L. N. Tolstoj-Jožef Gruden:
Sokol in petelin.
Gospod je imel sokola. Privadil se je svojemu gospodarju, da mu je priletel na roko, kadarkoli ga je poklical.
Gospod je imel tudi kuretino na dvorišču. — To je vodil petelin, ali samo tedaj, ako se ni nihče zmenil zanj. Kadar se mu je pa približal njegov gospodar, je zbežal in zagnal krik, kadar so se približali tudi drugi ljudje.
Tedaj je rekel sokol petelinu:
»Vi petelini ste nehvaležneži. — Jasno kažete, da ste bedaki. K svojim gospodarjem hodite saino takrat, kadar ste lačni; sicer od njih bežite. Poglej nas, kako se mi vedemo! Divji ptiči smo in močnejši ter urnejši od vas vseh, pa vendar pred ljudmi ne bežimo, ampak še na roko jim sedamo, kadarkoli nas pokličejo. Hvaležni snio jim in ne pozabimo, da nas žive!«
Petelin je pa odgovoril: >:Od ljudi zato ne bežite, ker niste še nikoli videli pečenega sokola! Mi pa vidimo pečene peteline vsak čas!«
107