linn. •uSt* , se prila , bo Vsi ;e dr«' n >n jridi- lop«1' iin. Naslov — Acldr»ss NOVA DOBA 6117 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio (Tel. HEnderson 38SSI (NEW ERA) URADNO GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE — OFFICIAL ORGAN OF THE SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION Bratstvo, poštenost In nesebična linbrzen članstva do J. S. K. Jed-imte mure isto obdržati na častni višini. as Second Class Matter April 15th, 192G, at The Post Office st Cleveland, O., tinder the Act of March 3d, 1870. — Accepted for Mailinc at Special Rate of Postage, Provided for in Section 1103. Act of October 3d, 3 917, Authorized March 15th, 1925. »0. 15 _ ŠTEV. 15 CLEVELAND, 0„ WEDNESDAY, APRIL 11TH — SREDA 11. APRILA, 1934 VOL. X. — LETNIK X. 0 kb'! iiirt ur! ivr« dr® V 3»» eo« 1,00' d»,jr* , p*? lite» t SLOVENSKE vesti tie T,‘^0VenKki dvorani naselbi- «bot 'te Valey’ Pa-’ se })0 v j' 0 14. aprila vršila veselica £v Va št.* n G JSKJ, ki ima J sedež v Delmontu, Pa. A T * Pr0? . t,etnico ustanovitve bo v javilo društvo št. 43 JSKJ 14 ^ Heleni, Mont., v soboto ,^ila z veselico, ki se bo dv‘a v tamkajšni I. O. O. F flv°rani. 4. C,Setletnico ustanovitve bo K po društvo št. 142 J. S. ter 1' ^nacondi, Mont., na ve-baVo ‘ al)r*la s primerno za- e,a;v^ka društva v Enum-j0 jg’ Wash., priredijo v sre-SeliCo- aPHla zvečer skupno ve-He() v Spanish Castle dvorani ^storna Seattle in Taco-;lsti dobiček veselice je 'e rf*1'.611 ^ondu za zgradbo no-ri|štvene dvorane. Petletnico svojega obsto-1% U'|a c*n’ Slovenska Na-»J* ^°dporna Jednota s se-ams v Chicagu. S. N. P. Jed-efi! '*6 !0(^a na zborovanju r^t samostojnih podpornih an^’ se .ie vršilo od 6. do V- 1904 v Chicagu. “Pro- uradno glasilo bratske "I ’ Je za to priliko izšla na 8traneh. Heg,! * *0 "i Vese)ic<> priredi dru-V, * ' ^ JSKJ v Johnstownu, ; aprila zvečer v lastni 111 v Morrellville-u. i*o * C banski koncert samo-in” £a pevskega zbora “Zar-^evelandu se bo vršil v ^'° 15. aprila v avditoriju Wej. 0nia na Clair Ave. S /"p ,se pričel o polu ^ -50) popoldne. “Zarja” JVečji slovenski pevski injenih državah, ka-v *°ncerti in opere so bili .^a. at deležni laskavega %s/la uele od slovenskega \0yVa’ amPak tudi od Ame- Slft -* , dom v Sharonu, ^ veselico v soboto ^amkajšni Slovenca . z'30r bo v soboto 28. ^redil koncert, na ka-° gostovalo 10 drugih ■1^ zborov iz bližnjih na- 1 i) j6'ln'Polletni sinček. Dan f11 m fantiček se je s }) dal 1'v0^0^es°ni odpeljal šest e|“ v Wickliffe. Tam je J',Sobi,°leSarja ustav'l neki r Hi ls^> kateremu pa malta* ^ povedati drugega, iJ® la-U ^me Anthony in Ai ,,Cei1; Lakota je bila v IN, e‘stavraciji hitro poto-j./.ricl'’uštev v Clevelandu. f‘ ■‘»ih # »VJ0 društvo “Soča” 'Pa-’ 1)0 vprizorilo £ « J9' aprila igro "Pri-! % po noči” v Slovenskem aifburghu’ Pa- 2. strani) L L. RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA W x ,1# V ZVEZNEM KONGRESU se bavijo z zvišanjem dohodninskih davkov. Senator La Fol-lette se posebno trudi za določbo, ki bi znatno zvišala davke na velike dohodke. POSLANSKA ZBORNICA zveznega kongresa je z veliko večino sprejela postavo, ki določa federalno garancijo za 0-bresti in kapital “home loan mortgage” bondov. Ta postava bo baje znatno pospešila na-daljno “otajanje” premoženja mnogih “zmrznjenih” bančnih zavodov. DVA SENATNA odbora sta se izjavila za strogo preiskavo aktivnosti izdelovalcev orožja in municije. Splošno se sodi, da izdelovalci orožja in municije delajo mednarodno propagando za vojni strah in vojno razpoloženje, kar vodi k vedno večjemu mednarodnemu nezaupanju in oboroževanju. > j* 5 m'v SjfieP lici ft* PREISKAVA jetnišnic, po-boljševalnic in norišnic v državah Illinois, Iowa in Wisconsin je odkrila velike korupcije, trpinčenja in grozodejstva v nekaterih tovrstnih zavodih. Mnogo uslužbencev in več uradnikov teh institucij je bilo odpuščenih, proti nekaterim pa je uvedeno sodnijsko postopanje. POVODENJ, katero je povzročila reka Washita v Oklahomi pretekli teden, je odnesla nad 40 hiš, več milj cest in železniških prog, nekaj mostov in več sto glav goveje živine. V povodnji je izgubilo življenje 17 oseb. POŽAR v Sinclair premogovniku blizu Lintona, Indiana, je pretekli teden preprečil izhod peterim delavcem. Reševalno moštvo je po dolgih naporih rešilo zajete delavce nepoškodovane. PRISELJENIŠKI ZAKON Združenje ločenih družin, posebno ravnanje z begunci radi političnega, plemen skega ali verskega zatiranja, omejitev deportacije radi nezakonitega prihoda na pet let, ta in druga priporočila so izmed najvažnejših, ki jih je Ellis Island Committee ravnokar predložil tajnici dela Frances Perkins. Ta posebni odbor je bil imenovan meseca junija lanskega leta v svrho, da prouči razmere na Ellis Islandu in v splošnem oskrbo priseljencev ter da predloži priporočila, po katerih naj se Deparment of Labor ravna. Odbor je bil sestavljen od kake petdesetorice oseb obeh spolov, predstavljajočih vsako vrsto političnega naziranja. Od-borovo poročilo je bilo sestavljeno na podlagi jako vestnega proučevanja, ki je .trajalo več kot pol leta. Odbor je pronašel, da sedanji priseljeniški zakoni so bili ko.? sedanji depresiji, in je mnenja, da se sedanje omejevanje priseljevanja nadaljuje, ker ne samo odgovarja naj bolj im interesom Združenih držav, marveč večinoma tudi najbolj im interesom onih samih, ki bi hoteli biti priseljenci. “Bi bilo nesmiselno — trdi poročilo — da ob tolikih milijonih nezaposlencev bi odprli vrata inozemcem, ki bi zapustili svoje zavetje v roj-, stni domovini, da pridejo sem poiskat si delo.” Združenje družin. — Najprej je treba rešiti problem ra«fteu-ženih družin, katero zlo je postalo pereče vprašanje, odkar je bil sprejet prvi kvotni zakon leta 1921. Odbor priporoča primerne olajšave za združenje teh družin. “Družina tvori podlago in moč naše družbe, in ne moremo zanemarjati pravico moža in žene, staršev in otrok do združitve in skupnega življenja.” Begunci. — “Imamo drugo skupino inozemcev,” — pravi poročilo — “ki zaslužujejo dandanes posebno uvaževanje. Mislimo na begunce. Dajati zavetje onim, ki bežijo od verskega, plemenskega in političnega zatiranja, je ena izmed najstarejših in najvrednejših ameriških tradicij. Od časov Pil-grimcev je bila dežela vzgraje-na od priseljencev, ki so pribežali sem od zatiranja, da uživajo svobodo. Lahko pomagamo tem nesrečnežem v meji sedanje kvote, ne da bi bilo treba kake spremembe zakona. Ako to storimo, jim pomagamo, vzdržimo svoje tradicije in izpolnimo svojo moralno dolžnost.” Omejitev deportacijske dobe. — Kar se tiče deportacije, je odbor mnenja, da je treba postopati z največjo strogostjo proti onim inozemcem, ki so zlorabili ameriško gostoljubnost. Najbolj važni izmed teh so zločini. Poročilo sicer na-glaša, da razmerje kriminalnosti izmed tujerodcev ni nikakor večje kot izmed turodnih Ame-rikancev, vendarle se zdi, da število deportiranih kriminalcev je bilo premajhno napram celotnemu številu deportiranih inozemcev. Odbor sicer poudarja, da mora vlada energično postopati tudi napram inozemcem, ki so prišli nezakonito, ali naglaša, da v mnogih slučajih se ne zdi pravilno deportirati inozemca mnogo let po svojem prihodu iz edinega razloga, ker je prišel nezakonito. Ako vzdržuje svoj dom in družino in se je izka-(Dalje na 2. strani) ZGODNJA DIAGNOZA JETIKE fPi.še dr. P. J. Arch, vrh. .zdravnik J. S. K. Jednote) Pomlad, se zdi, predstavlja novo življenje in rast. Bili so časi, ko je vsak otrok dobil gotovo vrsto pomladne tonike, ki naj bi nadomestila izgubo življenjske odpornosti radi dolge zime. Pomlad je še vedno primeren čas, da ’ se spomnimo svojega fizičnega stanja, dasi so nekdanje tonike izgubile nekaj svoje popularnosti, odkar vemo za večje vrednosti v novejših odkritjih.. Zdravstveni dppartmenti in organizacije posvečajo v novejšem času vsako pomlad pozornost ne samo javnemu zdravstvu, ampak tudi zdravju posameznikov. The; National Tuberculosis Association je o-značila april kot mesec, v katerem naj se poudarja važnost zgodnje zasleditv^ jetike. Dejstvo je, da je jetika bolj nevarna- človeštvu kot vsaka druga bolezen v produktivni življenjski dobi. Statistika u-mrljivosti dalje dokazuje dejstvo, da je jetika sovražnica mladosti. Tretjina vseh deklet, ki umrjejof med petnajstim in devetnajstim letom, podleže jetiki. Pogostokrat tudi mlade matere trpijo na tej bolezni. In ni dovolj, da postanejo same žrtve, ampak zelo verjetno prenesejo klice te bolezni tudi na svoje otroke. Jetika se drži v družini zato, ker 'jo lahko nalezejci UFugi, ki pridejo v dotiko z bolnikom, kot velja to za druge nalezljive bolezni. Zato ni dovolj, da se preišče oseba, ki boleha na jetiki, ampak bi se morali preiskati tudi vsi, ki so prišli v dotiko z njo. Navadno osebe, ki se ne čutijo bolne, ne vidijo potrebe preiskave, toda vprašanje družinskega zdravnika večkrat zadevo bolj osvetli. Preiskan bi moral biti vsak otrok in vsaka odrasla oseba, ki je bila v kaki dotiki z jetičnim bolnikom. Vbrizganje tuberculina in X-ray v rokah izkušenega zdravnika sta velike vrednosti za odkritje aktiv ne bolezni in bacilov jetike. Večkrat je le s takimi pripomočki mogoče zaslediti male, začetne slučaje bolezni. Četudi se ne najde že razvite jetike v otroku, pomeni, da morajo starši in družinski zdravnik dobro paziti nanj, ako je vzbriz-gan tuberculin pokazal aktivno reakcijo. V takih otrocih se lahko aktivna rana pokaže po dolgi dobi neaktivnosti. Važno je, da se vedno zavedamo, da jetika povzroča jetiko in da vsak slučaj te bolezni pride iz prejšnjega slučaja. En način, po katerem vsi lahko pomagamo k preprečevanju jetike in s tem k zatiranju te bolezni, je v večkratni zdravniški preiaka- vi po kompetentnem družinskem zdravniku. NAJNOVEJŠE raketirstvo v deželi je butleganje gasolina. V Bostonu so prišli na sled rake-tirski družbi, ki je na leto spravila v promet okrog 20 milijonov galon “popravljenega” gasolina. Gasolin so razredčali s petrolejem in drugimi tekočinami. Država je pri tem izgubila na gasolinskem davku okrog $600,000. 1F je«4 V KONGRESU je bila te dni sprejeta postava, da inozemske države, ki se ne zmenijo, da bi odplačevale svoje vojne dolgove Ameriki, ne smejo prodajati nikakih ‘bondov ali sličnih obligacij v tej deželi. iz IZGNANA DRUŽINA pokojnega avstrijskega cesarja Karla se baje pripravlja na povratek na Dunaj. Znano je, da avstrijski monarhisti že dolgo delajo na to, da bi princ Oton, sin bivšega avstrijskega cesarja Karla, zasedel avstrijski prestol. Sedanja diktatorska vlada v Avstriji je odkrito naklonjena vpostavitvi monarhije in istotako ji je naklonjen Mussolini. Izgnana cesarska družina, ki je dosedaj bivala v gradu Steenockerzeel v Belgiji, se pripravlja na selitev. Kam ae bo bivša cesarica Žita z družino preselila, je za enkrat še tajnost. Vrnitvi Habsburžanov na Dunaj posebno odločno nasprotuje Mala ententa. (Dalje na 2. strani) VRTNARSKI NASVETI PRVI PREDSEDNIK V AVTOMOBILU Prvi predsednik, Zedinjenih držav, ki se je vozil v avtomobilu, je bil McKinley. To se je zgodilo v novembru 1899. Pogonska sila tega avtomobila pa je bila na paro; lastoval ga je F. O. Stanley, izumitelj loko-mobila. MNOGO VRST BANAN Na Havaju raste 50 vrst banan, ki imajo domovinsko pravico na tamkajšnem otočju. Od teh vrst pa jih je samo par, katerih sadje je dovolj trdno za izvoz. Sredi aprila je navadno že tudi v teh, takozvanih zmerno gorkih krajih, dovolj gorko za posetev semena večine enoletnih cvetlic in zelenjave. Najboljše je, da se semena posejejo na posebno, dobro obdelano in prisončno gredo, in aicer vsaka vrsta na svoj poseben oddelek. Nekoliko odrasle rast-inice se potem enkrat v maju presaui na stalna mesta. Nekatere rastline pa ne prestajajo dobro presajanja, zato naj se kar semena posade na stalna mesta. Med take rastline spadajo kumare, vseh vrst buče, sladki grah, mak, navadni grah, koruza, vaeh vrst fižol in slak (morning glory). Sladki grah se lahko sadi zelo zgodaj, četudi še morda zemlja zmrzuje; čimprej je posajen, tem lepše se razvija in tem preje naatavi cvetje. Kumare, buče, koruza in fižol pa so za mraz občutljivi, torej se naj sadijo šele v maju. Večina vrtnih cvetlic in zelenjave ljubi sončno lego. Toda nekatere vrste uspevajo prilič-no dobro tudi na nekoliko senčnih prostorih. Izmed zelenjave prenesejo senco špinača, pe-teržilj, korenje in deloma tudi salata in koleraba. Med enoletne cvetlice, ki prenesejo precej sence, spadajo kalendule, turški naglji (marigold), rese-dica, vrtni tobak (nicotiana) in deloma tudi zinije in petunije. Astre, balzamine, nevestice (scabioBa), sanvitalija, ostrož-nik (delphinium), pl a m en k e (phlox) in razne druge ljubijo sončne prostore. Za suhe, peščene in sončne prostore je priporočljiva portulaca. Pri sejanju ali saditvi različnih semen je treba upoštevati debelost semena. Povprečno velja pravilo, da naj bo aeme samo tako globoko v zemlji, kol znaša trikratna debelost istega Zelo drobna semena se moraje valed tega prav plitvo sejati, debelejša pa globeje. Za zgodnje pomladno cvetje ao porabne mačehe (pansies) ir marjetice (daisies). Te pa mo rajo biti vsejane že meseca avgusta, da cveto prihodnjo pomlad. V tem času jih lahko kupimo že cveteče. Gomoljike dalij ali georgin in kan posadimo na prosto navadno šele meseca maja. Priporočljivo pa je, da jih že par tednov poprej pripravimo k ra> ati že v kleti, kjer smo jih imeli spravljene čez zimo. V to svrho jih vložimo v kak zaboj, deloma napolnjen s prstjo ali rečnim peskom, jih zalijemo in postavimo na bolj svetal prostor v kleti. Za kane je še boljše, če jih posadimo v primerno velike lončke in jih zalijemo, da začnejo rasti že v kleti. Prilično sredi maja jih potem fe celo kepo prsti posadi mo na prosto. Ako sadimo na prosto gomoljike dalij in kan ki še malo ali nič ne poganjajo, traja zelo dolgo da pože nejo, in cvetje je pozno. Dreveaa in grmiče lahko ob rezujemo in preaajamo, dokler njih popje ne odganja; pozne je ni priporočljivo. Od trgovskih vrtnarjev za moremo v tem času kupiti raz lične lepotične grmiče za vrt Lep grm, ki precej visoko ra ste, je španski bezeg (lilac) priporočljiv, lepo cveteč grm je jazmin, dalje forsitija, dajcija (deutzia), vajgelija (weigela) in zlati dež (yellow bells). Vsi ti grmi cveto spomladi. Alte ja (rose of Sharon) pa cvete v (Dalje na 2. strani) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Pomladno deževje in topljenje snega je v raznih krajih Slovenije povzročilo resne poplave in mnogo škode. Okrog Mežice je vdrla voda čez jez in poplavila polje. Več ljudi so z velikimi napori rešili iz barak. Proti Koprivni so poškodovane vse občinske ceste. Rudniška centrala v Topli je pokvarjena. Po besnem elementu je bilo prizadeto vse obnožje Pece. Škoda v tej okolici ae ceni na dva milijona dinarjev. Kropa na Gorenjakem je bila zelo prizadeta. Voda je v velikih hudournikih pridrvela z Jelovce in z jamniških bregov v dolino, preplavila pota, njive in travnike in odneala mnogo rodovitne zemlje. Voda je zalila velike dele Ljubljanakega barja. V času, ko pričenjajo drugod že delati na polju, ao morali Barjani gledati, kako jim ozimina gnije na poplavljenih njivah. Poplava v Loški dolini je dosegla tak obseg, kot ga narod že dolgo ne pomni. Nižje ležeči deli vasi Kozarišča, Pudoba, Nadleska, Dan in Markovca so bili pod vodo. Ljudje so se morali izseliti in si poiskati začasne strehe pri sosedih. Potok Moaenik, ki priteče izpod Ljubelja in se pri Tržiču izliva v Bistrico, je divjal kakor pobesnel. Voda je vdrla v tri hiše, skopala njive, zasula ravnike z gramozom in sploh pustila za seboj take sledi, da je prebivalstvo obupano. Bistrica je bila tokrat, kar pomnijo stari ljudje, največja. Pri Litiji je Sava ponekod narasla do železniških tirov.. Nekatere hiše ob bregu so bile cakor otočki. Savinja je med Lučami in Solčavo uničila mnogo za vožnjo pripravljenih splavov ter odnesla poljake pridelke, ki ao jih imeli Lučani spravljene na takozvanih prodih. V Lučah je voda vdrla v vas in ogrožala več hiš. VSAK PO SVOJE Brezposelnost v Mostah pri Ljubljani je zelo občutna. Po uradni statistiki je v občini nad 800 lačnih ljudi, ki so dosedaj prejemali občinsko podporo. Pri občinskih javnih delih so zaposleni v prvi vrsti družinski očetje. V Hrastniku je v starosti 82 let umrl upokojeni nadučitelj in dolgoletni vodja obeh hrast-niških šol, fvan Sorčan. Pokojnik je bil rojen leta 1852 v Ljubljani. Kot učitelj je vae-ga skupaj služboval 46 let, od tega v Hrastniku 36 let. Zadnjih 10 let je živel v pokoju. V Laškem slavi sedemdesetletnico obstoja ugledna Elsba-cherjeva tvrdka, katere ustanovitelj je bil zavedni in podjetni koroški Slovenec g. Andrej Elsbacher. Elsbacherjeva hiša je dajala pred vojno največjo oporo alovenskemu narodnemu življu v Laškem. Banska uprava v Ljubljani je kupila gornjeradgonski grad z grajskim gričem vred za 300,-000 dinarjev od neke dunajske firme. Gornja Radgona je važna postojanka na severni meji Slovenije. V gornjeradgonskem gradu nameravajo urediti hiralnico za tamkajšno okrožje. V požarni" katastrofi v Ge-rečji vasi pri Ptuju sta dobili (Dalje na 2. strani) Oton Habsburški, sin zadnjega avstrijskega cesarja, se zopet trudi, da bi splezal na zaprašeni avstrijski prestol, ki ae že petnajat let hladi v muzeju. Ako se mu posreči, kar je dvomljivo, ne bo cesar mogočnega ceaarstva, ampak kralji-ček male deželice. Vsekakor je nekaj bolje kot nič. Fant ničesar nima in ne more ničesar izgubiti. Prebivalstvo Avstrije pa tudi ne more dosti izgubiti, kajti najdražje, kar je imelo, svobodo in samovlado, je že izgubilo. •1= Kasta cesarjev je v zadnjih desetletjih tako nazadovala, da so na svetu le še štirje tega rodu: Hirohito, cesar Japon- ske, angleški kralj Jurij, ki se imenuje cesarja Indije, Kang Teh, cesar v Mančuko, in Haile Selassie, cesar Abisinije. Kraljev in kraljičev je sicer še nekaj več, toda tudi njihovo sonce se nagiblje k zatonu. % Nemški diktator Hitler pravi, da je Nemčija na poti v Utopijo. Mož ima morda prav. Utopia je grška beseda in pomeni prostor, ki ga ni nikjer. * Neki Oscar Braland v Iowi se je ob priliki pomladanskega čiščenja hotel iznebiti stare posteljne blazine, pa jo je zanesel na dvorišče in zažgal. Blazina pa ni hotela kaj prida goreti, torej jo je parkrat brcnil', da jo prerahlja. Pri tem se je izvalil iz blazine zavitek, ki je vseboval za $230 perfektno dobrih bankovcev. Rojaki, morda ne bi bilo napačno, če zdaj na pomlad tudi vi malo prebrcate vaše stare blazine! * Stric Sam si prizadeva, da bi Indijance odvadil njihovih plesov. To je dobra ideja, toda izvesti bi se morala na vsej črti. Ko bo s svojim misijon-akim delom gotov pri Indijancih, naj skuša tozadevno reformirati tudi bledoličnike. * Neke vrste strah hodi po svetu v večnem krogu: miš se boji moža, mož se boji ženske in ženska se boji miši. In tako dalje. * V New Yorku je delavec Hal-mar Lettila dobil po glavi tako močan udarec s kladivom, da se je onesveatil. Ko je mož zopet prišel k zavesti, je opazil, da mu njegov vid mnogo bolje služi kot prej in da sploh ne potrebuje več očal. To je bil srečen slučaj oziroma udarec. Kljub temu pa na splošno ne bi bilo za priporočati takega radikalnega zdravljenja za oči. ♦ V Chicagu je prepovedano predvajati filme, ki predstavljajo izgrede in streljanje. To je pravilno. Chicažanom ni treba takih reči hoditi zijat v gledališča. * Neka ameriška filmska igralka je nedavno dala sežgati v krematoriju že svojega četrtega moža. Nekaj je narobe v sistemu te dežele. Milijon finih deklet zaman išče možič-kov, nekatere pa jih imajo toliko, da jih sežigajo. .* Pravijo, da se od avtomobilista, ki ni posebno brihtne pameti, kadar je trezen, ne more pričakovati, da bi bil pametnejši, ko je pijan. (Dalje na 2. strani) “jVot>a "Doba” •* GLASILO JUGOSLOVANSKE KATOLIŠKE JEDNOTE Lastnina Jugoslovanske Katoliške Jednote. Izhaja vsako sredo Cene oglasov po dogovoru. Naročnina ta člane 7tc letno; za nečlana $1.50; ta inozemstvo $£. 0FFICIAL 0RGAN of the SOUTH SLAVONIC CATHOLIC UNION, Inc., Ely, Minn. Owned and Published by the South Slavonic Catholic Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY Subscription for members $.72 per year; non-membert $1.50 Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA, 6117 St. Clair Ave. Cleveland, O. VOL. X. a^p^.83 No. 15 Ko se prebuja pomlad Prebujenje pomladi je na gotov način slično prebujenju otroka. Otrok si menca zaspane oči in ne ve prav, da-li bi se jokal ali smejal; mnogokrat sledi eno drugemu. Tako je s prebujenjem pomladi. Kisli, hladni in deževni dnevi se menjavajo s sončnimi, hladne severne sape se lovijo z mehkimi južnimi vetriči, za žvižganjem snežne burje se oglasijo vesele melodije krilatih pevcev. Neko neznano, nepopisno veselje nas prevzame, ko nas pobožajo prve mehke sapice pomladi, ko opazimo na vrbju prve mačice, ko zaslišimo prve plahe speve robinov in drugih pernatih oznanjevalcev pomladi, ko zagledamo prve nežne cvete zvončkov, ki so sc pojavili iz vlažnih tal, da zazvonijo v pozdrav mladi vesni. Vlažne trate, ki pričenjajo dobivati zeleno barvo, se nam zdijo lepše od najdražjih preprog, plahi, pretrgani in neubrani ptičji spevi nas vzradostijo bolj kot najlepši koncerti. Vsi taki in slični mali znaki prebujajoče se pomladi sami na sebi ne štejejo dosti, vendar nam napolnijo srca z radostjo in optimizmom, ker vemo, da so glasniki lepših in prijetnejših dni. V teh znakih je napoved novega življenja. Tista neznana sila, ki nam vzbuja nepojmljivo veselje, je dih življenja. V tem dihu se bo razkošatila narava v vsej svoji prelesti in nas bo zopet obdala z razkošjem neštevilnih dobrot, katere smo pogrešali dolge zimske mesece. Življenje, ki zatrepeče v dihu pomladi, ne more ostati brez blagodejnega vpliva na vsa živa bitja, ki so dosedaj dremala v zimskem mrtvilu. Na vseh koncih in krajih se pojav-! Ija aktivnost, ki se stopnjuje od dne do dne. Tudi mi postajamo z vsakim dnem bolj aktivni, ker tako zahteva klic narave, katere del smo. Bratje in sestre, pravilno je, da posvetimo del te aktivnosti tudi J. S. K. Jednoti. Tudi v našo kampanjo naj zasije vse oživljajoča pomlad in nas vodi do uspehov, ki bodo v čast in korist nam in skupni organizaciji. Začetki so že tu in sicer prav lepi in razveseljivi začetki. Sledimo vzgledu naše ljubljenke pomladi in merimo z njo naše moči v intenzivnosti našega dela za organizacijo. Posebno razveseljivo je opažati pomladansko razpoloženje med našo mladino, posebno med mladino naših angleško poslujočih društev. Iz tega izhaja za nas starejše nalp-ga, da tej mladini pomagamo ali pa da se s njo merimo v prijateljskih tekmah. Pri tem ne more priti do zamere, pač pa se bo veselje nad uspehi delilo na obe strani. Pomlad je vseh živih dan in naš pesnik pravi, da “po bliskovo gre vseh živih dan, kdor ga je zamudil, ves trud zaman; doživi ga le, kdor je pripravljen nanj!” Pred nami so svetle ceste pomladi, hodimo po njih in gotovo nas bodo privedle k uspehom! -----------o------------ ----------o----------- BODIMO VSI ORGANIZATORJI Vsak član JSKJ, ki pridobi svojemu krajevnemu društvu novega člana odraslega ali mladinskega oddelka, ne pomaga samo Jednoti k rasti, ampak tudi finančno koristi sebi in društvu, h kateremu spada. Za vsakega novopridobljenega člana mladinskega oddelka je predlagatelj deležen 50 centov nagrade. Za novopridobljene člane odraslega oddelka pa so predlagatelji deležni sledečih nagrad: Za člana, ki se zavaruje za $ 250.00 smrtnine, $1.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $ 500.00 smrtnine, $1.50 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1,000.00 smrtnine, $3.00 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $1,500.00 smrtnine, $3.50 nagrade; za člana, ki se zavaruje za $2,000.00 smrtnine, $1.00 nagrade. Vsakega člana J. S. Iv. Jednote se smatra za organizatorja in vsak član, ki je pridobil kakega novega člana Jednoti, bo deležen nagrade ali nagrad v smislu, kot je gori navedeno. Nagrade se bodo izplačevale po preteku treh mesecev, to je, ko je novopridobljeni član plačal že vsaj tri asesmente Jednoti. Nagrade se bodo nakazovale na društvene blagajnike, z naročilom, da jih oddajo tistim članom, ki so jih zaslužili. Poleg navedenih nagrad za posameznike bodo deležna še posebnih nagrad društva, ki bodo tekom kampanje pridobila pet ali več novih članov. Za pet novih članov odraslega ali mladinskega oddelka bodo dobila društva $2.50 posebne nagrade, za <> novih članov $3.00, za 10 novih članov $5.00, za 50 novih članov $25.00 itd. Vsak član, ki organizira novo društvo s predpisanim številom novih članov, je deležen poleg že gori navedenih nagrad še posebne nagrade v znesku $10.00 za ustanovitev društva. Jcdnola povrne društvom tudi stroške zdravniške preiskave za nove člane in sicer do vsote $1.00 za člane odraslega oddelka in do vsote 50 centov za člane mladinskega oddelka. DRUŠTVENE IN DRUGE SLOVENSKE VESTI VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s prve strani) Čudno je, kakšen vrišč včasi nastane, če kak majhen neroden tatič poneveri par stota-I kov ali tisočakov. Če pa ne-j sposobni bankirji zafrečkajo milijone ljudskega denarja, za katerim ne stoji nikaka družba z varščino, morda s špekulacijami, morda s preveč liberalnim posojanjem odličnim prijateljem, se vzame zadeva s por-Icijo pridušenega kikanja na j znanje in se gospode finančnike kar naprej spoštuje. * I Državna legislatura v New Yorku hoče pronajti, iz česa je sestavljen “hamburger steak.” iV legislaturi sedijo učeni ljudje in morda se jim posreči razvozlati uganko, katero so dosedaj brez uspeha reševali milijoni užaljenih želodcev. * Morska kača, ki je pred tedni strašila v vodah ob obrežju British Columbije, se je na dan 1. aprila baje zopet prikazala nekaterim izvoljencem. Pravijo, da se je to pot pojavila v družbi svojega soproga, morskega kačona. To je mogoče! mogoče je pa tudi, da je s tc [prikaznijo imel kaj opraviti velikonočni pelin, namočen v močno canadsko žganje. Morska kača se v jeziki; znanstvenikov imenuje Hia-schuckaluck Cadbodrosaurus ir če je vsaj deloma tako strahotna, kot njeno ime, mora bit res prava pošast. A. J. T RAZNO IZ AMERIKE IN INOZEMSTVA (Nadaljevanje lz 1. strani) IZ REPUBLIKE Colombia poročajo, da so Indijanci našli ; v tropski džungli inženirja N. C. Marshalla iz Milwaukee, ki je pred tremi tedni tam ponesrečil z aeroplanom. Ostali štirje sopotniki so. bili ubiti. Marshall je bil popolnoma izčrpan, ko so ga Indijanci našli. Prenesli s,o ga v svojo vas, kjer so mu dali okrepčil, nakar so obvestili oblasti v Cali. Pomožna ekspedicija z zdravnikom in zdravili je bila ,takoj odposlana v indijansko vasico Betania, kamor so Indijanci prenesli Mar-i shalla. O RESNIH IZGREDIH poročajo iz južnoameriške republike Bolivije. V bojih med študenti vojaških šol in med vojaškimi četami je bilo baje več sto oseb ubitih. VRTNARSKI NASVETI (Nadaljevanje iz t. stran!) poznem poletju. Za kritje o-graj ali verand so poleg plezajočih vrtnic, vinske trte ali hmelja priporočljivi srobot (clematis), duhteča volčja dreta (honey-suckle) in visterija. Prijubljene dišavne rastline na slovenskem zelenjadnem vrtu so: prežilka (sweet basil), majron (marjoram), timijan (thyme) in pehtran (tarragon). o------------ POSEBNA POČASTITEV Pruski kralj Friderik II., ki je v sedemletni vojni zavzel vzhodno Šlezijo, je po končani vojni obiskal nove kraje in se med drugim ustavil tudi v nekem samostanu. Prvi menih je gosta sprejel nadvse spoštljiva ga kraljevsko pogostil in se priporočil za naklonjenost. Obenem je prosil, da bi smel samostan spet sprejemati novince. Kralj je pristal in obljubil sam prva dva novinca, nato pa se je obrnil k navzočemu bratu (Henriku) in dejal v francoščini: “Pošljem jim par mladih oslov.” Prvi menih, ki je dobro razumel pikro opazko, je odgovoril nato ves vdan: “Z veseljem ju bomo sprejeli! V znak iskrene hvaležnosti ju bomo v samostanu klicali na limeni Friderika in Henrika!” (Nadaljevanje s prve strani) * Umrl je v mestu Milwaukee, Wis., po večletni težki bolezni rojak Frank Janezich, star 63 let, član društva št. 225. K o-menjenemu društvu je bil prestopil od društva št. 12 v Pittsburghu, Pa. Pokojnik zapušča soprogo in pet otrok. — V istem mestu je po enotedenski bolezni pljučnici preminil rojak Anton Erchull, star 50 let, član in nadzornik društva št. 225 JSKJ. Prej je spadal k društvu št. 200 v Elyju, Minn. Pokojnik zapušča soprogo in 11 otrok. Blizu Glenwooda, Colo., je na svojem ranchu umrl Jacob Tavčar, star 81 let, doma iz Poljan pri Škofji Loki. Pokojnik, ki je bil bratranec pokojnega pisatelja dr. Ivana Tavčarja, je prišel v Ameriko leta 1884. Zapušča soprogo, sina in hčer. ft Predavanje pisatelja L. Adamiča, ki se je vršilo na večer 3. aprila v S. N. Domu v Clevelandu, O., je bilo sijajno obiskano. Sedeži, ki jih je 1100, so bili vsi zasedeni, in 200 do 300 ljudi je stalo v ozadju in ob straneh. Predavanju, katero je trajalo nad eno uro, je občinstvo sledilo z velikim zanimanjem in pozornostjo. Posebno razveseljivo je bilo dejstvo, da je bila mnogoštevilno navzoča mladina vseskozi izredno mirna in pozorna. Pisatelj Adamič se je izrazil, da ni govornik, toda izkazalo se je, da je predavatelj, katerega je prijetno in zanimivo poslušati. Predavanje se je v nekaterih potezah nanašalo na prve začetke njegovega pisateljevanja, na prejem GuggenheimoVe nagrade, ki mu je omogočila sko-ro enoletno bivanje v Jugoslaviji, v glavnem pa seveda na Jugoslavijo, njene naravne posebnosti in lepote in na njeno ljudstvo. Kakor v svoji knjigi “The Native’s Return,” tako je tudi v predavanju predočil jugoslovansko ljudstvo, Slovence, Hrvate in Srbe v izredno simpatični luči in je poživljal posebno tu rojeno našo mladino, da naj bo vedno ponosna na narod, iz katerega izhaja. Poudarjal je, da imnJ° jugoslovanski naseljenci zelo časten delež v vsestranskem razvoju te dežele ; prispevali niso samo fizičnega dela, ampak tudi iznajdbe takih ženi jev, kot sta Tesla in Pupin. Dejal je, da je Amerika prav toliko naša kot starejših priseljencev in njihovih potomcev in da je naša dolžnost se zanimati za upravo in splošen razvoj dežele, ki naj bo v največjo korist največjega števila prebivalstva. Pisateljev poziv mladini, da naj bo prav tako ponosna na svoje pokolenje, kot so ponosni potomci Anglosaksov in drugih priseljencev, je vsega priznanja vreden. Mladina, ki se bo zavedala, da izhaja iz dobrega, zdravega 111 inteligentnega slovenskega oziroma jugoslovanskega naroda, ki se bo zavedala, da je bil ta narod predstavljen Američanom v izredno simpatični luči, se nam ne bo izneverila, ampak bo instinktivno vzljubila naše ustanove in se jim pridružila. In menda ni med nami nobenega, ki bi se ne zavedal, kolike važnosti je za naše Narodne domove, naša pevska, telovadna in dramska društva in pred vsem za naše gl°venske podporne organizacije, da pridobijo in obdržijo našo tu rojeno mladino. Po predavanju se ’e v 8P0d-njih prostorih S. N. Doma razvila prav nepi'isil.iena zabava, ob priliki katere so se stoteri rojaki osebno pozdravili in po domače pogovorili s pisateljem. K lepi zabavi so mnogo pripomogli tudi pevci in pevke samostojnega pevskega zbora “Zarja.” Skratka, bil je nepo- ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV (Nadaljevanje iz 1. strani) posestnica Marija Drevenškova in njena 171etna hčerka Antonija take hude opekline, da sta v bolnišnici podlegli poškodbam. Materijalna škoda se ceni na 70,000 dinarjev. V Narapljah je pogorelo domovanje posestnika Alojzija Tominca. Družina si je rešila golo življenje. Na Glincah pri Viču je umrla naj starejša občanka viške občine, ga. Marija Agnola, ki je dosegla 92 let. Nekaj statistike o tisku. Po podatkih državnega tožilstva je lani izhajalo v območju okrožnega sodišča v Ljubljani vsega 30 tednikov, 37 mesečnikov in 3 dnevniki. Med mesečniki in tedniki so kaj zanimive publikacije z nenavadno vsebino. Tako je lani izhajala Fortuna, organ za poznanstva, ženitve in zabave, dalje Naša radost, Lučka z neba in Kraljestvo božje. Deset let je pismo romalo po svetu. Na turjaško pošto je nedavno prispelo pismo, naslovljeno na Marijo Balonovo, Box 156, Midvale, Amerika. To pis-j mo je bilo, kakor kaže prvi žig, oddano na Turjaku pred desetimi leti in priporočeno odposlano preko velike luže. Pisala ga je Marija Strovsova iz Malih Lipljenj svoji hčerki v A-meriki dne 27. januarja 1924. Drugi poštni žig kaže, da je prispelo v New York 4. februarja istega leta. Kje se je nato potikalo celih 10 let, je uganka. 27. februarja letos je bil nanj pritisnjen žig pošte v Wa-shingtonu. Odtod je priromalo nazaj v Jugoslavijo in je bilo 14. marca žigosano v Zagrebu, odkoder so ga poslali pošti na Turjaku. Navzlic svojemu desetletnemu romanju križem kra-žem je pismo dobro ohranjeno. One, ki ga je pisala, Marije Strovsove, pa ni več našlo pri življenju. Umrla je že pred 7 leti v lepi starosti 80 let. Morda bo hčerka preko časopisja zvedela kako dolgo jo je iskalo materino pismo in gotovo se ji bo milo storilo ob spominu na mater in na domovino. Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki Bij, Minnesota GLAVNI ODBOR a) Izvrševalo! odsek: Predsednik: PAUL BARTEL. 225 N. Lewis Ave., Waukegan. 111. Prvi podpredsednik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora. Minn. 0 Drugi podpredsednik: LOUIS M. KOLAR, 6011 Bonna Ave.. Cleveland. Tajnik: ANTON ZBAŠNIK, Ely, Minn. Pomožni tajnik: LOUIS J. KOMPARI, Ily, Minn Blagajnik: LOUIS CHAMPA, Ely. Minn. Vrhovni zdravnik: DR. P. J. ARCH, 818 Chestnut St., Pittsburgh, r _ Urednik-upravnlk glasila: ANTON J. TERBOVEC. 6117 St. Clair a* Cleveland. O. b) Nadzorni odsek: Predsednik: JOHN KUMŠE, 1735 E. 33rd St., Lorain, O. n 1. nadzornik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, v- 2. nadzornik: JOHN BALKOVEC, 5400 Butler St., Pittsburgh. P®; ul 3. nadzornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St.,"JoUet’ 4. nadzornik: JOSEPH MANTEL, Ely, Minn. ___ GLAVNI POROTNI ODBOR: Predsednik: ANTON OKOLISH, 1078 Liberty Ave., Barberton, O. 1. porotnik: JOHN SCHUTTE, 4751 Baldwin Ct„ Denver, Colo. 2. porotnik: VALENTIN OREHEK, 70 Union Ave.. Brooklyn. N. *• 3. porotnica: ROSE SVETICH, Ely, Minn. 4. porotnik: JOHN ŽIGMAN. Box 221, Strabane, P*. Jednotlno uradno glasilo: NOVA DOBA. 6117 St. Clalr Ave., Cleveland, O. _ ZDRUŽEVALNI ODBOR: Tajnik: JANKO N. ROGELJ, 6207 Schade Ave., Cleveland, O. .. 1. odbornik: FRANK E. VRANICHAR, 1812 N. Center St., Joliet. 2. odbornik: MATT ANZELC, Box 12, Aurora, Minn. »-• Pravni svetovalec: WM. B. LAURICH, 1900 W. 22nd Pl., Chicapo,^ Vs« stvari, tikajoč« se uradnih zadev, naj s« pošiljajo na glavn«?* , ^ „** denarno pošiljatve pa na elavnesa blagajnika. Vs« pritožb« in priziv« naj slovi na predsednika porotnega odbora. Prošnja za sprejem novih članov, za zvišanj« zavarovalnin« in bolniška sprič«vala naj s« pošiljajo n* vr zdravnika. #- Dopisi, društvena naznanila, oglasi, naročnina nečlanov in i*Prein*,£lnd, slovov naj s« pošiljajo na naslov: Nova Doba, 6117 St. Clair At«., Cl«*«** Jugoslovanska Katoliška Jednota v Ameriki je najboljša Jugoslovan*. noJu. varovalnica v Zedinjenih državah in plačuje najliberalnejše podpore svoji® c Jednota je zastopana skoro v vsaki večji slovenski naselbini v Amerik** 1 ntJ hoče postati njen član, naj se zglasi pri tajniku lokalnega društva *•* piše na glavni urad. Novo društvo se lahko ustanovi z 8 člani belec* p rejerfl* neoziraje se na njih vero, politično pripadnost ali narodnost. Jednot* 8lL|*diD* tudi otroke v starosti od dneva rojstva do 16. leta in ostanejo lahko v n* »kem oddelku do 18. leta. Pristopnina za oba oddelka j« prosta. Premoženj« znaša nad $1,500,000.00. Odrasli oddelek j« nad 104% Bolv«nt«n, mladinski nad 2,000%. |tij* pro! Potomec slavnega Schuberta je umrl v Bački. V Bački Pa-lanki je umrl godbenik Josip Schubert, eden od zadnjih potomcev slavnega skladatelja Franca Schuberta. Schubertova rodbina je prišla z Dunaja v Bačko Palanko že v začetku 19. stoletja in je bila v zvezi s slavnim skladateljem do njegove smrti leta 1828. V zadnjih letih je Schubert revno živel in je pošiljal svoje skladbe sorodnikom v Bačko Palanko, kjer so se baš tedaj naseljevali Nemci. Slavni skladatelj je upal, da bodo njegova dela kupovali premožnejši sonarodnjaki. Schubertovi potomci se dolga leta niso bavili z glasbo, samo brata Josip in Franc sta se ;;i posvetila. Franc, ki je bil član orkestra kraljeve garde, živi v Argentini, njegov brat Josip, ki je sviral doma pri raznih prireditvah, pa je sedaj umrl. Poklicni tovariši so ob njegovem' pogrebu zaigrali nekaj skladb njegovega slavnega prednika. Žalostna usoda vojnega najdenčka. — Potujem od vasi do vasi, da bi našel svoje starše, pravi absolvent kmetijske šole Velimir Ačimovič, ki je bil 1. 15)14 kot otrok nekih beguncev najden na cesti med Valjevom in Ložnico. Našli so ga vojaki in eden od njih mu je dal tudi zabno lep večer za vse. 1 isatelj Adamič je imel tekom svojega 10-dnevnega bivanja v Clevelandu 18 predavanj pred različnimi ameriškimi klubi in skupinami. svoje ime. Več let je Velimir preživel po vojaških taboriščih kot rejenec dobrodušnih vojakov, ki so ga vedno spravili na varno, kadar so odhajali na fronto. Po vojni so poskrbeli razni dobrotniki, da je mladenič dovršil kmetijsko šolo. Ko je Velimir zapustil šolo, je naletel na nepričakovane težave. Službe ne dobi, ker nima nobenih predpisanih dokumentov. Ker so vse! poizvedbe po starših in -sorodnikih ostale brezuspešne, bo sam obhodil vse vasi med Valjevom in Ložnico, da bi jih našel. o------------- Kriza v boroveljski puškami! Pred vojno so izdelovali puškarji v Borovljah na leto preko 10 tisoč pušk, potem pa vsako leto vedno manj. Lani so jih izgotovili komaj 3700, prejšnje leto pa 4400. Državna strokovna šola za puškarstvo, ki je bila urejena tako vzorno, da je enake niti v Nemčiji niso imeli, je skoraj pred razpustom. Ta šola ni več državna zaradi varčevanja, kako dolgo bo še privatna, pa tudi nihče ne ve. Poleg ravnatelja je ostal samo še en učitelj. Pri puškarski zadrugi je bilo pred 10 leti vpisanih še 120 vajencev, lani pa jih je bilo samo še pet. To so pač dovolj slaba znamenja za bodočnost nekdaj tako znamenite in uspešne puškarske obrti. Obnova vasi Berkovca. V tej vasi je bila lani 25. aprila strašna katastrofa, ker se je s pobočja hriba nad naselbino sprožila lavina, ki je odnesla preko 10 oralov zemlje ter porušila več hiš. Brez strehe in zemljišča je ostalo 25 ljudi. Za reveže, ki so iz strašnih plazov rešili golo življenje, so po iniciativi beograjske “Politike” dobri ljudje zbrali okrog 40,000 dinarjev denarne pomoči, nekaj so prispevala tudi oblastva, a zveza zdravstvenih zadrug pa je začela z akcijo, da bi se naselbina čimprej obnovila. Ta akcija je uspela in te dni so se vaščani vselili v nove, lično zgrajene hišice. take tovarne, v kateri zaslužka mnogo d0®^1' ot! Podjetje pa zahteva sev«J ^ mestne uprave gotove u^° ^ui sti in bo odločitev o vse!11 padla že v prihodnjih dnel PRISELJENIŠKI (Nadaljevanje s 1- ^ zal vrednim prebival^ ^ nam ne izplačuje depo?111 niti iz moralnega niti 121 ^ je ^1 darskega stališča. ° J-mnenja, da bi bilo bolj® ^ vreči take inozemce sti'0^1^. ^ iskavi o njihovi vredn0^.^, značaju in, ako odg°yasVOje naj se prištejejo kvoti ^ rojstne dežele in dovol>> p galizirajo svoje bivanj®1 ^ večino prestopkov zakon ^ jjo ča gotovo dobo zastal se prestopek ali zločin 110 .^rO" več kaznovati. Odbor P.. ^ v • nflS** ča, da inozemci, ki so i jyr-zakonito, ne bi bili vec ^ pečeni deportaciji po Pre tih let, ako so drugače moralnega značaja. v Odbor tudi naglasa, ca .g portacijskem postopanj j-1 V p^-nedavna isti uradnik ^ iskovatelj, obdolžitelj 1 0|#' nik. Predlaga ločitev ® jii sti za dobro pravice in se zaslišanja vršijo Pr® sod$ rom, ki ima tajcorekoc ^ sko oblast, neodvisno 0 postavljenih uradnikom- ^ i'1 Za prijateljski pravičnost. — Izmet ^ <# važnih priporočil odb^^jei'0 ki se tičejo asimilacij® “KO * bi' nega prebivalstva. ščamo inozemca za s 1 ^ vanje, ga sprejemam0 časno kot člana arneJ"i.0gt ^ žbe. Strpnost in enf pod’y{ ložnosfi morajo bit1 ^0$ resnične asimilacije 111 v edinosti.” Zato oclt>01 ^ c e'L zapostavljanje i n_° z ., stvari zaposlenosti-di obžaluje zvišanje 1 g(i ci.jskih pristojbin tik 0d' četkom depresije, kal fl(j ji* . nilo mnogo inozemce' ^ ralizacije, in predla#**’. ^ P pristojbine znižajo '0i» lovico. Strogo se P11^^ galiziranje bivanja gejii zemcev, ki niso P° .e portaciji. Poročilo tega od1-* se j, imeti velik vpliv» ‘l jiflt111 {];i-bodeče zakonodaje ' Se'^d' zaciji in imigracij1, ^ gre tu le za prip010^] nega odbora, ki Je van od tajnice dela- češki podjetniki v Sarajevu. Neko veliko tekstilno podjetje iz češkoslovaške namerava v Jugoslaviji zgraditi svojo tovarno. Zastopniki tego podjetja so pretekle dni sarajevski mestni občini stavili svoje predloge. Razložili so vse ugodnosti, ki bi jih imelo mesto od ustanovitve A •nio % fevg] «tttt To S %li 6'°m which to secure candidates for enrollment is unlim-^aily we get in contact with American-born youth who ill ^Predate the attractive insurance rates our SSCU offers. e We to do is explain to them the many features of our ance plans. tetlts ^active awards in the form of cash prizes ranging from 50 5b,' 0 $4 are offered to members who will but take a little i(tjj and trouble to sell our organization to the outsider. In SCU branches exist lies a golden oppor-6a u° do some organization work. Ten dollars will be paid Wu 0r2anizer of a new branch in addition to the individual ership awards. Sth nee(t for fraternal insurance organization manifests itself ’Off li'Vi ^Ur ®SCU, with its system of lodges, protects the indi-' l^tin members against life’s hazards. With its system of col-assessments and paying of benefits our Union is inter-fhp °^LY in the welfai'e of individual members and not in !t r°^t that could be made were it a private organization, ffyg durance in our organization is based on the American ckle'enCe Table of Mortality plus a fraction of a dollar for |'lcersntal expenses such as stationery, printing, salaries of of-Ijj ’ ^ublishing of Nova Doba, etc. 0rt, our SSCU is a mutual benefit organization founded ^P.bers, and kept in business by members. Such an organ's absolutely essential in every-day life. o----------- Onward S. S. C. U! U# ,cin°' tei" li. ;0N w Ml] . )e 51 i pod iPr! sti * sV0ie W P ad0' ia 1:0 0 * P°dL r ^olo.—The Shadow |\ Warpath against the V q easel. Here is the r (*1 day he was enjoying .} W 'J1 haPPened to be go-* Will Water, and, feeling ,^th' ^ his clothes and i l\ineiTl ,*n a knot. You can to t'^j. q consternation and < ff t0 11 c°ming out of the wa--ij PtJ?ut his clothes on. He « 11 at^ Understood the sit-»^irtr a Stance. I ran, and Vi could hear the Shadow - I.5, S0 '''hat he would do to 1,1 • * * ste ’ ^°u see, I got to watch v rorn now on. Smole, how do you * did to the Shadow? Albert Ambrozich (Lone Weasel), No. 78, SSCU. (V,"—°------------ Her ^mber get a new * ^thfinders t/Sj B .W ^niversary of the I sAe v/1 g °f Pathfinders IS Nr 222’ SSCU> of G°- INto; Y-’ wil1 be ob- IH^y day, April 28. J[ ^Uledand a dance are °n the Pr°gram- K ^c£d friends of Jiu 8 m and around iv'110 are cordially in-hii end. Committee % ahetTlents promises all evening of enter- i P' Pr in P ,n O' v 1)1' in° % Every Member Get a New Member K \e‘ ?v f V Conemaugh, Pa.—Confidence in your lodge and the SSCU is the first requisite in a successful campaign to enroll new members. When you first joined our Union you had certain visions and expectations. Have they been fulfilled? Some members offer the time-worn excuse that it is impossible to secure candidates for membership. This state of mind can be explained by assuming that many belonging to the dormant group failed to grasp a single new idea since enrollment. Some have grasped ideas, but too many belonging to this group fail to put into practice what they have learned. Others never even tried to grasp a new idea, much less put it into practice. Our SSCU offers attractive awards for securing new members. With depression gradually fading into the background, the time is ripe to do some field work. After reading articles in last week’s issue of Nova Doba we obtained some information on what to do in the national drive. All that is necessary is courage to carry these ideas out. So, let’s get busy. I hope that I will not be misunderstood, as this is my first letter to the editor in three years. My only hope is to be of some material help in building our SSCU for the future. Joseph Kopler, No. 213, SSCU. Pittsburgh, Pa.—Say, did you get to see the World’s Fair in Chicago last year? No. Why not? No dough. It’s being held over for another season, are you going? No, I’d like to, but still no dough. Let me tell you how to get some easy money to see the fair. All you have to do is get some new members for dear old SSCU, and you will receive the following monetary remuneration: $4.00 for every $2,000 death benefit enrollment; $.‘}.50 for every $1,500 death benefit enrollment; $3.00 for every $1,000 death benefit enrollment; $1.50 for every $500 death benefit enrollment; $1.00 for every $250 death benefit enrollment; 50 cents for every juvenile member. And aside from the pecuniary reimbursement you will have the satisfaction of doing something for your Union. These, new enrollments will come pouring in if you but consider and explain the many benefits to be derived from being connected with such an organization. All you members who are regular readers of New Era know about the new slogan, “Every member get a new member.” We are now in the midst of a gigantic membership campaign of the SSCU and its many benefits. First and foremost, there is the death benefit, which, like that of any other insurance, helps to relieve the financial burdens of our bereaved dependents whom we leave behind. What a satisfaction for us to know that we have thus taken care of one of our most responsible duties— the providing for the needs of our loved ones, when we are no longer here to dp so. Then above this we have many other benefits, which mean almost as much to us. Chief among these is the sick benefit, which assist in providing for our needs when we are unable to obtain the wherewithal for the necessities of life by work due to illness. The accident and indemnity benefits are also designed to aid us in maintaining ourselves when we have become injured or are in need of surgical skill and attention. Then, last but not least, we have the disability fund, which, like its companion funds, succors us when infirmities beset our path. Have these points always with you, enlarge upon them in your sales talks, stress them firmly, and you will be pleasantly surprised at the results. Try it once, and convince yourself how easily new members can be had. I’ll meet you at the fair with your share of our SSCU’s liberal gifts for doing your part to keep up the slogan: “Every member get a new member.” L. P. Boberg, Pres., No. 196, SSCU. -------o----- Have you talked to your friend about joining our SSCU? If not, get in touch with him right away and explain the death benefits, sick benefits, accident and operation benefits that our Union insures its members for a small assesssment payable monthly. -------o----- The world is full of knockers and the average man is looking for some other fellow to be his anvil. UTKIEFS Slovene National Benefit Society (SNPJ), with headquarters in Chicago, observed its 30th anniversary last week with a 16-page issue of its official organ, Prosveta. The society was organized in .April, 1904, with 10 independent lodges. Louis Adamic, author of the current best seller in the nonfiction field, “The Native’s Return,” spoke before a large crowd in the St. Clair Slovene National Home of Cleveland. Adamic stressed the importance of knowing the racial background of American-born immigrants and thereby “they will be proud that they are Slovenes or Croats and this will make them better men and women. They will know who they are.” Eliot D. Pratt, a trustee of the Foreign Language Information Service, made a brief talk about the purpose of the organization which is sponsoring the Adamic lecture tour. Just Jesting Springdale, Pa. — Spring! When a young man’s fancy turns to thoughts of love. (The Bachelors are weakening.) Who wouldn’t weaken in weather like we’re having now? Well, spring is really here. We know that for a fact. While out walking yesterday, we noticed that Scotty McDougal threw out his Christmas tree and Mrs. Marka Mardovitch Sybolkovic put her fur coat back in the dog shed. (Poor dog, froze all winter and now he will sweat all summer.) Enter a Three-Cornered Race Officials cf many Slovene fraternal benefit organizations will be present at the Cleveland Interlodge League banquet and dance to be held Saturday, April 28, in the Slovene National Home. The purpose of the banquet is to honor basketball champions of the league. Moving pictures of the softball players, many prominent lodge officials and professional men will be shown in the upper hall. Music will be provided by Ralph Keating and his 12-piece radio orchestra. Chisholm (Minn.) High School basketball team, which this year won the Minnesota high school championship, will be feted in a Victory Ball at the high school gymnasium Saturday, April 2\. One of the members of the committee in charge of arrangements is Rudolph Stukel. Singing Society Zarja of Cleveland will present a spring concert next Sunday, April 15, in the Slovene National Home. Concert will begin at 2 :30 p. m. Zarja has earned a city-wide enviable reputation for its past splendid performances and has received favorable comments from critics of Cleveland dailies. To the lovers of music is recommended Zarja’s spring concert. Unit No. 5, U. S. Naval Communication Reserve, with headquarters in Chisholm, Minn., has the following men in charge: John J. Bovitz, acting commander; Anton J. Hren, executive officer; Frank Go-vednik, instructing officer, and Frank Sushak, operations officer. John L. Ambrozich, former commander, has been appointed to the staff of section commander as operations officer. -------o — What’s the Difference A sympathetic old lady was delighted and thrilled by an old sailor’s narrative of how he was washed overboard during a gale and was only rescued after he had sunk for the third time. “Of course,” she commented, “after you sank for the third time your whole life passed before your eyes.” “I persoom it would have done it,” he answered, “but as I had my eyes closed tight shut, I missed it.” The truant officer put in a bill for a new bicycle and a pair of tennis shoes. He was run ragged chasing the freshies who were to be in school. You can bank on the freshies to stay a step and a half ahead of the officer with their fish. Kirk Johnson, one of our old-time farmers, startled the vast countryside. He just completed his first haircut and shave for 20 years. (The fair sex is responsible.) He patrolled the streets of our burg for two days before he was recognized. He did the impossible when he bummed a chaw of terbaccy from his lifelong enemy. He plans to make shaving one of his regular habits. (What a muzzier; he thinks it’s worth it. We mean shaving.) Love! As we said before, and the Bachelors are weakening. Not mentioning any names, but S. P. was seen talking to our well-known fixer, Pete Mick-lick. The fixer came through, for last night we saw S. P. out walking with high-stepping, lovable Fannie. From secret sources (by following them) we learned that he even held her hand while discussing the weather and the forthcoming crops. He now knows that the art of love making didn’t pass out with the passing of Valentine. But we still have Stan. What a man Stan,! (Objections to the publishing of this paragraph by S. P. was unanimously overruled by. the remaining Bachelors.) Imagine the nerve of S. P. Goes courtin’ and wouldn’t tell his fair companion to bring along two girl friends. Our entire community has been stricken with the well-known plague, spring fever. Ho-hum. It didn’t pass us up. The entire Bachelor organization is afflicted,. About two hours ago one Bachelor tore loose whistling “Diana,” and caused a general commotion in Ye Ole Store. He caused the loungers to open their eyes and roll over on the floor. He quickly found an exit. Although the plague hit us, it didn’t affect our business much. Yesterday we sold 20 bags of bird seeds to Ed Warbeler. He is figuring to pull one over on the crows this summer. “What’s the use of feeding them corn when bird seed is cheaper and more appropriate, by crackey.” Our high-pressure salesman George sold a suit to Clarence Percival Parsons III. The said suit only adorned our window for three years and eight months. Allowing 2 per cent and an additional 1 per cent for cash, he received exactly $4.75 for the well tailored back alley style suit. Yesterday, after a severe rain storm, in walks Clarence Percival Parsons III with the remains of the suit. It looked as if poor Florence was in a strait-jacket. While cutting the suit off Clarence, our super-salesman de- Cleveland, O.—Although this announcement appears somewhat late, nevertheless we think it of sufficient importance to have it published. In behalf of George Washington Lodge members, we, the officers, also accept the challenge issued by the Arrowhead Lodge, No. 184, of Ely, Minn., to see which lodge will enroll more new members during the SSCU national drive for new members. Through this action we realize that three English-conducted lodges are in the race to see which unit will enroll the most new members, the third one being Pathfinders, No. 222. of Gowanda, N. Y. We firmly resolve to more than double our adult membership and increase the juvenile section of our lodge by at least 100 per cent. We feel certain that our goal will be reached. Through the splendid co-operation of the Supreme Board, which authorized awards for securing new members, and through the medium of our official organ, the Nova Doba, we expect to accomplish a « \ great deal. Our motto shall be: Every Member Get a New Member. On this occasion we also appeal to all members of G. W. Lodge to go out and secure at least one new member in the adult department, and a number of juvenile applicants. Joseph Jaklich Jr., Pres. Anna Jaklich, Sec’y. Frank Jaklich, Vice Pres. Elizabeth Stucin, Rec. Sec’y. Marie Arko, Treas. ------------o------------ An Invitation We, Pathfinders of Gowanda, cordially extend Our invitation to every friend— For a real good old time at the Slovene Hall, Where we’ll try our best to entertain you all. We shall be ready at eight On the eve of April the twenty-eighth. Be on time, and bring your mate, To enjoy dancing from nine ’til late. Refreshments, desired by all, will be sold, As will wine and beer—to make us bold. So come, all you jolly friends, and with us meet At the Slovene Hall on Palmer Street! Mary K. Zuzek, No. 222, SSCU, Gowanda, N. Y. ------------o------------- History of Our Lodge Cleveland, O.—The Collin-wood Boosters Lodge, No. 188, SSCU, was organized by the Federated Lodges of the JSKJ in Cleveland on Oct. 19, 1927. Our first meeting was called to order by Bro. Frank Kacar, who was a member of the Supreme Judiciary Committee. Sister Mary Kalcic, who was then president of the George Washington Lodge, No. 180, initiated the members into the lodge. Bro. Charles Kikel of the same lodge gave an address and information as to when the SSCU organization was founded and when it was incorporated in the state of Minnesota. Our first officers were: William Cimperman, president; Frances Zagar, vice president; Anthony Laurich, secretary, and Frank Rojc, treasurer. cided to visit distant friends in Aemetania. This leaves only one Bachelor to take care of the store. Wait! A wild man is coming down the street. Poor me. He is heading for our store. No, it’s not a wild man. It’s only ZekeSmackemdown. Maybe he didn’t like the eggs I sold him yesterday. I’ll leave the janitor to lock up the store, for I hear distant voices calling me. Before I leave I wish to remind you all that the Funny Stoi*y Contest has come to a close and the winner will be announced as soon as possible. Boost your lodge and get a new member. The Bachelors: Stanley Progar, George Trem-pus, Charles Figile, No. 205, SSCU. o----------- The man who is a knocker isn’t always the one ivho makes the greatest impression. Our charter members are Frances Zagar, Andrew Krainz, Mary Lavrich, Anthony Laurich, John Laurich and John Rutar. We have held many affairs from time to time, such as card parties, dances, outings, etc., and we hope that we may be able to keep on holding them in the future. We've had both a baseball team and a bowling team that belonged to the Interlodge League for two years. In 1932 our baseball team won the Class B championship and re-, ceived a trophy, which is on display at St. Mary’s Church hall. We also belong to the Federated Lodges of St. Mary’s, of which our representative, Joe Struna, held the office of president for the preceding year. Our thanks go to Mrs. Bra-dach and Mrs. Pust of JSKJ Lodge No. 103, who worked hard in starting up our lodge. They went around trying to get all the young people in the neighborhood to get together and start an SSCU English-conducted lodge in our locality. Well, they got us going and, though our membership is not as yet as it should be, we hope we can keep on growing. Mary Lavrich, Sec’y. Pittsburghers Members and friends of SSCU in Pittsburgh will be interested to know that the Pittsburgher Lodge, No. 196, SSCU, of Pittsburgh, Pa., will hold a Spring Dance Saturday, April 21, in the Slovene Auditorium, 57th and Butler Streets. Music will be furnished by Moonlight Serenades. Bids are-35 cents. m MLADINSKI ODDELEK - JUVENILE DEPARTMENT flklllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIHIIIIIIIIlllllllllllMlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIllllltlllllllllHlillllllllllllllllll’.illlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIilllllllllllllllllilllllllilllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll'1 w PEGGY’S RECORD SRBSKE NARODN SKOČI—MOŽIČEK V nekem kraljestvu je živel ubog mlinar, ki je imel zelo lepo hčerko. Ta je bila razen tega tudi pametna in premetena; zato je bil mlinar tako domišljav in ponosen nanjo, da je rekel nekega dne samemu kralju: “Moja hčerka zna presti zlato iz navadne slame!” Ko je kralj, ki je zelo ljubil bogastvo, slišal mlinarjevo bahanje, se mu je vzbudil pohlep po denarju in zlatu in zapovedal je, naj deklico takoj privedejo k njemu. Peljal jo je v sobo, kjer je bilo nakopičeno obilo slame, ji dal kolovrat in rekel: “Dq jutra moraš spresti vso to slamo v zlato, če ti je kaj dc življenja!” Nič ni ubogi deklici pomagalo, ko je pričela zatrjevati,,da tega ne more in ne zna storiti. Sobo so zaklenili in jo pustili samo. Sedla je v kot sobe in bridko tožila nad nesrečo, ki jo je zadela. — Medtem so se nenadoma odprla vrata ir. prav smešen, majhen možiček je priskakljal v sobo in rekel: “Dober dan, ljuba deklica, zakaj pa tako milo jo-češ?” “Ah,” odvrne ona, “vso to slamo moram spresti v zlato, pa ne vem, kako bi to napravila.” “Kaj mi daš, če storim to jaz mesto tebe?” ji pravi možiček. “Svojo ovratnico ti podarim,” odgovori deklica. “Dobro,” ji reče možiček in se usede za kolovrat. Kolo se je pričelo vrteti, da je bilo veselje gledati, in kmalu je bila vsa slama suho, rumeno zlato. Ko je prišel kralj in videl vse to bogastvo, se je zelo začudil in bil nad vse zadovoljen. Toda njegovo srce je postalo še bolj željno denarja in zaprl je mlinarjevo hčerko v večjo sobo ter ji dal novo nalogo. Zopet ni videla deklica, kaj ji je storiti, in je bridko jokala. Mali možiček pa je zopet odprl vrata in vprašal: “Kaj mi daš, če opravim tvoje delo?” “Prstan s svoje roke,” je odvrnila deklica. Mali prijatelj je vzel prstan in začel delati; delal je do jutra, dokler ni zgotovil. Kralj je bil zopet presenečen, ko je zagledal bleščeče zaklade, vendar še vedno ni bil zadovoljen in je peljal mlinarjevo hčerko v še večjo sobo in rekel: “Vsa ta slama mora biti spredena to noč! Če boš naredila, kar sem ti naložil, postaneš moja žena!” In odšel je iz sobe in zaklenil vrata. Takoj, ko je bila deklica sama, je pristopil k njej palček, njen prijatelj, in rekel: “Kaj mi daš, če spredem že tretjič zate zlato?” Deklica pa mu žalostno odgovori: “Sedaj nimam ničesar več!” “Potem mi obljubi,” reče škrat, “da mi podariš svojega prvega otročička, ko boš kraljica.” “Tega ti ne morem obljubiti,” je tarnala in prosila mlinarjeva hčerka. Ko pa ni mogla najti drugega izhoda iz svoje stiske, mu je obljubila, za kar jo je prosil, in palček ji je zopet spredel vso slama v zlato. Ko je prišel drugo jutro kralj in videl, da je naloženo delo opravljeno, je priredil veliko svatbo. Tako je mlinarjeva hčerka postala resnična kraljica. Svojega prvega otroka se je kraljica zelo razveselila. V tem svojem veselju je popolnoma pozabila na palčka in na obljubo, ki mu jo je dala. Nekega dne pa stopi palček v njeno sobo in jo spomni dane besede. Kraljica je pričela jokati radi nepremišljene obljube in je ponudila možičku vse zaklade kraljestva v zameno. Toda on o tjm ni hotel ničesar slišati. Končno pa so ga omehčale njene solze in dal ii je tri dni odlog!*.. Zanteval pa je, da v teh treh dneh zve za njegovo ime. Ako bo tret)i dan povedala ime, bo lahko obdržala svojega otroka. Kraljica je ležala budna vso noč in premišljevala, kako naj bi bilo škratu ime. Razposlala jc tudi sle po vsem kraljestvu, da bi poizvedovali za raznimi imeni. Ko je drugi dan prišel možiček, mu je pričela naštevati vsa imena, ki jih je kdajkoli slišala: Tomaž, Benjamin, Jeremija, Savel itd. Toda pri vsakem je palček zmignil z glavo in rekel: “To ni moje ime!” Drugi dan je kraljica začela naštevati vsa šaljiva imena, toda tudi od teh ni bilo nobena pravo. Tretji dan pa se je vrnil eden od služabnikov in rekel: “Sicer nisem mogel zvedeti nobenega novega imena, toda, ko sem hodil po nekem bližnjem hribu, sem ugledal med drevesi hočico, pred njo pa ogenj. Okoli njega jc plesal smešen možiček in pel: “Skoči-možiček je meni ime, kraljica tega nikdar ne izve!” Ko jc kraljica to slišala, je poskakovala od veselja. Prišel je možiček in rekel: “No, ali si pogodila, kako mi je ime?” “Gotovo si Janez?” “Ne, nisem!” “Si pa Vinko?” “Tudi ne!” “Potem pa ne moreš biti drugo nego Skoči-možiček!” “To ti je povedala čarovnica,” je jezno zavpil možiček in udaril z nogo po tleh tako močno, da se mu je zadrla v zemljo in jo je komaj z obema rokama izpulil. Potem jo je odkuril, kar so ga nesle noge. In nihče več ga ni videl v kraljestvu. ---------O---------- Lojze Zupanc: KDO VE? “Hej, možiček, kdo si ti, kam se ti tako mudi? Kam tako zelo hitiš, za kom v grmovju se podiš? Kaj bo če. v črno suknjico, dobil boš s trnjem luknjico?” A možiček: “Fijut, žiži!” Zažvižga in drugam zleti. Kdo ve, kdo jc možiček ta, ki z žoltim kljunčkom žvižgat zna? THE MOON FAIRY Peter and Hilda had walked a long, long way, and both were footsore and weary. Peter was 11 and Hilda was 9. They were brother and sister and were making a very long journey on foot. They had just lost their father and were going to find their aged grandparents who lived many leagues from their former home. Their mother had been dead for some years, and they had been their father’s steady companions, he being both mother and father to them. But after his death the little orphans found themselves penniless and alone in a very cold, selfish world. So they had talked the matter over between themselves and had decided to go in search of their mother’s parents whom they knew to be living a long, long way to the south of their old home. A great range of mountains had to be crossed, and as winter lay over the land it meant sufferings from the cold for the little wanderers. But they were brave and determined and stood privations without a murmur. Their father’s employer, a cruel man, had offered to take Peter into his shop as an apprentice, but Peter knew that meant beating and hard work without pay. And he loved his sister dearly, and would not be parted from her. So at night the two children crept from the miserable house they had called home, and started southward, journeying forth to find the aged grandfather and grandmother. Peter carried a bundle over his shoulder and Hilda carried a basket in her hand. The bundle contained what clothing the children owned and the basket a few things made dear to them by their departed parents. All day long they had walked, and only once had they stopped at a wayside inn to buy a penny’s worth of bread and to beg for a few minutes’ rest beside the fireplace. And now as evening fell, they began to look about them for some place where they might beg for shelter during the night. But on the mountains few people lived, and in vain did they look along the steep, rough roadside for a light which might tell them of a shepherd’s hut. “I’m very weary, Peter,” said little Hilda after some time spent in silence, cnly the sound of their footsteps being company. “I fear I cannot go any farther tonight. And I am also very hungry.” “You stay here and wait for me,” said Peter, putting down his bundle beside the road for his sister to sit upon, “and I’ll run up the mountain and sec if there is not some sort of house hereabouts.” “No, do not leave me alone,” cried Hilda, catching hold of her brother’s shoulder. “I should be afraid in the dark, alone. Let us rest here together “Then you really and truly are a fairy?” It was Peter who dared to speak to the wonderful creature who stood before them. “Yes, a real fairy from the moon, in fact, I am a Moon Fairy, which means that it is very hard for me to come to earth to help little earth-children. This is my second visit here.” “Oh, how wonderful!” It was Hilda now who spoke. “I think you are so beautiful,” she added. “You are more beautiful than any picture I have ever seen of a fairy. “You’re so white, so thin and so graceful. The light shines right through you.” “That’s the way with all fairies,” smiled the moon creature. “We are formed so that we may disappear altogether, and not be seen, though we may be right in your midst. But—the winds blow chill, and it is getting late for two little ones to be out in the snow. Come, follow me.” As she spoke, the fairy whirled about and waved a wand. Instantly a beautiful little airship, all rigged out for fast sailing, appeared in front of the Moon Fairy. It had a little room which glowed warm and snug as the fairy opened the door to usher in Peter and Hilda. When the two children were seated inside the tiny velvet lined room, which was something on the order of a traveling vehicle, the fairy leaned over Hilda and touched her head with a wand, then she turned to Peter and did the same thing. “Now, my little ones, your wish shall be law for three whole days. All you have to do is to wish for a thing and it happens. Goodby.” Before Peter and Hilda could say a word, the fairy had disappeared, and the airship settled quietly on the ground. At first the children were bitterly disappointed that the fairy had not remained with them, and Hilda began to cry. But suddenly the fairy's words came to her mind and she sat up and said to her brother, who was looking out of the window at the fast-falling snow, “Let’s wish for the thing we want most. It shall be ours.” “Then let us wish to go to our grandparents,” replied Peter, turning his attention inside the airship-room. “Yes, let’s wish it,” agreed Hilda. Then they both closed their eyes and whispered softly under their breath: “We wish to go to our grandparents, away over the mountains to the south." Then they felt a movement, and opening their eyes beheld the airship leaving the ground. Up and up they sailed, and the strange p.irt of it was that they were not being guided by any visible hand. The ship seemed to guide itself, and it flew along over the mountains at a pretty rapid rate. After riding for half an hour, Peter happened to put his hand against a basket on the seat beside him, and opening it he found plenty of good food and a large bottle of sweet milk. Dishes and knives and forks and spoons were also in the basket, wrapped 7'MT 'J’i/rt/O/? (Took CORN SOUP Use the drained off part of a can of corn for soup as follows: Add to the cupful or more of juicy corn: 1 cupful milk yi teaspoonful salt 1 tablespoonful butter Bring to a boil in a double boiler. Serve in cups, adding a teaspoonful of whipped cream or one marshmallow to each cupful just before serving. Kako so odkrili kavo? Kave ne poznamo še niti 300 let. Leta 1672. jc prinesel odposlanec turškega sultana Mohameda IV. prvo kavo za poskušnjo francoskemu kralju Ludo-viku XIV., ki so ga Francozi imenovali “kralja solnca.” To darilo je bilo rojstni dan kave v Evropi. Toda hitro se je njegova uporaba povsod razširila. Še isto leto so ustanovili v Parizu prvo kavarno in osem let nato tudi v nemškem Hamburgu. Najbolj pa so ovirale razširjanje uživanja kave visoke carine, ki so jih povsod uvedli za uvoz te dragocene pijače. Takrat so imeli namreč uživanje kave za nekaj razkošnega in v širjenju kave so videli škodo za izdelovanje drugih domačih pijač. Zato so morali na primer v Nemčiji kmalu vse kavarne zapreti in vlada je uvedla posebne uradnike, vohalce kave, ki so hodili po hišah in vohali, ali morda ne kuhajo kje te dragocene pijače. In gorje tistemu, ki so ga dobili, da je kuhal kavo, pa ni plačal zanjo carine! Sicer je bila pa tudi kava sama takrat zelo draga. Če je kdo prinesel s potovanja majhen zavojček kave, ga je navadno dosti bolj cenil, kakor marsikatero darilo, ki je bilo po dandanašnjih pojmih neprimerno več vredno. Arabci so poznali kavo že dosti prej. Odkrili so kakovec, drevo, ki rase na njem kava, in tudi način, kako se da kava najboljše pripravljati. Saj so Arabci še danes nedosežni mojstri v kuhanju kave. Tudi svoje ime je dobila kava po abesinski pokrajini, Kaffi, kjer so jo Arabci najprej dobivali. Tam jo tudi še danes pridobivajo vsi iz malega mesta Mokkc in jo razpošiljajo po vsem svetu. Kavovo drevo je visoko do deset metrov in ima le 'tnalo semenja. Zdaj so pa to drevo že -tako vzgojili, da zrase le do višine dveh metrov in je tudi žetev obilnejša. Najlepši je pogled na to drevo, ko kava zori. Nekateri plodovi so zeleni, drugi rdeči in docela zreli vijoličasti. Dandanes ne sade kave samo v Arabiji, ampak tudi v Zapadni Indiji in v Ameriki. Še zmeraj pa je najboljša arabska kava. V življenju Arabcev je uživanje kave zelo važno. Pijejo jo naravnost strastno. Peggy loved to skip rope. She loved to begin at the front porch and skip clear down the walk to the big doublegate that opened into the public road, and back again—without missing a single “skip.” “Land’s sakes!” Aunt Jane would often exclaim. “Can’t that child do anything but jump rope? If I were you, May”—this to Peggy’s mother— “I’d take that rope away from her and never let her see one again! When I was a girl, let me tell you, I was so busy learning how to cook and sew and clean house that if I had a half hour in the evening to skip rope in I thought I was mighty lucky!” Of course, neither Aunty nor Mother knew that Peggy was trying to “make a record.” If they had, it wouldn’t have changed Aunt Jane’s opinion of Peggy and her rope-skipping; and Mother would most likely have followed Aunt Jane’s suggestion and taken the rope away from Peggy. But they didn’t know—and Peggy did. You see, it was Peggy’s ambition to make one hundred “skips” without Peggy Loved to Skip Kope stopping or missing. That is to say, she yearned to skip over the rope as it. swung over her head and under iiei feet one hundred times without the rope catching in her flying feet. Fanny, her very dearest little friend, had already counted up to sixty; and Grace, who lived a little farther down the road, had “skipped” sixty-five times. But Peggy determined that she would be satisfied with nothing less than one hundred—and then she could crow over Fanny and Grace and all the other little girls she knew in the neighborhood. One day she reached seventy-three— with Fanny and Gracc watching her and keeping count—and then, all of a sudden, just as she was starting to make seventy-four, she suddenly collapsed; her legs simply gave way under her, and she spun ’round, w'ith a queer dizziness in her head, and tumbled to the ground. She tried to get up, but couldn’t. Her legs refused to move. And she was panting and gasping for breath so .hard that it seemed she would never be able to catch it. Her cheeks were flushed and here eyes had a peculiar strained look in them. “Oh!” cried Fanny. “Oh!” “Oh!” echoed Grace. “What’s the matter, Peggy? Are you hurt?” Peggy .tried to answer, but could not. She just gasped and gasped for breath. And then, all of a sudden, she toppled over, flat on the ground, in a dead faint. Both little girls went screaming to the house; and Mrs. Hart and Aunt Jane came running out into the yard to see whi(t had happened. There w'as Peggy lying all huddled up on the ground, one hand still clutching the rope. Her eyes were closed now, her cheeks beginning to pale and her mouth open. Mrs. Hart grabbed her up and hurried into the house. She laid Peggy on her bed and phoned for the doctor. Aunt Jane fairly flew after cold water and the ammonia. Presently the Doctor came and ad. ministered restoratives. Then, a little later, he took Mother and Aunt Jane aside and told them that Peggy’s heart had gone back on her, due to overstrain. There was nothing the mattei with her heart, he said, but she must not overtax it. And then he sat down beside Peggy and stroked her hand and talked nicely to her; and presently she told him ail about how she had been trying to make a record—how she longed to skip her rope a hundred times. And he explained to her what a foolish thing she was undertaking; and how if she persisted, one of these fine days she might suddenly fall in a faint as she had done then, but never wake up again. So, as you can well imagine, Peggy very promptly saw that the making of a record wasn’t at all worth while under such conditions. And Fanny and Grace, too, thought the same way about it, for the Doctor had also talked to them. As for Aunt Jane, why, she straight-way took Peggy in hand, as she expressed it, and showed her all sorts of interesting things to do in the kitchen and with her needle. “If you want to make any records, my dear,” said Aunt Jane, with a grim smile,“ let’s see how many dishes you can wipe or the shortest time it takes you to dust the living room—and not leave one speck of dust behind.” RUNNING WATER IN THE SPRINGTIME By James Courtenay Challis Running water in the Springtime-O the magic of it all! As I hear its urgent call; For it takes me back to childhood, Brings the meadow brook to me | Where on boats of broken dead-wood Till they faded from my sight; sent cargoes out to sea. Then reluctantly went homeward But to dream of them at night. I can yet recall the rapture That possessed my childish heart As I put them in the current, Watched them bob around and On their voyage to the ocean start Running water in the Springtime! I shall never grow so old That its magic will not lure me— On my heart-strings have a hold. But of this I feel quite certain: Whey my ship comes in—ahoy! It will be one of the many That I sent out when a boy. for a bitv then I’ll be able to push on with you, dear.” But just as Hilda spoke the moon came peeping over the ridge of the mountain, and both children cried out with delight as the brilliant orb smiled down upon them. “The moon! The moon!” cried Hilda. “Isn’t it beautiful ?” “And see the face in it—smiling at us!” cried Peter. “Oh, it’s no longer the face of the Man in the Moon, but the face of—of—” Peter did not finish the sentence, for Hilda interrupted: “It’s a fairy, Peter, a fairy!” As the two children stood watching the moon, enraptured, it grew larger and larger till at last it almost filled the sky. And in it they could see many fairy forms flying hither and thither, and at last one of them separated itself from the others and flew' toward the earth. So astonished were Peter and Hilda that they could not speak, but stood watching the most miraculous performance. The snow was falling softly, and the light from the moon shining through it gave a strange and beautiful appearance to things on the mountainside. Rocks looked like huge crystal;, and the trees covcred with snow, shone like diamonds. The fairy descended to the earth, alighting close to where the two orphans waited. As she stood upon the ground she looked like a lorm made ol snow-flakes and moonbeams. She smiled at Hilda and Peter, and they smiled back, not understanding what it all meant. “You are in trouble. I caught the message in the moon, and came to help you,” said the fairy. As the Children Watched the Moon, it Grew LarScr al,d Larger about with napkins. Peter helped his sister to some cold chicken, jelly-spread, bread and cake and then helped himself. They ate and drank their fill. Then their eyes grew heavy with sleep, and Hilda lay down on a soft couch and Peter stretched himself on a fur rug in front of the couch. Soon both slept soundly and knew nothing of their long ride over the high, snow-covered mountains. When they awoke in the morning they looked out upon a sunny land where orange blossoms grew and where no frost or snow was visible. They: were in the sunny southland. Soon after eating their breakfast from the basket, Peter said: “We’re descending, Hilda. We must be near Grandfather’s place. You know Papa used to tell us that it was always warm where Grandpa and Grandma lived.” Sure enough, the airship was descending, and pretty soon it touched the ground. The door flew open and Peter, with his bundle over his shoulder, and Hilda with her basket on her arm, stepped out upon the soft green grass. They turned their eyes toward a white cottage on a gentle hillside, where the sun shone and birds sang. They saw two old people coming down the path toward a spring which bubbled up from some rocks beside the road. Then Peter turned to look at the airship again, to see whethci or not their iairy might be visible, w hen lo! there was no airship. He touched Hilda on the arm and pointed. She looked around in astonishment. “Where could it go so quickly?” she asked. “It was here just a moment ag°> and now it is not to be seen!” But a sweet voice was calling out: “Good morning. littlc strangers,” and the children turned again toward the toad to see the old couple nodding to them, and the old lady calling out a cheery greeting- , „ “It’s Grandpa and Grandma, cried Hilda. And she ran to the smiling couple with extended arms. Peter followed her, and soon they had made themselves known, and there was the warmest welcome in the world for them. But never could Grandma and Grandpa make up t>ieir nl>nds to accept the storv of the Moon Fairy and the air-‘■hip they would shake their heads and say: “The children dreamed all j that.” And when the children would I "sk' “Then litt"’ ^ we reach here if the airshio did not bring us?” They would again shake their heads and say, “We don’t kno"; But vvc rc mnst happ that you came.” L. M.: A LONESOME KII) I’m glad ’at school don't last all clay— Not ’cause I has to go— For all I do is run an’ play; I'm too small yet, you know. But 'round the street ’at I live on There ain’t no kids like me, An’ when the rest to school have Gone I’m lonesome as can be. An’ I jus’ stay aside our door An' roll my hoop or ball, Or do an errand to the store Or anything at all. Till long 'bout, mebbe, four o'clock, When I hear Bruvver shout, An' see him tearin’ down the block, Then I know school is out. An’ all our crowd of girls an’ boys Come out to play again. An’ everywhere is fun and noise An’ I ain’t lonesome then. VOLČJI STRAH Lunica se smehlja — v .svitu bledem preko neba. vsa zamišljena vesla . . . Lunica sc smehlja — kar je pravkar vidsla, ji ne gre z glave, ne in ne! Lunica je vidfela krvoločnega volku, ki beži — sence svoje se boji . . . ■'lavo štine: ZA POTICO Da dobila bi potice, šla je obiskat tetice v drugo vas, tja prek brvice, mala Milka s svojo mamo, pa jo prosi: košček samo me še nesi—štuporamo! Ti si težka, hodi sama! reče Milki trudna mama. —sicer ne dobiš hamhama! Teče Milka, kakor bosa . . . z grma kane nanjo rosa: mene pičila je osa!” Toži Milka: ovha, ovha! to boli me—jovha, jovha; če ni bila—stara bolha? Ne govori nercsnico! pravi mama—glej tetico, -čaka naju že s potico! Alilka teče in molči— da le brž potic dobi . . . ----------------o-------- 1. Hodža in njegovi "*e"flpriza- Hodža Nasradin si je na > ,| vijud-deval, da bi svoje učence nau ^ ^ nosti. Med drugim jih je ulj| ’ rajo zaploskati in zaklica >• .^i Alah (Dal Bog, da bi ti b>10* j|o; vsakokrat, kadar slišijo sta^eJ,ja ttW \ eka kihniti. Neki dan je n°° sVOjerr popravljal pri odprti jami f1 padel ie vrtu, pa se mu je spodrsnilo i v jamo. V njej je bila globo ^1 kateri toliko da ni utonil, P‘1^. yrv in učence na pomoč, da bi prm . ujen;: ga izvlekli iz stiske. P°SJ.U® -jtelju 'r‘ so kmalu dobili vrv, jo vrgli |>. ga z združenimi močmi jeli ' |,j| t1 me. Le malo je še manjka ® y.er j* na vrhu in rešen, ko je km ’ ^ st bil ves premočen. Kakor bi ti-učenci izpustili vrv, zapl°s (jbof klicali: “Hajir Alah, hodz^• “E>: hodža je strmoglavil nazaj v J pjjj-je rekel sam pri sebi, “prav p prvo bi moral yčence učiti P tem šele vljudnosti!” 2. Cigan in nevesta j# Ciganek kovač je prišel _v j| pp dil od hiše do hiše, da b> . f se!( delo. Prišel je tudi v h‘š0’.. t gospodar pred kratkim °.ženl „iera'’3|' deklico. Mlada ženska )e vpr»5* splesti možu nogavice, Pa I. jgf| tj cigana, če ji zna "aredi!jr>č pletenje. “Ej, gotovo, J ve|jkko-cigan, “samo če mi daš dov J .f jgt železa, pa ti hitro naredim ^ pr*' za pletenje.” Mlada žens;" ■(I1cr«|! brskala vso hišo, da bi nas a kos železa, in naposled le zadr “Ker pa kot mlada ženka se.vojega ^ z gospodinjstvom, bom iz s \l" dal potrebnega železa in ti n. ijev,t kakršni potrebuješ.” Tako re ^ drut J in jo urno potegnil iz vasi- ,0je ige' vasi pa je poslal mladi žen* .g <|er kakor ju je potrebovala z* .. 3. Nasradin in zdra'’ . ^sf Hodža Nasradin je nekoč J čo, da je padel po stopnica'1 rebro. Njegova žena je ne ^ slala po hakima (zdravnika)’. ( f ga začne tolažiti: “Ni« f'v V* hodža. Le brez strahu bofl' kem te ozdravim.” — * ? ‘‘f odgovori hodža, “če bi bi ^ koliko tega kisa vsakomu prosil zanj, bi ta kis žc ^ več štirideset let star kis- ---------o--------' ZAMUDNIKA.v Dva učenca sta je bi' šolo. Eden izined njiju ^ jn o(IlC njak, drugi pa je bil boli J. oVor: Učitelj ju je pozval na • jut'.( Odličnjak je dejal: odpo10'^!*' mi je sanjalo, da moram jjjjl * ,.«• Južne Ameriko. Ko seiniZzilz',°'1 |;# zvonec, sem sanjal, da je eijfli^ J,/ nec na parniku in da je P ^ se dal znak za odhod. Ko i‘i prebudil, sem videl, da •(j’’ šolo, in sem se hitro naP.r.^0 naz jr Učitelj jc vzel to oprav'. 0„ 1 in vprašal drugega, zakaj J Ull: : akefjVl Deček je bil v zadreg*! ‘ 0 jz da se je odličnjak tako ^ je dejal: .„i0 “Meni sc jc tudi sanj' Tonček v Južno Amerike- jpioVe’ obali in čakal, da parni sem zamudil šolo!” ___________ _0’— THE SPY With ready gun and sJ ^iijij^ J Behold, the brave sf/ ,5? Determination on C‘1C nl piace They march about f|() >\ h do° Sit* They look behind ^ Search every closet || . ii The hanging curtains e sP And peer in nooks " j;i! i And all the while the & s'''^i lV To scare the lurking .q And if the noise won jr They know he’ll fear > *to to Evi 'Sy v !thi id, out Jus 9Un 'Itlc 11 n •sk n 'litnb iree A «11 a *nh s*»ie E'Ha c|'mbi He v - ' lj>sts ,0Pe. $00: Sal lfe a s "tiir J001 N, S 11Itl( at' S !|ker «i * »sse, e8a >U!h fe» ‘ce Št H •tel ŠALE ZA MALE Neki kmet si je kupil v mestu nov površnik. “Ali vam smem zaviti še obe šalnik, da bo plašč dalj časa ohranil obliko?” je vprašal prodajalec. Nu, kmet je kupil še obešalnik. Čez nekaj tednov sreča prodajale kmeta in ga vpraša, kako je zadovoljen s plaščem. “Plašč je čisto dober,” je meni kmet, “a tisti obešalnik sem vrgel v kraj, ker me je preveč tiščal.” > i" 5 * % i 'N •Sk. 11 šN N M: p, V °1 lA 1» V 5% >r V \' 'I 1>S v* * s *s>h v6 Ca: i to »s v* 'J9 v sr C’ v S 5 'i" $ 6 MLADINSKI DOPISI Contributions from our Junior Members pri i'y vijod- jamo-ga 51°: i nekf! svoie!" adel ie »oft* , klic*1 ’ vt» '1 uč^1 teliu.|f i i11*' , bilbl kef I* en'lis* in*1 UW; o. “E': e W ieti/ JYDANGEROUS CLIME 1 t|y vh**1’. ^inn.—I am an American ar*or’ reading a book on travel 1 c ikom °n came to a section that told 1 j 'n°Unt^n climbing. ! J ■Honnta■ ' thought of the Himalaya j * tOijie u?.’ wh'ch were not far from my Put rnv Other’s permission, I 1 isk „/ „ at and coat on and went to 1 iliinb th wou'c* lilte t0 :1 teed Himalayas with me. Jim * ll tut a|50t ,Some clothes that were warm jv lreeche° * wore a warm jacket, j * Mth . s, ar|d boots with soles covered!'1 s»He obn«ils. Jim was dressed the Is ty • * v Sill anj'red a guide, who’s name was , * cIimho. v*'° was an expert mountain , u»r. i r He h als° to lnded eac^ us a staff, but he v *s. a Pick axe to make steps for ' V7lso tied a around our I £ rope, ’ Was put at the end of the s ^ ^ala We came t° the foot of the . ^re and3S *1ac* ra'ned the day be- ‘ *%,. during the night had turned **cliiJlbla^'n® '* Ver^ 'C^ anC* ffieult j* . jo So0tl p-., ’.. yP "eSoo 111 was making steps for us. " 'I se'( Cr?ssec* the icy spot and came a f„il# 1tps g:|,^ince * was the last one, the Ltava1’ Sb',‘made were icy by the time ! ra§ftl? *ith th t‘lern, so I slipped very often. '■pel1'1 H *1C*P the rope I did not f jLv#' tK'°Wn the mountain side. ^moi|IS *'me we were, half way up jr % i*(1 w nta*n- The guide reminded me °. p(f ^Unta^ w®re climbing the highest 5 'inic*** ^>tr lnS 'n the world and I felt s cke^" Hj°Ucl when 1 thought of it. , dosl*' Hed ,Us Was a deep crevice. Wc zcig# 'HJ S0oaIon8 the side of the crevice ,1 . ciga»- NdCrn Ca'ne to a spot where wc 1 ričedi8’ Sed?fSAfter ^iU and Jim had*! ‘ j d3' ' begar) | 11 was well trampled. When 1 •dil i®1, '""id ht0 cross> 't Save way and I lit* V'faVe ^one tumbling into the ‘ j !°Pe a ' * had not had the help of the j ni.il* ‘sot Qlt two companions. When ■e d^' the the crevice I looked down 1 | valley. This made me dizzy \ nes11"! No c°u*d have fallen again, but the • zloHli! . Af,e eized me. ’Ima f ,ck hr, * decided it was time to go ' ?'s eret11e' did not want to cross ‘ . „i 1,11 ^Ce again, so we took another !1 v Kr«1' ^ e traveled until we reached a j : '*(110]j ere I saw some of my friends upi#1! \ f"em about my adventures. ,i Č«!} hnn,Cn *eft the hotel and went to • jlo"11 t(lconi(,e'f There I received a warm iff ,4'! f my parents, who were ie <^j Sds nf • me' There were more s ret)'*icl ' tiy .L n''ne who also w'ished to hear I K Ve.n/ures, but I wrote a bool; ; ^ ’ telling every detail of the jour- i ^ rt nai ' I r'%b_»led this book "My Dangerous < !nP(i«l FELIX NEMGAR (10), 1 V ,1 No. 25, SSCU. I ,)[ "— 0---------------- CALUMET, MICH. 1 . i{|r|ting t ,'s the first time that I am d tj^stin " 'S'1 my letter to be very | ^ vf' * enjoy reading the stories ; Peh. ,DV the juvenile writers very 1% 3,11 a'S° SCnC*'n8 *n U story' Allt,lNG THE SILVER i'iK.v, , cm- 1,' Jamo' °C ’ ^n*y ten minutes left 'k** thaf to ^’nd his trousers. He th^ had been on the bed a °t0\a|!^|JvhereoS aeo- Now they were gone, \Ihere was no time for the Ijl, the U/be answered. In five min-^ lls°n’s fashionable evenin;; K^de i* begin' Asain a search Jtf,6°niy ’ ut no trousers were found. 'jivHe KPair 'n sight were his broth- . j’.n®* they were too small for VVas his only chance. Sohe ■ P^'ffor0k ^hen he saw himself in ’’I*!! arriv > Was t’°rced to smile. .■J' the at tlle party one minute iijjllj °t theappoi,'1ted time. He stepped lO^ef081' and started up the walk. ! a' A fa'wftcd with a roar of laughter 10^' JA gre^e shone rec( like a cherry. rO1 cameSt SUrPr'se was when Miss ; |w with c.d°wn the steps carrying a I |LSeeti M.silver cup on it. Had James j |Cl^U£h Wilson before he would l^llled 11 *'e was in the wrung Place-ffljj'Jtt. , the invitation out of his rit^d s “°king at it in astonisment IV ’W ethinS that escaped his no-|VI(:3| c ' it read: “Wear the most lit!° be Stllrne you can get. Silver 1’t'iest'‘>arc*e t0 l'le onc dressec' El^MA SUSTARICH {13>, li, Ni 9, SSCU. I '11.. " ___________________ , |i:NhlJMUAL EXPERIENCE a'lig nn,‘—' was walking up a T'to | Una ^ 0ne evening at about ten V*l,ev *ar* of the fact that Chi-dangerous. Since I r'*th',tl6ero,1Sltor’ * knew nothing about 1.1 |!sterriUf spots or the dark alleys 1 I Si** be? towm V and ? Vlsiting at my friend’s 1' ■ I s d to t make my trip shorter I Nuking an alleY t0 the hotel 1 -1^ ai? aUevt- h was iust my !uck f I Lllfys f s one a m^^on j-1 Si^VinJ „Chicag°- IJ tL %, i nV attention to my sur-;|1 I ^ t^iit ah^3 ed UP the alley, deep iiliS« iv«,, °.ut my home on the farm 5 i1^ I >r tk^le>’e „Used to spend my eve- 1 lke,e to Sclciom had 1 gone far-I;,! 'I^V^iis n °Ur next door neighbors. 1 I eCVer a moment that I had liU-,,Cre Ver heing in Chicago, but I kfi>t t On I.*5 J°tn ai'd I could now see the au'oi r°°m’ *'or n'y roommate 0r,l theU . She had been tired tfip and decided to stay home while I visited. Just as I was ready to make a run for the steps, someone grabbed me. I didn’t have time to scream, for someone just put a hand over my face, covering my mouth, and I felt another hand grip my throat tighter and tighter. What was to become of me? I had no ; money. 1 was not rich. So why should anyone try to kidnap me ? These were 1 my thoughts. j I was taken into a car and driven away into another alley. This alley was very dark. Before letting me ou't they took from my neck my beads. They 1 were the pearls my roommate had put around my neck just before I had gone 1 visiting. What would Janet say when I would tell her I had lost her expen- 1 sive pearls? Fear gripped me then. 1 ' dared not go back to the hotel. I 1 walked from the hotel instead of toward it. I didn’t know the streets of ' Chicago, but I knew I was far from my hotel, because my surroundings were ' strange to me. At half-past twelve I wasi still roam- 1 ing the streets. 1 knew I’d have to get 1 home soon to keep other people from ■ getting suspicious. Finally, after wan- ' dering back and forth, I found the right 1 street. This time I wouldn’t take an 1 alley, instead I’d use the street. 1 had come only a few feet from the door when two strong hands grabbed me back. I screamed and struggled, trying to get loose. I tried to yell louder, but it seemed as if I had lost my voice. After struggling and screaming for some time, I banged my elbow against something. I then woke up, finding myself in the most unusual position. I had bumped my elbow against the bed post. The burglar was my sister trying to hold me down. She said that she thought I was going crazy when I was jumping and screaming. After finding out that it was only a dream 1 wondered why I dreamed of such a terrible experience. I remembered that I had been listening to a detective story over the radio the night before. After giving a thought to my fears I vowed I'd never again listen to a detective story before I went to sleep, and to this day I haven’t broken my vow. FRANCES NEMGAR (15), No. 25, SSCU. 0---------------- UNIONVILLE, O. DEAR EDITOR: I am a member of Lodge No. 103, sv. Marija Vnebovzetja, SSCU. I have been living on a-farm for five years in a little town called Unionville and I’m very glad that wc left the city of Cleveland. I enjoy it very much out in the country. In a few more u'eeks I will expect to see the peach and cherry trees in bloom again. It is a pleasure helping your father or mother on the farm. I remember five years ago when my father plowed a little piece of land we had for our garden just for home use. It was a pleasure planting things that spring, but the last four years it has been so dry that the people just left everything dry up except the things that were necessary. It was no happy task doing w'ork w;hen you couldn't succeed in anything except a few fruits. In autumn when school begins we children are quite glad. We have a van that comes after us and brings us home from school every day. The school house is located on a hill in a town called Harpersfield. Right below this hill there is the Grand River. We have a large playground in back of the ! school. In the winter the school teacher of Room No. 3 lets us children go over ! the fence on to a pond and we have a good time during our noon hour and I intermission. Sometimes the teacher I himself comes over and has a good time, too. I really feel quite sorry for the children in the city. Sometimes when I go to the city to stay for a few weeks I get so lonesome that I don’t think of anything else but the good old home about forty miles away. JOSEPHINE FIDEL. --------o--------- INDIRECTLY Ely, Minn.—Ellen was a poor girl. Her father was a miner whose pay was small and his family large. Arrangements had been made by her father and his boss that Ellen would work for the j boss’ wife, Mrs. Plumb, for $5 a month. [The wife was not well, for the doctor said’ she had pleurisy. The first day Ellen entered the 1 house she had a feeling of “old age. The corners of the floor and all the walls were covered w'ith dust. She had • just begun to sweep the floor, when a woman came out of the bedroom pant- i ing, fumbled with her glasses and said, ; “Oh, are you the new girl?” Ellen nodded silently and the woman con-s tinned, “Have you eaten breakfast.-'” • Elenn hadn’t, but she hated to eat with I company, so she said yes. ; By the time the woman had finished f breakfast, Ellen was ready to wash the dishes. Her question was, “Mrs. - Plumb, would you tell me exactly how 5 you wash your dishes—two »waters or i one?” ' The woman answered immediately. - “Do as you wish. You know, I had one ’• girl who didn’t even know how to wash -I dishes.” By that statement Ellen knew t j that Mrs. Plumb was a woman who in- j suits indirectly by trying to use tact, e i Mrs. Plumb was very extravagant if c I some ways and very stingy in others cl; She loved lo eat pastries and takint y j trips was a mania with her. Often he »■ i if ti 'c' me!1 ig C‘ t«fs friends said that taking trips was harmful, but she insisted that it was not. Nevertheless, they always left her very weak. Ellen worked hard and industriously at the ironing board. It was a poor one, the kind which has one end on the table. As she progressed with her work Mrs, Plumb said, “Don’t work yourself to death, kid.” Ellen hated that. So many people were mistaken about her age. Although she looked 12, she was actually 20, but quite thin. The woman looked at her critically, then said, “Why don’t you be like other girls? Fix your hair. Curl it in the back and curl it higher in the front. Don’t be so quiet and shy, kid.” Ellen was disgusted. Didn’t she know what poverty w'as? Didn’t the woman know why she didn’t talk, because of her poor teeth? She tried to explain, but all the wpman said was, “Oh, you are not the only poor person. Your father owns a house at least.” It was no use explaining. Dinner time came. Somehow Ellen had managed to make a meal satisfying for the couple. But Ellen was faint, having eaten nothing since morning. She could not bear to look at the juicy porkchops and the browned mashed potatoes. Everything looked so lardy that she could not look at the best meal she had ever had a chance to eat. She said to herself, “I won’t eat a thing, 1 hate this place.” She edged toward the door and said, “I’m going home, I’m going home.” Puzzled, the old couple looked at her. Ellen just said, “It’s all right, I’m going home and I’m not coming back.” Ellen left the house with tears in her eyes. Why couldn’t she stick it out? Her father would think her a fraidy cat and yellow. Let him say that. She felt she had done the right thing. She would rather live where she liked it, where she could be herself—where there were no indirect insults. AMELIA PETERNEL (15), No. 2, SSCU. --------O--------- MORLEY, COLO. Cenjeni g. urednik: — Zopet hočem napisati par vrstic za mladinsko stran Nove Dobe. Najprej se zahvalim glavnemu odboru JSKJ za nagrado $1.00, katero sem z veseljem sprejel. To pot nt bom dosti pisal, ker se naše šolsko leto bliža koncu. Jaz pa imam veliko učenja vsak dan v šoli in zvečer doma; posebno še, ker bo s tem letom dovršen tudi moj osmi razred. Ako mi bo mogoče, bi rad nadaljeval še “High School,” pa ne veni, kako bo. Časi so pri nas zelo slabi. Eden mojih bratov že obiskuje višjo šolo v Trini-dadu, Colo., in sicer že drugo leto, in mu gre dobro z učenjem. Zato bi tudi jaz rad hodil z njim, da se kaj naučim. Moj oče pa ne zasluži toliko, da bi nam mogel vsem knjige kupiti. V jeseni nas bo hodilo v šolo pet iz družine, zato so tudi stroški z nami. Pa upajmo na boljše čase, mogoče pa le počasi prileze gospa Prosperiteta izza vogala. Čital sem v nekem dopisu iz Clevelanda, da tam že vedo, za katerim vogalom se skriva in da jo že izdaja njen duh. Čas bi že bil, da bi se vsa pokazala v vsej svoji lepoti. Pri nas v jugozapadnem Coloradu pa je tetka Depresija tako gleboko zapiknila svoje kremplje, da ljudje kar drug drugega povprašujejo, če jih bo kdaj mogla zopet izruvati. Mi bi vsi iz srca želeli, da se v najkrajšem času poslovi od nas in odide v deveto deželo, odkoder ji ni treba nikdar več priti v naše kraje. — Drugih posebnosti in veselja ni tukaj, kot: Vejica je spet zelena, jasen spet je strop neba, k nam pomlad je zaželjena zopet radostno prišla. K sklepu pozdravljam vse člane in članice mladinskega oddelka JSKJ, kakor tudi g. urednika. VICTOR SLAVEC, član društva št. 140 JSKJ. --------O--------- ELY, MINN. DEAR EDITOR: . Many young juvenile girls and boys write to the Nova Doba,.so I thought I would, too. I am 9 years and in the third grade. My teacher’s name is Miss Stembe. There are 27 children in our room. Seventeen are girls. HOW A DOG DIED Our neighbor had a little brown dog that liked to run after the boys and girls. One day a car ran over it. The dog whined a little and then died. Our neighbor, picked up the dog and carried it away. DORA PETERNEL (9), No. 2, SSCU. ---------O-------- and pulled the trigger. Bang! I brought forth another shell and put it into the magazine. Bang! The bear snarled and came forth. I quickly reloaded. On came the bear, but I held my ground. Bang! but the bear came on in a rage of fury. When I came to my senses I saw a beautiful bear skin alongside my bed A dish of bear stew was on the platter. I now know that a friend in need is a friend indeed. MARTIN GOVEDNIK, No. 30, SSCU. o-------------- GIRARD, O. Po dolgi, stari zimi se je zopet oglasila lepa, mlada pomlad. Vsakovrstni ptički so prišli iz toplih krajev in nam veselo prepevajo in žvrgolijo ter nas kratkočasijo. Tudi mi otroci se veselimo pomladi, ker se lahko igramo na prostem. Povedati moram, da smo imeli lepo veliko noč. Sonce je lepo sijalo in mi otroci smo imeli dosti oranž, pirhov in sladkorčkov, kar nam je bilo v veliko veselje. Pa naj to zadostuje za danes, da moj dopis ne,postane prevelik, da mi ga g. urednik ne zavrže. Pošiljam lepe pozdrave vsem, ki čitajo mladinske dopise v Novi Dobi; pozdrav tudi g. uredniku. MARY KOGOVŠEK (9 let), članica društva št. 108 JSKJ. --------o-------- SPRING Again spring has come to us, And Mother Nature makes a fuss, To do what ere she can and must, She’ll work and plant and sow or bust. She calls- the good old sun and rain, To help the plants that once again Will make the earth so beautiful, For Nature is so bountiful. MARTIN GOVEDNIK, No. 30, SSCU, Chisholm, Minn. ------------o—------- NAGRADE Za dopise, priobčene na mladinski strani Nove Dobe meseca marca, so bile nakazane nagrade po en dolar ($1.00) vsakemu sledečih mladinskih dopisnikov: Vioet Zalar, društvo št. 69, Thomas, W. Va.; Genevieve Petrovich, društvo št. 11,2, Anaconda, Mont.; Victor Slavec, društvo št. HO, Morley, Colo.; Jessie Ilovitz, društvo št. 30, Chisholm, Mirin.; John Chacata, društvo št. 102, Enumclaw, Wash.; Marn J'tne Škufca, društvo št. 36, Conemavc/h, Pa.; Elsi Julia Škufca, društvo št. 36, Cone-maufjh, Pa.; Rudolph Supancic, društvo št. 57, Export, Pa.; Manj Kogovšek, drmtvo št. 108, Youngstown, O.; Olga Škapin, društvo št. 6, Lorain, O. Častno priznanje (honorable mention) z a s l u ž i j o: Matilda Štrukelj, Victoria Kum se in Manj Skupin, članice društva št. 6, Lorain, O. --------n——------ članica upravičena do $7.00 več bolniške podpore, kot pa jo je prejela za bolezen prijavljeno prvič. Porotnemu odboru se zdi umestno opozoriti članstvo, da gledajo, da se vselej ravnajo po točki 455 in vzamejo pre-stopfie liste in se tako izognejo sitnosti in materijalni škodi, katera rada nastane vsled neizpolnjevanja prej omenjene točke pravil. Tudi društveni tajniki naj bi opozorili člana (ico) na to točko, kadar se preseli iz delokroga njih društva v delokrog drugega društva. Anton Okolish, John Schutte, Valentin Orehek, Rose Sve-tich, John Zigman, porotniki JSKJ. o--------------- DOPISI Cleveland, O. Članicam društva Marije Vnebovzete, št. 103 JSKJ naznanjam, da je bilo na zadnji mesečni seji sklenjeno, da se bo naša prihodnja seja vršila 22. aprila (ne 15. aprila) v navadnih prostorih. Članice naj torej sklep društva upoštevajo. Kot je članicam našega društva gotovo že znano, smo zdaj v kratkem času izgubile dve članici. Prva je umrla sose-stra Frances Jevnikar, in še nismo pozabile te izgube, ko nam je smrt nenadoma ugrabila so-sestro Anno Gerbic; ta je umrla vsled poškodb, katere ji je prizadejal avtomobil. Bodi jima lahka ameriška gruda, sorodnikom pokojnic pa naj bo izrečeno iskreno sožalje. Iz navedenega je razvidno, da se naše društvo krči, in treba je, da se nekoliko potrudimo in pridobimo zanj kaj novih članic. Za pridobitev novih članov v odrasli ali mladinski oddelek so razpisane lepe nagrade v gotovini in dandanes se menda nihče ne brani kakega dolarja postranskega zaslužka. Lepo bi bilo, če bi na prihodnji -seji vsaka naša članica predlagala eno novo kandidatinjo. Na svidenje 22. aprila! — Za društvo št. 103 JSKJ: Anna Walter, tajnica. Razsodbe gl. porotnega odbora J. S. K. J. tftp' AN INTERESTING HUNTING TRIP Chisholm, Minn.—Step by step my chum Toppy and 1 picked our way through the snow-covered forest. The tall Norway and white pine swayed in the wind that was laughing and whistling among the branches. Pine gross-beaks and small chicadees flashed back and forth between the trees. Canada jay or better known as a moose-bird or whiskey jack did not seem the least bit disturbed by our intrusion in his domain. Booms, echoes and re-echoes were heard from other hunters’ guns somewhere in this deep, majestic forest. With the exception of this and the crunching of the snow under our feet everything was silent. All this did not interest us, for wc were hunting larger birds, pheasants prairie chickens and partridges. Suddenly the twittering and chattering of the birds stopped. The thoughts of the fowl we were hunting were banished. Wc stood frozen in our tracks. A huge, lean bear stood in front of us. He had been aroused from his slumber ard vps in search of food. Did he find hi" prey or did we find a bear skin raa? I raised my long tom to my shoulder 82—34 ‘Pritožba od Frances Fritz, živeče v Chicagu, Illinois, članice društva sv. Ime Jezus, št. 25 v Evelethu, Minnesota, češ, da je bila prikrajšana na bolniški podpori. Zbolela je, kot vidno iz zdravnikovega poročila, dne 22. oktobra 1933. Bolezni ni javila d i r e k t n o društvenemu tajniku, ampak drugi osebi, in ta druga oseba jo je javila bolno društvu dne 24. novembra 1933. Članica ni na zahtevo porotnega odbora navedla datuma, kdaj da je pisala tej drugi osebi o njeni bolezni. Poroča tudi, da se bi bila javila bolj zgodaj, da pa ni mislila, da bode bolezen trajala daljšo dobo. Članica in njen zdravnik poro čata, da bolj zgodnja prijava ni bila mogoča, ali predložilo pa se ni ob enem zadostnega pojasnila, iz katerega bi bilo vi deti, da točna prijava bolnim ni bila mogoča. Članica je ozdra vela dne 1. decembra 1933, za kar ji je bila nakazana podpora v znesku $4.00, kar pa članica ni smatrala zadostno. Čla nica se je javila bolno v drugič dne 22. decembra 1933 in o-zdravela je 8. januarja 1934 V drugič ji je bilo nakazano podpore v znesku $14.00 in $50 odškodnine za operacijo, izvr šeno dne 28. decembra 1933 Porotni odbor je razsodil s štirimi glasovi: 1.) članici je bila podpora pravilno izplačana za obadvakrat prijavljeno bolezen. 2.) Članici se ni zgodila nikaka krivica pri izplačevanju podpore za zgoraj omenjeno dobo. En glas je bil, da je potrebna so podporna društva, ne bil bi niti eden brez njega. Za vzgled naj nevedem sledeči slučaj. Ravno dan pred smrtjo sobrata Erchulla je nagloma umrl neki rojak, ki je bil pred tremi meseci pustil društvo. Zvečer je šel zdrav k počitku in zjutraj se ni več prebudil. Kako zelo bi sedaj družina potrebovala smrtnino, da pokrije stroške pogreba in za druge nujne potrebe! Nihče ne ve kdaj in kje ga nesreča doleti. Zato toplo priporočam vsem rojakom, ki še niso pri nobeni podporni organizaciji, da se pridružijo J. S. K. Jednoti. Pogreb pokojnega Antona Erchulla se je vršil 5. aprila ob veliki udeležbi članov našega društva. Naj mu bo lahka ameriška gruda, žalujočim sorodnikom pa naj bo v imenu društva izrečeno iskreno sožalje. Za društvo Združeni SlovaT ni, št. 225 JSKJ: Pauline Vogrich,'tajnica. Republic, Pa. Tem potom poživljam člane društva “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ, da bi bolj številno posečali mesečne seje, kot se je to godilo do sedaj. Bratje in sestre, to ni lepo, da izmed 60 članov jih pride na sejo le toliko, da imamo kvorum in moremo sejo odpreti. Ako bi se zgodilo, da bi bilo par društvenih uradnikov zaradi bolezni ali nujnih opravkov odsotnih, bi ne imeli članov za namestnike in ne bi mogli seje □tvoriti. Posebno poživljam člane našega društva, da se polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 15. aprile v navadnih prostorih. Za rešiti bomo imeli več važnih zadev. Dalje poživljam članstvo, da pravočasno plačuje svoje ases-mente in sicer vsaj do 25. vsaki mesec. Tako določajo pravila JSKJ. Večkrat se zgodi, da 25. v mesecu nima niti polovica članov plačanih asesmentov. Kaj.naj društveni tajnik stori v takem slučaju? Nič drugega ne more storiti, kot suspendirati člane, ki niso plačali. Tajnik ni nikak agent zavaroval-ninskih družb, da bi hodil po hišah kolektat asesmente. Kadar se koga opomni, da je 25. v mesecu zadnji dan za plačali je asesmenta, se sliši izgovor, da bo plačal na plačilni dan (pay day). Člani, ki sedaj delajo, imajo plačilni dan 27. ali 28. v mesecu. Toda ne smemo pozabiti, da je plačilni dan tudi 12. ali 13. v mesecu. Naše seje se vršijo vsako tretjo nedeljo v mesecu, to je med prvim in drugim plačilnim dnem, tako, da lahko vsak plača na seji. Kdor se ne bo tega držal in ne bo plačal asesmenta do 25. v mesecu, bo suspendiran. Ako se mu v času suspendacije kaj pripeti, naj sam sebi pripiše. Ni se treba zanašati na tajnika, da bi za koga zakla-dal asesmente, kajti tajnikova blagajna je povsem prazna, istotako tudi društvena. Preje, dokler je bilo kaj v društveni blagajni, se je zakladalo za člane, zdaj, ko je prazna, pa se ne more več. Žalostno je, da tisti, za katere se je največ plačalo iz društvene blagajne, danes niti več člani niso. Izpraznili so blagajno in nato pustili društvo in JSKJ. Tudi tajnik je večkrat založil za katerega, dokler je imel s čim: en mesec za enega, drugi mesec za dva ali tri. Tako se je nabralo vsota nad $125, katero je tajnik založil za bivše člane in izgubil. K sklepu opominjam vse člane, ki pošiljajo svoje asesmente po pošti, da ne pozabijo dodati 10 centov za izredni ases-ment. Ta asesment je v veljavi do preklica. — Na svidenje na seji 15. aprila. — Za društvo “Vsi za enega, eden za vse,” št. 171 JSKJ: Tomo Simrak, tajnik. Milwaukee, Wis. Nimam poročati veliko iz naše mihvauške naselbine in tudi nič veselih nov5'*, za naše še tako mlado društvo. Šele dobre tri mesece poslujemo, pa smo že izgubili iz vrst društva Združeni Slovani, št. 225 JSKJ kar dva člana. Dne 19. marca je po večletni mučni bolezni umrl s o b r a t Frank Janezich, star 63 let. Zadnji teden bolezni je bil v Dolnišnici. Govorila sem s soprogo pokojnika, ki je tudi članica našega društva, koliko je pokojnik trpel in da skozi dve leti svoje bolezni ni izpregovo-ril niti besede niti ni z nika-kim drugim načinom izrazil trpljenja. Dokler je še lahko govoril, je večkrat izrazil žejo, da bi naša JSKJ, katere član je bil nad 3C let, dobila svojo postojanko v tem mestu. Zelja se .je njemu in nam izpolnila, le žal, da je bil pokojnik preveč bolan, da bi bil vedel za to. Pokojni sobrat je prestopil k našemu društvu od društva št. 12. Pogreb se je vršil dne 22. marca ob veliki udeležbi članov in članic našega društva. Pokojnik je bil tudi član društva št. 103 KSKJ. Za njim žaluje soproga in pet otrok, katerim naj bo v imenu društva izraženo iskreno sožalje. Komaj dva tedna po prvem smrtnem slučaju, nam jo smrt pobrala še drugega sobrata in sicer Antona Erchulla, ki je preminil po enotedenski bolezni pljučnici. V bolnišnici je bil samo tri dni. Star je bil 50 let. K našemu društvu je prestopil od društva št. 200 in je bil tudi v našem društvenem odboru. Bil je tudi član KSKJ Zapušča soprogo, ki je tudi članica JSKJ, in 11 otrok, katerih naj mlajši ni še niti leto star. Ako bi se rojaki zavedali, kako Gilbert, Minn. Malo pozno je že, vendar naj nekoliko opišem, kako smo se vozili od Gilberta proti Ely ju dne 25. marca, ko smo šli igrat igro “Genovefa.” Vreme je bilo bolj slabo in peljali smo se s tremi “trucki.” Eden je vozil igralce, drugi opremo, katero smo rabili pri igri, tretji pa dva muzikanta ter Mrs. Knavs in mene. V Aurori je naš truck ubral po drugi poti, ker smo imeli namen prva dva trucka prehiteti. Pot je sicer krajša, toda imeli smo smolo in tako smo prišli skupaj šele v Tower-ju. Tam smo ju zopet prehiteli in se malo ustavili v Soudanu pri Johnu Tanko, da se malo ogrejemo. Dobili smo tam tudi eno odejo, da smo muzikanta nekoliko zavarovali pred mrazom. Vozili smo se malo naprej, ko se je kara ustavila in nismo mogli naprej. Bilo je na samoti in malo nas je skrbelo, kaj bo. K sreči je prišel za nami neki avtomobilist, kateri je mene in Mrs. Knavs spravil v svoj maty avtomobil, voznik našega trucka in muzikant pa so morali čakati, da smo jim poslali pomoč iz Elyja. Na Ely smo prišli precej utrujeni in premražerii. Z Mrs. Knavs sva bili tudi potrebni nekoliko okrepčila in tako smo jo ubrale k družini Jos. Mantelja, gl. nadzornika JSKJ. Mrs. Mantel nama je ljubeznjivo postregla z okrepčili za želodec, Mr. Mantel pa s primerno primako. Želela bi, da bi mogla kdaj vsaj malo povrniti tej dobri družini za tako gostoljubno postrežbo. Za enkrat pa: najlep-ša hvala! Tam smo se seznanili tudi z Mrs. A. Zbašnik, česar sva bili zelo veseli. Le škoda, da nisva imeli več časa na razpolago. Mr. Anton Zbašnik, glavni tajnik JSKJ, nam je potem razkazal jednotin dom. Bilo .je pred časom precej prerekanja glede gradnje doma, toda danes so lahko vsi člani ponosni nanj. Poslopje stoji na lepem prostoru, je prostorno in zelo lepo in praktično u-rejeno. Vsa čast glavnemu odboru, ki je preskrbel tak izboren načrt. Treba bo nehati, da se dopis preveč na d6lgo ne razvleče. Le to naj še omenim, da smo po igri šli vsi igralci k Mrs. Koščak, kjer so nam pripravili — ne vem kdo, menda članice — nekoliko večerje, nakar smo se podali nazaj proti Gilbertu. To pot sva tudi me-dve z Mrs. Knavs šle v veliki truck. Vozili smo se od Elyja do Gilberta polnih pet ur. — Pozdrav vsem Elyčanom! Mary Tanko, članica društva št. 133 JSKJ. Farrell, Pa. Z delom je pričelo nekoliko na bolje iti, toda domačih ljudi kompanije ne zaposlujejo. Družba ima nekaj tovarn zaprtih in je delavce premestila sem. Nekaj se šušlja, da namerava družba zmagati pri prihodnjih volitvah glede unije, namreč da-li bomo imeli narodno ali kompanijsko. Skoraj gotovo je, da bo zmagala kompanijska, ker delavci so gotovo zaznamovani kot lojalni kompaniji. Prostori tukajšnega Slovenskega doma so vsi predelani. Barvanje prostorov je izvršil naš rojak Peter Roštan iz Gi-rarda, Ohio, ki je sposoben takega dela in ga rojakom toplo priporočamo. Dne 14. aprila se bo vršila prva veselica v sedanjih moderno urejenih prostorih. Veselica se bo vršila v korist domove blagajne, kajti Dom posebno sedaj potrebuje denarja. Tukajšni rojaki so vabljeni, da v kar največ jem številu pose-tijo to veselico. Igral bo Per-šinov orkester iz Warrena, Ohio. Na programu bo tudi tombola. Člani Doma so na-prošeni, da pririesejo oziroma darujejo zavitke v korist doma. Za vsa darila se že v na-(Dalje na G. strani) Rado Murnik: NA BLEDU (Nadaljevan)«) č “Kaj pa velite vi, gospod Balenovič?” je vprašala zopet gospa ^ svetnica in z očmi že izbirala drugi kos pečenke. , “Ljubezen je humbug!” se je odrezal Balenovič. g “Ljubezen ni noben humbug!” je ugovarjal doktor Jurinac. j “Ljubezen je najlepši dar božji.” 5 “Povej nam, o Genovefa, za koga se je pa vnelo tvoje drobno j srce v svojih prvih deviških sanjah?” je vljudno vprašal gospod £ Oven, ki je sedaj jedel sardele, da bi laglje pil. 7 “Vaši piščanci so pa res izborni, gospod Balenovič!” je lju- f beznivo priznala Genovefa in segla po' drugem kosu, ne da bi j pogledala svojega moža. r “Žalibog zamori slana naših socialnih razmer skoraj vsak cvet s prve ljubezni,” je nadaljeval doktor Zalokar. “Urejeno naj bi bilo tako, da bi se mogel vsak oženiti vsaj ob petindvajsetem letu.” f “Tako je,” je pritrdil Balenovič, “praktično dekle vzame na- 1 vadno drugega, da je preskrbljeno.” 1 “In na grmu cvete druga roža,” je dejal »doktor Jurinac. 1 “Tudi moja ljubezen cvete, o Genovefa, cvete vedno nanovo, 1 kakor žlahtni špargelj, posebno pa se moram pohvaliti da cvete 1 meseca maja! In moja zvestoba je neomajna.” ] “Zvest si, kakor petelin,” je cmakaje godrnjala Ovnovka. 1 “Recimo: kakor golobček. Petelin se mi ne zdi nič kaj pri- c praven za lepo primero zakonske zvestobe, o Genovefa mojega ] srca! Moja ljubezen do tebe je čimdalje močnejša in hujša, , prav kakor zdrav krokodil.” i “Moški so vsi nezvesti!” je zatrobentala. Ovnovka. “O Iie — nezveste so večinoma ženske!” je ugovarjal Janko. “Ah, medicinci sploh ne znajo ljubiti!” je bleknila svetnica. “Kaj?” se je nasmehnil doktor Zalokar in odvrnil nekoliko glasneje: “Štiri leta sem ljubil, štiri leta sem romal po sedmih nebesih! Zvestoba moje ljubice je po dolgi in mučni ljubezni mirno zaspala za vekomaj. Ni se ji bilo treba zaljubiti drugič; treba ji je bilo le pred oltarjem pokorno reči svoj “da,” zakaj njena famozna gospa mama je namesto mene, medicinca brez' službe, vabila dobro preskrbljenega uradnika tako dolgo v hišo, , da je skočil v odprto kletko, dočim sem jaz, enoletni prostovoljec, junaško branil domovino na velikih manevrih tam okoli Celovca . . . Da, da, dolga mrzlica pa dolga ljubezen sta malokrat kaj prida.” Gospod Oven si je pomaknil slamnik po strani nad levo uho in sprožil lepe besede: “Tukaj ob izhodnem robu Julijskih planin, o Genovefa, ti prisegam ob tej slovesni uri, ob tej ugodni priložnosti pričo vseh večno zvestobo. Daj, da te poljubim in objamem, o Genovefa!” “A .— beži, beži!” se je branila pusta Genovefa. “Vidiš, ti si moja prva in zadnja ljubica,” je nadaljeval ob občni veselosti. “Upam, da tudi tebe ni premotila lepota drugega moškega. Ti si moj ideal —” “Ah, kaj zopet klobasa danes!” je vzdihuje zajavkal ideal in se lotil testenice gosjih jeter. “Poslušaj me, zlata moja piška! Ti si bila vsekdar moj ideal in ostaneš moj ideal, akotudi učakava leta Metuzalemova. Nikdar se ne prepiram s tabo, rajši se umaknem v gostilnico ali kavarno. Tako ima vsak svoje veselje. Ti se veseliš svoje taktične zmage, jaz pa svojega strategičnega umika. O, idealna žena! Ako zagledam tvojo ljubeznivo lepoto -r- zbogom pamet! Ali ni to zvesta, huda ljubezen?” “Sam sebe smešiš!” “Zvestoba, ki sem ti jo prisegel v davno minulih letih —” “Nehaj vendar, lepo te prosim! Zdaj že več ne veš, kaj govoriš !” “O — malo takih govornikov kakor jaz! Ako začnem, še nehati ne morem! O — jaz sem rojen Demosten! Rojen igralec sem, igralec!” “Danes igralec, jutri operni pevec!” ‘Moj talent za oder je fenomenalen, zlata moja golobica, grlica in putka! To ti dokažem še nocoj. Zapomni si to! Zdaj pa dvigam svojo polno kupico na najino zdravje in želim, da bi še dolgo Skupaj živela in veselo prenašala nadloge in težave sladkega jarma zakonskega in da bi se zmeraj tako lepo razumela in ljubila kakor danes! Bog te živi, ljubica moja!” Izpil je duškoma. “Čestitam vam, gospod svetnik, da ste si ohranili mladostne ideale!” mu je zaklical doktor Jurinac. “Eh — ideale? Ideali so odpadli moji duši, kakor stari papigi pisano perje. Ostalo mi je le še samo eno pisano pero in to pisano pero je ljubezen do moje Genovefe!” Gospa svetnica je srdito pogledala na uro in zatrobila na naš smeh: “Polušestih je že, gospoda! Treba bo domov. Cez eno uro zaide solnce.” Dvignili smo se in krenili nazaj proti Bledu. Vsi smo bili Židane volje, le mama Genovefa so se držali kislo. 15. Nekaj časa sva hodila Olga in jaz vendarle sama! Solnčna luč, ža bliže zapadnim grebenom, je sijala mileje in v širokih tokih iznad mogočnih bohinjskih gora. Po vzduhu se je prelival oni prozorni sijaj, ki se poraja malo pred zatonom. Drevje in grmovje se je ponekod svetilo kakor suho zlato. Zažvižgal je sokol; žolna je na deblu zabobnala mirozov in veverica je skokoma hitela domov. V srcu mi je tlela in žarela ljubezen in hrepenenje, govoril sem pa o vsakdanjih malenkostih, ki niso zanimale ne Olge ne mene. Čutil sem se tako nesrečnega, tako — tako ničevega--------------- in iztežka sem se poizkušal smehljati. Bilo mi je neznosno — ■ smilil sem se sam sebi. Lep junak, haha! Za hribom je počil strel in odmeval med gorami. V dolini pod nama je zabrlizgal vlak. Korakala sva molče pod košatimi stoletnimi bukvami. Tuintam je solnce skozi vejevje radodarno usipalo velike cekine po lanskem listju in po zelenem mahu. “Nekaj skrivnostnega je v gozdni krasoti,” izpregovori Olga natihoma. “Nekaj prazničnega, gospodična, nekaj veličastnega!” (Dalje prihodnjič) ODMEVI IZ RODNIH KRAJEV Nemški židovski begunci v Slavoniji. Blizu Podravske Slatine prebiva na veliki pristavi barona Guttmanna iz Belešiča že dlje časa skupina židovske mladine, ki je pribežala iz Nemčije. Na obširni pristavi se begunci ukvarjajo s poljedelstvom da bi si pridobili potrebno prakso, ker so namenjeni kot kolonisti odpotovati v Palestino. — Zveza židovskih verskih občin je vzela sedaj pristavo za dalje časa v najem, ker bo na njej začasno namestila še več židovskih beguncev iz Nemčije. V prihodnjih dneh dospe na Gole-nič več židovskih rodbin, vsega skupaj preko 60 oseb. Te dni je prispel iz italije jugoslovanski državljan Dragič Mikola, po rodu iz Bele Crkve v Banatu. Dragič se je preselil pred tremi leti s svojo ženo Julko v Marseille na Francoskem, kjer je izvrševal krojaško obrt. Ker pa so se tudi v Franciji obrnile gospodarske razmere na slabše, je prišel v hude stiske. Dela je imel vedno manj, na drugi strani pa mu je naraščala družina. Dobil je namreč v Franciji hčerko, a drugo dete je pričakoval. Opremljen £ vsemi potnimi listinami, obleko, živili in denarjem je Dragič pred 8 meseci odpotoval s svojo družino iz Marseillea in srečno dospel v zgornje italijansko mesto Verono, kjer je v neki gostilni blizu kolodvora čakal na vlak. da se z njim popelje v domovino. Nesreča zanj in za njegovo družino je bila, da so se gostje v gostilni med seboj stepli, zaradi česar so prišli orožniki in vse, ki so se pretepa udeležili pretepli in iztirali iz lokala. Kruti nastop orožnikov je takih prizorov nevajenega Dragiča osupnil, da je nasproti svoji ženi izustil besedo Schy/eiperei (svinjarija), kar je eden gostov slišal in naznanil orožnikom. Tedaj so orožniki planili tudi na Dragiča in ga hudo pretepli ter njega in njegovo nosečo ženo in 17-mesečno hčerko zaprli v ječo. Zaprti so bili skoro 8 mesecev. Dobivali so dnevno samo enkrat jesti, in sicer Dragič skupaj z ženo 60 dekagramov kruha in skodelico juhe, hčerka pa mleko. Ko jim po dolgih mesecih ječe niso mogli ničesar drugega dokazati, so jim pobrali skoro vso obutev in potne iiste in jih namesto na jugoslovansko mejo odpeljali na Bres-mer in jih hoteli pognati čez gore peš čez mejo. Ker so bili slabo oblečeni in lačni, so se siromaki zglasili pri obmejnih oblastvih, da bi jih pustili čez mejo, a ti so jih pognali nazaj v Verono, kjer so jih spot zaprli od 15. do 28. januarja, potem pa so bili prepeljani z vlakom do Trbiža. Pa tudi odtod jih niso pustili na jugoslovansko'ozemlje, temveč so morali peš do Podkloštra, odkoder so se z vlakom prepeljali v Beljak in z avtomobilom dalie v Celovec. V Celovcu so prejeli od jugoslovanskega konzulata potrebna sredstva, da so se mogli prepeljati do Jesenic, kjer so na obmejnem policijskem komisarijatu pripovedovali o svojih strašnih doživljajih. Ko so se siromaki nekoliko opomogli od prestanega trpljenja, se najedli in ogreli, jih je obmejni komisarijat odpremil v njih do-mcvno občino. Ta križev pot jugoslovenske-ga izseljenca in njegove družine priča o razmerah, v katerih živi Jugoslovan v tujini in ki so v velikem nasprotju z gostoljubjem, ki ga uživajo tujpi v Jugoslaviji. lete Boškovičeve. Ta lepotica je imela v v.^si in okolici mnogo javnih in tajnih oboževalcev in ko se je dognalo, da je postala pravomočna lastnica bogatega posestva, so prihrumeli v njeno hišo snubci. Saleta je vse dobro pogostila in zvečer se je njena hiša napolnila do zadnjega kotička. Veselje pa se je naglo prevrglo v prepir, kajti go stje niso mogli več brzdati svojega ljubosumnja in razvila se je v hiši in pred njo kr.vava bitka, v kateri so bili trije ubiti, mnogi pa ranjeni. Iz bojnega meteža je odnesla rane tudi lepa in vesela vdova. Pastir kot kiparski umetnik. V Splitu bo prihodnji mesec 0-tvorjena razstava kiparja-samo-uka, ki ga je dr. Glavan Vidovič odkril meri planinskimi pastirji v okolici. Pastir-umetnik je iz gline z najprimitivnejšimi sredstvi izdeloval razne kipe, ki jih je potem njegova žena prodajala po mestu. Dr. Vidovič je fotografije posebno zanimivih kipov poslal umetniški skupini “Zemlji” v Zagreb, ki je ugodno ocenila dela ter oskrbela sredstva za otvoritev razstave. “Ob začetku stoletja, baš ko sem bil nastopil službo kot policijski prefekt v Parizu, smo imeli na obisku visokega eksotičnega kneza. Afriška visokost je hotela proučiti naše poslovanje. Da bi ji nudili nekaj posebnega, smo gospoda povabili k neki •— usmrtitvi. Takrat so baš giljotini-rali množestvenega morilca Res-silata. Justifikacija se je izvršila v prisotnosti kneza, ki je proceduro zasledoval z zadovoljnim nasmehom. Ves navdušen nad hitrim potekom se je gost obrnil do mene, pokazal na znanega pariškega žurnalista, ki je stal poleg mene, in dejal: “Prosim, tudi tega!” Veljalo nas je precej truda, da «mo mu pojasnili, da mu te skromne želje ne moremo izpolniti. . .” NA ŠTIRI VETROVE Najbolj južna točka celine Zedinjenih držav je Cape Sable v Floridi; najbolj severna nek podaljšek severne Minnesote; najbolj vzhodna točka je West Quoddy Head v državi Maine, najbolj zapadna pa Cape A lava v državi Washington. krajih mislijo članice v drugih o nas. o0. Zdaj je prišla v deželo ^ mlad, ptiči prepevajo, traV . ^ j| leni in rožice pričenjajo c ^ ^ Vse se veseli lepe poW‘a *' ^ to bi bilo prav, da tudi We ^ veselimo našo dobro wa ® ^ ,_________ S. K. Jednoto s cvetjem n ga članstva, posebno ca za mladinski oddelek. J ^ kim mladinskim °ddelk° ja. ^ tudi naša JSKJ PraV PseStr- (jP dansko zacvetela. — b skim pozdravom ! M“rty is?V tajnica društva st.ly -----------------------------*obo| “ OBISK ^ ILE DE FRANCE, 5. maj? L.,„ Karta do Ljubljane In nazaj $200.50 *J ig BREMEN, 10. maja v za $ Karta do Ljubljane $12“- ’ Sl{| in nazaj $211.50 , ^ BERENGARIA, 12. maj3,0,4- za tf* S. Jf Karta do Ljubljane ’ L ‘ in nazaj $206.50 ^ S$ ILE DE FRANCE, 2G. "*WaJ! zn ti( t,.3'’1 Karta do Ljubljane \ , In nazaj $200.50 4^ BERENGARIA, 20. maja V. ^ ti» V, Karta do Ljubljane S11" ' |tj. in nazaj $206.50 iu , {OfflO 9 • Denarne pošiljke izvršuje"10 ^ . zanesljivo po dnevn^L.iJJ®. i' H V JUGOSLAVIJO „v0 .,5 ‘S! U' in Za ¥ 2.50 100 Dinlia $ »•*' Ij U >*t Za 5.00 200 Uinlža ^ ‘‘o0 &J" Jjr % j 7.25 300 Uinjzn 1.0» j) ‘2 11.75 500 DinIZa *]"„(, 2.10 rf. 22.75 1,000 Din|Zn TrrR0 i KER SE CENE SEDAJ HI pflP' V g NJAJO SO NAVEDENE C& j M ^ ^ VRŽENE SPREMEMBI u ; ° DOLI J Kadar ste namenjeni v ^ tej. *1' ali imate kak opravek s f‘a>r£ 5Ke. Ameriška Domovi”* ,' CLeVeVaND^J *: H s %čj) % \ ' I p- . ;tg ZA POTOVANJE V |T* H»'"‘ (] 14. aprila 1LE DE FRANCt .) 21. aprila BREMEN na Brc u»vre 21. aprila. CHAMPLAIN na rc ( V 25. aprila MANHATTAN »° cher1’1’ , 1 25. aprila BERENGARIA n« ' , 28. aprila PARIS na Havre ^ 28. aprila REX na Genovo I oj. 3. maja AQUITANIA na ^ tf*v 5. maja ILE DE FRANCt* 9. maja BREMEN na Brc^^re f L 9. maja WASHINGTON "a cherl>^ , % 12. maja BERENGARIA na.,.vre u 12. maja CHAMPLAIN na ‘ 15. maja EUROPA na Br«»" ? 19. maja PARIS na HaV« ,t ; « 19. maja SATURNIA na 1 ” Chc.r,.vr* 'At 26. maja BERENGARIA "» H»v .\ 26. maja ILE DE FRANCt vre < . 2. junija CHAMPLAIN »■ , , <■ 2. junija VULCANIA na ,, , \i 9. junij, PARIS na Havre H»v . % 16. junija ILE DE FRANC I Pišite po naš ceIot^ te 111 parnikov in cenik kart z k parnike. g (>c Cene za denarne ^5 v[ Za $ 3.00 110 DinIZa ’^16 V fci Za 5.00 200 DinIZa ’ 00 Za 10.00 410 Din|Za *4 75 00» , I.,1 Zn 11.90 500 DinIZa s 50 , 4h. Za 20.00 830 I)in|Za ^V Pošiljamo tudi v st,w » V ^ Zaradi nestalnosti »gn*"1" S dene cene podvržene SP 'ri h ali doli. Notarski PoS pog“V ,,.J\ Ako rabite pooblasti«’ javo ali ako imate kak ^jiit starim krajem, se vselej h LEO ZAKRAJ A General Travel Ser vofHr ,, «« 302 E. 72nd St.,h ^ Interesenta opozarjamo n .... \ {k V SPOMIN PRVE OBLETNICE SMRTI NEPOZABNEGA SOPROGA ^ \ OČETA IN BRATA ^ Matt-a Petchnick-a ^ ki nas je za vedno zapustil 16. aprila 1933. ^ 'Leto dni je žs minilo, V srcih nosimo ^ ij1 kar med nami več Te ni, glas, spomin in I*® ste^ i Ii tiho spavaš pod gomilo, dokler nit življenja eb0j. a Tvoj duh pri nas živi. in vsi prid’mo za siril m . ^ Žalujoči ostali: Matilda Petchnik, soproga; Willi®1*1’ , Balint in Sylvia Petchnik, hčerki; Rudolph in Simon brata; Mary Kutchar, sestra Brat Jožef v starem 10 Enumclaw, Wash., meseca aprila 1934. ^ j DOPISI Nenavadna manipulacija dveh davčnih uslužbencev. Uradnik občinske uprave v Tordi, Eela Kunič je pobiral in knjižil občinske doklade. . Lajoš Jakov pa mu je bil prideljen kot izvršilni organ. Kunič je opazil, da so premožni občani že preplačali svoje davke za preko 160.000 dinarjev, revni občani pa so bili v zaostanku in so imeli radi tega velike sitnosti. Občinske finance so bile slabe in Kunič se je bal, da bi občinska uprava prišla v konkurz. Vedel je tudi, da bi bilo to za občane, ki še niso poravnali svojih davkov, največje zlo in se je radi tega s svojim pomočnikom Lajošem dogovoril, da bo prebitke vpisoval na konto davčnih zaostankov. Na ta način je izvedel transakcijo od 92.000 dinarjev v korist revnih občanov. To manipulacijo pa so odkrili ob pregledu knjig in oba davčna uslužbenca sta se znašla pred okrožnim sodiščem v Velikem Bečkereku, kjer sta vse takoj priznala. Občine nista oškodovala in tudi v knjigah ni nereda, ker sta točno beležila, od koga in na koga sta prenašala vplačane zneske. To sta beležila zaradi tega, da bi potem, če bi revni občani le plačali svoje zaostanke, spet ta vplačila prenesla na prava imena. Oba obtoženca sta bila oproščena. _______o------- PRVI DOŽIVLJAJI V POKLICU (Nadaljevanje z 5. strani) prej zahvaljujemo. Naj pohvalno omenim še naše delavne rojakinje, katere so ustanovile svoj klub, ki ima nalogo notranjost dvorane in stranskih sob opremiti z vsem potrebnim pohištvom. Hvala vam, dekleta in žene! Dne 28. aprila bo tukajšni Slovenki pevski zbor priredil svoj koncert. Navzočih bo 10 pevskih zborov: slovenskih, hr-vatskih in srbskih. Ti pevski zbori bodo iz vseh naših bližnjih naselbin. Nastopilo bo nad 100 pevcev. Rojake tega okrožja vabim, da posetijo o-menjeno prireditev. Frank Kramar. Lorain, O. V soboto zvečer 14. aprila se bo vršila seja slovenskega državljanskega kluba v mali dvorani S. N. Doma; začetek ob 7:30 zvečer. Vsi državljani in državljanke so vabljeni, da se udeležijo te seje, ker se bo razpravljalo o več važnih zadevah. Po seji bo pa “Fish fry.” Servirano bo vsem navzočim brezplačno. Sledila bo prosta zabava. Na svidenje 14. aprila zvečer! Louis Balant. Krvava bitka zaradi lepe vdove. V vasi Domanoviči blizu Tuzle so izbojevali krvavo bitko oboževalci, prijatelji in snubači lepe in bogate vdove Sa- Francoski list “La Depeche” priobčuje odgovore na svoje vprašanje raznim uglednim osebnostim, kakšen je bil prvi doživljaj v njihovem oklicu. Dva teh odgovorov sta posebno zabavna. Sloviti internist prof. Labrou-quet poroča: “Pred štiridesetimi leti sem si uredil svojo prakso in sem hrepeneče čakal na prvega pacienta. Nekega večera jc potrkalo z vso silo na okno mojega pritličnega stanovanja. Odprl sem okno in zagledal v svitu cestne svetilke moža, ki je strmel z nepopisno bedastim izrazom odprtimi usti vame in izi^uščal nerazumljive glasove. Menil sem, da je kakšen pijanec, zavpil sem, naj se pobere k vragu °^no zaloputnil. Mož pa je tem silneje tolkel po njem. Končno mi je ušla po trpežljivost, odprl sem okno in mu prisolil takšno zaušnico, da mu je usta zap1'!0- Kako sem se začudil, ko mi Je mož P°tem v silnem veselju stisnil roke! Bil je namreč žrtev krča v čeljustih, ki mu je na širol-co odprl usta Zaušnica mu Je čeljust spravila spet na pravo mesto. Tako sem obravnaval svojega pi vega pacienta. . , Bivši pariški policijski pred sednik general Marbillei poroča: Johnstown, Pa. Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 16 JSKJ je na svoji redni seji dne 18. marca sklenilo, da priredi na večer 14. aprila plesno veselico. Ta veselica se bo vršila v korist društvene blagajne v lastni dvorani v Morrellvilleu. Vstopnina za na to veselico bo zelo nizka, namreč le 15 centov za osebe nad 16 let stare; otroci pod 16. letom, v spremstvu staršev, bodo vstopnine prosti. Vsem članom in članicam našega društva sporočam tem potom, da to vstopnino plačajo vsi člani in članice našega društva in sicer pri asesmentu meseca aprila. To naj posebno upoštevajo tisti, ki pošiljajo svoje asesmente po drugih članih ali po otrocih. Na veselici 14. aprila bo poskrbljeno za dobro godbo, isto-tako za okusen prigrizek in primerno primako. Vsi Slovenci in Slovani v Johnstownu in okolici so vabljeni in bodo dobrodošli na naši veselici. — Bratski pozdrav! Za društvo št. 16 JSKJ:. Mihael Tomec, tajnik. lem skladu, naj se priglasi pri tajniku društva, in isti bo potem uredil vse potrebno. V mesecu marcu se je pričelo plačevati izredni asesment, toda, žal, mnogo je članov, kateri so to prezrli, pa čeravno je bilo poročano v “Novi Dobi.” To je torej znak, da marsikateri član ne pogleda glasila. V prihodnje, to je v mesecu aprilu, kdor ne bo plačal izrednega asesmenta 10c poleg rednega, ne bom vzel niti rednega. Izjema bo le, kdor misli izstopiti iz onemoglega sklada. Članstvo naj premisli, da je društvo sklenilo na eni prošlih sej, da tajnik ne sme zalagati za nobenega člana; izjema je le, ako hoče sam iz svojega žepa. Pomisliti pa moramo, da so tajnikovi žepi votli in težko sam svoje asesmente zmaguje. Ker pa vem, da vsaki član prejema “Novo Dobo,” in v njej je bilo poročano iz glavnega urada JSKJ in zdaj naj še ta moj opomin služi vsemu članstvu društva št. 61 JSKJ. kBratski pozdrav! — Za društvo sv. Jurija, št. 61 JSKJ: John Pezdirc, Sr., tajnik. Cleveland, O. Članice društva Jutranja zvezda, št. 137 JSKJ vabim, da se gotovo udeležijo naše prihodnje seje, ki se bo vršila v četrtek 19. aprila, ker bomo imele več važnih zadev za rešiti. Po društveni seji se bomo pa malo pozabavale. Katera ima karte, tombolo ali ko-cke, naj jih prinese s seboj. Sklenjeno je bilo tudi, da katera članica se te seje in prireditve ne udeleži, plača 50 centov v društveno blagajno. Naša blagajna je prazna in še dolžne smo precejšno vsoto. Kar smo imele blagajne, nam je na banki zmrznilo in društvena tajnica tudi ne more iz svojega plačevati. Tistih osem dolarjev na mesec, ki jih zasluži, ne poiheni dosti, ker bi včasi morala skoro polovico skupnega asesmenta sama plačati. Kje so pa še drugi stroški! Noben društveni tajnik ali tajnica si ne more s svojo plačo napraviti denarja, pač pa ga v mnogih slučajih izgubi. Prosim članice, ki kaj dolgujejo na asesmentu, da pridejo in poravnajo, ker jaz ne morem zakladati za nobeno. Katera ne bo imela asesmenta plačanega, bo suspendirana, in se ni treba nobeni name jeziti zato. Priporočam članicam, da skušajo pridobiti kaj svojih prijateljic v naše društvo. Ali pa naj vpišejo v mladinski oddelek vsaj svoje otroke. Zelo se mi težko vidi, da nekatere naše članice več zaupajo raznim zavarovalnim družbam, kot pa naši lastni organizaciji. Mesečni asesment za člane mladinskega oddelka je le 15 centov, in večkrat so še ti asesmenti suspendirani. Lani so bili suspendirani štiri asesmenti, kar pomeni, da je znašal asesment mladinskega oddelka le 10 centov, in to ne na teden, ampak na mesec. Nekatere so obljubile, da bodo vpisale svoje o-troke v mladinski oddelek, ko so dobile porodno nagrado, in jaz bi mislila, da je čas, da svojo obljubo izpolnijo. Zelo slabo izpričevalo je za nas “Jutranje zvezde,” da se ne moremo bolje izkazati z našim mladinskim oddelkom. Kaj si Za Za Za Reading, Pa. DA NE POZABIMO NA O-NEMOGLI SKLAD! — Vsemu članstvu društva št. 61 JSKJ je dokaj znano, da je razpisan izredni asesment iz gl. urada do preklica, in sicer, vsaki član, ki je zavarovan v onemoglem skladu, MORA plačati istega Kdor pa hoče opustiti, da noče več biti zavarovan v onemog-