in pol se je povsem posvetila domu, ki ga razveselju- jejo štirje otroci. Visokega priznanja ni pričakovala, je povedala. Ko sta se z mo- žem Francijem pred nekaj dnevi vračala iz hleva, mu je rekla, da letos očitno ne bo nič. Naslednje jutro je po telefonu prejela novico, ki je razveselila vso družino. Vsi domači imajo radi njene medenjake ter druge dobrote, pa tudi najmlajšim sosedom je znano, kdo jih speče najbolj- še. Le čas je treba najti, saj je pri hiši še veliko drugega dela, je povedala nagra- jenka. Izdelovanja medenjakov se je nau- čila po starem receptu svakinje, ki živi v enem od ljubljanskih samostanov, k so- delovanju na ptujski razstavi pa jo ves čas spodbuja kmetijska svetovalka Bernarda Gračner. Jožica Vengust sodeluje s svojimi slad- kimi dobrotami na razstavah šentjurske- ga društva kmetic po domačem mestu, prav tako se je predstavila na njihovi razstavi in pokušini v celjskem Interspa- ru ter v Ljubljani. Pri peki ji pomagata hčeri: Irena, ki hodi v službo ter Mihaela iz zadnjega letnika kmetijske šole. Prav tako ji veliko pripomoreta pri cvetju, ki vsako poletje krasi njihovo domačijo. S približno petsto sadikami, ki jih posadijo vsako pomlad, je zelo veliko dela. Tisti, ki te kraje dobro poznajo,' so prepričani, da je Vengustov dom med najlepšimi v bližnji ter daljni okolici. O tem pričuje lepo priznanje iz preteklih let. Jožica Vengust se je namreč na tek- movanju za »najlepše negovane rastline« uvrstila na drugo mesto v Sloveniji ter prejela Substralov zlati cvet. Tako so Vengustovi dolgi balkoni v toplih mese- cih v znamenju kipečega cvetja, z njim je ozaljšana bližnja stara žaga ter celo sta- rinski jabolčni mlin, ki so ga postavili na trato. Pri hiši so vsi veliki ljubitelji cvetja, z izjemo domačega psa, kot so se pošalili. Jožici Vengust gotovo ni le s cvetjem posuto. Živi delavnik kmečke gospodinje, katerih delo je slabo ovrednoteno. Če bi bili boljši rezultati, bi se morda odločili za izletniško turistično kmetijo, o čemer so že razmišljali. Na kmetiji živi skupaj z moževo mamo, ob hčerah pomagata še sinova Jure in Marjan. Vsak po svoje pripomorejo k prijazni podobi doma v dolini Kozarice. BRANEJERANKO Jožica Vengust je mama štirih otrok. Pri peki ter pri cvetju ji največ pripomore Mihaela, ki končuje kmetijsko šolo. DESKANJt PO SPLETU Človek boljši od stroja Tako, tokrat pridejo na svoj račun tisti, ki si ne mo- rejo pomagati, da ne bi vsaj enkrat na dan izjavili, da stroji ne morejo nadomestiti človeka. Da ne bo pomote: tudi osta- li, ki se vsaj v tej fazi digitalne dobe še morda strinjamo z njimi, se lahko pridružimo ve- selju, a vendar. Gre namreč za nov trend v svetu iskalnikov in spletnih katalogov, ki ga naj- bolj prepričljivo predstavlja portal The Mining Company (www.miningco.com). Zakaj ne bi za nasvet namesto stroja vprašali resničnih ljudi? In po- tem njihove nasvete lepo ure- dili in jih ponudili obiskoval- cem? Seveda.^^le kako da se tega nismo spomnili že prej? Kljub vsem osebnim prila- goditvam in ostalim ugodno- stim, ki nam jih ponujajo obi- čajni iskalniki in portali, ima- mo pri uporabi vedno obču- tek, da na koncu koncev ven- darle komuniciramo s strojem in marsikdo se, vsaj v začetku, ob tej misli počuti neprijetno. Pri »Rudarski družbi«, kakor bi lahko preprosto prevedli ime pravkar omenjenega por- tala, pa so se stvari lotili pri drugem koncu. V bistvu niso iznašli kaj posebno novega, le povezali so delo več kot 600 spletnih raziskovalcev, ga or- ganizirali in sistematizirali ter tako dobili najbolj človeški portal na svetu. Ti raziskovalci, ali kot jim pravijo v Rudarski družbi, Mi- ningCo.com vodiči, vsakod- nevno kopljejo po spletu, pi- šejo recenzije, vodijo pogovo- re v živo, moderirajo spletne debate, pošiljajo novice in - najpomembnejše - odgovarja- jo na elektronsko pošto. Vsak vodič je zadolžen za speciali- zirano področje, ki ga še pose- bej dobro pozna in obvladuje. Lepo. Kako pa se stvar obnese v akciji? Najprej sem preizkusil is- kanje po direktorijih. V osno- vi se sistem ne razlikuje od ostalih portalov. Na voljo sem imel 18 osnovnih tem, ki se smiselno delijo na podpo- dročja. Recimo, področje Umetnost in literatura je raz- deljeno na knjige in avtorje, upodabljajočo umetnost, vi- zualno umetnost ter in objavljanje. Ko sem pooi. dal pod vizualno umetni so mi rudarji ponudili 251 ličnih tem, od izdelave kramejev do računalnil animacije. Okej, animad naj bo, sem se odločil, das sem nekako bolj razpelo« za miško kot za iglo in voli* No, od tu naprej se mil ponudila res velika izbj podpodročij, ki pa so že bi podrobneje definirana, (j nasvetov za začetnike do^ dročij, ki so bila posebej a menjena posameznim radi nalniškim programom zaaii macijo. Zelo pregledno j uporabno, moram priznati Hkrati ponudi vsaka sti ob naštetih področjih tudi kaj kratkih opisov najbolj i nimivih tematik dneva ti stalnih rubrik, kot so novici pogovori, oglasne deski spletna trgovina in podobnt Pri vrhu strani je tudi kazalt ki nam pove, kje natančno s nahajamo, tako da se že ol prvem obisku počutimo dokJ domače. Tudi iskanje P ključnih besedah deluje pD vsem zadovoljivo. Ni kaj, pri MiningCo.c delajo trdo in marljivo. ' podatkih, ki sem jih zasledi na spletnih straneh Rudarski družbe, porabi vsak vodičZ' urejanje svojega področja deset do dvajset ur dela teden. Pomnožite s 600, P' vam bo postalo jasno, kolik- šnih razmer je ta portal. cer pa se vam ni treba ukvaf jati z množenjem. Še najbif Ije bo, da pustite rudarjei^ izkopati kakšno informacija za vas. Končno, to je stran^ spletne lenuhe. Bi rekel, ^ smo v večini. Kaj pa meni" 'A Vasja Ocvi" vasja@euroconi-'' Kaj zmorejo naše icmetije? Konec tedna so na državni razstavi Dobrote slovenskih kmetij na Ptuju podelili priz- nanja. Kmetije U celjske re- gije so poslale 156 vzorcev ter prejele 68 priznanj. Med osmimi prejemniki najvišje- ga priznanja iz vse Slovenije so s Celjskega kar tri kmeti- je. »Kipec kakovosti« so prejele Jožica Vengust iz Vodruža pri Šentjurju [za medenjake), Marica Kuzman iz^ Brezen pri Vitanju (za janeževe upog- njence) ter Milena Marolt iz Podveze pri Lučah (za rogljič- ke). Omenjeni kipec prejmejo tisti, ki bili trikrat zapored do- bitniki zlatih priznanj. Med devetnajstimi zlatimi priznanji za kmetije na Celj- skem so jih za krušne izdelke prejele še Darinka Rečnik iz Žepine pri Škofji vasi, Ljudmi- la Ivič iz Jerčina pri Pristavi, Marinka Lesjak iz Črnove pri Velenju, Dragica Dobnik z Razborja pri Dramljah, Anica Krušič iz Tlak pri Rogatcu in Jerica Krušič iz Strmca pri Ro- gatcu. Za vina sta prejela zlata priznanja Valter Zorin s Pečice pri Podplatu (za dva vzorca) ter Rajko Pečnik iz Sedlarjeve- ga. Za suho sadje sta prejela zlato Irena Prezelj s Frankolo- vega in Stane Novak iz Vršne vasi pri Šmarju, Marjanca De- želak iz Laškega pa za mlečni izdelek. Kmetije z našega ob- močja so prav tako prejele 25 srebrnih ter 27 bronastih priz- nanj, tudi za mesne izdelke, , žganje ter kis. Razpisa za sodelovanje na deseti, jubilejni razstavi se je udeležilo blizu devetsto slo- venskih kmetij. Organizirali so jo ministrstvo za kmetijs- tvo, gozdarstvo in prehrano, ptuj-ska mestna občina ter tamkajšnja kmetijsko sveto- valna služba. BJ V občini Vransico »pospravljajo« Na območju občine Vransko so se to pomlad lotili zares temeljitega čiščenja. Akcija je potekala od 21. do 26. aprila, vanjo pa so vključili vsa društva, organizacije, osnovno šolo in vaške svete, ki so si področja razdelili. Tako so planinci čistili planinske poti, lovci svoj revir, učenci obrežji potokov Podgrajš- čica in Merinščica, trški svet pa je opravil čiščenje in pleskanje ograje v trgu ob Merinščici (na posnetku). Med akcijo so pobrali za okrog 80 tovornjakov raznih odpadkov. T. TAVČAR AKCIJE NOVEGA TEDNIKA Konec dober, vse dobro "J^^obus, ki je v soboto zve- ^ pripeljal na celjsko posta- ^^bil polh zadovoljnih pot- j^jjv, ki so se vrnili z izleta, na so videli marsikaj no- ^3 in presenetljivega. Vseh ^(,sti so bili, najrazličnejših jjjicev, doma iz mesta ali jdeželja, vsem pa je skupno obiranje Novega tednika. \fnjem so namreč našh ku- za udeležbo na prvem od lojnjih izletov po Sloveniji skupnim imenom Poglej- lo-pojejmo. Na njih bomo jioznavali manj znane kotičke 0 dežele in pokušali lokalne jlnarične posebnosti. Skupaj smo se odpeljali na jrijsko in Cerkljansko, ki slovi 5enem najstarejših rudnikov Evropi, po čipkarski tradiciji, inimivi pokrajini ter žlikrofih. evemo sicer, ali nam jo je Hiasno zagodel rudniški lat iz idrijskih podzemnih rov, ki so mu nekoč rudarji istavljali hrano, da bi se mu ikupiU, ali pa je bil kdo drug I delu, da na začetku ni vse to kot smo načrtovali. Ka- irkoli, nazadnje smo tudi lata ugnali v kozji rog in dane volje zaključili naš izlet, kar številni so bili, ki so nas iraševali, če jih bomo še vzeU seboj. Nekateri so se za izlet prija- vili, ker imajo v Idriji sorodni- ke ali pa od tam izvirajo njiho- vi predniki (taiko je bilo v pri- meru Vladimir j a Prelovca iz Celja, ki je nečak znanega skladatelja Zorka Prelovca iz Idrije, avtorja znanih Jaz bi rad rudečih rož, Oj, Doberdob...). Večino je privabil zanimiv pro- gram, saj so priznali, da si sami verjetno ne bi nikoli ogle- dali prikaza življenja in dela nekdanjih iskalcev rdečkaste cinabaritne rudi, iz katere so pridobivali živo srebro, edino tekočo kovino, tako dragoce- no in hkrati smrtonosno za njene neuke prve kopalce. Ka- ko drugačno je bilo takšno rudarjenje v primerjavi s ko- panjem premoga, ki ga pozna- mo iz naše neposredne bliži- ne! Na Idrijskem ne poznajo pogreznjenih vasi, saj so ves čas skrbeli, da so kopali naj- prej v najglobjih rovih, izkopa- no nadomestili z drugim ma- terialom in, tako ohranili me- sto nad rudnikom. To počnejo še danes, ko je rudnik v zapi- ranju in morajo poskrbeti, da bo 500-letno izkoriščanje ze- meljskega bogastva ustrezno sanirano. Drugi so bili bolj kot nad zanimivim prikazom rudarje- nja in sprehodom po rovih navdušeni nad lepotami čipk, "ki jih razstavlja Mestni muzej v gradu Gewerkenegg. Čeprav ni bilo veliko časa za podrob- nejše spoznavanje te stoletne tradicije, smo v čudovitih iz- delkih zaslutili dolge ure potr- pežljivega in natančnega dela. In potem, ko smo bili že utrujeni in lačni, so za naše želodce poskrbeli na turistič- ni kmetiji Želinc blizu Cerk- nega. Nekaj suhomesnatih dobrot za predjed, po čemer so posebej znani, nato pa prava pojedina, ki je vsebo- vala tudi znane žlikrofe. K vsemu se je prilegel kozar- ček primorskega domačega vina in morda je bilo razpo- loženje tudi po njegovi zaslu- gi bolj prešerno. Po poti nazaj domov čez Poljansko dolino nas je rahlo namakal aprilski dež, da smo obiskali le še Tavčarjevo do- mačijo na Visokem, Škofjo Loko pa smo gledali kar skozi šipo avtobusa. Pa se zato nih- če ni jezil, saj smo bih'prepol- ni lepih vtisov. TATJANA CVIRN Foto: GREGOR KATIC Želodce nam je z jutranjo malico napolnila pekarna Brglez z Vranskega. Z vsemi potrebnimi informacijami pa nam je ušesa polnila vo- dička Jožica Drnovšek. POGLEJMO-POJEJMO »Morda bi pa me tudi znale izdelati čipko?« je ugibal del ženske odprave v idrijskem muzeju. Za spomin pa še >fgasilska« fotografija z vsemi udeleženci. Povabljeni v Prekmurje Tistim našim bralcem, ki že nestrpno pričakujete na- Jednji izlet in vsem tistim, ki ste pridobili nove naročnike B vas za nagrado popeljemo s seboj, naj povemo, da bo sihodnji izlet zadnjo soboto v mesecu maju, 29. maja. Maša pot po Sloveniji bo tokrat peljala med prijazne ljudi v airje, vse od Murske Sobote, Lendavskih goric in do Polane se bomo potepaH. Že zdaj vas vabimo, da se ridružite. Prihodnji teden bomo objvaili prvo prijavni- bo potrebno 13. maja še eno. e to: prednost pri udeležbi na izletu imajo tisti, ki z e niso potovali. M. MAROT 16 NASI KRAJI IN UUDJE Podelili 315 bralnih značk v Osnovni šoli Braslovče še vedno zelo radi berejo. Pomembna motivacija je, po mnenju učiteljev, tekmovanje za bralno značko. Prireditev ob podelitvi bralnih značk je slovesen dogodek. Na letošnji, ki je bila prejšnji konec tedna, jih je obiskal pisatelj Primož Suhodolčan. Pisatelj je prisotnim predstavil branje knjige kot zanimivo in zabavno doživetje. Učencem, ki berejo za bralno značko že osem let, je osebno izročil priznanja. Podehh so 315 bralnih značk, od tega 243 na matični OŠ, 35 na podružnični šoh Gomilsko in 37 v Letušu, kjer so bralno značko osvojili vsi učenci. Učenci dramskega krožka pod vodstvom Mirjam Horvat so se pre4stavili z odlomki Suhodolčanovih uspešnic Kolesar naj bo in Košarkar naj bo. T. TAVČAR Kabli na podeželju Odslej imajo kabelski si- stem tudi v krajevni skupno- sti Šentilj pri Velenju, ki šte- je nekaj več kot tisoč prebi- valcev. Potem ko so ustanovili grad- beni odbor in zbrali vso po- trebno dokumentacijo in de- nar, se je v izgradnjo vključilo 73 gospodinjstev. Ob otvoritvi v petek so priključili 57 gospo- dinjstev, ki že gledajo televi- zijske programe velenjskega kabelskega sistema. Naložba je znašala 16 milijonov tolar- jev. Vsako gospodinjstvo je plačalo 107 tisoč tolarjev in potrebno je bilo opraviti še 30 udarniških ur. Izkopali so 9.700 metrov jarkov in kar 54- krat prekopali cestišča. LOJZE OJSTERŠEK Zbornik % raziskovalnih taborov Ob dnevu zemlje so v Inštitutu za ekološke razi- skave ERICo Velenje pred- stavili zbornik Vinska Gora 1997/98, ki je izšel pred kratkim in je tretji zvezek zbornikov raziskovalnih ta- borov, ki jih inštitut organi- zira že vrsto let. V četrtek, 22. aprila, je bil v ekološ- kem inštitutu', v katerem so se ta mesec preselili v nove prostore in pridobili precej nove raziskovalne opreme, tudi dan odprtih vrat. KL Geografija je zanimiva Da imajo osnovnošolci geografijo radi, je dokazalo obmt no tekmovanje, ki je bilo v Osnovni šoli Šempeter v Savinjsl dolini in v njeni okolici. Pomerilo se je deset tričlanskih ekip. Največ znanja pokazala ekipa OŠ Šempeter (na fotografiji), ki so jo sestavlji Aljaž Kovač, Tadej Kotnik in Jure Vrenko pod mentorstvoi Bojana Lenarta. Druga je bila ekipa OŠ Štore in tretja Gornjeg Gradu. Šempetrčani so si pridobili pravico udeležbe na držai nem tekmovanju, ki bo 19. maja. T. TAVČAj Iz Šentjurja na morj V Zvezi prijateljev mladi- ne Šentjur pripravljajo leto- vanje za 130 osnovnošolskih in predšolskih otrok. Letova- nje bo v počitniškem domu občine Ljubljana-Center v Savudriji in to med 4. ter 14. avgustom. Najbolj ogroženim otrokom bodo skušali pomagati s sredstvi iz slovenske akcije Pomežik soncu. Prispevek po otroku znaša 26 tisoč tolarjev (dejanska cena letovanja je 43 tisoč tolarjev) ter za otroke, ki bodo koristili letovanje kot na- domestilo zdraviliškega zdravljenja 16 tisoč. Otroci bo- do v Savudriji deležni popol- nega varovanja, zdravstvene- ga varstva, skupinskega nez- godnega zavarovanja, avtobu- snega prevoza, namestitve v domu ter uslug polnega | ziona. V Občinski zvezi prijate mladine Šentjur posebej p( vajo vse otroke oziroma,s še, ki ne zmorejo plačatrf pevka v znesku 26 tisoč tCi jev, da jim pošljejo vlogo^ pisna dokazila o premog skem stanju družine. Prijave za letovanje spr majo do 20. maja. PlačiU mogoče v dveh obrokih, š vim obrokom do 20. junija drugim do 20. julija. Resevna je všečludi vlomilcem Planinsko društvo Šent jur, ki vključuje nad sto članov, je pred kratkim pripravilo občni zbor. I Predsednik Ivan Straže! je opozoril na pridobitve na planinskem domu na Re- sevni, med katerimi sta po- sebnega pomena daljno- gled razglednega stolpa ter javni telefon. Prav tako bilo nujno dodatno zavaro- vanje planinskega donia pred vlomilci, ki so planin- cem povzročili precej ško- de. Sicer pa bo v domu (ki 'f odprt ob sobotah, nedeljah in praznikih) jeseni sreča- nje vodnikov savinjskega meddruštvenega odbora, prihodnje leto pa množič- no srečanje vseh planince^ naše regije. V domu bodo letos med drugim obnovil' sanitarije ter postavili novo kmečko peč. Med zborom v šentjur- skem hotelu Žonta je nasto- pila šentjurska ženska p^^' ska skupina Korajža velja- ki vključuje prizadevni planinke. Skupino vod' Hermina Knez. ^ Hrana za zapuščene živali V okviru Eko kluba celjske osnovne šole Frana Kranjca, ki ga vodi Saša Vrečko ter ob pomoči učiteljice Suzane Strohmaier, so pripravili srečanje na temo Naš odnos do živali. Povabili so tudi tajnico celjskega Društva proti mučenju živali Ireno Volgemut, ki je ob tej priliki seznanila učence o obstoju in delovanju društva. Učence je zanimalo vse mogoče, še posebej o zapuščenih psih in mačkah, ki jih pogosto videvajo. Zato so se odločili za akcijo zbiranja hrane. S pomočjo plakatov so pritegnili učence vseh razredov, ki so se z zbiranjem lepo odzvali. Sošolce so prav tako povabili, da se včlanijo v klub Štiri tačke. Pričakujejo, da bodo njihovemu zgledu sledih tudi drugod. BJ K akciji zbiranja hrane za zapuščene živali so člani Eko kluba na Polulah uspeli privabili številne sošolce. Iz življenja za zivl|en|e V petek, 23. aprila, Je bil na OŠ Frana Rošu v Celju dan učencev, ki so ga šolarji letos poimenovali Iz življe- nja za življenje. Učenci so sodelovah v 25 raz- ličnih delavnicah, ki so jih iz- braU sami. Učencem prvih in drugih razredov so se pri šport- nih igrah pridružiU mali šolarji iz bližnjega vrča, tretješolci so kolesarili na poligonu v Ljubeč- ni, učenci od 5. do 8. razreda pa so sUkali na svilo in keramiko, sodelovah v vrtnarski, kinološ- ki, kozmetični in drugih delav- nicah, se ukvarjali s športom, ustvarjali v novinarski delavnici in počeli še marsikaj zanimive- ga. Prireditev je sklenil nastop Adija Smolarja. NMS Umetnost na rožnatem vrtu Učenci osnovnih šol občin Celje, Vojnik, Štore in Dobr- na so se tudi letos, šestič zapored, minulo sredo ude- ležili likovne delavnice, ki Jo pripravlja Medobčinska zve- za prijateljev mlade Celje pri kiparju Lojzetu Pongrašiču v Šmartnem v Rožni dolini in pri etnologu Roku Komelu v Celju, kjer so se naučili obli- kovati in žgati glino. V mojstrovi kiparski delav- nici, na vrtu, so smeli prijeti v roke dleto in kladivo. Vsak je pridal malo svoje umetniške žilice, znanji m domišljije. Skulpturo, mater z otrokom, veliko kakšen rneter, bo do konca oživil kipar Lojze Pon- grašič, ki je bil srečanja z otro- ki na svoj življenjski jubilej, 60-letnico, še posebej vesel. Drugo leto ob tem času bo skulptura že stala v vrtu med ostalimi, ki so jih v teh delav- nicah pomagali narediti mladi umetniki. MATEJA PODJED REPORTAŽA 17 Prometej s Prekorij Rdeči konj kot Zevsov ogenj za ljudi - Slika velikanka v Rogaški Slatini ^parju Vasiliju Četkovi- ^^asku že dolgo nismo pisa- jkoraj deset let. Pa umetnik miiiolknil. Še zdaleč ne. Po- se umakne v svoj svet. J pomeni, da takrat snuje kaj jvega, ali pa, da si morda želi jj sain. Pa smo odgrnili tan- in pokukali v njegov svet. I Njjegova roka kovača in duša jjetnika je ustvarila preneka- fO skulpturo, sliko, plastiko, 3 katerih je Vaško še posebej spoznaven doma in v svetu. I njem so pisali mnogi likovni fitiki. Od njega se lahko mno- [ufijo, kako biti širok in odprt iljudi in svet. Kako prisluhniti asbi in tišini. Kako sejati se- le, da bo kal pognalo. Vaško, kot ga kliče njegova jpotnica in družica Ana ter [ijatelji, je po rodu Črnogo- c, aklimatiziran na sončni < Tani Alp, kot se sam pošali, 'osno mlad, komaj štirinajst- ften pobič je zapustil domačo mogorsko vas. Rodil se je v kriv< mag. Jože Pipenbaher, lastnik podjetja Svit d.o.o in Branka Štimec,« pravi Vaško. Desetlet- no znanstvo in obojestransko zaupanje je botrovalo rojstvu nove umetnine, iskrega žreb- ca na notranji steni novega bazena. Stenska slika, ki je samo nadaljevanje začete sli- karske faze v recepciji, nada- ljevanje likovne podobe v sav- nah Term in skulpture, ki bo stala na ploščadi pred baze- nom,« vehementno pripove- duje umetnik, ko skače z odra nazaj na oder in ko odkriva pogled na rdečega lepotca z mostička bazena. Nato komu- nicira z njim še z roba bazena, kot slikar, kot umetnik, kot njegov stvarnik povezan z njim z nevidno, čudovito pop- kovnico. Gostje, ki odhajajo in prihajajo pod streho bazena, nezaznavno odnašajo s seboj energijo rdečega konja iz ba- zena. Za zdravje. Za moč. Podoba iskrega konja osta- ne v človeku. Ko jo enkrat vidiš, jo nosiš s seboj. Seveda. »Rdeča barva ima že sama po sebi terapevtsko moč,« razlo- ži Vaško. »In konj že sam po sebi predstavlja energijo. Moč. Svobodo. Plavalci iz ba- zena so se radi tiščali bhžine odra in me opazovali pri delu, kako sem kot opica lezel gor in dol in se vrtel v višino, dokler 2,8x2,10 metrskega konja nisem spustil z vajeti. Nisem mu dal uzde. Dal sem mu svobodo. Popolno svobo- do in moč. In del sebe.« Tako čuti Vaško rojstvo svo- je najnovejše umetnine, rdeče- ga konja brez uzd in vajeti na steni bazena Term v Rogaški Slatini, kjer zdaj njegovo moč čutijo in se mu čudijo plavalci bazena. Tu in tam, v kakšni gluhi noči, se konj najbrž pri- krade v Vaskove sanje in zahr- za v uho svojega stvaritelja. Samo onadva poznata skrivno govorico iskrenega prijateljs- tva, ki je na tem modrem pla- netu tako manjka. Bajka o ognju Prometej je Zevsu ugrabil ogenj, da bi ga prinesel ljudem. Za kazen so ga prikovali na skalo, kjer mu je jastreb kljuval jetra, ki so se neprestano ob- navljala. Heraklej ga je osvobo- dil spon. Prometeju so pozneje pripisovali stvarjenje človeka... pripoveduje grški mit. Kaj ni Vaško Četkovič v na- šem času kot Prometej s Pre- korij, ki ga je narava obdarila s čudežno močjo in energijo, ki jo seje s svojimi umetninami med ljudi? V svoja dela vdihne življenje, da te potem, ko jih vidiš, se jih dotakneš, se pogo- varjaš z njimi, razumejo, hodi- jo s teboj, kamorkoU greš. Iz umetnin Vasilija Četkovi- ča-Vaska veje življenje. Njego- va dela so razsejana po Evropi in svetu. In spoznanje, kot pra- vi kipar Vaško, da ga vse, kar dela v življenju, osvobaja, po- mirja in potrjuje: »... da sem!« In tistim, ki blodijo, prinaša Vaško svojo dragoceno izkuš- njo, »da ima življenje pravi smi- sel in vrednost le po zaslugi poštenega dela, raziskovanja, ustvarjanja in vztrajnosti. Če je ~ v to vpletena še čudežna moč ljubezni in spoštovanja, se nih- če ne more izgubiti.« V njegov svet morate vstopa- ti z odprtimi očmi in srcem ter neobremenjeni s predsodki. Šele takrat se lahko stkejo čvr- ste nevidne niti, ki vas poveže- jo z umetnikom in njegovim svetom. Šele potem se morda lahko zgodi čudež, da se bo rdeči konj s svojo nadnaravno energijo priplazil tudi v vaše sanje in vam šepetal bajke o prijateljstvu, sreČi, ljubezni, moči... So njegova javna dela v železu, aluminiju, kamnu ali lesu, s katerimi se srečujemo v mestih in parkih, res kot pozi- tivne točke okolja? So. In so pustile svoj pečat v Parizu, Ri- mu, Bruslju, Haagu in Moskvi ter v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani. Predstavil se je na dobrodelnih razstavah, kakr- šna je bila v Zrečah za Bernar- dino srce. Razstavljal je od Ru- sije do Amerike, od Črne gore do Slovenske Bistrice. Obliko- val je tudi forma vivo v Zrečah in Slovenski Bistrici ter s skulp- turami zasejal Seme v Celju. V galeriji na Prekorjti živi kipar in slikar Vaisilije Četko- vič-Vasko strastno življenje z muzo umetnosti. Prometej s Prekorij, z ognjem v srcu. ■MATEJA PODJED Foto: GREGOR KATIC Pozitivna moč rdečega konja. Vaško in njegov lepotec. 18 NASI KRAJI IN UUDJE Galerija kočij V konjiškem dvorcu Trebnik že dve galeriji: zeliščna in s kočijami Dobri dve leti sta minili od tedaj, ko Je bil slovenski Jav- nosti prvič predstavljen pro- jekt Razvojnega centra Treb- nik. Ob načrtih Borisa Klančnika, direktorja pod- jetja Jelen, ki Je kupilo graš- čino sredi Konjic, so mnogi le zmajevali z glavo. Da bi lahko propadajočo graščino preuredil v sodoben turistič- ni center, kakršnega ni v Slo- veniji? V teh dneh, ko so v sklopu Razvojnega projekta Trebnik, narejeni prvi koraki, pa je dvomljivcev mnogo manj. Ze- liščna galerija Trebnik, galeri- ja starih kočij, zeliščni vrt, skoraj dograjen blok za stano- valce Trebnika, so dejstva, v katera ni mogoče več dvomiti. V graščini pod Konjiško go- ro je podjetje Jelen letos ure- dilo razvojne pisarne in proto- tipne delavnice za razvoj iz- delkov na naravni osnovi. Obi- skovalec se tako lahko spreho- di skozi prostore Zeliščne ga- lerije in galerije starih kočij ah pa sodeluje na vinski degusta- ciji v kleti dvorca. Skupina dvajsetih javnih delavcev je ustvarila proizvode, ki bi se jih v svoji ponudi razveselila vsaka darilna trgovina. Izdel- ki, ki so v celoti - od izdelave do embalaže in poimenovanja - plod ustvarjalcev iz Trebni- ka, so na ogled v razstavnem prostoru. Prve skupine obiskovalcev so pokazale izjemno zanima- nje za izdelke razvojnih delav- nic. Organizirane skupine pa popelje na ogled in degustaci; jo prava srednjeveška grajska služinčad. Zaenkrat sicer še ne s kočijo, lahko pa si dobrih sto let stare kočije pri njih ogledajo v posebnem razstav- nem prostoru. V teh pomlad- nih dneh so zasadili tudi ze- liščni vrt, na katerega bodo kmalu lahko popeljali goste. Načrtov, kratkoročnih in dolgoročnih, pa novim stano- valcem na Grajski 4 v Konji- cah ne manjka. Na področju, kjer so delo že zastavili, bi radi našli sodelavce za pravo proizvodnjo in zagotovili tr- žišče, načrtujejo pa tudi števil- ne druge projekte, med kateri- mi so otroško zimsko in letno zabavišče, galerija slovenskih vin in prenočišča za turiste. Da bi vse to dosegh, je v sode- lovanju s številnimi slovenski- mi ministrstvi in drugimi usta- novami že stekel postopek re- gistracije Tehnološko razvoj- nega centra Dravinjske doline, minuli konec tedna pa so se na sestanku s pospeševalci re- gijskega razvoja začeli pogo- vori o skupnem regijskem tr- ženju turizma. V. M. Ob cvelličneiii še bolšji sejem v nedeljo je bil na Franko- lovem tradicionalni cvetlič- ni sejem, ki so ga že četrtič organizirali člani turistične- ga društva Frankoiovo. Sejem prirejajo predvsem, ker želijo krajane vzpodbuditi k čim večji urejenosti domov in kraja, na Frankolovem pa pripravljajo tudi natečaj za najlepše urejeno domačijo. Na sejmu so se predstaviU tudi krajani, ki še vedno opravljajo nekatera, že po- zabljena dela, med katerimi so krtačenje in preja volne, kovanje železnih predmetov, izdelava lesnega vretena za prešo in kuhanje žganja. Ob cvethčnem je bil v nedeljo na Frankolovem tudi bolšji se- jem, ki ga bodo odslej prirejali vsakih štirinajst dni - nasled- nji bo v nedeljo, 9. maja, v parku ob graščini. Na cvetlič- nem sejmu so sodelovale tudi kmečke gospodinje, ki so po- nujale doma pripravljene do- brote, na stojnicah bolšjega sejma pa se je našlo veliko zanimivih, še uporabnih sta- rih stvari. NMS Pralni stroj za Skrubejeve o Škrubejevih s Planine pri Ljubnem smo že večkrat pisali v našem časopisu. Nič čudnega, saj Je v domačiji na več kot tisoč metrih nadmor- ske višine šele pred dvema letoma prvič zasvetila luč, lani pa prvič pritekla voda iz vodovodnih pip. Na Škrubejevi domačiji žr jo Stanko Mhnar ter sestri Ai in Gelca Žačnik, ki so šefe hitro navadili sprememb vi ši. Pri napeljavi vodovodij cevi so največ pomagali sosei je, pa tudi občina Ljubnoi županjo Anko Rakun ni 0(J kla pomoči. Že takrat so dogovorih, da se bodo pot dili, da bo pri Škrubejevih i krat zaropotal tudi pra stroj. Njihovim željam so 1 beznivo prisluhnili v vele skem Gorenju in Škrubejev podarih pralni stroj. Tako Škrubejevi ob pomoči Goi nja, sosedov in županje min li četrtek v novem pralne stroju oprali prvo žehto. ( V Gorenju so dokazali, da znajo prisluhniti ljudem in njihovim potrebam. " Kruh iz Stare vasi Konec prejšnjega tedna so pripravili v Domu krajanov Stara vas razstavo kruha, ki je zbudila precejšnje zanimanje. Obisko- valci so bili presenečeni nad pestro izbiro razstavljenih kruhov in krušnih izdelkov. Zadnji dan razstave je bilo srečanje krajank Stare vasi, za priložnostni program pa so poskrbeli Agata Šumnik Zgonec ob spremljavi Marjana Marinška in Dušana Kranjca ter Karel Drago Seme. M.L. Praznovanie pomladi v Levcu Minuli četrtek so v prodajnem centru Lena v Levcu pripravili praznik pomladi, na katerem so razstavili dvesto risbic otrok iz Celja in Savinjske doline, ki so prispele na natečaj, ki so ga v Leni razpisali ob dnevu zemlje. Na prireditvi sta nastopila glasbenika Jani Pirš in Alenka Lesjak, pripravili so predstavitev nove kasete celjske skupine Nude, veterinar dr. Aleš Vernik pa je obiskovalcem svetoval o skrbi za male živali. Med otroškimi risbami, ki so prispele na natečaj, je komisija izbrala kar sto najboljših, prve tri nagrade pa so podelili člani komisije, ki so jo sestavljali žalski župan Lojze Posedel, ter učiteljici Nuša Božiček in Neli Šuler. Prvo nagrado je prejela skupina male šole vrtca Anice Černejeve iz Celja za velik plakat z naslovom Planet Zemlja, drugo nagrado je prejela Pija Hren iz vrtca Anice Černejeve v Celju, tretjo pa Hana Grmič z OŠ Frana Roša v Celju. N.-M. SEDLAR Otroci iz vrtca v čakanju na razglasitev nagrad. NASI KRAJI IN UUDJE 19 Priznania za vino .,ptjursko vinogradniško ^^[vo je v sodelovanju s ^^"tjjsko svetovalno službo |,fjvilo ocenjevanje zad- '^gj vinskega letnika. Ko- 15'jja, ki jo je vodil predsed- 1^ Franjo Jager, je bila z ll^jterinii vzorci manj za- j^oljna kot lani. wmKsstm I ^ed skupno več kot devet- ,'j^timi vzorci so najvišje jpili rumeni muškat Bogda- Zgonca (iz vinograda v ;2borju), lastnika turistične jetije, ki bo zanj prejel veli- I, diplomo. Velike diplome sta prav tako prejela: Aci ■Ijajs (Rifnik) za kerner poz- (rgatve ter za renski rizling Adolf Grušovnik (Nova ;rl"3- / v-.- - -:./:,-■,/'...-;<. bj Misijonarka in pisateljica v sariju v Mohorjevi knjigarni v Celju je svojo knjigo predstavila Slovenka v sariju - pisateljica ini misijonarka Marija Sreš. Pogovor z njo sta vodila ravnatelj Mohorjeve družbe Janko] Jeromen in narodni voditelj misijonov Jože Planinšek. ■ Tam, kjer kesude cveto je naslov knjižnega dela Marije Sreš, ki je več kot dvajset let preživela: med plemeni, ki imajo v indijski družbi najnižji položaj. V kratkih zgodbah piše o življenju ženski iz doline Sabarkante, o podeželankah, ki so rojene sredi velikega pomanjkanja, bojujejo se za preživetje in soočajo z izkoriščanjem. Za svoje zgodbe je leta 1994 prejela drugo nagrado; Gudžeratske književne akademije v kategoriji kratkih zgodb. Prvič v zgodovini države Gudžerat' so literarno nagrado podelili tujki. K.L.; Pohod na Kunigundo v nedeljo, 25. aprila, so se planinci in drugi pohodniki iz Vojnika odpravili na 6. tradicionalni pohod po obron- kih Vojnika na Kunigundo. Na zbirališču pri mostu čez Hudinjo v Vojniku se je zbralo okoli 800 pohodnikov, kakšnih 200 pa se jim je pridružilo na razpotjih iz Nove Cerkve, Dobrne in Šmartnega. Med pohod- niki je bilo veliko družin, pohod s tisoč udeležence pa se je kljub nekoliko slabšemu vremenu zaključil z glasbo in obljubo, da se prihodnje leto ponovno srečajo. NMS: Za bolj kakovostno življenje v četrtek, 6. maja, bo ob 18.30 uri v prostorih kavarne Celjskega doma na Krekovem trgu drugo predavanje v organi- zaciji Društva za spodbujanje samozdravljenja, humanizacijo odnosov in ozaveščanje duhovnosti iz Celja. Na prvem predava- nju sredi marca so poslušali dr. Janeka Museka , ki je govoril o življenju, stresu in duhovni rasti. Tokrat pa so povabili Viktorja Gerkmana, ki bo predaval o človekovem integralnem zorenju in kvaliteti življenja. Po predavanju je vselej na razpolago čas za izmenjavo mnenj. ^ TC Okrešelj vabi planince Frischaufov planinski dom na Okrešlju je od sobote od- prt in sicer neprekinjeno, vse do novembra. Precej obi- ska pričakujejo za prvomaj- ske praznike. Od začetka aprila je bil dom celjskega planinskega društva odprt le ob koncih tedna, ko se je oglašalo precej turnih smučarjev. Za letos načrtujejo ureditev električne napeljave, ki bo nadomestila obstoječi agregat. Obratovati naj bi za- čela tudi lani zgrajena čistilna naprava, zgrajena s pomočjo Phare. V Frischaufovem domu ima- jo od aprila novega oskrbnika. Iztoka Ivakiča iz Petrovč. V domu imajo pestro ponudbo hrane, kruh pa pečejo v krušni peči. V njihovih sobah je 53 postelj, imajo tudi 36 skupnih ležišč. BJ Ponosni na dom na Gori Oijici Oj, Triglav moj dom, je za- jnelo iz grl pevcev Moške- 1 pevskega zbora KUD Pol- ;;la kot uvod k osrednji slo- ;snosti ob 40-letnici Pla- inskega društva Polzela, ki bila v dvorani Kulturnega uma na Polzeli. 1 Udeležence je pozdravil Vili [ibihal, ki društvu predsedu- i že 18 let. Ko je govoril o I'lu društva, je poudaril, daje ()lzelsko društvo med starej- [Dii v Savinjski dolini. Ima I'kaj več kot tristo članov, ed njimi mnogo mladih. Ve- ;o pozornosti namenjajo obraževanju, rezultati pa se ižejo pri dobrih dosežkih na znih tekmovanjih. Skrbijo I svoje planinske poti, ki so rbno markirane. Posebej ponosni so na svoj dom na Gori Oljki. Sicer pa'menijo, da je glavni smisel planinarjenja druženje, kjer je obilo prilož- nosti za medsebojna spozna- vanja in dobro voljo, zato or- ganizirajo številne pohode in izlete. Na slovesnosti so podelili pohvale, plakete in častne znake društva in Planinske zveze Slovenije. Zlati častni znak PZS je prejel Jože Pur, zlati častni znak PZS in veliko plaketo PD Polzela sta prejela Ferdinand Glavnik in Oto Zagoričnik, spominsko pla- keto PZS pa Ernest Jelen - posmrtno. V kulturnem programu so nastopili še učenci OŠ in vaški godci iz Andraža, kjer ima polzelsko planinsko društvo svojo sekcijo. T. TAVČAR Za jubilej so dom na Gori Oljki obnovili. 'LANINSKI KOTIČEK Vabilo na Blegoš Planinsko društvo »Želez- ničar« in planinska sekcija 'zletnik« vabita, da se jim * dnevu zmage, pridružite pohodu na Blegoš. Poliod bo v nedeljo, 9. ma- Odhod z avtobusne posta- Izletnik v Celju bo ob 6. Pot bo peljala v Davčo, od r bodo krenili proti pla- -^kemu domu na Črnem ''Iiu in pot nadaljevali na Le- l^ovško planino, kjer sameva J°čana Blegušu. Od tem je le '^iialo do vrha Blegoša. Po- '^^tek v Celje bo okrog 20. Jre. Na Lepenatico in Veliki Rogatec '''aninsko društvo Zabuko- '1^3 vabi v soboto, 8. maja na S na Lepenatko in Veliki Logatec. ^dhod bo ob 7. uri s poseb- avtobusom iz Zabukovi- Prijave zbira Franci Ježov- 'Melefon 717-078. '^ninsko društvo Zabuko- _^'^3tudi obvešča, da bo letoš- ^6. tabor mladih planincev p ^7. junija do 4. julija v ^^volovljeku. M. M. Pohod in gorski tek Planinsko društvo in TVD Partizan Liboje sta pripravila 17. pohod in 5. gorski tek po mejah KS Liboje. Pohoda, ki se je pričel v Kasazah in končal pri koči na Brnici, se je udeležilo okog 350 pohodnikov, prehodili so nekaj več kot 16 km in se povzpeli na nadmorsko višino 622 metrov. Teka pa se je udeležilo 25 udeležencev, ki so se pomerili v več kategorijah. V ženski konkurenci je bila najhitrejša Silva Vivod, v moški pa Igor Mernik. Vsi so prejeli praktične nagrade, oba najhitrejša pa še denarno nagrado. Glavni pokrovitelj prireditve je bila Občina Žalec. T. TAVČAR 20 ŠPORT Velenjski »pit stop« Celjani so se do osme pokalne lovorike dobesedno pretepli - Gorenje po petih letih čaka evropski post Večina je pred velenjskim zaključnim pokalnim tur- nirjem v finalu videla Celja- ne in domačine. Slednje se ni zgodilo, saj ekipo Gorenja v igri do zadnjega atoma moči premagali rokometaši Prul, ki so v finalu trdo pri- jeli še kasnejše prvake. Prav prva tekma turnirja je bila najbolj negotova, hkrati pa odločala o prihodnjem udeležencu evropskega PPZ. Gorenje se je vso tekmo pe- halo za Ljubljančani in se s fanatično borbenostjo pri zaostanku 15:19 izvleklo v po- daljšek, ko je Kavaš iz bun- kerja zadel po izteku regular- nega časa. Brez prednosti se je končalo tudi prvih 5 minut nadaljevanja, G olj a pa je v zadnji minuti drugega dela zapečatil evropske sanje Ve- lenjčanov. Slovenjegrajčani so v naslednji tekmi s Celjani pogoreli. Po zadnjem vodstvu 8:9 so postali žrtve lastnega tempa in derbi se je spreme- nil v enosmerno cesto do Pre- ventovih vrat, kjer sta Anžič in Jelen še pobrala kakšno »šlampasto« odvrženo žogo. Maksič petnajstice iz 22. kro- ga DP tokrat ni ponovil, le 5 njegovih žog je končalo v celj- ski mreži. Temperatura je na- rasla, ko je Stefanovič nehote nastreljal Jovičiča, ki so ga z lažjo poškodbo očesa odnesli z igrišča. Zamera se je pove- čala še po tekmi, ko Celjanov ni bilo na novinarsko konfe- renco, na kateri je vidno raz- burjeni Aleš Leve sicer menil, da lahko novinarje poučuje o tem, kako naj opravljajo svo- je naloge. Sam je dan kasneje v malem finalu sicer dokazal, da (še vedno) obvlada roko- metno igro, s čimer pa ni upravičil nesmiselnega bese- dičenja. Velenjčani so se sosedom postavili po robu brez naj- boljšega strelca Bedekoviča. Trener Tone Tiselj je z uradno razlago o njegovi utrujenosti pač sklenil predčasno končati velenjsko pot policista iz Prekmurja. Kako bodo v pri- hodnje pokrpali praznino, pri Gorenju neradi govorijo. Eki- pa, ki si po mnenju trenerja zasluži spomenik, se ozira po vzhodnih igralcih, »ujeli« pa naj bi jih v makedonski pre- stolnici, moštvo pa se bo brez evropskih tekem zdaj lahko nadihalo. V enaki smeri se ozirajo tudi Ljubljančani. Po- tem, ko bodo na Iztoka Puca najbrž morali pozabiti (bojda se je že dogovoril s Preven- tom), pa' bo njegovo mesto kot prvi tujec zavzel beloru- ski reprezentent Kourchev (SKA Minsk, v Celju je igral na reprezentančni tekmi). Pivovarjem v finalu le ni bilo lahko. Do 25. minute je vrsta trenerja Kasima Kamenice na čelu z neumorim in silno moti- viranim Zoranom Lubejem dr- žala niti v svojih rokah, vods- tvo izgubila z dvema igralce- ma manj, na predajo pa niso pomislili niti v navidezno po- vsem brezizhodnem položa- ju. Njihova obramba je bila trda, na trenutke celo (pre) groba, a tako nastopa ve- čina evropskih klubov, za na- meček pa so Ljubljančani v finalu prevzeli lastnosti Velenj- čanov. Ob zadnjm zvoku sire- ne se je moštvo iz Kodeljevega veselilo vsaj toliko, kot celjski prvaki. Ob koncu so organizatorji razglasili še najboljše posa- meznike. Najučinkovitejši strelec je postal Sergej Soko- lov (Prule 67), najboljši vratar Dejan Peric, z laskavim nazi- vom najboljšega igralca tur- nirja pa se je okitil Rastko Stefanovič. PRIMOŽ ŠKERL u Foto: GREGOR KATIC Selektor Leopold Jeras je za kvalifikacije za nastop na EP 2000 na Hrvaškem vpo- klical 7 članov CPL (Beno Lapajne, Tomaž Tomšič, Uroš Šerbec, Iztok Puc, Ro- man Pungartnik, Aleš Pajo- vič, Renato Vugrinec), dva iz Slovana (Imperl in Kaste- lic), Prul 67 (Lubej, Ficko) in Trebnjega (Šavrič, Lika- vec), po eden pa prihaja iz Gorenja (Bedekovič), Rudar- ja (Čop), Preventa (Jovičič) in Badla Zagreba (Pušnik). Izbrana vrsta bo prihodnji mesec igrala s Finsko, Av- strijo in Estonijo. Združenje prvoligašev je določilo nov tekmovalni si- stem v prihodnjem DP. Po rednem delu (22. krogov) se bo liga razpolovila. Prva še- sterica bo v dodatnih 10 kro- gih igrala za prvaka (točke se prenašajo), druga pa za obstanek. Moštva bodo v no- vi sezoni lahko nastopala s 14 igralci. Prve spremembe v evrop- skih tekmovanjih bodo v se- zoni 2000/1, kar bodo potr- dili še na izrednem kongre- su EHF. Na Dunaju so se predstavniki zvez in klubov dogovorili, da bo Liga prva- kov na začetku štela 32 ekip. Prvih 8 po rangu se nepo- sredno uvrsti v ligi, zadnjih 16 pa igra izločilne boje, zmagovalci pa se nato pome- rijo še z moštvi na mestih od 9 do 16. Šestnajsterica tvori Ligo prvakov (4x4), preosta- li pa dopolnijo pokal EHF (64 ekip). Pokal mest bo uki- njen, za manj razvite roko- metne države bodo ustano- vili Challenge cup, PPZ osta- ne nespremenjen. Celjska dvanajsterica je izpolnila še drugi domači cilj. Zdaj se bodo fantje razbežali po reprezentancah, doma ostane le Robi Šafarič. Wisla poplavila Celje Lanskoletni slovenski pokalni zmagovalci judoistj Reye so v 1. krogu Evropske lige gladko izgubili s VVislo iz Krakova z 0:7, po tehničnih točkah 0:70. " Le redko so celjski tekmovalci, ki sicer redno sodeluje tem evropskem tekmovanju, morali priznati premoč iJ' boljšemu nasprotniku, ki je potreboval slabih 20 minut, I na blazine položil vso celjsko šesterico (v kategoriji do lofj domači niso imeli predstavnika). Sašo Kukič, Brankd Klemen Ferjan, Uroš Beltram, Mile Sadžar in Janez Cer tru bodo danes (12) opra^' li žreb skupin za 15, ka- sko košarkarsko EP (IS.- julij v Celju, Polzeli jn U kem), ki se ga bo udeM visoki komisar FIBE LjuW mir Kotleba, zadolžen ^ izvedbo tekmovanj. nje bodo prvič in izjemof opravili v državi gostitelj"; prvenstva. Uranica brez Iconlcurence Marko Uranka (TAK Celje) je po letu in pol odsotnosti s tekmovališč zlahka osvojil državno prvenstvo. v velenjski Rdeči dvorani se je zbralo 26 najboljših domačih dvigalcev uteži, 32-letni Celjan pa je na tekmovanju nastopil po samo enomesečnem treningu. Z rezultatom 140 kg v potegu, 170 kg v sunku in 310 kg v olimpijskem biatlonu je zmogel daleč najboljši rezultat prvenstva, ki je dalo prvo selekcijo reprezentantov za nastop na pokalu Alpe-Adria junija v avstrijskem Oblarnu. Prvaki po kategorijah - do 56 kg: Roman Germadnik (Rudar Velenje). Do 62 kg: Livio Končina. Do 69 kg: Sandi Janežič (oba Olimpija). Do 77 kg: Fredi Gajšek (Rudar). Do 85 kg: Tomaž Bevc (Olimpija). Do 94 kg: Marko Uranka (TAK Celje). Do 105 kg: Iztok Toni (Olimpija). Nad 105 kg: Jože Klopčič (Domžale). PŠ Marko Uranka - znova v vrhu. 24 INFORMACIJE - ROMAN IM—t I v celjski porodnišnici so rodile: 16. 4.: Metka LANDEKAR iz Velenja - deklico, Klavdija STENGELE iz Šentjurja - deč- ka, Irena ŠEKORANJA iz Celja - dečka, Jožica MALOVŠEK iz Vranskega - dečka in Andreja KUŠTER iz Slovenskih Konjic - deklico; 17. 4.: Polonca LEBAN iz Celja - dečka, Simona ROŽIČ z Gomilskega - dečka, Milena ŠUMEL iz Štor - deklico, Katja VIŠNJAR iz Vitanja - deklico in Suzana STEBLE iz Stranic - dečka; 18. 4.: Nevenka TURNŠEK iz Laškega - dečka, Marija PO- TOČNIK iz Šmartnega ob Dreti - dečka, Branka PEČNIK z Rečice ob Savinji - deklico, Manuela VODOVNIK iz Bra- slovč - dečka, Petra BORŠIČ iz Šmarja - dečka, Veronika MARGUČ iz Vojnika - deklico in Blanka POGLAJEN iz Pri- stave pri Mestinju - dečka; ^ 19. 4.: Kristina POVALEJ iz Šentjurja - dečka, Anja ZAVRL iz Zidanega Mosta - deklico, Fatima BLAŽEVIČ iz Celja - dečka in Irena TERBOVŠEK iz Gornjega Grada - deklico; 20. 4.: Natalija OCVIRK iz Frankolovega - dečka, Darin- ka JEVŠENAK iz Vojnika - de- klico, Urška SKERBIŠ iz Celja - dečka in Barbara MASTNAK iz Celja - deklico; 21. 4.: Lucija KOMPLET iz Škofje vasi - dečka, Bojana KOS z Vranskega - dečka, Majda ZDOLŠEK iz Šentjurja - dečka, Tatjana PAHOVNIK iz Gornjega Grada - dečka in Bogomira VRČKOVNIK iz To- polšice - dečka; 22. 4.: Liljana ČONČ iz Pri- stave - dečka. POROKE Celje Poročilo se je 7 parov in sicer: Darko BRUSL iz Klanca in Sabina ŠKET iz Drevenika, Uroš KLAUŽ in Jelka DELOP- ST, oba iz Velenja, Aleksan- der ŽIŽEK in Marija POČIVAV- ŠEK, oba iz Celja, Damjan VE- BER iz Celja in Kristina KRA- ŠEK iz Zg. Rečice, Rolando RADEJ in Bernardka MES- TINŠEK, oba iz Celja, Leon PEŠAK in Petra JARH, oba iz Celja ter Ernest ZAGRUŠOV- CEM in Anka KRAJNC, oba iz Cejja. Šentjur pri Celju Poročili so se: Zoran MLA- KAR iz Planine pri Sevnici in Polonca GORJUP iz Leskovča ter Anton LEBENIČNIK iz Ja- vorja pri Blagovici in Petra SOVIČ iz Slatine pri Ponikvi. Šmarje pri Jelšah Poročili so se: Božidar TURK iz Nezbiš in Sonja ČO- KELC iz Spodnjega Tinskega ter Boris POLAJŽER iz Do- bovca pri Rogatcu in Zvonka PERKOVIČ iz Zg. Sečovega. Velenje Poročili so se: Peter VRČ- KOVNIK iz Šoštanja in Mojca ZAGOŽEN iz Velenja, Boštjan KOLAR iz Sežane in Sonja STAMOL iz Velenja, Tomo GORIŠEK in Petra LALEK iz Velenja ter Rade GVOZDEN iz Velenja in Nada ALEKSIČ iz Dravograda. Žalec Poročili so se: Miran DOLI- NAR in Stanka TRŽAN iz Šempetra v Savinjski dolini ter Matej OCVIRK iz Dolenje vasi in Manica ČREMOŠNIK iz Pariželj. SMRTI Celje Umrli so: Feliks OSMUK iz Kokre, 94 let, Rudolf KLINC iz Sp. Rečice, 78 let, Frančiška ŠELIGO iz Podčetrtka, 72 let, Milan STERMECKl iz Celja, 64 let. Marko UDOVIČ iz Celja, 94 let, Julijana LESKOVŠEK iz Celja, 76 let, Naip SINANI iz Celja, 69 let, Janez KRAJNC iz Podgorja pod Čerinom, 81 let, Anton KRAMER iz Celja, 74 let, Milan HOHNJEC iz Celja, 78 let, Milan DEČKO iz Celja, 78 let, Julijana LUKNANC iz Celja, 98 let, Leopold KRAJ- NC iz Ledine, 75 let, Franc ŠINTLER iz Črnove, 61 let, Vincenc SOVIČ iz Jerneja pri Ločah, 73 let. Vida IRŠIČ iz Celja, 70 let, Jožef STRAŠEK iz Rogaške Slatine, 60 let, Te- rezija STAJNKO iz Slovenskih Konjic, 71 let, Ana BREZAK iz Celja, 72 let, Antonija POPO- VIČ iz Celja, 90 let in Alojzija KRAJŠEK iz Jagnjenice, 80 let. Šentjur pri Celju Umrli so: Jožef ZUPANC iz Straške gorce, 78 let, Friderik MEZNARIČ iz Dramelj, 56 let in Roza SKALE iz Bukovja, 69 let. Šmarje pri Jelšah Umrli so: Janez HERČEK iz Cmereške Gorce, 90 let, Mari- ja TEPEŠ iz Hromca, 74 let, Stanislav KOVAČIČ iz Babne Reke, 64 let, Mihael JAZBEC iz Zagorja, 88 let, Jožefa PE- PEVNIK iz Spodnjega Gaber- nika, 77 let, Alojzij ŠEŠERKO iz Bukovja v Babni Gori, 92 let, Štefanija ŠRIMPF iz Rajn- kovcev, 89 let. Velenje Umrli so: Angel LAH Šoštanja, 88 let, Franjiii STRGAR iz Velenja, 691 Kari MIKUŽ iz Topolšice let, Miroslav BIZJAK iz{ nja, 78 let, Ruža GREBEN iz Velenja, 66 let, Marija] VAN iz Velenja, 58 let.i JERIČ iz Velenja, 86 let, Ši( nija JERAJ iz Velenja, Fij DOMEJ iz Mežice, 57 j« Rafael KOTNIK iz Rečice, Savinji, i?4 let, Ana GOlj ŠEK iz Šešč, 91 let, AnJ JESENEK iz Celja, 88 let.S nislav STEBLOVNIK iz M ob Paki, 71 let, Franc RUl iz Velenja, 64 let, Martina! LIČ iz Trške gorce, 681 Veronika LAMPRET s Ft kolovega, 93 let, FranOj ZELENKO iz Slovenskih! njic, 93 let, Herman ŠKOR NC iz Laz, 63 let, Ivana 1 MAŽIČ iz Zabukovice, 85J »Naj le počakajo,« je mirno odgovoril. »Vsa lepota najinega večera se bo razblinila potem, ko ne bova več sama!« Malo je pomolčal, iščoč primerno besedo, potem pa kar naravnost vprašal: »Pismo, v katerem te prosim, da se v teh dneh mojega dopusta poročiš z mano, praviš da si prebrala? Veš, jaz bi rad tukaj in sedaj, ko sva sama, slišal tvoj odgovor!« Anka je vseskozi vedela in pričakovala, kaj jo bo Peter vprašal in tudi svoj odgovor na njegovo vprašanje je še predobro poznala. Le kaj mu naj drugega odgovori na njegove odkrite besede, kot resnico, da ga njeno srce vabi in kliče v vsej svoji ljubezni? »Le zakaj mi nočejo iz ust besede, katere mi govori srce?« se je Anka znova v sebi spraševala in ostala nemih ust. »Mar se še nisi dokončno odločila?« je presenečeno vprašal Peter, ki ni vedel, kako naj si razlaga njen molk. »Mojo odločitev si lahko poznal, še preden si me karkoli vprašal,« je končno tiho in zamišljeno odgovorila. »Samo jaz mislim, da bi ne bilo pošteno do tebe, če ti ne povem, zakaj mi beseda dokončne odločitve ne gre in ne gre iz ust.« Zopet je umolknila in iskala prave besede, katere bi Petru dovolj jasno razkrile njene strahove in dvome. »Zdi se mi, da sem uganil, kaj mi želiš povedati!« ji je z zamolklim glasom pomagal Peter. »Ti se najbrž še vedno bo}iš, da nama bo najina ljubezen prinesla nesrečo in pogubo. Velika nesreča zares prihaja nad nas, če nas doleti ta grozna vojna, o kateri se zadnje čase toliko govori! Za vselej pa si zapomni, da je samo ljubezen tista moč, katera se mora postaviti v bran divjaškim silam razdora. Zato se nikoli ne boj, da bo tvoja iskrena ljubezen komu v pogubo.« »Kako je vse lepo, kadar poslušam tvoje besede, ki mi ulivajo mir in novo upanje v srce. Nič več nočem poslušati glasov, ki nama ne privoščijo sreče in naj se zgodi, kar se hoče, jaz ti dajem pritrdilni odgovor na tvoje vprašanje in te zares z vsem svojim srcem želim za moža!« Zdaj je ostal Peter brez besed in samo poljub, ki je znova združil njune ustnice, je dokončno združil njuni srci. »Vse sva si povedala, zdaj pa zares pohitiva domov, saj so se doma že dovolj načakali !« je odločno rekla Anka in urno stopila po poti, gor proti razsvetljenemu Osojnikovemu domu. Peter je molče stopal za njo, v srcu pa sta se mu med seboj borila občutek velike sreče in grenak, nelagoden občutek. kateri se,je vse bolj plazil vanj iz prejšnjih Ankinih besed. Stresel je z rameni, da bi se otresel to nevidno moro, ki je grozila, da mu izmaUči vse njegove upe za lepšo prihodnostjo. Le korak, morda dva je stopal za Anko, katere bližine si je tako želel v tistih dolgih nočeh. A sedaj se mu je dozdevalo, da je to njuno srečanje samo srečanje dveh v zrak švigajočih ognjenih zubljev, ki se samo za kratek hip objameta in že izgineta v večni nič. Le korak, morda dva, je stopala Anka pred njim, a že se mu je zdela predaleč, že je čutil, da odhaja, da-sta njuna plamena že švignila pod nebo in bo vse, kar se bo še zgodilo, samo bled odsev dogorevajočega ognja. »Zakaj nič ne rečeš?« se je ozrla Anka nazaj in bilo je dobro, da je mesec metal tako medlo svetlobo, da ni opazila mračnih senc na njegovem obrazu. . »Prevelika sprememba je danes zame,« se je zdramil iz mračnega razmišljanja. »Tako iskrena si bila z menoj in tako resnične so tvoje misli. Jaz sem upal, da se doma otresem mračnega razmišljanja, ki me spravlja v obup v nočeh, ko sem daleč proč od vseh in nimam komu potožiti v svojih stiskah. A nocoj sva dokončno spoznala, da nimava kam pobegniti in le upava lahko, da se kelih nesreče ne izlije ravne v najini duši!« »Kako rada bi te potolažila Peter,« se je sklonila proti njemu Anka, ga prijela za roko in se z njo nežno pobožala preko trebuha. »Vsaj zaradi tega se je vredno boriti, da mu pripravi- mo lepši svet in srečnejšo prihodnost, kot se obeta nam!« »Če bi želje in besede navadnih ljudi kaj pomenile, bi bilo na svetu kmalu lepo in dovolj sreče za vse!« jo je nežno držal za roko in ob tem čutil, da prihaja vanj novo upanje in izpodriva malodušnost, ki se ga je tako nepričakovano in neusmiljeno polastila. Z roko v roki sta začutila novo moč in odločno vstopila v svetel Osojnikov dom. »Sem že mislil, da bom moral znova zapreči konje in vaju z lučjo poiskati v temi!« se je šalil oče Marko medtem, ko si je vse drenjalo okoli Petra. Vsak mu je želel prvi stisniti roko in zaželeli dobrodošlico ob vrnitvi. Mati si je kar naprej brisala solze in ponavljala: »NikamoF več ne boš hodil, sin moj! Le zakaj bi zapuščal nas, ki te imamo tako radi in odhajal nazaj med tista mrzla srca, katerim ni mar za tvoje občutja? Tam gledajo nate, kot na orodje, s katerim želijo doseči svoje podle nakane, potem te pa zav; jo in pozabijo nate, kot bi te nikoli ne bilo!« »Pim-pom!« je tedaj zagrmelo sem od veznih vrat, da s« hip vsi utihnili in začudeno gledali starega moža, ki s( nenadoma pojavil med vrati. »Tako ste glasni, da ne morem spati, pim-pom!« je govoi svojim značilnim glasom in že segel po nalito kupico na mil vzdihom olajšanja je z enim požirkom izpraznil kupico ini mežikaj očimi očmi zazrl v Petra. »Sem si mislil, da bo kaj takega; pim-pom! Vesel sem, di vidim med nami. Tako vesel; pim-pom!« mu je stisnil rol« obema grčavima rokama. »Tudi mene veseli, da vas vidim vse sosede in še posf vaju oče in mati pri tako dobrem zdravju! Od vseh si zagol jaz najbolj želim,, da bi za vselej ostal tukaj z vami, a hočemo, to leto bo še treba potrpeti in odslužiti vojsko konca. Da bi le mir ostal v deželi in se ne bi vse skupaj šel zavleklo!« »Pim-pom! Najraje bi kar jaz oblekel tvojo vojaško suknji namesto tebe odslužil vojake do konca. Ti imaš tukaj s ljubico, tebe bo potreboval tvoj sin, ko se rodi! Jaz pa nis nikomur več potreben. Z ženo sva si samo v nadlego, oti nimam, da bi skrbeli zame in krogla, ki bi me zadela v srce bila zame edina odrešitev! Pim-pom, da je tako!« »Pijte raje stric Pim-pom in povejte nam kaj bolj veselega je ponudil Peter razburjenemu starcu pijačo. »Prav imaš! Pijmo in v vinu utopimo žalost in skrbi, ki' tarejo. Veselimo se življenja in samo tako bomo ugnali pr^' čo smrt v kozji rog!« je rekel Pim-pom. Vse vprek so nazdravljali in nihče razen Anke ni kaj <^'^ mislil na pomen starčevih besed. Samo ona je slišala, kak"^ Pim-pomovih ust zopet govori zatirana modrost njegove Dobra večerja, ki so jo pripravile Osojnikove ženske i" bolj žlahtno vino, ki ga je prinesel s sabo oče Marko, • prinesla nocoj za Osojnikovo mizo dobro voljo in odg' skrbi in strahove v najtemnejši kot. Razživel se je pogovor in kmalu se je skozi okna, ki svetila v nočno temo, zaslišala vesela pesem o žlahtni kap')' ki da pozabo vsem tegobam tega sveta. »Malo tako lepih večerov sem doživel do nocoj,« je šep' Peter v Ankino uho. »Ko se vrneš, bodo vsi najini večeri k^ saj je samo v večeru zbrana vsa lepota minulega dne^^j pričakovanje jutranje zarje, ki zagotovo pride in premag^' tako črno in tesnobno noč!« mu je božajoč ga po rokah, k^ se ves večer iskale in prepletale med sabo, zaupljivo odg" jala. Jj »Da bi le zares bilo kmalu tako!« je hrepeneče zavzdih^' znova trčil v ponujeni kozarec. PISMA BRALCEV 25 pojasnilo pj-uštva invalidov Šent- '^.^nas prijazno obvestili. y pismu Pozdrav ma- ' in invalidom, objav- ^^'^^ v 13. številki NT, 'ijj jo napake. Udeležba ",fOslavi je bila brezplač- [^^x\o za osebe, starejše jo let in invalide nad 70 Uredništvo ^ ODMEV jlka za otroke ^članku z gornjim naslo- ]i, objavljenem v Novem „iku, med drugim piše, da župan občine Šentjur Jurij jovrh dal svetnikom obči- predlog, naj razpravljajo o šolanju učencev s Kalobja, sedaj obiskujejo šolo v bju v šolo Hruševec v obči- Šentjur. Bilo je tudi rečeno, starši tako želijo. Sam tega verjamem, ker mislim, da Kalobčani dovolj razgleda- da ne bi vedeli, da je za tove otroke bolje, če hodi- Se naprej v šolo v Dobju in iz več razlogov, ^evoz v Dobje je veliko žji kot v Hruševec. Od od- la na Jezercah je do šole v t)je približno 1 km. Če se ejo v Šentjur, oziroma v iševec, pa je precej dalje - 12 km. Cesta je bolj nevar- ,ker je več prometa in s nveč možnosti za nesreče, tudi prevoz je daljši in šji. Čudno se mi zdi, da že lat, ko je bilo Dobje še pod itjursko občino, ni prišlo l)enemu na misel, da bi fdlagal takšno spremem- Zakaj prav sedaj, ko je it)je samostojna občina? Nič nimam proti hruševski li, v katero naj bi se prešo- i učenci s Kalobja. To šolo samo pohvalim. Imajo 'Ire učitelje, zelo sposob- na in prizadevnega ravna- la, ki ima veliko zaslug, 'fnci te šole imajo vse po- 'if.da si pridobijo znanje, ki predvideno po učnem načr- ' da lahko dosežejo lepe, "li odlične uspehe, seveda se hočejo za to potruditi in jim je naravno dano. ^ake pogoje imajo tudi ^^'ici v osnovni šoli v Dobju. ^o lepo novo šolo, dobre ''telje, ki imajo enako izo- '^zbo kot učitelji v Hruševcu ''spolnjujejo iste pogoje za "^'^go učnih uspehov. Zato ^ vidim potrebe, da bi se '°rali učenci s Kalobja voziti |^I'uševec, ki je veliko bolj f^^^ljen. Zato predlagam ^^šein s Kalobja, naj o vsem ^' dobro razmislijo in se ^' odločijo, kaj je za-njiho- otroke bolje. Nihče nima . 'koralne ne zakonite pra- da bi jim ukazoval, kam JO dali otroke v šolo. Ta očitev je njihova in ravna- '^^a, ki jih sprejme. ^^nk, ki velja za vse: Lepše i^l^oristneje je, če si ljudje ^l^^gajo med seboj, ker na- janje ne koristi nikomur. Pq '.'^'na dolžnost vsakega ^'^'■>ca je, da dela to, kar je za Slovenijo in Sloven- 1 • t^obja ni so še vedno v Sloveniji, čeravno so se odce- pili od šentjurske občine. So pridni, pošteni in dobri ljudje, ki so pripravljeni za svoj kraj kaj narediti. SLAVKO JAZBINŠEK, Šentjur PREJELI SMO Skalna klel v objemu poplave Že prvo spomladansko de- ževje v preteklih dneh ni bilo spodbudno za ljudi na po- plavnih območjih. Naš znani meteorolog g. Pečenko je na- povedal naraščanje in pone- kod tudi razlitje voda. Krajani Skalne kleti smo v letu 1998 najmanj trikrat poz- no v noč opazovali visok nivo Voglajne. Obstajala je boja- zen, da prekorači nasip. V no- vembru je res prišlo do hude poplave. Torej o stoletnih vo- dah ni več govora, saj te gro- zijo že ob vsakem večjem de- ževju. Skalna klet je bila v zadnjih 30 letih že četrtič hu- do poplavljena. Da je nesreča še večja, ne deluje naprava (provizorij) za izpust vode v strugo Voglajne. Stoječe jeze- ro se začne prazniti šele, ko se zniža nivo rek in prekoplje obrambni nasip. Zaradi tega se čas poplave podaljša za pol dneva. Stiska ljudi in škoda je ne- popisna. Podobno, morda v drugačnih razmerah, je stanje še na ostalih območjih 'Celja, kjer poplavljajo obe reki in pritoki. Vsak kraj pa vidi sebe v najhujši podobi. Zato bi bilo dobro, da strokovna služba napravi analizo po poplavnih območjih s kritično presojo stanja, upošteva nivo vode ter koncentracijo stanovanjskih hiš in objektov. Ti podatki naj bi služili za nadaljnje postop- ke in vrstni red prioritetnih sanacij. Na pobudo celjskega župana g. Šrota in njegovih kolegov z občin kriznih pore- čij so se začele priprave sana- cij voda. Škoda v Celju ob zadnji katastrofi je znašala 3,843 milijarde tolarjev, vsem občinam pa bo za sanacijo namenjeno le 1,2 milijarde to- larjev. Denar od tega dela sredstev bo komaj zadosto- val za dela na izpustih voda v Savinjo. G. Šrot je hotel pomagati prizadetim tiidi s finančno pomočjo. Na razpolago je bi- lo malo sredstev in še ta so žal razdeljena po nekem ne- razumljivem ključu, saj so ne- kateri najbolj prizadeti in so- cialno šibki občani dobili zelo nizke zneske. Sedaj se veliko pričakuje od občine, ki bo morala agresivno nastopiti napram državi za pridobitev sredstev, potrebnih za sanaci- jo voda. Denarja iz proračuna ne bo dovolj, kajti poslanci imajo pri razdelitvi sredstev svoje račune. Če je bila akcija za Posočje izpeljana v merilu države, bi bila lahko tudi za sanacijo voda. Lahko bi se najeh krediti - domači ali tuji. Možne so tudi spremembe v prioriteti gradenj objektov, cest... V vsakem pogledu gre denar od davkoplačevalcev. V Ljubljani so uspeh z gradnjo severne obvoznice, čeprav ni bila v nacionalnem progra- mu. Primorci spreminjajo av- totrase ne glede na pripravlje- ne načrte in stroške. Krajani Aljaževega hriba - Skalne kleti pričakujemo, da bo občina oz. država zaradi pomanjkanja skrbi za vodo- toke v preteklih letih nadok- nadila zamujeno in izvedla nujna dela za preprečitev po- plavnih katastrof. Predvsem bi bilo treba izvesti naslednje: nad sotočjem je v Voglajni za eno tretjino struge zemelj- skega nanosa, ki bi se moral odstraniti; nujno je dograditi oz. podaljšati nasip nasproti Tkanine ter zgraditi zaporni- co pri črpalki, ki bi delovala. ZDRAVKO SMRKOU, Celje Naraščanje policijsicega nasilja že leta dolgo opozarjamo javnost na naraščajoče nasilje slovenskih državnih organov in policije nad ljudmi, vendar so tako javnost kot tudi odgo- vorni politiki do tovrstne te- me povsem apatični. Nikogar ne zanima, da policisti po ne- potrebnem mučijo ljudi, jih pretepajo in se tudi drugače izživljajo nad njimi. Ko se pri- zadeti pritožijo, odgovorni na policiji uporabijo vse mogoče laži. Praviloma osumljence aretirajo v nepravem trenut- ku in vse skupaj izpeljejo ta- ko, da pravih materialnih do- kazov niti nimajo, iz česar je razvidno, da pri svojem delu vse preveč uporabljajo mišice in vse premalo pamet. Sicer to zadostuje za samohvalo v očeh javnosti, nikakor pa ne zadostuje za sodišče. Ljudje se v zadnjem obdob- ju pritožujejo, da jim posa- mezni policisti grozijo celo z ustrelitvijo, ker naj bi jim s svojim početjem šli že neka- ko na živce. Eden takih je bil tudi Naser Beriša, človek, ki ga je pred dnevi ustrelil poli- cist v Celju. Ali je bil ustreljeni resnično kriminalec, kot ga javnosti prikazuje policija, bi moralo dokazati sodišče s pravnomočno sodbo. Njihovi izgovori, da naj bi bila za njim razpisana tiralica zaradi tele- sne poškodbe in še nekaj ma- lenkosti, še zdaleč ne morejo opravičevati dejstva, da je bil človek na ulici po nepotreb- nem ustreljen s strani polici- sta. Zakon o uporabi strelne- ga orožja policistu v tem pri- meru ni dovoljeval uporabe orožja in bi bilo možno posu- miti v uresničitev groženj ne- katerih celjskih policistov, da ga bodo ob prvi priložnosti ustrelili, kar je ustreljeni več- krat omenil. Ko so izvedli pravi politični pogrom proti predsedniku in podpredsedniku Republikan- cev v Senožečah, je bilo vse skupaj avtentično. Najprej je sledil napad zamaskiranih specialcev, uničenje njunega vozila, neupravičeno strelja- nje nanju, na koncu pa areta- cija. Da bi svoj zločin opraviči- li, so v vozilo podtaknili nekaj pištol in se pred javnostjo udrihali po prsih, kako naj bi aretirali dva kriminalca, ki naj bi med akcijo poškodovala kar štiri njihova vozila, za kar bodo podali še posebno ka- zensko ovadbo zaradi poško- dovanja tuje lastnine. Pa je niso podali! Zakaj? Zato, ker v tem primeru ne bi mogli pri- kriti svojega zločina. V tem primeru bi morali sodišču predložiti fotografije poško- dovanih vozil, kar pa bi bilo za njih usodno. In zakaj so- dišče ne izpelje postopka za- radi nedovoljene trgovine z orožjem, ki naj bi jo zagreši- la? Zato, ker s sodno dovolje- no uporabo posebnih metod niso uspeli dobiti nobenega materialnega dokaza, na ka- terega bi lahko sodišče oprlo sodbo. Sicer pa je nemogoče, da bi policiji uspelo pridobiti materialne dokaze za kazni- vo dejanje, ki se nikoli ni zgo- dilo. Če je bil ustreljeni res tak- šen kriminalec, kot se mu pripisuje, zakaj ga pohcija ni odstranila iz države, name- sto, da so ga neusmiljeno ustrelili? Odkar je skojevska LDS prevzela notranje mini- strstvo, je policija postala nasilna do te mere, da se upravičeno sprašujemo, kdo bo njihova naslednja žrtev. Pred meseci sta v dvomljivi prometni nesreči v Velenju umrla dva mlada človeka, sedaj je pod policijskimi streli padel nek tujec, jutri se bo to zgodilo Janezu ali Franceljnu in vsakega bodo posmrtno oklicali za krimi- nalca, nasilneža ali česa po- dobnega, da bi opravičili svoje brezumno početje. Če smo Republikanci že pred leti javno povedah, da je bila jugoarmada prava humani- tarna organizacija v primer- javi s sedanjo slovensko po- licijo, moramo danes ugoto- viti, da smo imeli prav. Zato od vseh pristojnih organov pričakujemo odločno ukre- panje proti policistu, ki je z zlorabo državne službe in orožja neupravičeno odvzel življenje človeku, pa naj si bo ta človek kdorkoli. ADOLF ŠTORMAN, Republikanci Proslava V Celju v. prekomorska brigada je bila ustanovljena leta 1944 v Gravini, dokončno formira- na pa v Splitu. V njej je bilo 3200 borcev, pretežno Šta- jercev, Gorenjcev in Primor- cev, ki so bili prisilno mobili- zirani v nemško oz. italijan- sko vojsko in so bili kasneje ujeti ali pa so prebegnili k zaveznikom. Angleži so bor- ce dobro opremili z unifor- mami in orožjem, tako da so se, posebno v Liki, ljudje spraševali, če je to angleška vojska. Borbena pot V. prekomor- ske je bila dolga preko 400 km, ki so jih borci med hudi- mi boji prepešačili. Posebno hude borbe je brigada imela pri Bilaju in Gospiču, ki je bil ena najbolj utrjenih ustaških postojank. Ob prihodu na slovenska tla je bila brigada 20. aprila 1945 na ukaz štaba 7. korpusa razformirana. Zakaj in kdo je bil pobudnik, lahko le ugiba- mo. Borci brigade pa so bili dodeljeni tedaj zdesetkanim brigadam: Gubčevi, Cankarje- vi, Levstikovi in drugim eno- tam 7. korpusa. Z njimi so bojevali zaključne boje za os- voboditev Slovenije na Ko- čevskem rogu in Orlah pri Ljubljani. Borci V. prekomorske so bi- li med prvimi, ki so vkorakali v Ljubljano, ki jih je sprejela s cvetjem in viharnim navduše- njem. Na borbeni poti in v bojih za osvoboditev Sloveni- je je padlo 285 borcev, še mnogo več pa je bilo ranjenih, kar priča o izjemno težkih bojih in pogubu borcev V. pre- komorske brigade. Po vojni so se njeni borci aktivno vključili v obnovo do- movine. Pod vodstvom ko- mandanta V. prekomorske brigade Staneta Mahneta je bila ustanovljena brigadna skupnost, ob 20. obletnici pa ji je bil podeljen domicil Mest- ne občine Celje. Brigadna skupnost je dobro organizira- na in šteje danes 700 še žive- čih borcev, ki so organizirani v 17-ih pododborih po vsej Sloveniji. Ob 55. obletnici us- tanovitve V. prekomorske in državnem prazniku, dnevu upora proti okupatorju, smo pripravili proslavo s kuUur- nim programom in odkritjem spominske plošče pokojne- mu komandantu brigade. Odbor skupnosti borcev V. prekomorske brigade Ne morem verjeli Prebrala sem v večih časo- pisih... Potujejo, potujejo, te- sno drug ob drugem, s kovč- kom, s culo, z otrokom v na- ročju. Kolone potujejo peš, z razbitimi avtomobili ali trak- torji in se ne ozirajo nazaj, ker je za njimi ogenj, uničenje, smrt. Ne morem verjeti, da pred- sednik nacionalne stranke Zmago Jelinčič trdi, da zasto- pa interese Slovenije. Prva njegova napaka v zunanji po- litiki je bila srečanje z največ- jim nacionalistom Žirinov- skim na Bledu. Druga največ- ja njegova napaka je bila, da je šel na svojo roko v Beo- grad in je kvasil laži o skup- nem sovražniku... Tretja na- paka, največja in nedopust- na, je javno pismo predsed- niku Jugoslovanske združe- ne levice. Ne morem verjeti, da gos- pod Jelinčič trdi, da 80 od- stotkov Slovencev obsoja zvezo Nato, saj je to žaljivo in škodljivo v času, ko se Slovenija in njeno državno vodstvo trudi in žrtvuje za sprejem v Nato in Evropsko skupnost. Strinjam se s trditvijo gos- poda Jelinčiča, da smo živeli približno sedemdeset let v skupni državi in da od tega nekaj ostane. Da, g. Jelinčič, ostali so dolgovi, na katere ste očitno pozabili! Prosim vas, gospod Jelin- čič, povejte javnosti, kaj ste počeli leta 1991 z Neslovenci in čigavo je bilo geslo Sloveni- ja za Slovence. Trdite, da 53. člen ZN nasprotuje napadu na suvereno državo in ruši vse civilizacijske norme. Vi in nekateri bodrite Srbe, a o Al- bancih nič, ne o živih ne o mrtvih. Ne morem verjeti, da ste s svojim glasom podprli pred- sednika vlade, ki podpira Na- to. Gospod Jelinčič, delujete proti interesom slovenskega ljudstva in je takšno vaše rav- nanje v nasprotju z varnostjo slovenske države. HELENA PRAH, Celje ZAHVALE, POHVALE Srečen konec za »kepico« Pred kratkim sem pisala o psičku, ki sem ga rešila s tirnic. Pismo sem napisala namenom, da bi ljudi sez- nanila z resnostjo te zade- ve, ki obravnava nemoralen odnos ljudi do živali. Šele sedaj se začenjam zavedati, da so ljudje to zgodbo spre- jeli prav dobro, kar me se- veda zelo veseli, saj je po- trebno o takšnih in podob- nih primerih govoriti »na glas«, da bo ljudem končno »kliknilo«, kako ravnati z živalmi. Veliko ljudi me je spraše- valo, kako se je zgodba raz- pletla, a sem vsakomur strp- no odgovorila, naj še malce počaka, saj sem na vsak na- čin hotela ostati realna. Ka- korkoli že, pobudo sem vze- la v svoje roke in psičku pri- skrbela nove lastnike, ki so ga lepo sprejeli in navadili na novo okolje, obdano z nara- vo. Seveda je bilo par dni za psička res neprijetnih, saj je takorekoč zaživel znova, a ko so ga čez nekaj časa spu- stUi z verige, se je izkazalo, da nima namena oditi nika- mor in lahko sem si oddahni- la, saj je bilo najhujše mimo. Spet sem nekako zadihala in se obdala z optimizmom in danes vzamem nazaj bese- de, da 17-letnica ne more na- rediti prav dosti na področju, ki se tiče razreševanja vpra- šanj o mučenju živali, saj sem ravno sama dokazala nasprotno. In prav tako lah- ko vsak od vas naredi marsi- kaj dobrega. Na žalost pa se zgodbe, podobne tej, mnogokrat končajo bolj tragično, zato še enkrat prosim vse ljudi, naj ravnajo z živalmi človeško in naj ne kupujejo živali za »hec« ter naj se zavzemajo za čimprejšnjo izgraditev azila v Celju, ki je tako nujno potre- ben! Ob tej priložnosti, bi se ra- da zahvalila časopisu Novi. tednik, da je objavil moj čla- nek ter nasploh, ker je eden redkih medijev, ki se zavze- ma za bralce, gospodu Mila- nu Gombaču, ki mi je z obi- skom v šoli polepšal dan in mi s prelepo zahvalo dal »po- let«. Posebna zahvala gre mojemu očetu Ivanu Prelo- gu, ki je ogromno pripomo- gel, da se je vse srečno izte- klo in pa družini Krohl, ki je psičku dala dom. Hvala tudi bralcem, ki jih je zgodba ga- nila. SAŠA PRELOG, Tratna pri Grobelnem 30 NOČNE CVETKE • Policisti so v sredo dopold- ne izvedeli, da se na mestni tržnici odvija fizični obračun in potem na kraju samem ugotovili, da je šlo bolj za enostransko dejanje Zuhdije K., ki je udaril Petra M. in si s tem nakopal sodnika za pre- krške. • V sredo dopoldne sta bila kršena javni red in mir na svinj- skem sejmu, kjer se živahno trguje z rabljenimi vozili. Tam sta se tako glasno sprla Franc Š. in Ana K., da ju bo to pripelja- lo k sodniku za prekrške. • V četrtek okrog pol dveh ponoči so za policijsko inter- vencijo zaprosili v hotelu Merx. Tam se je nahajal pregreti Ja- nez Ž., ki je hotel prebutati tamkajšnjega redarja, v navalu besa pa je razbil steklo. • V četrtek popoldne sta se na Škapinovi grdo gledali Na- taša M. in Erika P, potem pa se je Erika spozabila in Nata- šo dvakrat klofnila po obra- zu. Zakaj je to storila, bo po- vedala sodniku za prekrške. • V petek popoldne je bil pred »objektom« na Ljubljanski pre- tep. Patrulja je ugotovila, da sta bila pretepača Goran K. in Sašo B. • V petek popoldne se je slabo godilo Nežiki O. Na Ulici fran- kolovskih žrtev je bila Nežika žrtev Marjana F. • Na avtobusnem postajališču na Ljubljanski se tepe skupina neznancev, so bili v petek po- noči obveščeni policisti in bili nemudoma na kraju nemira. Tam pa se je nahajala trojica: eden, ki je tepel, in dva, ki sta se branila. Bekim L. je tepel, Branko in Martina Z. pa sta bila njegovi žrtvi. Bekim je bil tako zelo samozavesten, da se je postavil po robu celo polici- stu, se vanj zakadil, a je kar hitro spoznal, da je brez noči. Posadili so ga v prostor za alkoholno ohlajanje. M.A. Uvod v maratonski sodni proces Na zatožne klopi sedlo dvanajst obtoženih - Kriminalna združba oskrbovala celjski trg s heroinom v sredo, 21. aprila, bi se moralo začeti sojenje dva- najsterici, ki jih obtožnica bremeni nedovoljenega tr- govanja z mamili, ponare- janja denarja in izsiljeva- nja. Združba, ki je delovala po strogih pravilih in v ka- teri so imeli akterji natanč- no določene vloge in nalo- ge, je v sedmih mesecih, ko so ji policisti sledili, odvi- snikom na območju Celja preprodala okoli 10 kilo- gramov heroina in s tem zaslužila najmanj 25 mili- jonov tolarjev. Delovanje združbe se je končalo lanskega junija, ko so policisti in kriminalisti izpeljali še zadnje dejanje v sedem mesecev trajajoči ak- ciji sledenja ter zbiranja do- kazov. Takrat so opravili tu- di 31 hišnih preiskav v Ce- lju, Ljubljani in Postojni in prijeli 29 oseb, od teh so jih 14 privedli k preiskovalne- mu sodniku, ki je za tri osumljene. Muho Amidžiča (33), Željka Žavskega (30) in Davorina Dakiča (19) odredil pripor. Ostalih devet se brani s prostosti, dvojico pa so na sredinem naroku iz tega postopka izločili. Obtožena Amidžič in Žavski naj bi heroin, ki je dotekal iz Hrvaške, kupovala od D.N. in V.H. v Ljubljani. Po obtožnici, ki jo zastopa De- jan Markovič iz skupine dr- žavnih tožilcev za posebne zadeve, naj bi Amidžič in Žavski nabavljala heroin in ga izročala Dakiču, ki je imel nalogo, da mamilo spravi na tržišče preko so- delavcev, manjših prepro- dajalcev. Obtožnica Amidži- ča bremeni kaznivih dejanj neupravičene proizvodnje in prometa z mamili, kazni- vega dejanja ponarejanja denarja in kaznivega deja- nja izsiljevanja. Žavskemu bodo sodili za kazniva deja- nja neupravičene proizvod- nje in prometa z mamili, enako tudi Dakiču, Zlatko Petrovič pa se bo zagovarjal za kaznivo dejanje ponare- janja denarja. Ostali, ki se, enako kot Petrovič, branijo s prostosti, so obtoženi za kaznivo dejanje neupravi- čene proizvodnje in prome- ta z mamili. Amidžič, Žav- ski in Dakič so v priporu od 14. junija lani, ko so policisti združbo dokončno razkrin- kali in razbili. Petčlanskemu senatu celj- skega okrožnega sodišča predseduje sodnik Branko Aubreht, sojenje pa je bilo že na samem začetku preki- njeno, ker je zagovornik pr- voobtoženega Amidžiča od- vetnik Žiga Klun iz Ljublja- ne senatu pojasnil, da mu sodni spis ni bil dosegljiv in da je dobil pooblastilo' zagovor svojega varova,, tik pred glavno obravn^^ Zaradi te okoliščine jg ^ prosil za odložitev gij^ obravnave, da se bo ^ na zagovor pripravil, je odvetniku Klunu ugodij pričetek sojenja preložil 19. maj. Zagovornik obtoj nega Dakiča je senat zapi sil za odpravo pripora inj razlog navedel dejstvo,, ima njegov varovanec < možnosti za zaposlitev, zaposlitvijo pa bi odpai priporni razlog ponovitve nevarnosti kaznivega d« nja. Senat je to prošnjo zj nil. MARJELA AG!^ MINI KRIMIČI Ukradel blagajno v času od 24. do 26. aprila je neznani storilec vlomil v trgovino Kmetijske zadruge Šentjur pri Celju v Škarnicah. Ukradel je registrsko blagaj- no z denarjem ter nekaj kave in cigaret. Omenjena zadruga je oškodovana za okoli 150 tisoč tolarjev. Po pentium na Prekorie v torek popoldne ali v sre- do je ne"znani storilec vstopil v nedograjeno stanovanjsko hišo v Prekorju in tam našel ter ukradel osebni računalnik Pentium. Lastnica Nina D. je oškodovana za približno 100 tisoč tolarjev. Brez prikolice Kako letos na dopust, se je v sredo zjutraj vprašal Sead Š., ko je spoznal, da mu je nekdo odpeljal brako prikoli- co bele barve, ki jo je hranil v leseni uti na Goriški ulici v Šoštanju. Verige niso pomagale v sredo, 21. aprila popold- ne, je bil Aleš J. ob svoj mo- ped Tomos APN 6, sive barve. Aleš je svoj moped pustil za kratek čas pred zdravstvenim domom v Velenju, da mu ga ne bi kdo ukradel, pa ga je zakle- nil z verigo. Zgodilo pa se je vseeno. Milijon v kuverti v nedeljo, 26. aprila popold- ne, je neznani storilec stopil v trgovino Dom šmarske kmetij- ske zadruge v Šmarju pri Jel- šah. Ustavil se je v garderobnih prostorih, tam zagledal jakno in segel v žep. Iz žepa je poteg- nil kuverto, v kateri je Alek- sander J. iz Mestinja hranil 1 milijon in 40 tisoč tolarjev go- tovine ter 8 bančnih čekov. ' Neroda V pralnici v sredo, 21. aprila zvečer, je nekdo prevrnil visokotlač- ni čistilec za vodo pri avto- pralnici na bencinskem servi- su IMV Istrabenz na Maribor- ski cesti v Celju. Neroda je lastniku povzročila za okoli 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Razbijaški ponočnjak v četrtek, 22. aprila v zgod- njih jutranjih urah, je 25-let- ni Janez Ž., ki se je zabaval v nočnem klubu podjetja Sanje X na Ljubljanski cesti v Celju, namerno razbil dvoje stekel in poškodoval vhodna vrata. Lastniku je s tem svojim po- četjem povzročil za okoli 120 tisoč tolarjev gmotne škode. V skladišče po plašče Ladislav B. je v četrtek ob- vestil konjiške policiste, da mu je nekdo, v času od 1. marca do 22. aprila, ukradel kar 24 avtomobilskih plaščev različnih dimenzij, ki jih je hranil v priročnem skladišču poleg avtocentra v Vinograd- ni ulici v Slovenskih Konji- cah. Ukradeni avtoplašči so vredni okoli 160 tisoč tolar- jev. Porisal golobcka Neznani objestnež se je v noči na 23. april lotil osebne- ga avtomobila Peugeot 206, parkiranega na Ulici franko- lovskih žrtev v Celju. Vozilo je z ostrim kovinskim predme- tom grdo iznakazil, s tem pa je lastnici Marti M. povzročil je- zo in okoli 150 tisoč tolarjev gmotne škode. Mobic izginil S police v petek popoldne je nezna- ni zmikavt izkoristil preza- poslenost prodajalke v trgo- vini Evrofon na Starem trgu v Velenju in s prodajne pohce sunil mobilni telefon Sam- sung, vreden 84 tisoč tolar- jev. Okradeni Bon ami v soboto zjutraj je v gostin- ski lokal Bon ami v Tepanju vstopil gost, ki ni imel dobre- ga namena. Osebje je namreč ugotovilo, da jim je zmanjka- lo 60 tisoč tolarjev gotovine, približno 40 zgoščenk in ciga- rete v skupni vrednosti okoli 225 tisoč tolarjev. M.A. Podjetje NT&RCd.o.o., direktor: Jože Cerovšek. nadzorni svet: Milena Brede Poklic - predsednica, Matjaž, Jamnikar in Tone Vrabl. \ poslovni sekretar: Suzana Robei Podjetje opravlja časopisno- založniško, radijsko in agencijsk tržno dejavnost. Naslov: Prešernu 19, 3000 Celje, telefon (063 ) 422 50. fax: 441-032, Novi tednik izhaja vsak četrtek. Cena izvoda je 280 tolarjev Naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 930 tolarje Za tujino je letna naročnina 22.0{ tolarjev. Številka žiro računa: 507( 601-106900. Nenaročenih rokopis in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, Tisk časopisov in m d.d., Ljubljana, Dunajska 5, direktor: Alojz Zibelnik. Na podlagi mnenja Ministrstvaza informiranje z dne 23.6.1992 sodi časopis Novi tednik med proizvod informativnega značaja, za kateres plačuje 5% davek od prometa proizvodov. ■![.\'itH>l!ll!i Odgovorni urednik Branko Stamejčič. Urednica Novega tednika: Milena B.PokUč. Urednica: Tatjana Cvirn. Uredništvo: MarjekAgrež, Janja iriul'-^ Brane Jeranko, Ksenija Lekič, Crego: Katic, Urška Selišnik, Ivana St.vncj& ŽeljkoZule. Tajnica uredništva: Mojca ^ Tetinični urednik: Franjo bot>Kiij Računalniški prelom: Robert Kojten IgorŠarlali. . Oblikovanje: JVlinjaBajagič. i E-mail:tedruk@NT-RC.si I H iiTi1"i!l[ ii3!^ Odgovorna urednica: Nataša Gerkcš-L-cdnil<. Uredništvo: Simona Brgle> Lejič, Sergeja Mitič, Mateja i Tone Vrabl. Gbsbeni urednik Stane Špegel^ Vodja tehnike: Bojan Pišek. Telefon studia (za oddaje vživo)' 4900-880,4900-881 E-mail: Radio@NT-RC.si . Opravlja trženje oglasnega prosto^''j Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storit\''^' Vodja Agencije: FVanček Pungei^ Propaganda: Valter Leben, \'oP Gral>ar,ZlatkDBc*)inacCarmeii Koprivica, Vesna Matjašič; Koordinator tfženja: Mitja Umn* Telefon: 063/422-50 fax: 441-032,443-511 E-mail: Agencija@NT-RC.si Smrtna delovna nezgoda v nedeljo, 26. aprila popoldne, se je v Dobrini na Šentjurskem pripetila tragična nezgoda pri spravilu lesa. Milan Š. je s kmetijskim traktorjem vlačil bukovo hlodovi- no iz gozda. Zaradi lažjega drsenja sta lastnik gozda Avguštin P. in Edvard R. (61) iz Dobrine uporabljala cepine, med vleko osemmetrskega hloda pa je Edvardu spodrsnilo, drseči hlod pa ga je stisnil ob štor. Poškodbe so bile tako hude, da je umrl na kraju nesreče. M.A. Povzročil splošno nevarnost Minulo nedeljo, nekaj minut pred 23. uro, je neznani storilec večkrat ustrelil v okno gostinskega lokala Kava bar Zdenka v Ločah. Ko je neznanec streljal z orožjem, so se v lokalu nahajali natakarica Tanja K. in šest gostov. Projektih so se razpršili po lokalu, na srečo pa ni bil nihče od navzočih ranjen. Tanjo K. so razdrobljeni delci steklovine le oplazili in ji povzročili nekaj manjših prask. Kmalu po streljanju so policisti in kriminalisti ugotovili, da je E.Š., ki je bil na prostem izhodu med prestajanjem kazni v zaporu v Dobu, doma pri očetu vlomil v omaro z orožjem ter pobral lovsko puško, s katero je streljal. Naslednjega jutra so osumljenca prijeli in ga vrnili v zapore. Kaj je bil vzrok njegovega početja, pa preiskovalci še ugotavljajo. M.A. Dva mrtva v dveh urah Praznični torek bo s črnimi črkami zapisan v bilanco prometnih dogodkov. Ta dan sta v| Irju in na Dobrni življenje izgubila mopedist in voznik osebnega avtomobila, skupna značilnost obeh primerov pa je, da v nezgodi niso bili vpleteni drugi udeleženci. Število mrtvih na naših cestah se je od začetka leta tako povzpelo na 10. Stanislav H. (36) iz Irja je okoli 12,40 ure z motorjem vozil po lokalni cesti v smeri Čače vasi. V desnem nepreglednem zavoju je izgubil oblast nad mopedom in hudo padel. Kljub temu, da je imel pripeto čelado, je umrl na kraju nezgode. Ponesrečenca so našli nekaj kasneje. Ker ni bilo takoj možno pojasniti okoliščin, so odredili sanitarno obdukcijo. Slabi dve uri kasneje je Vinko M. (44) iz Socke z osebnim vozilom vozil po regionalni cesti Dobrna-Črnova. V blagem levem zavoju je zapeljal iz ceste in trčil v drevo (na sliki). Voznik je umrl še pred prihodom reševalcev. PRIMOŽ ŠKERL. Foto: SHERPA.; 31 Smrtni streli v odmevu vprašanj HB Naboji iz policistove pištole usmrtili Noserjo Berisho, človeka z domnevno bogato kriminalno preteklostjo - Preiskava še v teku ji^rt Naserja Berishe je bila v minulih jti osrednja tema gostilniških pogovorov komentarjev ter ugibanj v celjski javnosti. . 23 osebo, ki je dolga leta stopala po robu i)[ona in ga mnogokrat tudi prestopila ter se j^b temu v javnosti nemoteno pojavljala ter Djala pozornost, nemir in tudi zgražanje, jjvnosti se je govorilo, da je Naser Berisha |gn izmed vodij celjske mafije, da trguje z jniili, ustrahuje nasprotnike in se nasploh ^yarja z mnogimi nedovoljenimi posli. govorice so pač govorice, dejstvo pa je, da ,je z Berisho že kar nekaj let ukvarjala jlicija, kjer je imel mladenič kar zajeten losje« s kazenskimi ovadbami. Tako je bil lumljen vrste kaznivih dejanj, zato je celjsko jožno sodišče zanj že januarja letos izdalo jep o priporu in razpisalo tirahco. Utemelje- )je bil osumljen kaznivih dejanj nasilniške- i obnašanja, ogrožanja varnosti in povzroči- e lahkih telesnih poškodb. Po neuradnih formacijah se Berisha ni skrival pred policijo tako je bilo tudi usodnega petka zvečer, ko i je policijska patrulja presenetila. V soboto opoldne so na novinarski konfe- inci, ki jo je sklical Dušan Mohorko, svetova- c vlade s pooblastili za vodenje Policijske irave Celje, v grobih obrisih opisali dogo- ik, saj je bila preiskava takrat še na samem ičetku. Razpolagali so s podatki, da sta dva ilicista v petek okoli 21.15 ure opravljala itinski nadzor na območju Gaberja in se ed drugim ustavila na parkirišču pri hotelu !leia, kjer sta opazila vozilo BMW, ki se je tja ipeljalo. Iz avtomobila je stopil moški, ki sta policista takoj prepoznala. Ko je Berisha to Hzil, je pričel bežati. Tekel je mimo hotela ileia, prek Mariborske ceste in železniškega ehoda do Cinkarniške poti. Pohcista sta mu temi tega večera ves čas sledila in tisti, ki mu bil bližje, je ubežnika ves čas pozival, naj se favi. Na dvorišču pri neki hiši se je Berisha 8 ustavil in se nenadoma obrnil, segel pod knjič, izpod katerega je potegnil nek pred- et in policistu zagrozil, da ga bo ubil. Pohcist , prepričan da ima bežeči v roki pištolo, reljal. Naser se je zgrudil na tla ob plotu, »licista sta ga poskušala rešiti, a je bilo vse iman. Umrl je kmalu po prevozu v bolnišni- i. V soboto na celjski policijski upravi še niso ideli, aU je imel pokojni v roki pištolo ali le lobitel, ki so ga našli na kraju dogodka, kjer »bili vso noč kriminahsti, dežurni preisko- ilni sodnik in dežurni okrožni državni toži- Glede na to, da pištole na tem območju iso našh, je zelo verjetno, da je Berisha lobitel uporabil za ustrahovanje, to pa je bilo Jnj usodno. Ljudje, ki živijo v bližini kraja streljanja, so povedali, da so slišali več strelov, približno šest. Pokojnikovi svojci so v soboto zgodaj zjutraj prispeli na kraj tragičnega incidenta in se nemo spraševan ter obtoževali. Ob tem, da so vedeli, da se je Naser ukvarjal z nečednimi posli, so zatrdili, da se sin (mož, brat) ni nikoli ukvarjal s trgovanjem z mamili. Na policiji so Naserja Berisho pred časom povezovali s 190 kilogrami heroina, ki so ga jeseni leta 1996 zasegli na mejnem prehodu Gradina v ZRJ. Te njegove vpletenosti še do danes ni nihče uradno potrdil. Naser Berisha (27), Albanec po rodu in državljan Zvezne republike Jugoslavije, ki je od svojega devetega leta živel v Celju, je bil v mestu svojevrstna legenda in mnogim uganka. Rad se je vozil z dragimi avtomobi- li, rad je zapeljeval mlada dekleta in nadvse rad je imel svojo triletno hčerko Pio, ki se mu je rodila v zakonu. Nekateri so se ga bali, posamezni znanci občudovali, večina pa je le ugibala, od kod izvira njegovo premoženje in razmeroma razkošno življe- nje. Naser je rad izzival. Tako si je naprimer omislil registrsko tablico z napisom »diler« in jo pritrdil na svoj beemve. Na nek način je izzival tudi s tem, ko se ni kaj dosti zmenil za policijsko tiralico in svoje »junaštvo« iz- kazoval tako, da se je v času iskanja pojav- ljal v javnosti. Njegovi najožji sorodniki so povedali, da se je Naser v času iskanja nahajal v svojem stanovanju in se sprašuje- jo, zakaj ga niso tam aretiraU. Petkov večer je bil zanj vsekakor usoden, v kolikšni meri je sam prispeval k lastnemu koncu, pa bo pokazala preiskava, ko bo zaključena. Med drugim ostaja odprto poglavitno vprašanje: je policist, ki je streljal, ravnal v skladu s pooblastili oziroma pravili glede uporabe orožja v postopku? Kmalu po tragičnem incidentu se je na Policijsko upravo Celje vsul plaz groženj, neznanci so poizvedovali za pohcistom, ki je streljal ipd. Naserja Berisho so po mushmanskem obre- du pokopah v ponedeljek popoldne na velenj- skem pokopahšču. ■■■■■■■■■■■I MARJELA AGREŽ ■■■■■■■■■■i SHERPA Naser Berisha Užaloščeni in ogorčeni sorodniki, v sredini pokojnikov oče. Pogrebna svečanost po muslimanskem obredu. PROMETNE NEZGODE Mali kolesar pred avto lokalni cesti zunaj na- bija Rogaška Slatina se je v ^^^k, 23. aprila popoldne, '[ipetila nezgoda, v kateri je '1 hudo telesno poškodo- otrok. Šestletni Elvis se je z otroš- kolesom peljal po klancu "^vzdol po dovozni cesti. Ko |f )e pripeljal do stičišča treh Ij^oznih cest in lokalne ce- % je trčil v osebni avtomobil ^'letnega Rafka D., ki se je J lokalni cesti pripeljal iz ,^eri Brestovca. Pri trčenju je padel po vozišču in utr- ' hude telesne poškodbe. Otrok pritekel na cesto M lokalni cesti v naselju Pata pri Celju se je v nede- ljo, 25. aprila dopoldne, pri- petila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen otrok. Ljubomir Ž. (48) iz Pernove- ga je vozil tovorno vozilo po lokalni cesti iz smeri Celja. V Lopati mu je z dovoza pri sta- novanjski hiši nenadoma na Vozišče pritekel triletni Nejc, ki se je zaletel v desni bočni del tovornjaka in pri tem utrpel hude telesne poškodbe. Motorist prehiteval kolono Na glavni cesti zunaj nase- lja Velika Pirešice se je v petek, 23. aprila popoldne, pripetila nezgoda, v kateri je bil hudo ranjen voznik mo- tornega kolesa. Viljem K. (68) iz Celja je vozil osebni avtomobil iz smeri Velenja proti Veliki Pi- rešici. Zunaj naselja Velika Pirešica, kjer na vozišču po- tekajo obnovitvena dela, je vozil v počasi se premikajoči koloni vozil, ko pa je pripe- ljal v bližino stanovanjske hi- še, je preko nasprotnega smernega vozišča zavijal v levo k hišnemu dovozu. Ta- krat je v isti smeri pripeljal voznik motornega kolesa, 31-letni Matjaž B. iz Velenja, ki je po levi strani prehiteval kolono vozil. Prišlo je do tr- čenja, v katerem se je voznik motornega kolesa hudo tele- sno poškodoval. M.A. Podiviaita nevikta v nedeljo, 25. aprila po- poldne, je nad zasellcoma Pe- celj in Buče divjala nevihta. Med nevihto je strela udari- la v leseno vinsko klet in pov- zročila požar. Ogenj so kraja- ni takoj opazili in nemudo- ma, ob pomoči gasilcev iz Buč, ki so prihiteli na kraj požara, požar pogasili. Last- nik Miloš T. je oškodovan za okoli 150 tisoč tolarjev. M.A. Stisnilo mu je prste v mizarski delavnici v Resniku se je v četrtek, 22. aprila popoldne, pripetila delovna nezgoda. Pri delu na rezkalnem stroju se je hudo telesno poškodoval 52-letni Franc K. iz Draže vasi. Med obdelovanjem vratnih polnil mu je desna roka zdrsnila v območje delovnega stroja, pri tem pa mu je poškodovalo štiri prste. Zdravniško pomoč je Franc K. najprej iskal v zreškem zdravstvenem domu, nato pa so ga odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer so ugotovih, da je pacient utrpel hudo telesno poškodbo. M.A. Posel s čeki se ni obnesei Ena od uslužbenk Banke Celje je nameravala na hitro obogateli, seveda na tuj ra- čun, a se je njena naivna pu- stolovščina kar hitro končala. Bančna uslužbenka si je 10. aprila prilastila 500 čekovnih blanketov in jih še istega dne izročila svojemu izvenzakon- skemu partnerju, ki je prav tako zaposlen v banki. Partner je šel nemudoma v akcijo in začel čeke vnovčevati v različ- nih trgovinah in bankah v Mari- boru in Žalcu. V banki so hitro ugotovili »dejavnost« svoje uslužbenke in že 12. aprila zadevo prijavih na Policijski postaji Celje. Poli- cisti so z intenzivnim delom že naslednji dan ugotovili, kdo je čeke ukradel in kdo jih je vnov- čeval. Pri hišni preiskavi so naš- li in zasegli še 480 čekovnih blanketov, 20 pa jih je bilo že unovčenih. Zasegli so tudi predmete, ki so bili kupljeni z inkriminiranimi čeki. Če bi osumljeni uslužbenki uspelo unovčiti vse čeke, bi si lahko pridobila za več kot 7 milijonov tolarjev protipravne premo- ženjske koristi. M.A. 32 ZANIMIVOSTI NINA VAS OPAZUJE Vsa dekleta Jana Plestenjakd »Pomislite,« mi je pred dnevi strogo zaupno pove- dal informator iz najglobjih glasbenih vrst, »da je Jan Plestenjak zadnje čase čisto ponorel in je slavnemu smu- čarskemu asu, skakalcu Pri- možu Peterki, prevzel pun- co Renato Bohinc. Res je, Renata zdaj hodi z Janom.« Ni se še dobro zasidrala prva vest, ko smo že zvedeli, da hodi Jan Plestenjak, ki se bo v kratkem preselil na Oba- lo in zapustil Škofjo Loko, z Laro, hčerko slavne koprsko- Ijubljanske podjetnice Save Sabadin, lastnice najdražje zlatarske prodajalne v Ljub- ljani, ki zastopa eno od naj- večjih, če že ne največjo dra- guljarsko hišo Časa Damiani. Gospa Sava sicer trdi, da je njena hčerka zaljubljena v ne- kega moškega, ki pa je zaradi razUčnih vzrokov zanjo nedo- segljfv, toda govorice so govo- rice. Jan Plestenjak se na vse skupaj samo smeji. »Kolikor vem, je Renata še vedno Pri- moževa. Še videl je nisem zadnje čase, kaj šele, da bi z njo hodil. Sploh ni moj tip, imam raje bolj živahna in živ- ljenja polna dekleta. Tudi z Laro ne hodim, sva samo pri- jatelja in če hodim, hodim ž njo samo na kavo. Joj, s kom vse so me že vezali, celo z znanim televizijskim vodite- ljem. Ne morem drugega, kot da se na vse skupaj požviž- gam in delam naprej. Zame je bolj pomembno to, da bom gost na dveh koncertih sve- tovno znane pevke Ivane Spagna in to v hotelu Metro- pol v Portorožu in v Casinoju v Lipici. Na to sem ponosen, ne pa na govorice, s koliko dekleti sem spal.« Sicer pa sta v Ljubljani zad- nje čase dvignil^ precej prahu dva svetovna asa. Najprej je svoj obisk na avtomobilskem salonu, ki ga je precej slabo organiziral Ljubljanski sejem, odpovedal brat slavnega Mic- haela Ralf Schumacher, češ da se boji priti v državo, kjer divja vojna. Njegov problem. Potem pa je kot strela z jasne- ga odjeknila še vest, da se je vojne ustrašil celo neustrašni Albertu Tomba. Da se boji ponoči leteti s svojim letalom čez ozemlje Benečije-Julijske Krajine. In ni prišel, ■■■■■■i NINA J. KAVRAN NASMEH, PROSIM! Franc Tratnik iz Zagrada pri Celju je poslal nekaj šal, za katerega ga nagrajujemo z izletom. V trgovini Prodajalka: »Vam obleka odgovarja?« Kupec: »Saj je nisem nič vprašal.« Romar Romar pride iz cerkve in vpije: »Spet bom hodil! Spet bom hodil!« Drugi romar ga vpraša: »Kaj ti je pa pomagalo?« Prvi romar: »Kolo so mi ukradli.« TRAČNICE Pozdrav združenih strank Poslanec Lojze Peterle (SKD) županu Bojanu Šrotu (si| »Glej. Bojan - sicer se za združitev obeh strank še nij) dokončno dogovorih, predlagam pa, da bi naš pozdrav id dal takole. Potem bomo prepoznavni vsaj po pozdravu, če^ programu ne bomo.« Zgledi vlečejo Za pozdravni znak nove stranke je izvedel tudi žd župan Lojze Posedel (glej foto). Njegova gesta je poin razumljiva, če se spomnit da je ravno SKD omo$ sprejem statuta občine lec, pa še človek iz pt< 'stranke, bivši župan Mi Dobnik, je prisoten. V Mariboru ustanavljajo poseben klub, ki bi združeval poklicne in ljubiteljske pisce humorja in karikaturiste Slove- nije, ki bi tako nastopali bolj organizirano. Članarine ne bo. Do 15. maja sprejemajo prijave na klubski naslov: Klub humori- stov in karikatiuistov Slovenije, 2001 Maribor, p.p. 1310. KAJ VOZIJO ZNANI LAŠČANI Služi naj do konca življenja Sinjemodri ford escori uspešno nosi štafetno palico na dolgi avtomobilski poti Jureta Jana. Ravnatelj Kulturnega centra Laško je v življenju prevozil več kot milijon kilometrov, v zadnjem času pa prisega na forde. Kaj kmalu si bo omislil bogatejšega mondea. Kot pravi nekdanji orodni telovadec, bi pred upokojitvijo želel do vozila, ki bi z njim ostalo do konca dni. Sicer pa s sedanjim escortom ni prav nič narobe, prav nasprotno: »Moram priznati, da je ABS zavorni sistem boljša pogruntavščina od zračnih blazin. Sem dober šofer, zato se tudi avto dobro obnaša - oba imava dober refleks,« povzema Jan svoje izkušnje, vendar prizna, da ga je prav ABS rešil na poledeneli cesti v okohci Ljubljane, ko je s preveliko hih-ostjo zapeljal v zavoj in s tem spravil v nevarnost še nekaj drogov javne razsvetljave. »Starejši sin že ima mondea, soproga pa vozi clia. Mislim, da se boji večjih avtomobilov,« logično zaključuje edernjiajbolj priljubljenih Laščanov PRIMOŽ ŠKERL, Foto: GREGOR KATIC INFORMACIJE Vino se rado druži S Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinarstvo na sejem poslovna skupnost za vino- jdništvo in vinarstvo Slove- ki ima sedež v Celju, že j desetletja združuje po- embne slovenske vinograd- Ite, vinarje in strokovno eiovalne ter izobraževalne [raziskovalne panoge, p- t Članice le skupnosti so se ;leta 1968 odločile, da bodo cele z označevanjem naj- iljših slovenskih vin s poseb- I kolektivno blagovno amko. Le kdo ne pozna loglega medalj ona z vin- im bogom Bacchusom med epleteno vinsko trto! Mor- ipa ne veste, da ga je na inovi rimskega keramičnega odela za praznični kruhek iz ujskega muzeja grahčno ob- oval akademski slikar prof. ilovan Krajnc iz Ljubljane? d zanimivimi podatki, ki jih ja vedeti, preden s pozor- istjo odpremo steklenico šdtenega vina je tudi ta, da bila prva podelitev zaščite- I znamke slovenskih vin v fetku junija 1969 za sauvig- in letnik 1968 iz Zavrča, na- ilnjen kot Rimljan Anno 69 v tujski kleti. Vino je rado v družbi! Da je tako, potrjujejo števil- i sejmi, na katerih se pred- ajajo slovenski prideloval- vin pod okriljem Poslovne 'upnosti za vinogradništvo 'vinarstvo Slovenije. Eden fch je bil tudi sejem kulina- v Ljubljani z vinsko ulico, finska ulica je v prvi vrsti ^na pot, zlasti za mlade, ki v ■ganiziranih skupinah iz šol 'celo iz vrtcev, obiskujejo ^ime, kjer se predstavlja- pove direktor Poslovne 'Upnosti Janez Vrečer. Pre- dan svojemu strokovnemu delu ima veliko zaslug za to, da se lahko Slovenija ponaša doma in v tujini z najboljšimi vini in umnimi vinogradniki ter pridelovalci vin. To vsako leto znova dokažejo tudi mednarodna ocenjevanja vin in sejmi, ki se jih udeležujejo. Dosežki zadnjih let, podpr- ti s 30-letnico zaščitne blagov- ne znamke vrhunskih in ka- kovostnih vin, so spodbudili vodstvo Poslovne skupnosti, da prevetri doseženo delo. Odzivi strokovne javnosti so več ali manj znani, so si rekli. Vprašajmo torej potrošnike! Koliko poznajo njihovo delo in kakšno kakovost pripisuje- jo njihovim vinom in zaščit- nim znamkam vin? Posebna raziskava konec minulega le- ta je zajela reprezentativen vzorec 1129 gospodinjstev iz vseh slovenskih regij. Pridob- ljeni podatki so pokazali, da zaščitni znamki vrhunskega in kakovostnega vina dosega- ta visoko poznanost, saj sta jo do sedaj spoznali kar dve tretjini potrošnikov! Raziska- va je tudi pokazala, da je stopnja povezovanja zaščit- nih znamk za vrhunska, ka- kovostna in deželna vina s Poslovno skupnostjo za vino- gradništvo in vinarstvo nizka, zato bi bilo treba v prihodno- sti storiti več v tej smeri, pra- vijo strokovnjaki. Deželna vi- na so namreč novost v po- nudbi slovenskih vin. Pred Poslovno skupnostjo za vinogradništvo in vinars- tvo Slovenije se kažejo novi izzivi, ki jim morajo odgovo- riti s primerno strategijo. Zmanjšana prodaja vin v go- stinskih lokalih zaradi novega prometnega zakona, nekon- troliran uvpz, cenejših make- donskih vin, kopičenje zalog slovenskih vin, vse večja pri- ljubljenost rdečih vin v pri- merjavi z behmi, so le eni izmed njih. Direktor Poslovne skupnosti dipl. ing. agrono- mije Janez Vrečer je zato pre- pričan, »da sta prav skupen nastop slovenskih vinarjev in načrtna uporaba blagovnih znamk najbolj zanesljiva ga- rancija za dolgoročni razvoj slovenskega vinogradništva in vinarstva.« Vino v družbi mladih Poslovna skupnost je izdala tudi drobno knjižico, poljuden priročnik za mlade v družbi z vinom, ki ga je napisal mag. Zdenko"Rajher in je izšel že v drugi, dopolnjeni izdaji. V njem na poljuden način predstavi vinsko trto in vino in pomaga poiskati tudi odgo- vor na povsem življenjska vprašanja, recimo: katera vi- na so bolj za mlade, zakaj sta mošt in vino zdrava, kaj odli- kuje vrhunsko vino, koliko vina lahko spijemo brez ško- de, kako ga ponudimo in še veliko več. Mladim razloži, da je vino kultura, ker je iz rasth- • ne, ki jo je človek že davno kultiviral,- negoval, obiral, da bi prišel do lepega in dobrega grozdja ter prijetnega vina. Vino, ki se sicer rado druži s človekom, mu mora biti v navdih in veselje, ne pa v sra- moto in škodo. Knjižica je promocijsko gradivo na sej- mih in predstavitvah, kjer se predstavlja Poslovna skup- nost za vinogradništvo in vi- narstvo s svojimi družbeniki in je poljuden žepni priročnik s številnimi zanimivimi po- datki o vinu, namenjenih po- sebej mladim. Na sejmih, kot je na primer kulinarika ali na vinskem sej- mu v Ljubljani in drugih, kjer so predstavljena slovenska vi- na, ni več videti »okajenih« ljudi. Veliko več je radovednih in veselih, se lahko pohvalijo razstavljavci. Poslovna skup- nost je letos na sejmu kuhnJri- ke predstavljala vina na samo- postrežen način, po zgledu iz tujine, kar je med obiskovalci zbudilo veliko pozornosti. r-'..- MATEJA PODJED 1^ desetletja so častitljiv jubilej in pred bližnjim sejmom 3 99, ki bo od 31. maja do 4. junija v Ljubljani, vas bvna skupnost za vinogradništvo in vinarstvo Slovenije z Splačno vstopnico vabi na ta praznik. Pošljite nam kupon naš naslov Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje, s 'isom za Vino 99. Če boste izžrebani, boste vstopnico za |i dobili po pošti. ^ Janez Vrečer, direktor Poslovne skupnosti na sejmu kulinarika 99: promocija vin na samopostrežen način je zbudila pozor- nost. 34 Najboljše prihaja iz narave Mednarodni kozmetični kongres v Parizu med 10. do 12. aprilom »Vitamini v negi in lepoti« je bilo geslo 29. mednarod- nega kongresa kozmetike v Parizu. Na njem so sodelo- vali vrhunski strokovnjaki s področja kozmetičnih vej in dejavnosti ter številni medi- cinski strokovnjaki. Program je obsegal de- monstracije tibetanske ma- saže, zanimiv prikaz kozme- tičnih študijev na Internetu, energijske telesne masaže, make up pomlad-poletje, permanentni make up, lifting obraza z morskimi algami in vitaminom C, face lift z vita- minom C in nikoli brez ročne limfne drenaže, najsodob- nejše terapije pri zdravljenju aken, nevropsihološke ma- saže, prikaz orientalske ma- nikure... Podrobno so poudarih, da so vitamini v kozmetičnih študijih dobili nov način upo- rabe. Za preprečevanje stara- nja kože si najnaprednejša kozmetika postavlja za cilj uporabo kombiniranega de- lovanja naravnih antioksidan- tov. Pomembni so obstojni vi- tamin C, vitamin E in tudi vitamin A, ki pospešuje na- stajanje keratina. V današnjem času, pravijo strokovnjaki pariškega kon- gresa, je poseben problem vsakodnevno stresno življe- nje, to pa ima negativne po- sledice za naš videz. Med glavnimi krivci za prezgod- nje staranje kože so prosti radikali, to so molekule, ki jih proizvaja metabolizem kot odpadni material, ki pa jih tkiva ne izločajo v celoti zaradi upočasnjene celične aktivnosti. Smog, UV žarki, kajenje in stres stimulirajo njihov nastanek. Te muleku- le se obnašajo kot pravi mo- rilci, ker rušijo in spreminja- jo normalen življenjski ciklus celic. Najresnejše poškodbe povzročijo kolagenu in ela- stinu v koži. Pariški strokovnjaki pravi- jo vitaminu E eliksir mlado- sti, saj ščiti cehčne stene in preprečuje procese, ki vodijo k nastanku prostih radikalov. In če je vgrajen v molekuli liposoma z vlažilno kompo- nento, je eden najboljših podlag kremam, saj kožo hrani, pomiri, ji povrne čvr- stost in energijo. Zadržuje vodo v tkivu in ohranja pra- vilno stopnjo kožne vlažno- sti Veliko pozornosti je bilo posvečene mikropilingu s kristali, uspešnemu aparatu, katerega tehnika se je razvila sredi 80-ih let. V zadnjem ča- su je postala ponovno popu- larna, saj s tovrstno terapijo v kozmetičnih študijih od- stranjujemo zgornje sloje ce- lic, pri čemer ne tvegamo no- bene izgube krvi. Stimulira- mo novo rast celic, koža je tako sveža, gubice, akne in hiperpigmentacija so manj opazne. Priporočljiva je uporaba so- larija, ki je primerna za pravo- časno zaščito kože pred UV žarki, za lepo poriavelost, da se nam koža ne olupi, da ob- novimo zdravo, lepo barvo in nam učinkuje na tvorbo vita- mina D, kot pomoč proti stre- su, revmi, aknam, psorijazi in vrsti alergij. Novosti v terapiji aken so izdelki, ki vsebujejo visoko učinkovite snovi, kot so sad- ne kisline, žveplo, cink in vitamini. Ti sestavni deli učinkujejo sinergijsko, kar pomeni, da vsak . podpira učinek naslednjega. Sadne kisline zmanjšajo porožene- lost, žveplo in cink prepre- čujeta vnetja, čistita, vitamin A pa normalizira in ščiti ko- žo. Rezultat je sveža koža z vidnim zmanjšanjem neči- stih delcev. ZDENKA KAHNE Lepa trava - okras domačega vrta Trava pogosto prekriva večje površine vrtov in par- kov, zato ji je treba nameniti tudi precej pozornosti. Prav tako kot druge okrasne rast- line je lep okras hiše. Z zele- no barvo ponuja svežino in lep videz vse leto. Za lepo zelenico je treba marsikaj postoriti, posebej pa je treba paziti pri obnovah. Zapleveljene in zanemarje- ne zelenice uničimo s totalni- mi herbicidi. Površino prekul- tiviramo oziroma prerahlja- mo, odstranimo kamenje in druge anorganske odpadke, površine pa skrbno poravna- mo; le tako bo trata ravna in primerna za košnjo. Za sestav so na voljo različne mešanice trav, ki so namenje- ne različnim legam oz. rastnim pogojem, kot sta sončna (su- šna lega) oz. senčna lega (vlaž- na). Travne mešanice sestavlja- jo različne vrste trav, ki so pij gojene različnim pogojem | sti. Kilogram semena zadol za 30 do 50 m^ površine, sno od vrste trav in intenzivi sti razraščanja. Po setvi po\l no dobro povaljamo, da do mo uležano setvišče in sa plitko zakrijemo v zemljo.: tvišče je treba dobro zafc posebej še pri pozno spon danski setvi, ko je že su Gnojimo po dveh do trehi secih po setvi s počasno tof mi gnojili. Posebej je to | membno pri dušiku, katen počasno delovanje omogi enakomerno intenzivno rasi Kositi začnemo, ko je tra visoka vsaj 5 do 7 cm, in redno kosimo na višini 3 d( cm. Vsakotedenska koži omogoča enakomeren razi vseh travnih rastlinic in nas Janje gostega sklopa trav ruše. S primernim oskrbovanji trate zagotovimo optimal rast in onemogočimo rastpl velov, katerih semena čaka v zemlji na svojo možnosti rast. Če se pojavijo pleveli! je treba ročno odstraniti ali| izbrati primeren herbicid. Če boste skrbno upošte« vse naštete ukrepe, bo trJ okoli hiše lepa, še posebejJ boste poskrbeli še za zati nje mahov, plesni in porav« vo krtin. Naj vam bo lepa in nego' na zelenica v veselje in poi" hkrati pa pozitivni vir ener? in svežine. VOJKO GOLAVS Agrina Žal Ko prijatejji postanejo obveza V slovarju piše, da je prija- telj znana oseba, s katero de- lite naklonjenost, čustva, predanost in povezanost. Nikjer ne piše, da je to oseba, do katere čutite pomilovanje, nekdo, ki ga želite videti (naj- več) dvakrat na leto, nekdo, za katerega upate, da bo od- povedal dogovor za kosilo... Ce zivi v preteklosti Imam celo zbirko prijateljev iz obveze, ki jih poznam iz šolskih dni. V času študija je bila Lea moja dobra prijatelji- ca. Neprestano sva bili skupaj, imeli isto družbo in na koncu skupaj diplomiran. Ona se je zaposhla v kraju študija, jaz pa sem šla nazaj v Celje. Kadar sem šla v Ljubljano, sva se prva leta vedno dobivali, da bi si povedali, kaj je novega. Ona je še vedno živela pri starših, izgleda, da ni našla novih pri- jateljev in edino, o čem se je želela pogovarjati, so bih dobri stari časi. Ko sem jaz začela pogovor o svoji ah njeni službi ah potovanju v Belgijo, me je ona vedno prekinila: »Se spomniš, ko je najin sošolec ponorel za brucko?« ah »Niko- li ne bom pozabila večera, ko si plesala s Tonetom, ko je prišla njegova punca.« In tako vsa leta. V njenem življenju se ni dogajalo nič - nikoli se ni odsehla od staršev, nikoli ni imela svojega življenja. In po desetih letih se je najin pogo- vor vrtel samo okoli tega, kaj vse sva doživeli v študentskih časih. Mojim prijateljem je bila tako dolgočasna, da je sploh niso želeli videvati. Na koncu tega nisem mogla več prena- šati. Prenehala sem ji pošiljati čestitke za rojstni dan ui božič. Ko sem' se p^-^selila, jinisem^ sporočila novega naslova. Še sedaj po petih letih se zaradi tega počutim krivo, jčeprav sem ji iskreno povedala, da živi v preteklosti. Vendar se ni strinjala, da so stari časi, če- prav so bili zelo lepi, prete- klost, ki se je lahko včasih spominjamo, vendar pa v njej ne moremo živeti. Če ste ji druga mama Počutim se krivo vsako ne- deljo ob desetih zvečer, ker ne dvignem telefonske slušal- ke, ker vem, da je to Sonja s še enim problemom, pravi moja prijateljica. Prej sta osem let skupaj delali v isti firmi. Obe sta živeli s partnerji in se nista pogosto videvali izven službe. Potem sta istega leta obe prekinili s fanti in Sonja ji je pričela neprestano telefonirati. Khcala je tudi ne- kajkrat na dan in v poznih večernih urah. Nekoč sta pre- živeli skupaj vikend. Dva dni je samo sedela, pila in jokala. Vprašala je mojo prijateljico za nasvet, potem pa ga ni poslušala. Vse več je pila, pa tega ni priznala in ni hotela poiskati pomoči. Nekega ve- čera je pozvonila na vratih moje prijateljice vsa mokra in napol pijana. Prijateljica ji je pogrela juho in potrpežljivo poslušala njene težave. Po- tem pa ji je rekla: »Zakaj ne narediš nekaj pametnega v svojem življenju in se odločiš za zdravljenje?« Še danes ima slab občutek zaradi teh be- sed, ker Sonjina družina živi v tujini, ona pa nima mnogo prijateljev in je vsa zagrenje- na in bi lahko naredifa kaj nepremišljenega. Če vas nekdo neprestano obremenjuje s svojimi prob- lemi in od vas pričakuje, da boste vse pustili in se mu posvetili, si recite: to ni moj problem. Morate postaviti meje svoje odgovornosti. Vse, kar lahko naredite, je, da mu svetujete, naj si poišče strokovno pomoč. Če jih bo- ste kar naprej tolerirali, jim ne boste naredili nobene usluge. Takšno obnašanje je neka vr- sta izsiljevanja. Nekaj časa boste že zdržah to obremeni- tev, na koncu pa boste gotovo eksplodirali. Od vas si izposojajo denar »Samo enkrat sem se uspe- la rešiti prijateljice iz obveze in se še sedaj počutim krivo,« pravi Zdenka. Njena prijatelji- ca Nada si je začela od nje sposojati denar, ki ga je redko vračala. Ko je Zdenki umrl neki sorodnik, ji je takoj tele- fonirala, naj ji posodi denar, ker je slišala, da bo dobila zapuščino. Njena brezčutnost in nesramnost sta bila povod, da se je je rešila, vendar jo še vedno peče vest. Takšna ose- ba je bila z njo izključno zara- di interesa in bi imela vedno nove in večje zahteve. Zato je priporočljivo z njimi čim prej prekiniti. LIDIJA SENIČAR Šf.T7.. 29. oprli 195^1 l35 NASVET PRED NAKUPOM pa bo kuhanje prijetnejše izbiri novega štedilnika bodite pozor- detajle, ki bodo pripomogli k enostav- l^j pripravi hrane. 'jjj^o npr. elektronska programska ura ogoča nastavitev časa delovanja pečice. Po ^1(U določenega časa se sproži alarm, ■0 pa se samodejno izključi. S program- I, uro lahko nastavite tudi čas vključitve in jjučitve pečice. Hrano postavite v štedilnik, ^le pa se sama, ko vas ni doma ali pa ^iiete kaj drugega. Pri programskih urah s ^onietrom za meso je omogočena tudi 0o\a notranje temperature mesa. S sondo 0]eso lahko natančno in enostavno določi- čas peke. Posebni termometer v obliki j^ala, ki ga potisnete v sredino poljubno jlilcega kosa mesa, meri temperaturo notra- 5Sti mesa. Ko je želena temperatura, prika- i[ia na urinem prikazovalniku, dosežena, se pčica samodejno izključi. S kontrolo notranje jiperature je meso vedno primerno pečeno, shranite pa tudi čas, ker vam peke ni potreb- j neprestano nadzorovati. Enostavnejšo pripravo hrane pa omogočajo teleskopska vodila, s pomočjo katerih liko pladenj v celoti izvlečete, ne da bi se le- 1 premaknil iz vodoravne lege. Ta vodila nogočajo enostavno in bolj varno rokovanje pladnjem med peko. Priročen detajl pri pripravi hrane predstavljajo pogrezljivi gum- bi. Če je štedilnik izklopljen, so tudi gumbi pogreznjeni v čelno ploščo, ki je tako gladka in se lažje čisti. Zadostuje kratek pritisk in gumb je pripravljen za upravljanje. Ker je osvetljen in označen na zgornji strani, je do- bro viden v vsakem času. Seveda boste lahko uporabljali vaš štedilnik tudi brez teh koristnih pripomočkov, vendar bo vaše delo z njimi precej lažje in učinkovitej- še. SANDI URANC PREHRANA ZA ZDRAVJE Za preventivo bolezni srca in ožilja Različna bolezenska sta- nja srca in ožilja lahko v veliki meri spodbudijo živ- ljenjske navade (prehrana) in škodljive razvade (npr. kajenje, prekomerno uživa- nje alkohola). Seveda za nekatera bole- zenska stanja srca in ožilja odgovarja tudi dednost in sladkorna bolezen - ta nepo- sredno vpliva na srce, ker pov- zroči spremembe v arterijah. Za ohranjanje zdravega sr- ca in ožilja lahko največ stori- mo z rednim gibanjem in red- no, pravilno prehrano ter izo- gibanjem stresnim situacijam in škodljivim razvadam. Pazi- ti moramo na zvišan krvni tlak, preveliko količino hole- sterola v krvi (merjenje »sla- bega« LDL holesterola in »do- brega« HDL holesterola). Za odrasle je normalen krvni tlak 140/90 mm Hg. Povišanje holesterola v krvi povzroči razvoj ateroskleroze najprej žil, srca in možgan. To maše- nje žil vodi do srčnega infark- ta ali pa do možganske kapi. Če je vaš holesterol previ- sok, ah pa tudi, če še ni in želite preprečiti njegovo povi- janje, je poleg rednega giba- nja zelo priporočljiva tudi us- trezna prehrana. Priporočljivo je uživati hra- no z malo maščobami, nasiče- nih maščobnih kislin in hole- sterola, malo soli, sladkorja in alkohola ter veliko prehran- skih vlaknin. Mastno meso nadomestimo s perutnino, ki ji odstranimo vso vidno maš- čobo in ribami, uporabljamo olivno, sončnično hladno sti- skano olje, izbiramo mlečne izdelke z malo maščobe in se izogibamo sirom. Vsak dan moramo jesti zele- njavo in sadje, saj vsebujejo precej vitaminov, mineralov in prehranskih vlaknin. Priporoč- ljiv je tudi polnozrnat kruh, semena in oreščki. Pri izbiri rib menijo, da se nevarnost za bo- lezni srca in ožilja zmanjša, če dvakrat tedensko jemo ribe, bogate s polinenasičenimi maščobnimi kislinami omega - 3. To so losos, skuša, tuna. sled. Hrani je potrebno priprav- ljati z malo maščobe, z duše- njem, peko na žaru, v alumini- jasti foliji ipd. Izogibati se je potrebno cvrenju, pretiranemu soljenju - uporabljajte raje ze- lišča. Dober vodnik pri izbiri živil v trgovinah je znak varo- valnega živila, saj ga nosijo vsa tista živila, ki ustrezajo stroge- mu normativu, določenem po smernicah Svetovne zdravs- tvene organizacije in ga pode- ljuje Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije. Varovalna živi- la so označena s srčkom, pod katerim je napis »varuje zdrav- je« in lastnost, zaradi katere je izdelek pridobil ta naziv (malo maščobe, malo nasičenih maš- čobnih kislin, malo holesterola, malo soli, veliko prahranskih vlaknin, nizka energijska vred- nost). Priporočljiva je prehrana po sredozemskem vzorcu (ribe, veliko zelenjave, sadja, olivno olje). Predvsem je pomem- bno, da je prehrana redna. Te- ga se premalo zavedamo. NATAŠA JAN, dipl. biol. AROMATERAPIJA Dišave prinaša jo pravo razpoloženje Vonjave vzbujajo in zdra- ijo naša čustva. Pri njih se »(Sutimo dobro, bistro, po- irjeno, vračajo nam živ- Enjski stil. Preko nosu tinkuje in potuje sleherni ažljaj vonjave naravnost v ložgane in tako učinkuje a centralni živčni sistem, iko učinkujejo eterična ol- iz aromaterapijo na celo- n organizem in vzpostav- ijo zopet vez med telesom iduhom ter skrbijo za naše očutje in zdravje. Potopite se v svet vonjav. »lahko storite preprosto v iši kopalnici, v kadi. Izberite »nj, ki vam je najbolj pri 'fu, ali ki ustreza vašemu fnutnemu razpoloženju, terična olja boste vdihavali itenzivno s paro, vlezla se 3ni bodo tudi skozi pore v "ži. Dosegli boste izvrstno «čutje. .^a tržišču je moč kupiti vo- ^. ki so blagi, ki stimulirajo, %ijo, pomirjajo, sprošča- učinkujejo antistresno, nas ^■■edijo srečne... Izberite % izberite svoje razpolo- prinesite si najljubše "fije narave v svoje stanova- 'l^' Počutili se boste dobro. I^isece svečke in svetilke Judi suhi cvetovi, listi, di- ^^ui les omogočajo nena- %o ozračje - zrak v prosto- J' Intenzivnejše vonjave pa /^■^0 dosežemo z dišečimi ^^ami oziroma dišečimi ^^'ilkami s stenjem. V take J^ilke nalijemo aromatizi- ji^^o tekočino oziroma eterič- olje. Za prostor površine .do 30 kvadratnih metrov l^ostuje že pet do šest kap- W.Za romatiziranje prosto- ra lahko kanemo tudi nekaj kapljic svojega najljubšega parfuma na glinasto hišico in prižgemo svečko v njej. Aromaticni pripravki Ponudba eteričnih olj je vedno večja. V drogerijah, cvethčarnah, lekarnah se dobi- jo esence, le uporabiti jih mo- ramo znati. Z njimi lahko do- sežemo različne učinke, saj: - ščitijo: alkoholni parfumi niso za občutljivo kožo, vendar ščitijo pred razdražljivostjo; - poživijo: kopel z mešani- co olja, cimeta in oranže je priporočljiva po napornem delavniku; - pomirjajo: z mešanicami olj in kopeli.se,lahko sprosti- mo, dišavna olja lahko upora- bimo za vsako priložnost; - osvežijo: esence citrusov nudijo že široko paleto le-teh za kopeli in nego telesa (milo, masažno olje, kreme...). Učinkujejo osvežilno. Z eteričnimi olji poskrbite za dobro počutje. Se počutite napeto in utrujeno? Sivkino olje si vtrite z rahlimi masaž- nimi gibi na tilnik. Vas muči glavobol? Masirajte se z rah- lim pritiskom z nekaj kaplji- cami olja poprove mete na sence. V toplo vodo oziroma kopel kanite citronasto meli- so ali sivkino olje. To sprošča. Rožmarin izboljša razpolože- nje in izboljšuje prekrvavitev. Vrtnica - Prinesite si nara- vo v hišo! Dve pesti cvetov svežih vrtnic dajte v vodo in se okopajte. To tudi zbistri in poživi zrak v stanovanju, vas pa predrami. Vanilija - Sladki vonj vanili- je je pomemben sestavni del oziroma dodatek k ženskim parfumom. Vonj je sladek - ženstven. Gardenija - Vonj gardenije odpravlja simptom stresa. Uravnava povišan krvni pri- tisk in lajša bolečine v mišicah. Sivka - Sivka pomirja in da- je moč živcem. Učinkuje proti vnetju vseh vrst in odpravlja nemir v duši. Jasmin - Intenzivni vonj belega jasmina ne manjka skoraj v nobeni kompoziciji parfuma. Odpravlja slabo vo- ljo in nas vedri. BOJAN SEŠEL Št. 17.-29. aprili 999 36 GLASBA Nepreizkušeno zdravilo Zlati petelini za najboljše glasbenike Agencija Ovum je minuli pe- tek na televiziji Slovenija pri- pravila podelitev Zlatih peteh- nov, glasbenih nagrad, ki jih je določila 134-članska komisija. Vse o podelitvi pove v enih svojih pesmi Zoran Predin: »Dogodek leta je dogodek leta, takrat aplavz zamenjajo čestit- ke.« Člani skupine Mar Django Ouartet, s katerimi je posnel zadnji album pa pravijo, da so Zlati petehni novo zdravilo, ki še ni preizkušeno. Podehtev se je rodila kot Zlata nota, petelini pa so prvi dve leti kikirikali v Celju. O tisti množici ljudi, ki se je takrat zbrala, lahko zdaj le sanjamo. In tudi o tistili banketih, ki so jih takrat pripra- viU v Modri dvorani Celjskega sejma. DobHnilciZlafih petelinov v kategoriji popa je najboljši izvajalec Miran Rudan, za naj- boljši album so izbrali prav tako Miranov album V srce, najboljša pesem popa pa je skladba An- dreja Šifrerja Za prijatelje. V kategoriji tehna in danca so nagrade pobrali fantje iz skupi- ne Kingston. Ker so koncertirali na Štajerskem, so nagrade zanje prevzeli župan Idrije ter oče in mama pevca Rena. So najboljši izvajalci, imajo najboljši album Cela ulica nori, istoimenska pe- sem pa je tudi najboljša pesem tehna in danca. V kategoriji ročka so hajboljši izvajalci Šank ročk, najboljši al- bum je Salamurca skupine Or- lek in najboljša pesem je njihova pesem Na Kum. Najboljši izvajalci aUerna- tivnega ročka so Miladojka Vouneed, za najboljši al- bum je bil izbran njihov Schizophonic, za najboljšo pesem pa njihova Good mor- ning. Zoran Predin in Mar Djan- go Quartet so najboljši izvajal- ci folka in etna, album pa nji- hov Ljubimec iz omare. V jazzu so za najboljši al- bum izbrali Pobarvanko Mie Žnidarič, najboljši izvajalci pa so New Swing Quartet. - Najboljša izvajalka glasbe za otroke je Romana Krajnčan, najboljši album pa njen Figel- pok. V kategoriji instrumentalne, scenske in filmske glasbe je pe- telina za najboljši album dobila Vita Mavric za Sem, kakršna sem, najboljši izvajalec pa je Pihalni orkester Svea Zagorje. V kategoriji narodno zabavne glasbe je vse nagrade prevzel ansambel Franca Miheliča in si- cer kot najboljši izvajalci, za naj- boljši album Kjer lastovke gnez- dijo in za istoimensko pesem. Petelina za najboljšo tonsko realizacijo albuma je dobil al- bum I saw the light New Swing Quarteta, ki je tudi najboljši al- bum v tujem jeziku. Najboljši videospot je Kraj mene lezi Vite Mavric, nagrajen pa je tudi njen ovitek albuma. Za najboljši kompilacijski album je strokov- na komisija izbrala album od A do S Adija Smolarja, Bor Zuljan je dobil nagrado za najboljšo priredbo Laure ni več, ki jo poje Miran Rudan, debitanti leta pa so Saussages. Po prireditvi se je nekaterim glasbenikom zelo mudilo. Med njimi je bil Mir&n Rudan, ki je hitel naprej na koncert, nekate- rih dobitnikov Zlatih petelinov pa na prireditvi sploh ni bilo. Med njimi je bil Andrej Šifrer, ki se mudi v Londonu, prav tako ni bilo Miladojke Vouneed, pa Kingstonov in še nekaterih dru- gih nominirancev. Na prireditvi, kot je Zlati pete- Un, so pomembne tudi podrob- nosti. Tudi čevlji. Z njimi je imel probleme Zoran Predin. »Poza- bil sem na prave čevlje. Imeli smo še en koncert med general- ko in nastopom in sem čevlje na koncu pozabil.« Vsi, ki so dobili nagrade, so jih bili zelo veseli, čeprav večmi še vedno največ pomeni to, da pe- smi, albume in njih same ljudje sprejmejo za svoje. SIMONA BRGLEZ Foto: GREGOR KATIC Najboljši ročk album je Salamurca skupine Orlek in pesem Na Kum. Miran Rudan je najboljši pop izvajalec, najboljši album njegov izdelek V srce, Laure ni več pa najboljša priredba. Najboljši jazz izvajalci New Swing Quartet. Ostanimo prijatelji na video kaseti Občina Vojnik se lahko pohvali z video kaseto, ki so jo posneli na letošnji glasbe- ni prireditvi Ostanimo prija- telji konec marca na Franko- lovem. Takrat so zaigrali vsi v obči- ni Vojnik registrirani ansamb- li, ki so se jim pridružili tudi nekateri gostje. Jože Žlaus je poskrbel za video kaseto, ki bo lepo protokolarno darilo občine, saj bodo vsi, ki si bodo kaseto ogledali, ob dobri glas- bi spoznali tudi lepote vojniš- ke občine. Na video kaseti se predstavljajo Godba na pihala Nova Cerkev, kvintet Franko- lovčani, ansambel Mikola, duo Biser in Mike Orešar, an- sambel Trs, trio Pogladič, Free Style, ansambel Frajerji, Maja Dobrotinšek, Orkester Mikola, Vesele Štajerke, Štajerski rogi- sti, ansambel Francija Zeme- ta. Ljubica Mikola in Robert Zoreč ter Vagabundi, dodali pa so še goste: ansambel Bra- tov Slatinek, Šentjurske muzi- kante. Viteze polk in valčko\ Podkrajske fante. Mlade vitt ze polk in valčkov ter Strašn; Jožeta. Ideja, izbor glasbe, scena ii scenarij so delo Jožeta Žlausa organizator prireditve pa jeb: lo Prosvetno društvo Anto; Bezenšek Frankoiovo. Zvoki delo Saša Grobeljška in Ar. dreja Tratnika, snemalci pa s( bili Anton Kiker, Vili Javornil in Mirko Kalafatič. Montaž sta opravila Branko Pušnik ii Mirko Kalafatič.Video kaset; je bila izdana v sodelovanju! založbo Zlati zvoki. Generalni sponzor so bilf Celjske mesnine, pokroviteli: pa Občina Vo]'nik, Turizem n; kmetiji »Grajska klet« Goršet Lipa Frankoiovo in Kompa; Celje, poslovna enota Zreče. Video kaseto je možno na ročiti pri prosvetnem društvi Anton Bezenšek Frankolovc (774-739) ali Jožetu Žlausi (774-761). TONE VRABl Poet izgubljenih duš Nova plošča »Mule variations« Toma Waitsa Skoraj šest let po izidu dol- gočasnega in temačnega al- buma »The Black Rider« je Tom Waits prejšnji teden svoje podanike končno le po- tešil z albumom »Mule Va- riations«. Zdaj že 49-letni gospod (r. 7. decembra 1949) je s svojo ženo Kathleen Brennan kar tri leta priprav- ljal ta projekt, ki je tako po glasbeni kot po lirični plati še najbolj podoben njegove- mu leta 1992 objavljenemu LP-ju »Bone Machine«. Zanj je gospod Waits prejel tudi prestižno glasbeno nagrado Grammy. Album »Mule Variations« je zapolnjen s kar šestnajstimi kreacijami, odpetimi s hrapa- vim, od alkohola in cigaret razjedenim glasom. V njih se prepletajo prvine bluesa, jaz- za in ročka, tu in tam pa je moč zaslediti tudi nekaj sinte- tičnih zvokov in zank, ki jih je z mrcvarjenjem gramofonskih plošč ujel DJ M. Mark Reit- man. RezuUat te stilsko boga- te, zvočno pa uravnovešene in prepoznavne enolončnice, za- činjene še z vplivi godbe skriv- nostnih eksperim"entalcev The Residents, odtrganega bluzer- ja Screamin' Jaya Havvkinsa in avstralskega darkerja Nicka Cavea, je ena izmed boljših plošč v njegovi skoraj tri de- setletja dolgi karieri, polni padcev in vzponov. Kot v večini njegovih prejš- njih stvaritev v glavnih vlogah tudi tokrat nastopajo bizarni obrobneži in nepomembneži z zgovornimi imeni (Eyeball Kid, Little Joe From Kokomo, MoIly Be Damned in Jimmy The Harp), s katerimi je Tom* še ne tako oddaljeni pretekle sti v zakotnih kalifornijskil^ krčmah ujčkal prenekatero ju tro. Poleg zakoncev Waits na plošči slišati še kitarsl