DAVO KARNIČAR 1962–2019 Drejc Karničar 4 Alpinizem je ljubezen Vse je tukaj in zdaj "Računam na staranje, upadanje moči, na modrost, ki prihaja z leti, na želje, ki vendarle postajajo drugačne, ko leta pretečejo. Zanašam se na to, da bom začutil, kdaj mi narava ne bo več dovolila. In takrat bi bil rad zadovoljen s prehojeno potjo, rad bi čutil, da sem naredil tisto, česar sem sposoben." Lahko je pomirjen. Vse to je naredil. Davo na Kalla Patarju v Nepalu, 5555 m, ko je po dolgem času zagledal Everest in se spominjal spusta izpred skoraj 20 let. Foto: Rožle Bregar "Kolikor daleč v brezskrbno otroštvo seže spomin, se prepletajo smučarsko-planinska dožive- tja v krogu družine. Kot predzadnji otrok sem začel drseti po sledi drugih, mama in oče pa sta bila svetli zvezdi, ki smo jima sledili. Njuna športna dejavnost je bila zgled in temelj vzgoje, ki smo je bili deležni. Jese- nove tekaške smuči, na katerih sta v svoji mladosti do- življala zadovoljstvo ob vzpenjanju na okoliške vzpe- tine, so jima vsekakor zapisale v srce, kaj dati svojim otrokom." S temi besedami je Davo opisal otroštvo v svojem knjižnem prvencu Alpinizem, samoljubje, ljubezen, v katerem nam je v slogu Hermana Bula in Nejca Za- plotnika poleg iskrenega opisa svoje alpinistične poti razgalil tudi svoj notranji svet in razmišljanja. Smu- čarska in planinska doživetja z atkom in mamico ter s sestro in brati ga niso spremljala samo v otroštvu, am- pak so predstavljala bit njegovega celotnega življenja. Poglejmo, kaj vse je bil Davo ... Davo smučar Bil je del izjemne generacije jezerskih alpskih smu- čarjev pod Vinkovo trenersko palico, iz katere je na- predoval v državnega reprezentanta vse do članske konkurence. Svoje smučarsko znanje je nato že- lel prenašati naslednjim generacijam. Postal je uči- telj in trener alpskega smučanja v domačem klu- bu, drugih klubih in v različnih moštvih slovenskih PLANINSKI VESTNIK november 2019 5 reprezentanc. Vsi smo stiskali pesti za Furusetha, ko je Davo zanj pripravljal smuči. Ves čas pa je bil res strasten tekmovalec med veleslalomskimi vratci, če je le bila priložnost. Davo alpinist Takole je zapisal: "Ljubezen do sočloveka, svojih otrok, domovine, Boga in do skrajnih naporov sem se navadil imenovati Alpinizem." Njegovo alpinistič- no pot poznamo. Ne le mi, Jezerjani in Slovenci, po- zna jo ves svet. Drzne in preroške so njegove besede: "Rodil sem se zato, da bi smučal z Everesta." S tem je uresničil svoje sanje in udejanjil samega sebe, ime Je- zersko pa z največjimi črkami zapisal v anale največjih človeških dosežkov. Zakaj v gore? "Mnogi se sprašujejo, zakaj v gore, v ste- ne, zakaj toliko energije za prazen nič in poleg tega še tveganje. Očitajo nam neodgovornost, sebičnost, avanturizem. A tako lahko razmišljajo le tisti, ki jim svinjska pečenka, kremna rezina in udoben fotelj po- menijo vse v življenju. Zakaj hodim v gore? Ker mi je bilo dano. Ker sem se med gorami rodil. Ker mi je usojeno, da živim v najlepšem kraju na svetu. In rad priznam – tudi zato, da uhajam proč od ubijajoče povprečnosti, da z lepšimi barvami prekrijem sivino. Zato ljubim svoj dom med gorami." Davo gorski reševalec Ko je za več kot dvajset let nesebične pomoči pone- srečenim v gorah prejel zlati znak GRZS, je bilo za- pisano: "Davo Karničar je postal pripravnik GRS leta 1986 v Kranju, ko je po tragediji nizozemskih planin- cev v Kočni prevzel vodenje jezerske reševalne skupi- ne. Davo je ustanovni član Postaje GRS Jezersko. Leta 1996 je opravil izpite za gorskega reševalca in jih nad- gradil še z delom reševalca letalca od leta 1999 in vo- dnika reševalnega psa." Lahko dodam le to, da ni ni- koli okleval, ko je šlo za reševanje in pomoč. "Tavam po skritih kotičkih gora, srečujem viharnike, ki v samoti štejejo leta, prisluškujejo šumenju domačih gozdov in žuborečih potokov, kljubujejo vetru in mra- zu. Greh se zdi, če preplašiš divjega petelina ali pohodiš dišeč gorski nagelj. Ko sediš sredi teh večnih lepot, ko niti srca ne čutiš več, ko še zadnja misel zapusti dolino, ko se ves spojiš s tem čudežem … Roka boža mah, gla- va počiva v naročju mehkih trav, telo ti objame steno in nebo. Čez ustnice zdrsi zahvala za življenje." Luka, Irma in Davo Karničar pred Češko kočo Arhiv Drejca Karničarja Družina Karničar pred Češko kočo Arhiv Drejca Karničarja Davo med alpinističnim spustom skozi Malo Žrelo Foto: Drejc Karničar 6 Davo jag‘r Pa ne samo v igri na ovčarskem balu, kjer je odlično nasledil legendarnega Štefana pri uprizoritvi lovca Urha. Najprej smo bili zelo začudeni in presenečeni, ko sta z Radom vstopila v zeleno druščino. A če do- bro prisluhnemo prejšnjim besedam, se zavemo nje- govega najglobljega spoštovanja narave. Tako kot pri vseh stvareh v življenju je bil strasten in predan tudi lovu. Postal je lovski čuvaj, odkrival že zdavnaj poza- bljene lovske poti, zalezoval in občudoval je gamse na najbolj skritih in izpostavljenih laštah visoko v stenah Kočne in Grintovca. Davo je bil tudi predsednik Turističnega društva Je- zersko, ko so postavili naš aktualni turistični slogan "Kjer je narava najlepša", in kot prvi je prepoznal vre- dnost mednarodnega združenja t. i. Gorniških vasi ter neverjetno priložnost, da se jim pridružimo, kar smo lani tudi uresničili. V zadnjih letih je Davo skoraj vso svojo energijo usmeril v podporo in pomoč svojim otrokom, ki že nekaj let zelo uspešno trenirajo tek na smučeh in na- stopajo na tekmovanjih. Tudi sam je postal strasten tekač in svoje znanje izpopolnil na raven učitelja teka na smučeh, s čimer je obudil tradicijo naših predni- kov in staršev, ki so smučarsko pot začeli na tekaških smučeh. V eliko, veliko preveč je vsega, kar je počel in dosegel v življenju. Preštevilna so doživetja, ki smo jih lahko de- lili z njim, da bi jih lahko naštel v teh kratkih stavkih. Vsak od nas jih bo nosil v sebi kot zaklad. Najprej z žalostjo, potem pa jih bomo z vedno večjim veseljem in ponosom pripovedovali drug drugemu in svojim otrokom. Življenje z Davom je bilo bogato in intenzivno, a tudi težko in naporno. Vedno akcija, vedno izziv. Nič jutri in potem, vse je želel, da se zgodi tukaj in zdaj. Tako kot usodni jesen, ki ga je očitno moral posekati. Takole je razmišljal: "Računam na staranje, upadanje moči, na modrost, ki prihaja z leti, na želje, ki vendar- le postajajo drugačne, ko leta pretečejo. Zanašam se na to, da bom začutil, kdaj mi narava ne bo več dovo- lila. In takrat bi bil rad zadovoljen s prehojeno potjo, rad bi čutil, da sem naredil tisto, česar sem sposoben." Lahko je pomirjen. Vse to je naredil. In še veliko več. Segel je po zvezdah in ostal zaveden in ponosen Je- zerjan, pravo utelešenje naše identitete. Hvaležni smo za vse trenutke, ki smo jih preživeli z njim, hvaležni za prijateljstvo, ljubezen in pomoč, hvaležni za vse, ki jih je naučil smučati, za vse, ki jih je privezal na vrv ali jim nalepil kože na smuči in jim pokazal veličino gora, hvaležni za vse, ki jim je v gorah nesebično priskočil na pomoč, hvaležni za vse trenut- ke, ki jih je ujel v svoj objektiv, za vse besede, ki jih je zapisal v knjige, in besede, s katerimi nas je navdiho- val na številnih predavanjih. Pesem Macesen jezerskega župnika Joža Vovka, ki mu je bila zelo ljuba, naj bo moja popotnica Davu, ko odhaja k mamici, atku, Luku, Radu, Francu in vsem drugim, ki ga čakajo pri Bogu. m Macesen Zrasel si na trdih skalnih tleh, svoje korenine kakor kremplje viješ v rahlo prst v razpokah in čereh, z divjih rož zdravilno roso piješ. Veje razčesali divji so viharji, nad prepad krivili tvoje so telo, da si nad breznom gledal prav na dno, a zaman čakali nate so grobarji. Sonce te je žgalo v vročih dneh, kot bi izpod tebe vlago pilo, s strelami nebo je vate bilo, a ostal si gospodar na svojih tleh. Rad poromam k tebi, stari samotar, da kramljava sredi gorskega pokoja, o lepoti boja in grenkosti znoja, preden se zažene v naju nov vihar. Gorski reševalci na Jezerskem Foto: Drejc Karničar Davo s hčerko Anjo Foto: Drejc Karničar