žZuidt TEDNIK GLASILO SZDL LITIJA, ZAGORJE, HRASTNIK, TRBOVLJE - UREJA UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK STANE ŠUšiAR ODGOVORNI UREDNIK MARIJAN LIPOVŠEK Pomoč gospodarskih organizacij pri reševanju komunalnih problemov Dejstvo je, da raste gospodarska moč komun predvsem z veča- | mune za reševanje raznih komu-njem sredstev gospodarskih organizacij. Zato postajajo komune vse nalnih vprašanj. bolj zainteresirane za proizvodnjo in rezultate proizvodnje gospodarskih organizacij. Vzporedno s tem se vse bolj poraja tudi načelo, da ni mogoče računati, da bo lahko reševati probleme ne le samo s sredstvi iz proračunov in skladov občinskih LO, pač pa v največji meri s sodelovanjem gospodarskih organizacij. To pa seveda pomeni, da bo treba — bolj kot kdajkoli prej — vskiaditi interese in možnosti komun in gospodarskih organizacij. V zadnjih letih je bilo mogoče ugotavljati, da potrebe proračunske potrošnje znatno preraščajo možnosti in razpoložljiva sredstva. Proračunska sredstva občinskih LO torej niso naraščala vzporedno s potrebami, in zato ni čudiz.o, če so se v istem obdobju znatneje od proračunskih sredstev povečala sredstva skladov gospodarskih organizacij. Iz takega stanja izhaja ugotovitev, da bo mogoče kriti poslej iz proračunskih sredstev občinskih LO le stroške javne uprave, socialnega varstva in nekatere druge tipične proračunske in reševanje komunalnih vprašanj financirajo iz drugih virov. Po- Ni mogoče mimo ugotovitve, da zadnje čase proizvajalci vse bolj postavljajo zahteve po reševanju nekaterih res perečih komunalnih vprašanj. Pri tem največkrat omenjajo, da naj se dajo sredstva za rešitev teh komunalnih vprašanj iz proračuna občinskega LO ali pa namenskih skladov. Vzporedno s postavljanjem zahtev po reševanju problemov pa v kolektivih pozab- membno vlogo pri tem bodo pa ljajo, da bi zraven tudi skleniU, morala odigrati prav sredstva go- darskih organizacij in tudi na lastno pomoč. Opaziti je tudi, da so gospoda:-ske organizacije pripravljene sodelovati s sredstvi v enkratnih akcijah, za trajnejše sodelovanje s sredstvi skupaj s komunami pa rade pozabljajo. Pozabljajo pa tudi, da bi reševale nekatere komunalne probleme tam, kjer je večina članov njihovih delovnih kolektivov, se pravi tam, kjer se prepletata družbeni standard in osebni standard proizvajalcev. Kazno je torej, da ni mogoče več računati, da bi občinski LO s sredstvi iz proračunov in. skladov rešev- ' številne probleme. Zato so toliko bolj umestni načini, da pri reševanju problemov sodelujejo tudi gospodarske organizacije tudi z lastnimi ustvarjenimi sredstvi. Z združenimi sredstvi bo namreč mogoče mnogo več in hitreje storiti. Pri tem pa ne bo kazalo pozabiti na vskladitev interesov proizvajalcev, ki so hkrati tudi občani, do zahtev in potreb do reševanja komunalnih proble- Štafeta mladosti v revirjih Prihodnje dni bomo v Zasavju boveljska mladina izročila štafet spet pozdravili nosilce štafete mla-‘ dosti. Zvezno štafeto bodo sprejeli v ponedeljek, 9. aprila člani AMD Trbovlje na Podmeji od članov Ljudske tehnike iz Prebolda. Nosilci bodo skupaj z nosilci 10 lokalnih štafet pritekli na prostor pred Delavskim domom, kjer bo veliko zborovanje trboveljske mladine in ostalih občanov. Ob tej priložnosti bo polurni kulturni program, v katerem bodo sodelovali rudarska godba, pionirski pevski zbori in recitatorji. Nosilce štafete mladosti bodo pozdravili preds. ObO SZDL Slavko Borštnar, predsednik ObO LMS Drago Spo-ljar in predstavniki pionirjev. Štafetno palico bo pa sprejel znani zasavski orodni telovadec Trugar. Ob 14. uri bo štafeta mladosti nadaljevala pot mimo radarskih mov, in pomoči za reševanje teh | naselij Posetje, Terezija na Kata-vprašanj. (ma) no palico hrastniški mladini. V' Hrastniku bo ob tej priložnosti zborovala hrastniška in radeška mladina. Iz Hrastnika bo štafeta mladosti nadaljevala pot skozi Zidani most do Loke, kjer bodo štafetno palico sprejeli dolenjski mladinci. V torek, 10. aprila bo pa krenila na pot iz Zagorja ob Savi okrajna štafeta. Ob 7. uri bo pred Delavskim domom krajša slovesnost, na kateri bo nastopila godba na pihala, združeni pionirski pevski zbori in drugi. Ob 8.30 bodo zagorski mladinci predali štafetno palico na Vačah članom AMD Litija. Ti jo bodo prepeljali do Litije, kjer se bosta okrajni štafeti pridružili še lokalni štafeti Iz Janč in Tišja. Pred spomenikom NOV bo krajši kulturni spored. Po 9. uri bo štafeta mladosti nadalje- rino, kjer se ji bo pridružila še i vala iz Litije pot proti meii z štafeta iz Ceč. Na križišču bo tr- [domžalsko občino. V Zasavju v pripravah na praznik mladosti Letošnje prireditve ob prazniku mladosti bodo imele še posebno obeležje. Našemu dragemu predsedniku republike, Josipu Brozu-Titu, bomo s štafeto mladosti in s številnimi prireditvami zaželel! vso srečo ob 70. rojstnem dnevu. Sicer bo pa mladina slavila še 20-letnico mladinskih delovnih brigad. Tudi v Zasavju so zadnje dni v središču pozornosti priprave na štafeto mladosti, ki bo šla skozi Zasavje 10. aprila in v kateri bodo tekla tisoči pionirjev, mladincev, članov delovnih kolektivov in drugi. Ob tej priložnosti bodo na sedežih vseh štirih zasavskih občin Spremenjen odnos do aktivnosti v družbi V zadnjem času se je v hrastniški občini odnos članov Zveze komunistov do aktivnosti v družbi znatno izboljšal. To je vsekakor posledica sistematične dejavnosti predvsem občinskega komiteja in njegovih komisij, ki so doslej opravile že številne analize na to temo. Na osnovi ugotovitev po analizi dela osnovnih organizacij so v zadnjem času posvetili znatno pozornost pojavom v posameznih dejavnostih in tovarnah. Tako so pozorni do družbene aktivnosti, oziroma pomanjkljivostih pri tem, med tehnično inteligenco v tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku, v tovarni papirja v Radečah pa nastopa vprašanje aktivnosti komunistov v upravljanju, na rudniku sc je zelo spremenil odnos komunistov do decentralizacije, v tovarni Peta v Radečah in v elektrotehničnih delavnicah pa so se posvetili predvsem svoji vlogi do gospodarjenja v podjetju. nov, in da so kaznovali že 90 članov, ki so pokazali prešibak ali sploh slab odnos do svoje organizacije. Ideološka komisija trenutno razpravlja o ideoloških odklonih v treh osnovnih organizacijah, Nasploh ugotavljajo, da je še preveč v navadi komunistov, ki so na vodilnih mestih v gospodarskih organizacijah in drugod v gospodarstvu, da težijo za gospodarjenjem od danes do jutri, kar pomeni, da jim bolj ugaja ko-modnost kot pa garanje, ki ga zahtevajo analize tržišča, organizacija dela, odkrivanje notranjih rezerv in številni drugi problemi-, ki so še vedno zelo aktualni. Nemara smemo brez pomisleka zabeležiti tudi to, da tehnična inteligenca ni dovolj angažirana s svojim prizadevanjem in vplivom v delu sindikalnih podružnic, Prav tako pa je še dokaj komunistov, ki kažejo pomanjkljiv interes do spoznavanja in uveljavljanja komune kot skupnosti delovnih ljudi, ki si s sodelovanjem ustvarjajo kar najboljše pogoje življenja. Nedvomna Je ugotovitev, da so najmanj dosledni in prizadevni na terenu, medtem ko v večini gospodarskih organizacij hitreje in •nočneje stopnjujejo odgovornost komunista v delu za družbo. Poledica poostrenega odnosa do družbene aktivnosti je tudi ta, da 80 izbrisali in izključili iz organh zacije zadnje čase okrog 30 čla- kadrovska pa analizira zaposlenost posameznih komunistov v družbenih delih, trudi pa se najti najboljši način za razbremenitev sekretarjev osnovnih organizacij z namenom, da jim zagotovi možnost potrebnega izobraževanja in časa za skrb za osnovno organizacijo. Kaže pa, da so primeri komunistov, ki imajo preveliko število funkcij najrazličnejših vret in jim to ugaja, in za te kaže, da sodi komisija, da so prav tako primerni za kaznovanje zaradi neodgovornosti sprejemanja funkcij, ki jih ne morejo opravljati. vzpodbuda za odpravljanje pomanjkljivosti, ki jih sproti ugotavljajo. Takšno stališče se pojavlja tudi na drugih mestih v družbeno-političnem delu, zato ni slučajno izraženo mišljenje na eni izmed preteklih konferenc: »Govorimo o tistem, kar je slabo in s čimer nismo zadovoljni, saj nam je tisto, kar je dobro, itak vsem znano!« S tem je praktično izrečeno geslo: ni počitka za komuniste, posledica česar so vsekakor znatni družbeni in gospodarski premiki v občini, o katerih govorijo v drugih občinah: »V hrastniški občini pametno gospodarijo!« Seveda je kljub tako pozitivni oceni tudi v hrastniški občini še kup problemov, ki jih bo prav težko rešiti in reševati in — storjenih je bilo tudi kaj napak. Soodgovornost članov Zveze komunistov V Litiji ugotavljajo, da so gospodarske organizacije s proizvodnimi in finančnimi plani za letošnje leto predvidele le za 7,6 odst. povečanje proizvodnje, kar dejansko ne more pomeniti skupek vseh možnosti in doslednejše odkrivanje in izkoriščanje notranjih rezerv. O nalogah gospodarskih organizacij in še posebej članov Zveze komunistov v gospodarskih organizacijah bo razpravljali tudi na zadnjem plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZK v Litiji. V razpravi in sprejetih sklepih je bilo naglašeno, da naj v osnovnih organizacijah ZK še nadalje proučujejo gradivo III. plenuma CK ZKJ in njegove ugotovitve konkretizirajo v gospodarskih organizacijah ter vključijo v družbeno- V tem času so imeli v hrastni- | ekonomske procese v gospodar- ski občini tudi informativne konference, ki so tukaj že običajna oblika seznanjanja z aktualnimi dogajanji v gospodarstvu, zunanji politiki in z delom komiteja v preteklem In prihodnjem obdobju. Ob tsem tem pa je zelo vzood- skih organizacijah vse člane ZK. Sicer so pa na zadnjem plenar- samo na odnos v finančnem pogledu. Vzporedno s tem je pa treba v prihodnje tudi mnogo bolj in stalno spremljati napore gospodarskih organizacij in komune za desego planskih predvidevanj in za ustvarjanje večjih sredstev. — To je pa še posebna naloga članov ZK, ki morajo biti tudi pobudniki za organizacijo razprav o teh zadevah. V razpravi o delavskem samoupravljanju in decentralizaciji delavskega samoupravljanja bo pa na plenarnem zasedanju občinskega komiteja ZK v Litiji tudi nem zasedanju občinskega komi- , poudarili, da je treba vzbuditi za- teja ZK v Litiji menili, da so člani ZK v gospodarskih organizacijah prvenstveno odgovorni za stalen napredek proizvodnje in za nadaljnjo rast gospodarskih orga- Ustreza dosedanja organizacija KB? Polji . * rtUrikcijskimi ukrepi it let» 1961 se je letos izboljšalo ,,anje likvidnosti komunalnih bank, jfko na račun sprostitve centralnih ‘ifpozitov, ostanka 40 odstotkov “Veg« dohodka gospodarskih or-R*nizacii in zbiralnih računov. . zbrana sredstva potem posta-!*'° vir komunalnih bank za ob-usna kratkoročna posojila gospo-"irm nrRan^ucijam. , Yja ta sredstva pa ne bodo zabičala potrebam gospodarstva, “st‘ ob upoštevanju dejstva, da o^tpodarske organizacije v času P°Jasta proizvodnje niso vzporedno escvale tudi potreb po obratnih stredstvih. Dokazano je, da so po-po obratnih sredstvih mnogo J'j', zlasti še za stalna obratna fcdstva, kot to lahko zadostijo ko- | budno prav stališče občinskega ,nlzacij prj tem si morajo priza-1 komiteja, da so doseženi uspehi | Sevati, da bodo kolektivi lastna ustvarjena sredstva smotrno naložili v nove kapacitete, pri čemer je treba odpraviti tudi pretirano drobljenje sredstev. Kot omenjeno, so proizvodni in finančni načrti gospodarskih organizacij letos postavljeni prenizko. Zato naj bi v delovnih kolektivih ponovno proučili stvarne možnosti, nadalje iskali notranje rezerve ter povečevali proizvodnost in produktivnost. Ob tem so pa osnovne organizacije ZK dolžne, da preko uprav gospodarskih organizacij in organov samoupravljanja organizirajo seznanjanje članov delovnih kolektivov z zahtevami plana in z gospodarskim razvojem komune. Razmišljati velja tudi o večjem izkoriščanju že obstoječih zmogljivosti in posvetiti vso skrb tudi razšir-jeni reprodukciji. Na plenumu so tudi poudarili, da je treba dati v prihodnje poseben poudarek odnosom na relaciji komuna — gospodarska organizacija, ki naj bi sc ne nanašali munalne banke. Tako stanje bodo morale v prihodnje bolj kot došlei reševati gospodarske organizacije same in namenjati za obratna sredstva sredstva iz čistega dohodka, ker tudi sredstva družbenih investicijskih skladov ne bodo zadostovala potrebam takega kreditiranja. Zato je razumljivo, da bo mogoče tako kreditno politiko reševati le v okviru močnejših kreditnih institucij — kcmunalnih bank, katerim je omogočen znatno večji kreditni potencial za področje, na katerem obstajajo taki zavodi. Razumljivo it, da se bodo v prihodnje manjše komunalne banke tako znašle pred vse večjimi težavami, ker ne bodo mogle zadovoljiti (Nadaljevanje na 5, strani) nimanje vseh proizvajalcev, da so soodgovorni za neuspehe in uspehe gospodarske organizacije. sprejemi štafet, manjše manifestacije bodo pa v vseh krajih, skozi katere bodo tekli nosilci štafete mladosti. Mladina pa pripravlja za to priložnost številna športna tekmovanja in druge prireditve. Sicer pa imajo v vseh štirih zasavskih komunah — v Litiji, Zagorju ob Savi, Trbovljah in Hrastniku — tudi že izdelane okvirne programe prireditev ob dnevu mladosti. Po dosedanjih #cenah bo praznovanje dneva mladosti najlepše prav v Trbovljah. V TRBOVLJAH so se že domenili, da bodo pripravili samostojne prireditve aktivi LMS, taborniki, družine Počitniške zveze, sekcije Rudarja, pri Partizanu, v Svobodah in drugod, koder je vključena mladina, združene s prikazom dejavnosti. Mladina iz Trbovelj se bo v velikem številu udeležila tudi slovesnosti ob 25-letnici ustanovitve KPS na Čebinah. Sicer bosta v Trbovljah odprti dve razstavir in sicer republiška razstava *Mladina v ilegali, borbi in povojnem ustvar-janju» in razstava ob 20-letnici mladinskih delovnih brigad. Številne prireditve bodo tudi ob dnevu vajencev, pripravljena bodo zaključna tekmovanja mladinskih aktivov v športnih panogah. 21. maja bodo pa v Trbovljah na pisan način prikazni kulturno in športno dejavnost trboveljske mladine in pripravili tudi zborovanje mladine. V HRASTNIKU so se odločili, da bodo dali poseben poudarek praznovanju v vaških in terenskih aktivih LMS ter po šolah in bo zato v občinskem merilu manj prireditev. Sicer se bodo vrstile na področju hrastniške občine prireditve od 7. do 27. maja, ko bo tudi teden kulturnih prireditev in športnih tekmovanj. Aktivi LMS bodo pa pripravili medsebojna tekmovanja. Osrednja slovesnost bo v Hrastniku, in sicer predvideno 27. maja. združena s parado mladosti in zborovanjem mladine, na katerem 'bodo podeljene nagrade najboljšim aktivom v tekmovanju pred aktivistom, ki so do nedavnega 'aktivno delali v organizaciji Ljudske mladine. V ZAGORJU OB SAVI bodo vključili v praznovanje dneva mladosti vse aktive LMS. Sicer bodo pa prirejena športna tekmovanja. Parade mladosti po ulicah Zagorja letos ne bo, pač pa bo več kultur-no-prostfetr.ih prireditev. Prirejena bodo pa tudi številna tekmovanja med aktivi Ljudske mladine. V LITIJI bo zraven drugih prireditev, nastopov in tekmovanj osrednja prireditev v nedeljo, 2C. maja, združena s športnimi prireditvami, nastopom pripadniko-Partizana in nastopom združen:1 pevskih zborov ter parado. V mar-bo pa v Litiji v okviru priredile ob dnevu mlaaosti tudi festii mladinskih dramskih družin. Dan zdravja Ob letošnjem 7. aprilu — sve lovnem Dnevu zdravja — je sve tovna zdravstvena organizacija sklenila, da naj le-tega označuje posebno geslo: ČUVAJMO VID IN PREPREČUJMO SLEPOTO! To ni le naključje, pač pa posledica večanja okvar vida, ki jih beležijo zdravstvene službe po vsem svetu. Zelo zaskrbljujoče je namreč, da o okvarah vida ne moremo govoriti le pri starejših ljudeh, ampak se te vedno bolj širijo tudi med otroci in med mladimi ljudmi. Vzroki za tako naglo slabšanje vida predvsem v zadnjih dveh desetletjih še niso raziskani. Kljub temu lahko rečemo, da M lahko s skrbnejšim čuvanjem svojega vida marsikatero okvaro omilili ali celo popolnoma preprečili. Mnogi namreč utrujajo oči pri šibki razsvetljavi, pri nevarnem delu ne uporabljajo zaščitnih očal itd. Centralni odbor RK je sklenil, da naj bo tej temi posvečen ves teden od 7. do 15. aprila. V tem tednu bodo predavanja o pomembnosti tega čutila, o njegovem varovanju in posledicah nepazljivosti, ki v primeru, če povzročijo popotno Izgubo vida, VII. kongresom LMS in izročena lahko popolnoma spremenijo na-priznanja nekaterim mladinskim i črn življenja posameznika. V Zasavju volijo v teh dneh nove člane delavskih svetov. V nekaterih gospodarskih organizacijah so volltv« že Izvedli, drugod jih bodo pa v naslednjih dneh. Posnetek volitev v trboveljski Termoelektrarni ZacrotoTrftf n»^*všo demokracijo (Razgo, ;-** *»va ovege l. -a*a občine “lastnik) J Uspešno poslovanje združenja „RUDIS“ V hrastniški občini so najprej in najbolj temeljito začeli pripravljati statut občine. O tem smo že pisali v prvi letošnji številki »Glasu komune«, vendar takrat še nismo vedeli, da bo pri tem delu sodeloval tudi sekretariat za zakonodajo in organizacijo oblasti Izvršnega sveta LR Slovenije. Ko so v hrastniški občini sprejeli sodelovanje tega sekretariata, so se domenili tudi o tem, da bodo ob četrtkih delovale vse grupe komisijo za pripravo statuta samo na sestavi statuta, v ostalih dneh pa bo vsem sodelujočim omogočeno kar največ časa za to delo. Tako so v hrastniški občini po vcčih sestankih grup prišli že do prvih rezultatov. O tem smo se pogovorili v ponedeljek dopoldne s predsedniki oziroma tajniki teh grup. V razgovoru so sodelovali: Franc Grešak, Vizovišek Fani, Branko Milinovič, Ivan Škul, Franc Šergan in Franc Grčar. Vse grupe komisije za sestavo statuta v hrastniški občini so se odločile za obdelavo gradiva na relaciji sodelovanja med komuno — delovno skupnostjo — človekom proizvajalcem in med komuno — krajevno skupnostjo — človekom potrošnikom. Ta način obdelovanja gradiva za sestavo statuta nakazuje izrazito težnjo po oblikovanju kar najbolj enakih odnosov veeh činiteljev v občini proti komuni. To potrjuje tudi dosedanja odločitev, naj bo izraz sodelovanja s komuno v čim večji meri prav referendum. Referendum naj bi razpisovala občinska skupščina ali Socialistična zveza, vsekakor pa mora referendum zajemati najvažnejša vprašanja, med katere uvrščajo v Hrastniku najtežje odločitve v občini v krajevnih skupnostih in v gospo ^rskih organizacijah. Referendum občinskega obsega naj bi zagotavljal udeležbo vsaj polovice volilnih upravičencev, referendum v krajevni skupnosti ali gospodarski organizaciji pa " i dve tretjini volilnih upravičencev. T-' odločitev ie vs.kakor utemeljena z ugotovitvijo, da je odločanje zborov volivcev doslej za-'clo premalo volivcev, in sicer v hrastniški občini le 14,6 odstopov, ledtem ko je dovolj, če o-"'ča a zborih volivcev le 10 c : iv volivcev. Razumljivo je, da je referendum mnogo zahtevnejša oblika odločanja občanov že zaradi velikega odstotka udeležbe, ki ga tak predlog predvideva, kot tudi zaradi priprav. Prav Vikaj pa menijo, da je odločanje na referendumu le barometer moči subjek- tit; ! a. del Poslovno poročilo združenja predvsem podčrtana potreba tej občini dokaj visoke | most trenutno še prizadeta, ker ne# m zavest, da so oblike so- more bit’ deležna tolikšnega So-> i- . , . nja med gospodarskimi op delovanja te delovne skupnosti LI? 6° m 1 6 povezave «! kot na primer v Radečah krajevna ^ravnavali njegovi člani na 17. skunnost sodelovania delovne ie pokazal°- da Je Razgovor J voall Franc Grevšak, predsednik grupe za družbeno politične organizacije v komisiji za sestavo statuta občine v Hrastniku Zaradi tega menijo, da mora občinski statut zagotoviti Socialistični zvezi kar najmočnejšo vlogo prav v tem smislu. Menijo, da bo dolžnost tako Socialistične zveze kot ostalih drožbeno-političnih op ganizacij zagotoviti pravilno obveščenost občanov in tako zagotoviti tudi družbeno koristno odločanje na referendumih, kar doslej pri zborih volivcev ni bilo povsem in vr^no primer. V izjemnih primerih pa naj bi imela pravico razpisa referenduma tudi mladinska organizacija in sindikati, to predvsem v primerih, ko gre recimo v gospodarski organizaciji za večino mladine ali za probleme, ki jih najbolj zainteresirano obravnava sindikat. Takšna odločitev je vsekakor sprejemljiva ob dejstvu, da je ču- gan’ arijami in občino, pa tudi med krajevnimi skupnostmi in gospodarskimi organizacijami ponekod na zelo visoki stopnji in dejansko že preraščajo formalna določila zakonskih predpisov. Očitno je tudi to, da je že zdaj vpliv 'ružbenih organizacij toliko mo-•in, da lahko pogumno govorijo uvedbi referenduma kot o sred-u najširše demokracije, če vse to oblikujemo v misel, i je občina politično-teritorialna upnost in samoupravna skup-ist občanov, ki preko samoupravni organov in institucij nepo-•edne demokracije odloča o vseh idevah, ki so neposrednega pomela za človeka proizvajalca, v de-'ovnih skupnostih, v krajevnih kupnostih in občinski skupnosti, 'otem je to očitno, da je težnja oroisije za sestavo statuta, da bi statutom čimbolj približala že edanjemu obdobju življenja, srnici komune kot take. Seveda pa je ob tem potrebno že zdaj s stati lom zagotoviti ravnovesje eko-'omskega in družbenega razvoja seh gospodarskih in drugih skupnosti, prav tako pa tudi ravnovesje, recimo med družbenimi službami in ostalim v komuni. Zlasti kar se tiče družbenih služb, je ugotovljeno, da dosedanji statut temu ni posvečal nobene pozornosti. Prav tako je tudi mesto krajevnih skupnosti in nekaterih delovnih skupnosti glede na komuno dokaj neupoštevano. Tako lahko govorimo o težnji v sestavi statuta, da bi zagotovili možnost, da ostalo življenje v komuni dohiti razvoj gospodarstva. Trenutno je razumljivo, da je družbeni standard v celoti v zaostanku še za nekaj let, da sredstva razen za gospodarstvo ne bodo zadostovala. To je vsekakor nujna posledica močnega gospodarskega razvoja z rekonstrukcijami, ki zahtevajo vsa sredstva. Prav tako lahko govorimo, kot o trenutnem neskladiu, o noložaju delovne skupnosti železničarjev v Zidanem mostu, ker železnica še ni v takšni stopnji decentralizacije, da bi to ustrezalo utrjevanju komun, iz enakega vzroka pa je tudi krajevna skupnost Zidani pwl?;rja »RUDIS, izvrševal svoje naloge v V celoti bo moral'statut obrav- Preteklem letu. Vse bolj in bolj navati že dosedanje sodelovanje prihaja do lzraza njegova dejav-delovnih skupnosti (delovnih ko- post m pri tem prispevek vseh lektivov) s krajevnimi skupnost- cIanov tega združenja, mi, kjer je že zdaj čutiti v veliki ,Lansko leto se je močno okre-meri sodelovanje tako v moral- pila celotna organizacija in poye-nem kot materialnem smislu, ven- zaXa. P^jetja »RUDIS«. Različna dar to sodelovanje še v ničemer mislienia, ki so prvotno prevla-ni tudi pismeno zagotovljeno. Prav ^ovaJa (ned nekaterimi člani tega ob tem vprašanju pa se pojavlia združenja, je njegov upravni tudi oblika financiranja nasploh. odbor znal pravilno usmerjati, Aktualno za določila novega sta- ^ako da je to koristilo napredku tuta je že samo financiranje druž- in razvoju podjetja »RUDIS«. To benih organizacij, ki so doslej fi- jf _ tudi pred kratkim potrdilo nancirane iz občinskega proraču- širše posvetovanje vseh članov na, vendar je to že zdaj neučin- združenja, ki je tudi nakazalo kovito, z okrepljeno vlogo družbe- smernice za nadaljnje delo tega nih organizacij pa bo tako finan- pomembnega podjetja, ciranie še boli problematično. Ra- Posebno skrb je »RUDIS« lan-zen tega menilo, naj bi bilo čim- £ko leto nosvečal obdelavi zuna-več oblik financiranja društvenih njega tržišča. Podjetje je nave-in drncih dejavnosti zagotovljeno!zalo stike z vrsto investitorjev ter s skladi. # izdelalo več ponudb — rezultati Nedvomno so te težnje izraz čim# in uspehi se pa že kažejo v vrsti večje enakopravnosti vseh čini te-# zaključenih pogodb za dela tudi Ijev v občini in čim natančnejšega! na zunanjih tržiščih, preciziranja njihovega mesta v ko- > Nova smer v dejavnosti tega muni, zato bo nemara privedlo do združenja je pa razvoj uvozne tega. da bo občinska skupščina službe. Vsi člani še ne usmerjajo izgubila veliko svoiih pristojnosti tovrstne dejavnosti s to službo, in da bodo dosedanji sveti pri-J ker so še vezani, vendar vse kaže, dobili še znatno večjo družbeno-*da se bo v podjetju »RUDIS« tudi uvozna služba in nov na osnovi skupnega program s čimer bo »RUDIS« s svojo dejavnostjo laže prodrl na domačih kakor tudi na tujih tržiščih. To bo pa imelo še neko prednost da bo pritegnilo še nove proizvajalce v vrste združenja »RUDIS« in ustvarilo izboljšanje možnosti glede kompfetnosti v izvajanju investicij. Skupen nastop na velesejmu v Zagrebu Na letošnjem velesejmu v Zagrebu, ki bo v itiesecu aprilu, bo združenje »RUDIS« iz Trbovelj nastopilo skupno in zastopalo interese svojih članov. Prav tako tudi na sejmu v Beogradu ln drugod. Skupen nastop vseh članov združenja na raznih sejmih bo pa imel tudi to prednost, da se bodo interesenti seznanili z vlogo združenja »RUDIS«, namreč kaj iahko nudi to podjetje potrebam domačih kakor tudi tujih interesentov. Izvoz premoga nreko združenja »RUDIS« V podjetju »RUDIS« v, Trbovljah so osnovali tudi izvozno in uvozno službo. Tako se je Rudnik Trbovlje Hrastnik, ki je član tega združenja, odločil, da bo prodajne posle za izvoz premoga opravljal preko zdruežnja »RU- ■ DIS«. Mesec poklicnega usmerjanja Mesec april je mesec usmerjanja mladine v poklice. Vsi zavodi za zaposlovanje imajo v okviru svojih komisij za poklicno usmerjanje že pripravljene osnutke razgovorov in predavanj, se pravi osnutek dela za mesec april. Sodelovanje zavodov in podjetij Minuli četrtek je bilo v Trbovljah posvetovanje zastopnikov Famoznih zbiralcev delovne sile za vodov za zaposlovanje delavcev ljubljanskega okraja, na katerem j in da so ti zbiralci prejeli dolo-sta sodelovala tudi zastopnik zavoda Iz Blhača ter zastopnik repu- | ceno vsoto pred zaposlitvijo de-bliškega Zavoda za zaposlovanje delavcev LR Bosne in Hercegovine, lavca, kasneje pa, ko se je'dela- Glavni namen posvetovanja je .1, kako rešiti problem zaposlo-mja delovne sile in kako koor-nirati to vprašanje z republi-:m in občinskimi zavodi. Ude-;enci posvetovanja so poudarili, i je največji problem zaposlitev ioristna pobuda V Komunalni banki v Litiji so Menili, da bodo okrepili kreditno luibo, da bo lahko stalno spremljala gospodarstvo, njegov ratvoj, gibanie in vse ostale spremembe in faktorje. Tako bodo lahko ob vsakem lasu dobili potrebne podatke o gospodarstvu ter ugotovitve posredovali upravnemu odboru Komunalne banke in preko njega zboru proizvajalcev pri občinskem LO Litija. Sicer so ie doslej zbirali podobne podatke, vendar ločeno in dejansko v okviru občine ni bilo potrebne zaključne celote in obravnave zbranih podatkov. Ugotovitve torej niso bile vselej podkrepljene še z nekaterimi drugimi — za gospodarstvo — enako vatnimi podatki. Poslej bo torej bolje in bo mogoče na kar najhitrei-“sl način dobiti ielene podatke, od izvršitve proizvodnje, materialnih stroškov, zalog itd. Omeniti velja, da je spremljanje in obravnavanje gibanja gospodarstva sicer osnovna naloga kreditne službe pri banki, vendar doslej — kot ie omenjeno — ni Za gradnjo nove bolnice v Tr-bilo sistematičnega spremljanja bovljah bodo po predračunu ra- sezonske delovne sile, ki priha:a iz južnih krajev naše države. To zaposlovanje je neurejeno po krivdi samih zavodov ter v veliko večji meri samih gospodarskih organizacij, ki sprejemajo na delo to silo (v glavnem gradbena podjetja). Poudarili so, da gradbena podjetja največkrat niti ne vedo, koliko delovne sile potrebujejo, tako da delavci prihajajo in ne dobijo zaposlitve, to pa j* velikokrat tudi vzrok kriminalitete, ker nimajo denarja, da bi se vrnili domov, niti denarja za preživljanje. Bill pa so ie tudi primeri — kar kaže na nediscipliniranost gospodarskih organizacij — da so sporočilu zavodu, koliko delavcev potrebujejo, kasneje pa so zaposlili delavce, ki niso prišli na poziv zavoda — tako da so ostali delavci brez zaposlitve. — Ugotovili so tudi, da je več primerov, ko so se gospodarske organizacije posluževale raznih po- vec zaposlil, še terjali določen znesek. Tu je šlo pravzaprav za gospodarski kriminal. So pa bili tudi primeri, da je bila gospodar- 1 ska organizacija, ki je sprejela delavce, ki jih je pripeljal zbiralec - vodja skupine v zelo težkem položaju, ko vodja ni bil s kako stvarjo zadovoljen in je odšla z dela vsa skupina. Sklep posvetovanja je bil: da bi sc onemogočili taki In podobni pojavi, je nujno, da se sprejema na delo le tista delovna sezonska sila, ki bo prišla na poziv zavoda, kar bi onemogočilo samovoljo oo- politično vlogo. S tem v zvezi pa razvila ______ ________ _______ ... se pojavlja tudi vprašanje pristoj-11 oreko nje ,vtsi nakupi v tujini za nosti, recimo predsednika občin-1} člane združenja, ske skupščine in drugih takšnih ^ V delovnem programu tega oseb. 1, združenja za letošnje leto je Ob sestavljanju prvih obrisov, bodočega statuta občine v hrastni-. ški občini se torej odoira niz vpra-i šanj, o katerih doslej v občini ta-J ko podrobno še niso govorili. Mi-j šlienja in ugotovitve, ki smo jih a tokrat zapisali, so torej šele prve' misli, ki na jih bodo sčasoma še zelo izoblikovali, in ie prav težko nredvideti, kakšna bo dokončna oblika novega statuta občine. Predvsem pa ie potrebno poudariti, da# se tovariši zavedajo, da bo veljal# y trboveljskem zavodu so po- program dela za ta mesec. Tako statut dali časa in.se prav zatega- r u LO Zagorje eb Sevi soglašali s predlogom e posvetovanja predsednikov občinskih LO iz Zasavja in sklenili, da prismvajo za gradnjo nove bolnice v Trbovljah sredstva (5 milijonov din), ki jih plačuje Termoelektrarna Trbovlje v vodni sklad, in preostanek sredstev (8 milijonov din) prispevka komunalnega podjetja Kifktro-Tr-bdvlje; skupno torej 13 milijonov din. Odborniki občinskega LO Zagorje ob Savi so tudi sklenili, da bodo soinvestitorji do zaključka TI. faze del. Ob znče*ku III. etape de' na naj bi gradbeni odbor za grad- Perspektiven plan za kmetiistvo izdelan dino e celo vrsto poklicev. Sklenili so tudi, da bodo organizirali vrsto strokovnih izletov v posamezne gospodarske organizacije, če se bo izrekla zanje večina učencev, ln če bodo želeli spoznati proč ca industrijske proizvodnje ter se seznaniti z delom raznih poklicev v gatpodanskih organizacijah. V okviru meseca poklicnega usmerjanja mladine v razne poklice so se že dogovorili s šolami* da bodo učenci pisali naloge na temo: »Kakšen poklic si želim?« Najboljše naloge bodo nagrajene s knjižnimi nagradami. Komisija za usmerjanje v razne.-poklice pa si želi tesnejšega sodelovanja z ObK LMS, ker bi leta lahko prispeval tehtne mleli in delno tudi izkušnje pri usmerjanju mladine v razne poklice. Sklep komisije je nadalje, naj bi sc na osemletkah uvedel tudi i dopolnilni pouk o načrtnem usmerjanju mladine v pdklice. Ta pouk pa naj bi bil morda v okviru praktičnega šolskega pouka. Vsekakor bo komisija lahke opravila vse naloge, saj deluje v njej vrsta prosvetnih ln družbenih delavcev, ki bodo znali mla- Nedavno je upravni odbor kmetijske zadruge Iladeče-Dol pregledal letno bilanco ln ugotovil, da Je bilo lansko gospodarjenje kljub vsem težavam še rentabilno. Velik delež za to ima gozdarska enota, medtem ko so v lastni proizvodnji zabeležili slabše uspehe, jdini prikazati vso problematiko i« Sedanje stanje zahteva proučitev gospodarjenja v daljši perspektivi, i UKmcr}“n^a za kav so že pripravili priletni perspektivni plan razvoja kmetijske | zadruge, ki ga je te dni obravnaval tudi zadružni svet. Na upravnem odboru so se zedinili za stališča, da je potrebno v bodoče po .krbeU za gospodarjenje povsem na osnovi ekonomskega računa. Tako gre pri živinoreji urediti ' mimo katere več ni mogoče iti. njo novo bolnico v TrbovMah pn- ' zadostno lastno proizvodnjo krme Vendar Je vprašanje osnov plani-novno zn prosil občinski LO Zagor- ,:j s tem poceniti živinorejo. Na- ranja in dtsegu planiranja. Koli-je ob Savi, da bi razpravljal o ni- uploh je potrebno razširiti lesino kor ni mogoče pospešeno uveljav- daljnlem eolnvestitorstvu. Spreie-'n sklepa sta namreč odrez pomanjkanja proračunskih sredstev, s kater|m se mora ubadati letos občinski LO Zagorje ob Savi. Zraven tega Je bilo pa tudi sklenjeno, dn ee del sredstev (3 milijone din) prispevka komunalnem proizvodnjo tudi v sadjarstvu in lljatl lastne proizvodnje, je vpra-tirugod. Nov obrat kmetijsko za- panje tudi strokovnega kadra. -druge nastaja na tej osnovi tudi I Sest kmetijskih tehnikov, ki jih v Vrhovem, medtem ko Je področje Turja to ra ionizirano za sadjarstvo, ki bo <’ 'to v laetiji proizvodnji, delno v kooperaciji. Usmeritev na živinorejo daje M«.*«:._________ s,. c‘ja ne tem eodro-ju poljedelstva v!nore|i kot erro večkrat r ne more biti uspešno. dijakov a področja Zagorja ob Sivi na Gimnaziji, Tehnični srednji šoli 1* Ekonomski srednji šoli v Trbovljah. Program proizvodnje v kmetijstvu z:t daljše obdobje je nujnent, ima zarituga, je v glavnem šu vedno h f/j j zaposleno kot delavci in manj ko.t organizatorji proizvodnje. Posebno vprašanje pa Jr vprašanje hribovskih kmetij. Trenutno rešuje to vprašanje zadruga z živinoreji, kot smo žn večkrat omenila — na-Gorah. Tako obliko sodelovanja bodo po uspešnih začetkih še zna'no razširili. — or Sestanek s člani SZDL Odbor krajevne organizacij6 RZDL Krnice — Kovk je organ'* ziral šestanek članov SZDL P°* dru. v'r Kovk, na katerem so raz* pravi jaH o nekaterih problemu1’ o katerili so govorili na konferem cl krajevne organizacije, » vpra8 z nerganjem bo laže reševati probleme« na stari ravni in v običajnem obsegu. Le udeležba je bila ponekod boljša in v nekaterih krajih naravnost neobičajna. Predvsem na Podeželskih področjih hrastniške občine so zabeležili tu"" r.ad 35-odstotno udeležbo. Potem ko so občinski ljudski “dbori razpravljali o sklepih zborov volivcev in o razpravah na °~'°b, so ugotovili, da se vse be-predlogi in zahteve sučejo okrog denarja: denarja za ceste, denarja za vaške domove, denarja r-a stanovanjske skupnosti in kot nekdo na pol v šali rekel: de-barja za fižolovke. Čeprav se ne-''erietno sliši, pa so res na ob-"'očju neke krajevne skupnosti agorje-Center razpravljali tudi o zolovkah, o dimnikarskih uslu- gah. smetnjakih itd___ Takšno razpoloženje vsekakor ne aze na zadostno širino razgledanosti v obsegu komune, ki naj dr «1,zražala tokratna razprava o obč?benCm p,Rinu ln proračunu 6 Zal moramo ugotoviti, da »ni tud' letošnji družbeni plani Planerski vzorec«, čeprav ugo-^ Jam° domala poldrugo ’eto, i- ®° občani premalo obveščeni tudig?tavljam° tudi to, da 60 bili letos družbeni plani dokaj takar' ln zelo na hitro sestavljeni, nati d* smo jih komaj še utegnili Hano !t‘ nekfll dni PrcC,7adlno.kl 60 je tokrat ^Hanov li0 PrlPrnvljala na zbore H^ton.' **1 jo zaradi skupnega «l'a zvišanih potreb socialnega var- predpisl pa sedaj ta sredstva niso zagotovljena in je v tem tudi iskati odločitev občinskega LO Zagorje ob Savi, da je predlagal uvedbo za 5 odst. povečanega dopolnilnega proračunskega prispevka. V sklad za šolstvo pri občin- nalne dejavnosti in anuitet ne bo mogoče kriti iz predvidenega rednega dotoka proračunskih sredstev. Zdaj se torej poraja vprašanje, kje dobiti dodatna sredstva v višini 19 milijonov din, kolikor manjka za pokritje potreb prosvetne dejavnosti na področju zagorskega občinskega LO. Pri tern ne gre zgolj za zagotovitev sredstev za osebne dohodke prosvetnim delavcem, kot to nekateri zatrjujejo, pač pa za izboljšanj« materialnih osnov našega šototva. Pri zagotavljanju boljših materialnih osnov za šolstvo bi pa morali prav gotovo sodelovati tudi sami občani, zlasti še, ker je laz« no, da ni drugih možnosti, da bt bilo mogoče zagotoviti potrebna sredstva. Zatorej je čudno, zakaj je bita- stva, zdravstvene zaščite, komu- pomoč odklonjena! Vipotnikov Brane Je bil med redkimi, kl ao na zboru v Delavskem domu razpravljali o predlogu družbenega načrta in proračuna sodelovati. Brez našega sodelovanja bo ostalo pri tem, kot je sedaj!« in so takoj nato ugotovili: »Pri nas je veliko vprašanje gradnje mostu in vodovoda za Kresnice. Mislim, da bi bilo dobro, če bi že zdaj začeli z akcijo za gradnjo, čeprav bomo začeli graditi šele drugo leto. Kresniška Industrija apna bo veliko prispevala z materialom kljub dejstvu, da je v rekonstrukciji.« In še: »Treba Je sodelovati e šolskim odborom, da se nekje dolnjo sredstva za zgraditev stanovanja na šoli.« Občani Šentjurja pa so menili, da Je potrebno šolo v Šmartnem dozidati in razširiti ter dograditi cesto Lltlja-Zagorje. Boli Jih vprašanje zobozdravstvene službo Ln pomanjkanje zobozdravnika, ker samo en zobozdravnik ne zmore vsega dela. Toda šola v Šmartnem Je problem, kl terjat denarja, kl ga občina ne zmore, in zobozdravnikov je, prav tako kot vseh zdravnikov, povsod premalo. Todl tudi v Vačah so se lotili zobozdravstvene službe ln sicer v obsegu vse občine. logom proračuna s pripombo, da J vsaj delno urediti materialne le dotaciia 300.000 d!n za elektrifi-fosnove v šolstvu. Obakrat so pa kacijo Brunka odločno prentz-Studi naglasili, da naj bi delavci ka ..,« Sin uslužbenci z osebnimi dohodki No, sai ni treba govoriti o tem.! do 20.000 din mesečno ne plače-'*ako globoko je v nas še zasidra-! vah dopolnilnega proračunskega 'i misel krajevnih ootreb Ln žel la.! prispevka. sc snloh ne oziralo faii nrav! Vse pa kaže, da je bila ta akcija -na’o! na potrebe in °1 ■» komune.! premalo skrbno pripravljena. %a-O tem je nekdo na seri ! to ni čudno, če so na nekaterih a-ibor?. spregovoril zelo odločno:! zborih volivcev — proizvajalcev mladine, ki bo letošnje leto za- »Kak*°n smisel Ima cefrati tist“!c; uh nrmmcan 'tinskega LO o uvedbi za 5 odst. bo letos zelo aktualen zaradi tega, v ,a namen Naln-e1z^d”no; Povečanega dopolnilnega prora- ' -------------‘ — - in potem druco. Bo oač nekdo m0_f'čunskega prispevka. Marsikje tu-ral počakati do orihodoiega 'etn,- di zato- ker proizvajalcem ni bilo To le osnovno za mLsel o združa- pojasnjeno, kako se ta dopolnilni vod za zaposlovanje delavcev pri vanju sredstev ki i« za industrHo'.' Pr»raču;nski prispevek obračuni- ObLO Zagorje, bo v letu 1962 odprav tako zanimiva kot za tiste, ki va- in kolik» bi *» prišlo na me- šlo z osnovnih šol 259 mladih gradijo svot va-ki ^om m Um gre 800 na osebne dohodke. ljudi, ki jih bo treba ne.cje za- zgolj za pol mili tena Tni„ pri.Jj Omeniti velja, da bi bilo po- posliti. Te težave povečuje še to, oombn ie b'la e.ko* f-si' na Ta,_ *' trebno letos na področju občin- da od vseh teh mladih ljudi 102 pravo o namenski delitvi sredstev skega LO Za"»r!" «b Savl za ! učenca nista končala popolne iz 5-od*tottfeoa donoinilne-a nro- osnl>vno dejavnost šol in za drugo ; osemletke. V tem številu sta za-računskeea prispevka. Ampak z ^osvetn" dejavnost nad 145 mi-1 jeti dve popolni osemletki v ob-občani bo o tem treba 'e veliko l,j<>nov dln- z dos,eJ veljavnimi čini in deset nepopolnih, razpravljati, jih še z marsičem’ Kam z mladino, ki zapušča OSnOVnO solo ■ Število razpoložljivih učnih" mest je pa po prijavah gospodarskih organizacij v občini 47, kar Občinski komite Ljudske mladine v Zagorju je pred dnevi razpravljal o zaposlitvi in učenju ker odhaja precej mladine iz šole. Po analizi, ki jo je izvedel Za- Odbomikl občinskega LO Zagorje ob Savi na zadnjem zboru občanoo v Delavskem domu je relativno malo, to pa zaradi tega, ker se podjetja branijo iz-učevati vajence zaradi povečanega prispevka in so mnenja, da zanje to ni »rentabilno«. Tak odnos do mladine, so na mladinskem sestanku poudarili, ni pravilen in ni v skladu s socialističnim razvojem. Potrebno bi bilo, da tudi drugi pristojni činitelji razpravljajo o tem vprašanju, da ee najde zanj izhod. Zavod za zaposlovanje bo i* izdal anketo o željah prizadetih učencev, kje bi se radi zaposlili, oziroma v katero šolo bi se radi vpisali. V komiteju mladine so mnenja, naj bi se za mladino, ki se bo izučevala v cibčini in nima popolne osemletke, organiziral tečaj za dosego zrelostnega spričevala, kajti drugače bo 102 učencem onemogočeno izučevanje v poklicu. O tem problemu bo verjetno razpravljal tudi svet za šolstvo pri LO ter upajmo, da se bo našel izhod iz te zagate. Samoprispevek za ureditev pokopališča Na Dolah pri Litiji so na zadnji seji krajevnega odbora razpravljali tudi o popravilu tamošnjega pokopališča. Ker je to potrebna temeljitega popravila, so prebivalci Izrazili pripravljenost, da l materialom in prostovoljnim delom pomagajo pri teh delih. Zat< so se tudi odtočili, da bodo n* Dolah razpisali krajevni samoprispevek za ureditev pokopališča. 1 S prvim dnevom pomlad! n! prišla "samo nova žima — j Bili so tudi zbori volivcev, katerim smo že rekli zbori obča-nov. Predvsem na podeželju jc bila udeležba tudi nad 30 odstotkov. Žal so na mnogih zborih še vedno razpravljali preveč o fižolovkah itd. Iz Jevnice in sploh litijske občine smo slišali klic: »ceste, ceste, ceste...« V trboveljski občini se je na zbore posebej pripravila mladina na »Tribuni mladih.« V hrastniški občini so se potegovali pri krajevnih skupnostih za sredstva, ki bi nekaj zalegla le — združena. Zbori volivcev (ali občanov) še niso navajeni razpravljati po dnevnem redu. Drobne razprave onemogočajo resen pogovor o družbenem planu. Vsak zbor volivcev bi že med letom lahko razpravljal o delu družbenega plana ali proračuna. Informativni lišti posameznih občin še niso našli najboljšega sprejema pri občanih— vsi jih še ne preberejo, toda zaradi njih je udeležba boljša kot sicer. Z volivci se je treba pogovarjati in jih poslušati ČUT (JlXtOVd5ck za orodno nem gradivu so pa razpravljali in obrambo temeljni upravni organi; ga sprejeli na sestanku delovnega , . . . kolektiva I pesebm upravni organi pa uprava _... . za dohodke ter uradi krajevnih Občinski LO Zagofjc ob Savi je i Kklltmosti Cemšenik * >it nar jev zadovoljni, ker so na n.1 h razpravljali o aktualnih ’ » h. u si takih oblik izobrai h.'o tudi v prihodnje. C. i; treba, da so bile zaradi lako p. pravi jenih seminarjev razpravo vsakokrat izredno živahne. i Sedanja tehnična šola v Trbovljah - prav dobro R ivnatelj trboveljske gimnazi- nje. Nadalje nam je Rudnik od-je, Jože Turk, je hkrati tudi rav- stopil prostore na 1RŠ, d-Pili P-’ natelj srednje tehniške šole v smo torej tudi dovolj materialnih kraju. Glede slednje šole sem za- sredstev, da smo v najkrajšem ča-prosil ravnatelja Turka za kratek su popolnoma opremili ročno i<> intervju. — Iz kakšnih namenov in po- strojno delavnico. Na šoli sta za zdaj dva razreda estetskem življenju človeka. To je bil prvi tak večer v Trbovljah. kjer so se poslušalci lahko seznanili na preprost način z glasbo in glasbenim ustvarjanjem ter doumeli lepoto glasbe. Porast potrošniških I motornih koles za člane delovnih kolektivov dovolili okrog 38 milt-| Jonov din potrošniških posojil. Za Na področju Komunalne banke nakup 11 osebnih avtomobilov eo Litija eo lansko leto precej porodita potrošniška posojila. Medtem ko eo leta 1059 odobrili lc 21,2 milijona din potrošniških posojil in leta 1960 22,6 mili j n din, so Jih lani kar 101,8 milijona din. Število koristnikov posojil ee je v primerjavi z letom 1960 lani po-\ «čalo za 62%, vrednost odobrenih posojil pa za 312%. Blizu 69 milijonov din potrošniških potojU se odobriti za nakup motornih kolca, mopedov ln avtomobilov, saj m na primer za nakup 207 s trije, gradbeništva tn prometa. Predlagali so tudi določen odstotek povišanja planov gospodarskih organizacij. S temi predlogi bosta sezrmnje na tudi oba zbora ljudskega odbora, ki bosta razpravljala o osnutku družbenega plana na prihodnji seji. — ek. Javna razsvetljava v Kresnicah Pred kratkim so v Kresnicah sklenili na zboru volivcev, da bodo začeli z ureditvijo razsvetljave v oa odobrili 7,900.000 din potrošnl- kraju. Tedaj so sklenili, da bo !kih posojil. V prvih treh mesecih >‘os pa niha višina odobrenih lotrošnlških posojil pri Uti jeki Komunalni banki okrog 102 milijona din. Lani je imelo 1940 vlagateljev na hranilnih knjižicah pri Komunalni banki Litija naloženo 49 milijonov 207.000 din ati 14,2 milijona din več kakor v letu 1960. Pri lokalnih hranilnih vlogah odpad« na vlagatelja 61.90 dtn, pri hranilnikih pa 5641 din. vsak zaposlen v kraju prispeval po 2000 dinarjev. Upokojenci so že opravili skoro vea dola prt kopanju jam za drogove za razsvetljavo, veliko kmetovalcev je pa prispevalo drogove za razsvetljavo m opravilo potrebne prevoze. Zbranih Imajo tudi že nekaj sredstev od zaposlenih, ostalo bodo pa zbrali v mesecu aprilu. Vse kaže, da bo prizadevnim Kies*i#anem tak* če letaš svetila nova javna cestna razsvetljava. treb je bila ta Sola pravzaprav (strojni in elektro oddelek), vsak ustanovljena? ,m4 po 30 učencev. Učence srno »V Trbovljah, v industrijskem spreiemali z dovršeno osnovno-centru Zasavja, se je ie dolgo po- J„/Sfc0 izobrazbo ali pa dovršeno javljala nujnost, da se ustanovi //«. Učnega kadra je za zdaj do-srednja strokovna Sola. Glede na volj, tako da so vsi strokovrU potrebe naj bi ta šola imela za predmeti zasedeni. zdaj strojni in elektro oddelek. Ustanovljena pa je bila tudi iz tSsčr.—tSK."«® centrih je ze po navadi tehnično usmerjena. Sola drago, tako da se mnogi, Naslednje leto pa dobimo iC dva predavatelja — inieni rM’ strojno in drugega z* ,,.... ti, u i 3£ imeli veselje do tehničnega izo- kov dijakov brez nezadost't braževanja, niso mogli šolati; ocen. Kaze se pa med njim’ 2. tendenca gospodarskih pod- majhno zanimanje za ncslroh jetij je, da se ustvari v njih raz- predmete, posebno }tZ‘hc.* mer je tehnikov proti inženirjem " dva tuja, jezikaj angin j 'tj 3:1; 3. v Trbovljah nameravajo v nemščino. Vendar bodo tuje jt^ «. v j ¥vwijarj namerauu/u v k e dijaki morali obvladati, saj kratkem zgraditi večjo tovarno mednarodno* sodelovanje veča električnih predmetov.« d' na tehničnem področju, e — Mislim, da je Soja za zdaj — Kaj pa prihodnost? Na1? ^ dobro opravičila svoj obstoj. Nam ravate^ uvesti kakšne »premer’® lahko poveste kaj več o tem in *Težili bomo predvsem za sploh o dosedanjem šole? •Omenit! moram, da so pri ustanovitvi šole materialno sode- delovanju da bo šola dajala res tehnike in jim bomo zato vsestranski tehnični pouk. ce V do potrebe, bomo čez leta at , lovala vsa večja gospodarska pod- novili tudi kakšen drug odjth jetja (Cementarna, Stroina tovar- recimo: kemični. , .M na. Elektrarna), naivečjo pomoč Na Šoli nameravamo nam je pa nudil občinski LO. Tu tudi tečaje za prekvalifikacijo bi poudaril zasluge predsednika validov in smo za to že " .. ebitne Martina Gos tka, ki m ie nekaj finančnih sredstev od e* osebno zanimal za Jek in se fe da za socialno omarovanje-’ zanima za. njeno uspešno delava- Jafe Društvo upokojencev Trbovlje skli cuje svoj redni letni občni zbor ki bo v sredo, 11. aprila 1962 ob pol deveti uri dopoldne v kino dvorani Delavskega doma v Trbovljah. I Vabimo vse upokojence, da sc občnega zbora zanesljivo udeleže. Odbor Prodam nov magnetofon »Griin-dig« TK 24 z novim mikrofonom in 360 m novega traku in harmoniko »Herold«, 84 basov. — Naslov v oglasnem oddelku. Kuhinjska kredenca na prodaj. -Adamlje, Trbovlje, Loke 9. Hišo, zgrajeno leta 1948, gostilniške prostore — ob prometni cesti, prodam. — Ponudbe na telefon št. 81-752, Hrastnik. — Vseljivo takoj. Prodam mreže za vrtne ograje. — Naslov v upravi lista. Ugodno prodam dobro ohranjeno kuhinjsko opremo. — Marija Baloh, Trbovlje, Vodenska 46. Ugodno prodam strešni les. — Na-tiov v upravi lista. Sprejmemo vestne in poštene raz-našalce — raznašalke. Zaposlitev primerna za upokojence — dober zaslužek. — Podružnica »Delo« Trbovlje. 18.30 v prostorih Ekonomske srednje šole v Trbovljah pričel seminar za gospodarsko matematiko. Seminarja naj se udeleže tudi kandidati za študijsko leto 1962/1963, ker bodo po končanem seminarju bhko delati že izpit še pred vpisom, če bodo priložili vse predpisane dokumente. Ob bridki izgubi našega ljubljenega ateka staneta Čehovina sc najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, mu poklonili vence in cvetje in nam izrazili sožalje. Posebno se zahvaljujemo trboveljski godbi kakor tudi godbi iz Hrastnika ter nevskemu društvu Slavčku *n Zarji". Lepa hvala govorniku Milanu Pavelišku za ganljiv poslovilne besede. Pjrav leno se zahvaljujemo dr. Hinku Drnovšku za njegovo prizadevanje in trudj. t Žalujoči: žena Urška, hčerka Vladimira z možem Jo-ctom ter vnuka Marjan in Igorček ter ostalo sorodstvo. Društvo ekonomistov Trbovlje, sekcija izrednih slušateljev Višje ekonomsko komercialne šole, obvešča slušatelje, da se bo v ponedeljek, dne 9. aprila 1962 ob HRASTNIK 'dile so (izven porodnišnice): Doroteja Hafner, uslužbenka, Studence 70 — dečka; Ivana Mo-toh, gospodinja, Studence 85 -dečka; Jožefa Velikonja, gospodinja, Hrastnik 403 — dečka. Poročila sta se: Anton-David Jermol, prodajalec, Hrastnik 79, in Karolina-Marta Jazbinšek roj. Fressel, gospodinja, Hrastnik 79. Umrl je: Anton Pate, upokojenec iz. Hrastnika 336 — star 64 let. ZAGORJE Rodila je (izven porodnišnice): Anica Deje iz Kisovca — deklico. Porok ni bilo. Umrli so: Rudolf Regancin, upokojenec. iz Zagorja — star 82 let; Franc Močilnikar, rud. upokojenec iz Zagorja — star 68 let; Frančiška Molka roj. Grošelj, gospodinja iz Senožeti — stara 83 let; Jožefa Koželj roj. Višni-kar, gospodinja iz Dolenje vasi — stara 79 let; Marija Udovič roj. Janškovič, gospodinja iz Sela 42 — stara 66 let. TRBOVLJE Rodile so: Stanislava Rovšek, Kovk, Hrastnik — dečka; Magdalena Avbelj, Dolgo brdo, Zagorje — dečka; Marjeta Logar, Hrastnik — deklico; Anica Peruci, Zagozd, Litija — dečka; Erika Hribar, Trbovlje — dečka; Marta Hafner, Brdce, Hrastnik — dečka; Pavla Potokar, Trbovlje — dečka; Marija Hauptman, Trbovlje — deklico. Poročila sta se: Alojz Starc, delavec iz Trbovelj, in Amalija Kalšek, delavka iz Trbovelj. Umrla sta: Stanislav Čehovin, osebni upokojenec iz Trbovelj -star 57 let; Avgust Dernovšek, osebni upokojenec iz Trbovelj — star 74 let. BREŽICE "idile so: Dri$ica Šmid, Brestanica 12 — dečka; Jožefa Blatnik, Crešnjice 25 — deklico; Marija Peteline, Brežice — deklico: Katica Luketič, Laduč — dečka; Dragica Novak, Ključ — dečka; Danica Rožman, Arnovo selo 25 - deklico; Greta Varlec, Blatno 28 — dečka; Alojzija Katič, Tuzla — dečka; Antonija Planinc, Brežina 20 - dečka; Erika Lapuh, Cerklje 4 — deklico; Anto- nija Arh, Strmo rebro S — dečka; Marija Polovi!,. Mihalovcc 39 -dečka: Vida Beršnak. Sevnica -deklico; Marija Hotko, Mali vrh 35 - deklico; Olivera Martinovi!-, Brežice - dečka; Terezija Cvetkovič, Ključ 49 — deklico; Ana Ivančič, Črne 71 — dečka, i Porok ni bilo. Umrli so: Ivan Oštir, kmetovalec iz Brežine 28 — star 66 let; Edvard Kostrevc, poljedelec iz Pisec 9 — star 33 let; Alojzij Bauman, soc. podpiranec iz Vranja 32 — star 55 let; Rudi Beuc, otro-k iz Kosianjka 35 — star 1 leto. Nesreče V ZAGORJU Martin Mars, star 38 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri transportu vrhačev mu je spodrsnilo na spolzkih tleh, da je padel in se udaril na levo stran reber. Milan Veteršek, star 22 let, zaposlen pri IGM. — Ko je čistil progo, mu je iz kamnoloma priletel kamen na levo stran glave. Janko Smrkolj, star 41 let, zaposlen pri Keramiki. — Ko se je vračal iz službe z mopedom, mu je na zaledeneli cesti spodrsnilo in je padel ter si poškodoval koleno desne noge. Milan Brvar, star 36 let, zaposlen pri Rudniku. — Pri pooravilu jamskih vozičkov se je zbodel z jekleno žico ter si ranil dlan leve roke. Jože Vrabec, star 38 let. zaposlen pri Rudniku. — Pri izločanju ja-lovinskega vozička iz vlaka je prišel na kretnici med vozičke, ki so ga stisnili na levo stran prsnega koša. c/yui LISA TETZNER Kino »Delavski dom« v Trbovljah: 5. aprila jugoslovanski cin. film »Vzkipelo mesto«; 6. do 9. aprila francoski CS barvni film »Ba-bette gre na vojsko«; 10. in 11. aprila italij. film »Streha«. Kino »Svoboda — Trbovlje II«: 9. aprila madžarski barvni film »Leila In Gabor«; 10. in 11. aprila domači film »Deveti krog«. Kino Šmartno pri Litiji: 5. aprila ameriški dokumentarni film — mladinska predstava ob 16. uri »Afriški lev«; 7. in 8. aprila ameriški barvni film »Caj in simpatija«; 11. in 12. aprila sovj. film »Prolog«. Kino »Delavski dom« v Zagorju: 5. aprila domači film »Dr. Kolar«; 7. do 9. aprila ameriški barvni film »Imitacija življenja«; 8. aprila matineja ob 10. uri; 11. in 12. aprila domači barvni film »Gospa ministrica«. Kino »Svoboda II« v Hrastniku: 5. aprila amer. barvni film »V znaku zoroa«; 6. anrila jug. VV film »Izblračica«; 7. do 9. aprila amer. barv. film »Zvezda Ria«; 8. aprila amer. barvni film — matineja ob 10. »Bagdadska sirena«; 11. in 12. anrila sov. barv. rvTr|frt*r-e 6L Potem se je mojster obrnil proti Giorgiu: »Lepo zamiži in zlezi v dimnik. Vidiš tisti prečni drog? Z njegovo pomočjo se boš potegnil še više, potem boš našel zopet železno oporo in še tretjo ter četrto, dokler ti ne bo pogledala glava iz dimnika.« - »Že .toda kaj naj delam v dimniku?« Je vprašal znova Glorgio. »Ko boš zgoraj, stegni levo in desno roko in poišči, kje se drugi dimniki stikajo z velikim dimnikom. Taim boš potem z rokami očistil saje.« Glorgio je zbral ves pogum, zamižal je in zgrabil za prvi drog. Toda komaj se je v dimniku malce dvignil, so sc sesule nanj saje, mu udarjale v nos In usta ter ga sililo h kihanju. 63. Spodaj v kuhinji sia mojster In dekle hitela pobirati saje, ki s» padale iz dimnika. Tudi zdaj ni prišel deček prav do zadnjega droga v dimniku, ker mu jc postalo slabo. Toda zdelo se je, da je mojster vseono zadovoljen. »Zdaj bo gorelo,« Je rekel dekletu, ki mu Je plačalo pol lire. »In če sc bo še kadilo,« Je dodal Rossi, »naju kar pokličite, saj sva vsak dan v tej ulici.« — »Tudi tl moraš nekaj dobiti, ko sl prvič spoznal dimnike!« In Iz košarice Je dekle izbralo lepo pomarančo. Glorgio se Jc zahvavll In čeprav Je bil še ves omotičen, jc sklenil, da bo shranil pomarančo za Angellctto. - Ko sta bila z mojstrom zopet na cesti, sta nadaljevala z vpitjem: »Spazzacamlnol Čistimo dimnike!« Toda na cesti eo bili tudi spet fantalini In njihov koeevi voditelj. 62. Ko je plezal, je postajal dimnik vedno ožji, saj pa je bilo vedno več, da so mu silile tudi v oči in nos je imel popolnoma zamašen, da je komaj dihal skozi usta. Nenadoma se mu je zvrtelo v glavi in vrnil se je dol. »Hej,« ga je potegnil mojster za noge, »zakaj se vračaš?« Dečkov glas je bil jokajoč: »Ne morem več, v oči me žge in ne morem dihati.« — »Zakaj pa odpiraš oči? Drži zaprte, na slab zrak pa se moraš navaditi.« Dekle se je smejalo in pomolilo Giorgiu ogledalo: »Poglej se, zdaj si že pravi dimnikar.« Deček se je ustrašil, ko je videl svoj umazani obraz In srajco. »Hitro nazaj in stisni zobe! Tokrat moraš priti do vrha!« mu je zabičal mojster. Glorgio je poskusil znova. Oči je imel trdno zaprte in dihal je sunkovito. 64. Poglejte ga, zdaj je ves črn!« In s prstom so kazali za Glorglom ter se norčevali. »Postopači!« Jih je zasmchljlvo zavrnil Glorgio. Toda že so Ju z mojstrom klicali v drugo hišo. Tudi ni bilo železnih drogov v dimniku In deček Je moral splezati vanj. Tokrat Jc bilo v dimniku ptičje gnezdo in zato ni vlekel. Zopet sta bila na utici, kjer je gruča okrog kozavega še narasla. Toda Georgia to ni več motilo in glasneje kot kdajkoli je kričal: Spazzacsntino!« — Tretjič ta dan ju Je poklical pekovski pomočnik: »Hitro, hitro. Pekarija Je polna dima, speči pa še moramo večernje pecivo.« Res, so vstopili, Je bil v prostoru gost, Utok oblak. 4* Bi bilo mogoče dihati. ČETRTEK - 5. aprila 8.55 Radijska šola za višjo stopnjo — Ciril Kosmač; 9.25 Ciganski napevi; 11.00 Pogovor flavte in fagota; 12.05 Kvintet bratov Avsenik; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Narodne pesmi jugoslovanskih narodov; 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.30 Turistična oddaja; 17.05 Koncert po željah poslušalcev; 18.10 Od harmonike do orkestra; 18.45 Kulturna kronika; 20.00 Ce-i tftkov večer domačih pesmi in | napevov. PETEK - 6. aprila 8.55 Pionirski tednik; 10.15 Od tod in ondod; 11.35 Matija Bravničar in Krešimir Baranovič; 12.05 Poje Slovenski oktet; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 V narodnem tonu; 14.05 Radijska šola za nižjo stopinjo — Povest o zeleni livadi; 15.45 Jezikovni pogovori; 18.10 Domači napevi; 18.45 Iz naših kolektivov; 20.20 Zabavni orkester RTV Ljubljana; 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled; 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA - 7. aprila 8.40 Petnajst vedrih minut; 9.25 Melodije, ki jih radi poslušate; 9.45 Igra vam trio Bardorfer; 10.15 Od tod in ondod; 12.05 Trio Avgusta Stanka; 12.15 Kmetijski nasveti; 13.30 Za vsakogar nekaj; 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo; 15.25 Domači zabavni ansambli; 15.40 Moški zbor »Zarja« iz Trbovelj p. v. Jožeta Skrinarja; 17.05 Gremo v kino; 18.45 Naši popotniki na tujem; 19.05 Zdaj pa kar po domače; 20.00 »Na lepi modri Donavi« - valčki; 20.55 Za prijeten konec tedna; 22.15 Oddaja za naše izseljence. NEDELJA - 8. aprila 8.00 Mladinska radijska Igra -A. Daudet: Prigode Tartarim iz Tarascona; 8.55 Vedri intermez-ao; 9.05 Z zabavno glasbo v novi teden; 10.00 Se pomnite, tevari-V «... VeNeonk: Z Os carjem 1 Komunalne Banke (Nadaljevanje s strani) potreb gospodarstva po kreditih za obratna sredstva. V Litiji n. pr. ugotavljajo, da je struktura industrijskih gospodarskih organizacij taka, da so nekatere vezane na sezonsko prodajo svojih proizvodov. Zato je tudi koeficient obračanja obratnih sredstev v takih primerih neugoden. Take gospodarske organizacije zato največkrat prosijo komunalno banko za dodelitev kratkoročnih posojil, da se tako lahko zagotovi normalno poslovanje in proizvodnja. Ena izmed takih gospodarskih organizacij je Industriia usnja, krzna, konfekcije in lahke obutve Šmartno, ki ima v svojem proizvodnem programu tipično sezonske artikle.* Pri preskrbi surovin je ta gospodarska organizacija navezana v precejšnji meri na uvoz, surovino 'je pa v takem primeru treba plačati že ob nakupu. Prodaia Z"otovlienih izdelkov je pa v pretežni meri omeiena na zimske mesece. Zato koeficient obračanja tri določenih izdelkih ne Joseže niti dvakratnega obračanja. Podobni problemi, vendar v milejši obliki, nastopajo tudi v Predilnici in delno v Lesni industriji v Litiji. Za take intervencije bi bilo treba zagotoviti v okviru komunalne banke močnejše prelivanje sredstev iz panoge v panogo in tako zagotoviti normalen, potek proizvodnje. Ker pa so skoraj vse industrijske gostodarske organizacije na pvdročiu litijske občine vezane na sezonsko prodajo svojih izdelkov, je prelivanje sredstev otežko-čeno oziroma marsikdaj intervencija ni uspešna, včasih se pa tudi dogodi, da sploh ni mogoče nuditi pomoči gospodarski organizaciji, kadar je stanje najtežje. V litijski občini obstaja samostojna Komunalna banka, ki sicer v svojem poslovanju ni pasivna, ne more pa zaradi premajhnega obsega razpoložljivih sredstev uspešneje intervenirati s kratkoročnimi posojili, kadar se porajajo potrebe. V Komunalni banki v Litiji sicer naglašajo, da imajo trenutno vezana vsa razpoložljiva sredstva za kratkoročna posojila, kaže pa, da bo ta sredstva že v bližnji prihodnosti mogoče sprostiti; hkrati se pa tudi ic priglašajo novi interesenli za posojila. Za intervencije za kratkoročna posojila gospodarstvu ima Komunalna banka Litija na voljo 186 mi-lijnov din, od tega za kmetijstvo 26 milijonov din. Večjih potreb za kratkoročna posojila ni, več je potreb po stalnih obratnih sredstvih. Pri sunkoviith dobavah surovin v Predilnici in Industriji usnja, krzna, konfekeje in lahke obutve Šmartno bi pa potrebovali vsaj 200 do 300 milijonov din sredstev, ker ir treba — kot že omenjeno predhodno plačati kupljene surovine v inozems' 'a. V Litiji še naglašajo, da Komunalna banka z najetim posojilom pri NB ne pokriva kredita za stalna obratna sredstva, dana gospodarskim organizacijam. V kolikor bi Pokrivali kredite za stalna obratna .sredstva s kreditom pri NB, bi potem ostala sredstva za občasna Posojila za obratna sredstva in pokritje ostalih kreditnih plasmajev. V Zagorju ob Savi ugotavljajo, da je tamkajšnja Komunalna banka doslej zadostila potrebam po kratkoročnih posojilih, pri čemer tudi naglašajo, da kreditira KB celotno gospodarstvo iz lastnih lokalnih virov. V Trbovljah, kjer deluje medobčinska Komunalna banka za občini Trbovlje in Hrastnik, Pa poudarjajo, da se bo v prihodnje kreditna politika preavsem naslanjala na kreditno bilanco — seveda v okviru razpoložljivih sredstev, v glavnem za kratkoročno kreditiranje in reševanje problemov v gospodarstvu v takih primerih, kejr se tuai porajajo potrebe po kratkoročnih posojilih. Do neke mere bo zaživel tudi sistem združevanja sredstev, tako Po obliki depozitov na odpovedni rak' in občinskih družbenih investicijskih skladov. Tu bodo predvsem zajeta prosta sredstva gospodarskih organizacij, zlasti ." tih, ki ne izkazujejo potre ■ po poveč. vanju osnovnih in obratnih sredstt in lahko sredstva nalagajo pri ko munalni banki v ta namen. Izhodišče za kreditiranje bo predvsem vrednostni porast proizvodnje, v tem sorazmerju bodo odobravali tudi občasna posojila gospodarstvu. Po nepopolnih podatkih računajo, da ho pri medobčinski Komunalni banki za Trbovlje in Hrastnik v Trbovljah takih sredstev skupaj s sredstvi gospodarskih organizacij, ki naj bi jih vložile v obratna sredstva, okrog 300 milijonov din, kar pomeni neprimerno močneiši kreditni potencial kot v letu 1960. Sicer bo pa treba pri zagotavljanju obratnih sredstev nujno preiti tudi na sistem samofinanciranja. O čem bi torej kazalo razmišljati v danih pogonh? Nov gospodarski sistem postavim komunalne banke v položaj odločilnega faktorm pri financiranju gospodarstva. Ob tem se poraja vprašanje, ali so vse komunalne banke tudi v resnici sposobne vršiti to funkcijo. Iz izkušen• zadnjih let tega ne bi mogli povsem trditi. Tako se vse bolj poraja tudi nujnost formiranja take organizacijske oblike komunalne banke, ki bo lahko zagotovila na širšem področiu več-' ročil se bom s svojo ženo«, 19.30 pa prosvetno društvo z I bovca z Golarjevo »Vdovo R liriko«. Revija ima namen, da se pr' vsem prikaže dejavnost vaš' dramskih družin in da se Svotr v Trbovljah vzpodbudijo še k 1 živahnemu delu. Prostrani kluba Svobode I v Trbovljah v Mimo rednega programa, ki izvaja v klubu Svobode II v 1 bovljah, je v mesecu aprilu n-videno več klubskih večerov. T ’ bo v četrtek ob 19. uri tam'« »Glasbeno pevski večer« z razlago pesmi, ki jih bodo izva-'-' člani pevskega zbora na svojim, letošnjem rednem koncertu. Dne 12. aprila bo v klubu z:-miv razgovor »O urbanist mn« . razvoju mesta Trbovlje«. Razgovu-bo vodil inž. Vehovar. Dne 19. aprila bo v veliki dvorani kina »Revija slovenskega lutkovnega filma«, dne 26. aprila pa prav tako v tej dvorani nastop najmlajših Svobod ar jev, mladinskega pevskega zbora, harmonikarjev in tamburašev. Med nje bo tedaj prišel pisatelj France Bevk. ki bo govoril o razvoju slovenske književnosti s posebnim poudarkom na narodnoosvobdllno vojno. Prireditev 26. aprila bi pe obenem združili s proslavo obletnice OF. na pot; 11.30 Nedeljska reportaža; 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 13.30 Za našo vas; 14.00 Igrajo Zadovoljni Kranjci; 14.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 15.15 Trikrat pet; 16.00 Humoreska tega tedna — Barbara Karbovska: Sistem Borisa Borisiča; 16.20 Popoldne ob zabavni glasbi; 17.15 Radijska igra — Ivan Ribič: Tisti iz Jurjevega boršta; 18.30 Športno popoldne; 19.05 Panorama zabavnih zvdkov; 20.45 Odmevi iz Hollywooda. PONEDELJEK - 9. aprila 8.15 Primož Ramovš: Pihalni trio; 8.55 Za mlade radovedneže; 10.15 Od tod in ondod; 11.00 Ko zazvonijo strune kitar; 12.05 Deset minut s triom Bardorfer; 12.15 Kmetijski nasveti — Ing. Raoul Jenčič: Zaščita sadovnia-kov pred slano; 13.30 »Oblaček« in druge pesmi; 13.50 Vrtimo vam ploščo za ploščo; 14.35 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.40 Literarni sprehod — E. Ionesco: ICako naj se ga rešiva; 18.10 Vesela glasba e črpo »P«; 18.45 Radijska univerza — Ing. Janko Čuček: Moderne tkanine; 20.00 Glasbena skrinja. TOREK — 10. aprila 8.55 Radijska šola za erednr stopnjo - Bill eo težki dnev 10.15 Izberite melodijo tedn-11.00 Prisluhnimo kvintetu b’ tov Avsenik; 12.05 Beneški i~ je in trlo Avgusta Stanka; 'r Kmetijski nasveti — Ing. M Glažar: Občutljive točke v sirijskem pridelovanju leja; 13.30 Slovenske na 14.05 Radijska šola za višjo njo — Obisk v steklarni; 1 Hammond orgle v ritmu; 18.45 knjižnega trga; 20.00 Pol ure zborom RTV Beograd ln RTV Zagreb; 20.30 Radijska igra -Alfred Andersch: Ruska ruleta (prva Izvedba). SREDA - 11. aprila 8.55 Pisani svet pravljic in zgodb; 10.15 Od tod in ondod; 11.15 Človek in zdravje; 12.05 Kmečka godba p. v. Silva Tamšcta; 12.15 Kmetijski nasveti - Ing. Milica Oblak: Povečajmo pridelovanje Jagod; 13.15 Zabavna glasba; 14.05 Radijska šola za t tdnjo stopnjo — Bill eo težki dnevi; 15.70 Sovjetska in češka zabavna glasba; 17.05 Šoferjem na pot; 18.45 Ljudski parlament; 20.00 Pojoči mozaik. Trosili šp PIČITI Tokrat boljše Se prav dobro nam je v spominu tekma Triglav : Rudar, ko so domačini pogoltnili grenko pilulo. Komentatorji in različne napoved: simpatizerjev Rudarja pred nedeljsko tekmo Rudar : Sobota niso bile kaj rožnate. Vsi so nagibali k ponovnemu neuspehu Rudarja. Toda nedeljski dogodki so prinesli nepričakovano veselje in ponovno zaupanje v zmogljivosti trboveljskih nogometašev. Dogodki na murskosoboškem igrišču so pokazali, da je Rudar močno, homogeno in vigrano moštvo — seveda, če sc igralci potrudijo. Neverjetna tehnika igranja — ki so jo pokazali že v minulem srečanju — na dolge pasove, nezadrževanje žoge in precizni streli na vrata, vse to ie vzbujalo v gledalcih vtis, da vodi žogo nevidna vrvica, ki ni dopuščala kakršnih koli večjih napak. In vendar se je včarrih uspelo kakemu soboškemu igralcu prebiti v nevarno cono — toda dober vratar in požrtvovalnost sta opravila svoje. Pri tej specifični tehniki Igre pa ne smemo pozabiti na izredno kondicijo, ki so jo nakazali Rudarjevi igralci v nedeljskem srečanju. Oster in hiter tempo igre, ki so ga pospešili že v prvih minutah igre, je dokazoval, da je Rudar tako tehnično kot kondicijsko vigran tako, kot doslej še nikoli ni bil. Pri tako lepi in homogeni igri. ko je moštvo res bila homogena skupina, ko ni posameznik igral zase, temveč za vse — za točke, si nehote dobil vtis, da je nedeljska igra bila maščevanie nad miri lilim neuspehom ter igra izpiranja »grenke« pilule. In če je bila to igra maščevanja, mimo ostalih nogometnih vrlin nedeljskega srečanja, je uspela v polni meri. kajti rečem lahko, da ei igralci Sobote niso mislili, ravno tako kot njihova publika, da bodo oni prvi poskusni zajček morda užaljenih Trboveljčanov, katerim je dal kranjski Triglav tako gorko, toda nadvse poučno lekcijo. Rečem lahko, da je Rudar izpral v očeh trboveH«1'-« publike prvi '-"ličneh in da gledalci pričakujejo, da bodo v nedeljo videli v Trbovljah ponovno afirmacijo svojih nogometašev. Res je, da nedeljska tekma s Celjem ne bo lahka, toda. če bo Rudar igral s tako požrtvovalnostjo in borbenostjo kot minulo nedeljo v Murski Soboti, sta dve točki že priborjeni. Toda glede na »okroglo« usnje je vsekakor bolje, če bomo tudi v nedeljo videli v Trbovljah ponovno »maščevanje«. Sobota : Rudar 0:4 (0:1) V drugem kolu spomladanskega dela slovenske conske lige je trboveljski Rudar gostoval v Murski Soboti, kjer se je pomeril z domačim moštvom. Napadalci Rudarja so začeli takoj ostro napadati vrata domačinov. Rezultat tega je bil že prvi kot v prvi minuti, ki pa ni bil izkoriščen. Gostje so diktirali oster tempo igre ter zelo dobro zaposlovali napad, toda dokaj dobra obramba domačinov je uspešno odpravljala vse resnejše napade. Z dobrim posredovanjem pa se je odlikoval tud1, dom:;" vratar Vrdjuka, ki je večkrat ze’? spešno in odlično opravil svojo ?! »o. Vrdjuka se je izkazal zla-i v 25. minuti, ko je On-esnik rodrl v kazenski prostor Sobote, oda Vrdjuka mu je odvzel žogo z noge in tako preorečil 6'gu-ni zadetek. Po tem rrodoru se je i?ra prenesla na e-edlno igriš"a. k'er so prevladovali gost-e. N?!vex’o prilož"??1 so imeli dom--’-! oziroma Maučec. T"? ga je v 33. minut: V Ifo -gorovv’- esrn V'T£|- nilec gostov. So-’mk je pokazal na belo piko. Vsi k-ald so bili nre-nričani ravno tako k"t «ie?il-l. da tv> žo?a obsedela v m-"8'. Tod? Kalšek je ubranil enajstmetrovko! Ta n""s le b:l hladen tuš ?a domačine, pestom pa te dal nove moči. In le osem minut za tem te 2ih*-ot -»otresel mrežo domačinov. Do konca prvega dela -'are je ostal rezultat nesoremn-n-en. Takoj v začetku drugega dela '"re so 4" orpšii v naoad in prisilili domačine, da so se v glavnem branili. Le tri m'rute no zadetku druge?? dela tekme je Kastelic povesi ----’*?t na 2:0. Tn samo nekaj minut zatem ie Kastelic nor n v' " potresel mrežo -toma-Mnov. Po tem zadetku so se domačini le branili. Končni rezultat pa je v 59. minuti postavil Zibret. Mladinci: Sobota : Rudar 1:2 (0:1) V prodtekm' so mlad'nei Ruda a prer""??’: ustrezno moštvo Sobote z 2:1. V dokaj lepi in borbeni igri so gostje imeli veliko več od igre. LJUBLJANSKA NOGOMETNA PODZVEZA Kamnik : Proletarec 0:0 V IV. kolu spomladanskega prvenstva ljubljanske nogometne podzveze je Proletarec iz Zagorja sprejel v goste odločno in borbeno moštvo iz Kamnika. Tekmo so nogometaši odigrali na izredno težkem terenu. Okrog 300 gledalcev je razočarano zapuščalo igrišče, saj so bili vsi priča neučinkovitemu napadu domačih igralcev, ki so mimo drugega zastreljali v 62. minuti dosojeno enajstmetrovko, ki je ni realiziral Starc. Moštvo Proletarca je imelo ves čas tekme premoč, saj so se gestje večinoma le branili in redko prihajali pred vrata domačinov. Toda vse to ni rodilo uspeha, ker pri Proletarcu ni bilo strelca. Napad domačega moštva bo moral v bodoče igrati bolj odločno. Igro je odlično sodil Podlipnik iz Ljubljane. V predtekmi so mladinci Proletarca z učinkovito igro pregazili mladince iz Kamnika z 9 : 0 (3 : 0). Litija : Svoboda (Kisovec) 4:0 (1:0) Moštvo Svobode iz Kisovca je gostovalo v Litiji in doživelo dokaj velik poraz s 4 :0. Lilijani so bili boljše moštvo in zasluženo zmagali. Uspešni pa so bili tudi litijski mladinci, ki so uspešno premagali svoje sovrstnike iz Kisovca z 1 :0. Rudar s pesmi o pticah in ljubezni, ki je morda niti ni doživel, g Tudi on je videl, kako so vojaki skakali v prepad, pa ju I šanje partizanov, in smrt vsepovsod po planinah .. . Gledal ; = kako doktor Hans von Stalen, divizijski kirurg, nekaj iscc | premetava po odprtih prsih in trebuhih ranjenih partizane E Iskal in vsa divjanja na bojiščih. Poslušal je tudi epeavičevan e tega divjanja. In bil je pretresen in je taval med človekom e »nadčlovekom«. . E Tovariši so se mu smejali, ko je obračal glavo, ko so kc e ubijali. V mislih pa so mu rojili stihi: »Kdo bi s črko la E opisal kri in rane, ki sem jih videl, pa čeprav bi pisal in g°'-g mnogo? Vsak jezik bi ob tem moral onemeti, ker naš jez.h E pamet nista tako močna, da bi to razumela ...« I Zdelo ee mu je, da še nikoli doslej ni tako dobro ras:-g teh verzov. Nič ni odgovarjalo na resnične besede te pesmi ta ta vojna. Toda te dni je tudi »pesnik« ,on sam, š f kot prav -r skozi pekel. O vsem tem je hotel govoriti svojim tovarišem, a oni so . E mu smejali. Vrhunec vsega pa je bil včerajšnji dan, ko se j 1 vračal s poročnikom in ostalimi, ki so preživeli na Vučevu. Cu: E je ob potoku našel ženo z otrokom v naročju. Bila je ranjen v noge in ni mogla hoditi. (Nadaljevanje sledi) mHnilWllllin!"!n!!!fflWil|!MlIIVl8,ll. XAV!FR DE MONTEP1N ** Maščevanje in ljubezen - vse to je bilo za Carmen take težke breme, da ga je komaj prenašala. Ze večkrat je opazila, da jo vojvodinja tako čudno gleda: ne da bi v kaj posumila, temveč da je vojvodinja Iskala vzrok tej čudni spremembi dekleta, kar Jo je žalostilo. Ciganka je dojela, kaj »e dogaja v srcu gospe de Simeusr. zato se je trudila, da bt popravila tisto, kar je storila napak. Kako ee je prestrašila, ko ee Je vojvodinja vrnila v sobo in ji sporočila, da Renč želi govoriti z njo. - Oh, tega sem ee bala! Je nehote vzkliknila. Do tega razgovora ne sme priti! * — In zakaj ne, otrok? — Ker je eploh brez vsakega pomena In bi bil tudi preveč boleč. Gospod de Rleux ml nima kaj več povedati! - Mora ti eporočttl nekaj važnega! Carmen je spoznala, da bi bilo veako upiranje odveč, zato je rekla: - Poslušala te bom, mati. Kje me pričakuje gospod de Rieux? — V mojem salonu. - Prav! grem k njemu. - Bodi prijazna z njim, Jo Je prosila vojvodinja. Pomisli, kako lesrečen Je ln da sl ti vzrok, dl tako trpi. Zasluži vse tvoje slmpa- Ije In obzir'"t. Carmen zapustila gospo de Slmeuse ln odšla v mati salon. To je vstc vanj, se Je tresla od strahu. — Renč! jc rekla počasi In se približala markizu, morda bi bilo >o!Je, če ne bi nikoli prišlo do tega sestanka, Id ste ga želeli. ’’ako vsaj sem mislila Jaz, a vi ste drugače odločili. Kaj ml hočete e povedati? Govorite In vedite, da vas bcen poslušala z Iskrenim mimnnjem. - Izidora, JI Je dejal ljubeče, ali ml ne boste dal! niti roke? - Tukaj Je, Renč, je dejala ciganka. To je roka sestre, iskrene prijateljice. Mati ml je povedala, da hočete odpotovati. — Da, odpotoval bom! Je odgovoril markiz odločno. Vseeno, kakšna usoda me čaka, odpotoval bom od tu. Sedaj govorim poslednjič z vami. Dolžnost ml nalaga, da vam vrnem nekatere stvari. Id so zame dragocene, ki pa ne morejo ostati pri meni. Najprej jc tu pismo. To Je poslednje plisno, Id ate mi ga pisati, ko ste mislili, ds boste kmalu umrli. Pieell sle: »Tebi, Id sem mu darovala svoje srce, tebi, ld sem ti posvetila svoje življenje, pohiti k meni. da sprejmeš moj zadnji vzdihljaj in moje zadnje misli...'« Kako sc je od tistega dne vse spremenilo, Izidora! Vi stojite pred mano živi in zdravi — odvzeli ste mi darovano srce in ga dali drugemu. San; lahko veste, da ne morem več imeti tega pisma, zaradi česar vam ra vračam. Carmen Jc vzeli pismo, n* da bi ga pogledala. Vrgla ga jv v Ogenj. Potem ee je vrnila k markizu. - Pogum, dragi prijatelj! mu jc rekla, ne obepajte, Se boste srečni! — Pogumno bom šel v smrt, saj za življenje nimam več moči, ji Je žalostno odgovoril Renč. Nekaj trenutkov Je minilo, preden se Je zbral, da Je lahko nadaljeval. - To pismo, ki ste ga ravnokar vrgli v ogenj, obuja v men! drage, a hkrati mučne spomine.. • Toda še nekaj je dragocene -šega, od česar se ne morem ločiti: ali se še spominjate tiste moje sreče, ko ste mi v prisotnosti dati dragoceno darilo s sladkimi be- v dami, M so ie podvojili vrednost vašega že neprecenljivega dari'a? Prvikrat, odkar sta začela govoriti, se je Carmen vznemiril:-: Renč se Je skliceval na njene spomine ln govoril ji je o stvarc’1, za katere ona sploh ni vedela. Vodil Jo Je v preteklost, ld ji Jc bila popolnoma neznana. — Prosim vas, odgovorite mi! je prosil Renč. Carmen je povesila glavo in dejala: — Ati ne razumete, da se tega nočem spominjati? - Res Je, je dejal tedaj markiz z žalostnim glasom. Res je, vi se nočete spomniti. Prav imate. Tega hi se moral sam zavedati. Za vas ni več preteklosti. Vi silite sebe, da M pozabili na preteklost, in trgate tz vaše življenjske knjige vsak listek, na katerem Je zapisano moje tme. Izidora, sprejmite tole škatlico! V njej je medaljon, ki ste ml ga podariti. Tisti, ki mu nc pripada vaše srce, nitma pravice, da bi nosil vašo etiko. Carmen Je sprejela majhno baržunasto škatlico prav tako kot nismo. A namesto da bi Jo vrgla v ogenj, jc odprla škatlico in začela gledati Iridorino sliko. - Izidora, sedaj nimam ničesar več vašega. Ali ste zadovoljni- - Prijatelj, mu je odgovorila, iz vsega srca se vam zahvaljujem " .1 mi Je, ko vidim, kako trpite, a poslušati moram glas dolžnosti ... Potem Je še dodala, kot da žeti končati razgovor: - Mati ml Je pravila o nekem spisku, ki mi ga želite izročil "ripravljena oem, da ga sprejmem. - Nate ga! Markiz Ji je Izročil neko zapečateno kuverto. — Ali smem odtrgati pečat? je radovedno vprašala Carmen. (Dalje prihodnjič) , vM>___________- , , ; ______________• . ■ v- - Iz poslovnega poročila rudnika Trbo vij e-Hrastnik za leto 1961 za stanovanjsko gradnjo Uprava Rudnika Trbovlje— Hrastnik je izdelala k zaključnemu računu za leto 1961 obširno poročilo o poslovanju in doseženih rezultatih na rudniku v preteklem letu. To poročilo obravnava zraven osnovne dejavnosti še delo stranskih dejavnosti v podjetju, to je oddelka za specialna rudarska dela, opekarne, menz in počitniških domov. Poročilo je bilo razposlano vsem ekonomskim enotam, obratnim delavskim svetom in članom centralnega delavskega sveta v proučitev in obravnavanje. Centralni delavski- svet bo razpravljal in sklepal o sprejetju zaključnega računa rudnika in razdelitvi čistega dohodka šele potem, ko bodo znana stališča in mnenje članov kolektiva. S tem je podana res prava demokratičnost in uresničeno prizadevanje, da s čistim dohodkom razpolaga in ga razporeja ves delovni kolektiv. Ce prelistamo poslovno poročilo, vidimo, da je kolektiv rudnika pridobil lani 1,108.000 ton premoga, kar je za 18 tisoč ton več kakor v letu 1960. Prodan je bil ves premog razen 1.200 ton prahu, ki pa je že v januarju 1962 našel odjemalca. V zadnjih petih letih je proizvodnja na rudniku porastla kar za 191 tisoč ton premoga (v ' letu 1957 je znašala 917.000 ton), tako da znaša povečanje skoraj 21 odst., in to pri manjšem številu zaposlenih delavcev v osnovni dejavnosti. S tem v zvezi se je povečala seveda tudi storilnost dela, in to za dobrih 27 odst. (v letu 1957 je znašala rudniška storitev 1,14 ton na delovnik, leta 1961 pa 1,45 ton). Vse to potrjuje, da je bilo vlaganje sredstev za nadaljnjo mehanizacijo in izpopolnjevanje tehničnih naprav pravilno in da se je bogato rentiralo. Ne moremo biti pa zadovoljni s kvaliteto premoga, in predvsem ne glede asortimenta. Pridobitev večjih množin drobnega premoga na račun debelejših kosov, ki imajo višjo prodajno ceno, se je negativno odrazila v dohodkih podjetja, s tem pa seveda tudi na višino osebnih dohodkov in denarnih skladov. Storiti bo treba ustrezne korake, da se asortiment premoga izboljša, to je, pridobiti čim-več debelejšega premoga. Stroški pridobivanja premoga so bili lani večji kot v letu 1960. Krivdo za to pa ni iskati v morda slabšem gospodarjenju v podjetju, temveč v spremenjenih zakonskih predpisih, nadalje v splošnem porastu nakupnih cen materiala .predvsem pa jamskega lesa ter v zvišanju prevoznih tarif na železnici. Povišanje prodajnih cen premoga v marcu ni zadostovalo za kritje povečanja materialnih izdatkov. Kar se tiče spremembe zakonskih predpisov, velja omenili povišanje amortizacijske stopnje za rudarsko opreme, od česar je imelo korist podjetje, saj je razpolagalo z večjimi amortizacijskimi sredstvi, in poveča-1" ----------- -.- noslovnl eki- °U3.ov;iu ... ., ,.-iujno ob- el,v uje proizvodna in investicijska dela na posameznih obratih rudnika. Raziskovalna dela na terenu so se v primerjavi s prejšnjimi leti znatno povečala. Geološke raziskave so ugotovile nove zaloge premoga, tako da se bo življenjska doba rudnika z njimi Precej podaljšala. Kakor je uprava rudnika lahko zadovoljna z doseženimi proizvodnimi uspehi, pa ne moremo biti zadovoljni z rezultati stanovanjske izgradnje. Podjetje jo v letu 1961 razpolagalo z manjšimi sredstvi v ta namen kot v letu 1960, ln temu primeren je bil tudi obseg gradnje novih stanovanj. Posebno na območju rudniških obratov v Hrastniku je bil stanovanjski problem izredno pereč, ■aj se je tamkaj dogradil do vselitve samo en stanovanjski blok *a 20 strank. Zaradi pomanjkanja sredstev je bilo podjetje prisiljeno ustaviti dela na stanovanjski izgradnji, najprej v Hrastniku, nato pa še v Trbovljah. Kolikšno je pomanjkanje stanovanj na rudniku, je splošno znano in nima pomena to ponavljati, saj je bilo o tem že mnogo govorjeno in tudi pisano. Prav iz tega razloga je upravičen predlog upravnega odbora rudnika članstvu kolektiva, da se pretežni del sredstev čistega dohodka, ki so naložena v skladu za skupno porabo, nameni za gradnjo novih stanovanj, in to vsaj 60 milijonov dinarjev. S tem zneskom in s posojili iz stanovanjskih skladov bi se stanovanjska stiska do neke mere ublažila. Na razdelitev dohodka je negativno vplivalo tudi določilo o plačevanju prispevka od izrednega dohodka. Tu se najprej pojavi vprašanje, če se na rudniku s tako izrabljenimi (preko 61%) in starimi proizvajalnimi sredstvi sploh lahko govori o izrednem dohodku, zlasti še, ker so tudi prodajne cene premoga limitirane. In vendar je tudi Rudnik Trbovlje— Hrastnik prišel pod udar tega določila, saj je izračunano, da znaša izredni dohodek 476 milijonov din, od katerih je treba plačati 25-odstotni prispevek, to je 119 milijonov din. Zadevna določila so bila konec leta sicer nekoliko popravljena, tako da plača rudnik prispevka za 50 milijonov manj kot bi ga ob nepopravljenih instrumentih delitve dohodka. Po letnem obračunu je dosegel rudnik lani naslednje dohodke: din 6.295.369.000 3.325.056.000 2.970,313.00 Celotni dohodek Poslovni stroški Doseženi dohodek Cisti dohodek Prispevek od izrednega dohodka 119,313.000 za razdelitev 2.851,183.00 V smislu določil pravilnika o delitvi čistega dohodka je od prednjega zneska namenjeno za osebne dohodke (94 odst.) 2.680,558.000 din in za sklade (6 odst.) 170,625.000 din. Cisti dohodek za osebne dohodke je bil med letom obračunan in izplačan, za čiste šklade podjetja namenjen znesek pa znaša po odbitku prispevkov v skupne rezerve in družbene investicijske sklade ter obvezne rezerve skla- dov še 119 milijonov dinarjev. Ta sredstva naj se v celoti razporedijo v sklad skupne porabe. Ob upoštevanju obveznosti iz navedenega sklada v letu 1962 (anuitete za posojila za stanovanjsko izgradnjo iz preteklih let ter že izvršena izplačila po sklepih organov delavskega samoupravljanja v letu 1962) bi ostalo na razpolago še dobrih 81 milijonov din. Spričo velikih potreb po novih stanovanjih je bilo delovnemu kolektivu rudnika predlagano, naj se od tega zneska nameni najmanj 60 milijonov za stanovanjsko izgradnjo, ostanek pa da se porabi predvsem za regrese pri letovanju, ,za delovanje kulturnih in športnih društev, v katerih sodelujejo člani rudniškega kolektiva, za pomoč sindikalni organizaciji in podobno. Z razdelitvijo č.stega dohodka v pravilne svrhe se bo pokazala politična zrelost kolektiva. Iz vsega navedenega razvidiimo, da je rudnik dosegel v preteklem letu lepe uspehe in je želeti, da bi se letos nekatere pomanjkljivosti še odpravile. Predvsem bo treba bolj pogumno začeti z de- centralizacijo delavskega upravljanja in s prenosom večjih pravic in dolžnosti glede odločanja na obratne delavske svete in zbore proizvajalcev ter s tem na neposrednega proizvajalca. Z uspehi v letu 1961 so trboveljski in hrastniški rudarji doprinesli zopet — kakor vsako povojno leto — lep delež k izgradnji socializma v naši deželi. j sV ft Zavestno izvrševanje nalog Zadnja konferenca članov Zveze komunistov na Rudniku Trbovlje—Hrastnik je kritično ocenila dosedanje delo v organizacijah Zveze komunistov na podlagi zaključkov III. plenuma CK ZKJ. Poročilo in razprava sta dala poseben poudarek decentralizaciji delavskega samoupravljanja, demokratičnim oblikam dela v teh organih, pristojnim organom samoupravljanja v ekonomskih enotah ter vlogi in nalogami članov ZK v organih samoupravljanja. ZK rudniških obratov v Hrastniku v luči III. plenuma CK ZKJ Prve ugotovitve kažejo, da so se osnovne organizacije ZK na rudniških obratih v Hrastniku zavedale pomembnosti gradiva III. plenuma in se zelo aktivno in konkretno lotile njegove obdelave, kar bo komunistom omogočilo v delu v družbeno-pol i lični h organih večjo aktivnost in spoznavanje delavskih problemov, ki se porajajo. Prevladovalo je mnenje, da sestanki niso potrebni samo zato, da se komunisti seznanijo z omenjenim gradivom, temveč da se je prav tako treba lotiti analize konkretnih problemov in pojavov v lastni praksi, na katere opozarja III. plenum. Temeljna vprašanja, ki so se pojavila v obravnavi po osnovnih organizacijah ZK, so bila: idejna enotnost komunistov pri reševanju vsakodnevnih problemov, pri delu politično-družbenih funkcij in odgovornost komunista, kaj se dogaja v komuni, V stanovanjski skupnosti, v organih upravljanja, v SZDL in na drugih področjih, kjer delajo komunisti kot družbe-no-politični delavci. Iz našb vsakdanje prakse je razvidno, da mora reševanje različnih družbeno-političnih problemov v komuni, podjetju in na drugih področjih družbenega življenja tepieljiti na idejni enotnosti ZK. Vendar pa, kot je bilo poudarjeno na vseh razgovorih osnovnih organizacij, tega načela ne upoštevamo vedno, niti ga dosledno ne izpolnjujemo. Enotnega delovanja ne more biti, če se nekateri, včasih tudi odgovorni komunisti, površno in formalno strinjajo s sklepi in stališči, potem pa delajo po svoje, ali pa sprejete sklepe celo kritizirajo. Takšno in podobno ravnanje škoduje ugledu Zveze komunistov, kar je (Nadaljevanje na 5. strani) Pri tem je bila naglašena nujna aktivnost elanov Zveze komunistov v organih samoupravljanja in prizadevanja članov Zveze komunistov za uveljavitev popolne decentralizacije delavskega samoupravljanja, pri čemer se je treba še posebej zavzeti, da bodo prenesene od osrednjega delavskega sveta na obratne delavske svete vse pristojnosti. Zaradi tega bo treba tudi skrbeti za idejno usposobljenost članov organov samoupravljanja, posebej še članov Zveze komunistov. Prizadevanjem za demokratična načela in pravilne osnove dela v organih samoupravljanja na Rudniku Trbovlje—Hrastnik bo treba dati poseben poudarek. Pri tem bo veljalo poiskati take oblike dela, da bodo člani kolektiva še tesneje sodelovali z organi samoupravljanja. K temu bo precej pripomoglo tudi obveščanje članov kolektiva pred in po zasedanjih organov samoupravljanja. Posebno pozornost bo treba posvetiti tudi vlogi odbornikov zbora proizvajalcev občinskega ljudskega odbora v odnosih na relaciji gospodarska organizacija — komuna. Vpeljati bo treba prakso, da odborniki zbora proizvajalcev občinskega LO bolj kot doslej seznanjajo proizvajalce o vlogi in delu zbora proizvajalcev občinskega LO, o problemih komune in o stališčih zbora proizvajalcev. Predvsem bo važno, da bodo odborniki zbora proizvajalcev občinskega LO prihajali na zasedanja delavskih samoupravnih organov, kjer se bodo seznanjali s problemi gospodarske organizacije, obenem pa obveščali organe samoupravljanja v gospodarskih organizacijah o problemih komune. Tako bodo člani delavskih samoupravnih organov laže razumeli potrebe in težave s katerimi se ubada komuna, in bodo tako ni „i i ■ • 9 ; ; 1 1 tudi laže zagovarjali oz. podpirali stališča komune. Organizacija Zveze komunistov na Rudniku Trbovlje—Hrastnik mora posvetiti vso skrb delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. Ustvariti je namreč treba takšen sistem nagrajevanja oz. delitve osebnih dohodkov, ki bo stimulativno vplival na ves kolektiv. Da se uveljavi načelo socialističnega sistema nagrajevanja »vsakemu po njegovem delu« bo treba prvenstveno ugotoviti, če je umestna razdelitev podjetja na 15 ekonomskih enot. Sicer je pa treba ustvariti take ekonomske enote in vzporedno s tem tudi tak sistem delitev sredstev, > da bodo ekonomske enote samostojno oblikovale in tudi delile dohodek. Sicer pa mora biti delitev dohodka ekonomske enote taka, da bo iz nje razvidno doseganje celotnega dohodka in obveznosti do družbe in skupnih služb v podjetju. Iz sistema delitve dohodka po ekonomskih enotah izhaja tudi delež za skupne potrebe po investicijah. Prizadevati si bo pa tudi treba, da se letos izdela nov pravilnik o delitvi osebnih dohodkov v podjetju, ki naj vsebuje določila za splošno politiko razdeljevanja osebnih dohodkov. Pri bodočem delu v Zvezi komunistov bo treba dati poseben poudarek idejnim problemom in organizacijsko-političnemu delu. Pri tem velja omeniti, da bo treba spremeniti metode dela, tako v rudniškem komiteju in osnovnih organizacijah Zveze komunistov, in dati poseben poudarek aktivnosti članov ZK, kadrovski politiki, sprejemanju v Zvezo komunistov, izobraževanju itd. Ker je ugotovljeno, da člani Zveze komunistov niso doumeti gradiva III. plenuma CK ZKJ, bo treba to gradivo še naprej nenehno proučevati. Rudniški komite ZK je v zadnjem času že vnesel v svoje delo nekatere spremenjene metode dela, v prihodnje bo pa iskal še prožnejše oblike za delo, in te prenašal tudi na osnovne organizacije. Se letos bo formiran aktiv vodilnega kadra — članov ZK, sklicali bodo razširjene seje komiteja, iskali stike s sosednimi rudniškimi in tovarniškimi komiteji ZK itd. Osnovne organizacije bodo morale češče sklicevati za reševanje problemov skupine članov ZK, sklicevati zborovanja, sestanke, delati preko začasnih ali stalnih aktivov članov ZK i. p. Na dnevnih redih sestankov pa ne sme manjkati tudi obravnav o vlogi komune in družbeno-političnem življenju v komuni. Posebno pozornost bo veljalo posvetiti družbeno-ckonomskemu izobraževanju ZK, sprejemanju v ZK, aktivnosti članov ZK, vzgojo mlajših perspektivnih kadrov in drugim nalogam. Zavestno izvrševanje vseh nalog bo pripomogle, da bo organizacija Zveze komunistov na Rudniku Trbovlje—Hrastnik v prihodnje še aktivnejša in da bo mogoče ob letu pisati o večjih uspehih. Gradnja treh stanovanjskih stolpičev za Rudnik rjavega premoga Tr bovlje-ilrastnlK na nevčkovem hribu v Trbovljah dopisujte o RUDARJA! UDAR Lansko leto 60milijonov dinarjev Po daljšem času j e med vami zopet vaše glasilo Berite in razširjajte ga! i Sindikalna organizacija na rudniku ‘i'rbovije-tirastnik Izbrali bomo nova vodstva Prva leta po osvoboditvi je na splošno prevladovalo mnenje, da je Rudniku Trbovlje usojeno le še nekaj let življenja. Z vztrajnimi geološkimi raziskavami so pa potem ugotovili še dokajšne zaloge premoga, tako da še ne bo tako kmalu zamrlo življenje pod Dobrno, Pleskem In Nežo. Tudi v Hrastniku so v teku večja raziskovanja in so rezultati prav obetajoči. — Na sliki je vrtalni stolp garniture Geološksga zavoda Iz Ljubljane v bregu nad Srnico pri Hrastniku. Z decentralizacijo samoupravljanja in razdelitvijo podjetja na ekonomske enote je bilo nujno treba prilagoditi tudi sindikalne i organizacije na rudniku. Zato smo že lansko leto i izvedli decentralizacijo sindikalne organizacije na rudniku n ustanovili na njem 16 samostojnih sindikalnih podružnic. V obdobju svojega samostojnega delovanja so te podružnice opravičile svoj obstoj. Kljub nezadostni pomoči rudniškega odbora sindikata, ki ni v celoti izvršil svojih dolžnosti do sindikalnih podružnic, so sindikalne podružnice uspešno reševale vse probleme, ki so se pojavljali pri njihovem delu. V minulem obdobju je značilno za delo teh podružnic, da se je le-to po vseh obratih rudnika bistveno poglobilo in so podružnice samostojno reševale številna vprašanja socialne in ekonomske problematike našega članstva. Predvsem so se sindikalne podružnice posvetile vprašanju uveljavljanja novega, svobodnejšega gospodarskega sistema, ko so nova načela delitve dohodka med gospodarskimi organizacijami in družbo v mnogodem sprostila dosedanje administrativne odnose v zvezi z novimi načeli oblikovanja delitve dohodka znotraj podjetja itd. Ta in naslednji mesce bomo izbirali nova vodstva sindikalnih podružnic in delavskih svetov. Vsak izvoljen član sindikalnih podružnic bo moral biti bolj kot doslej odgovoren za svoje delo v sindikalni organizaciji. Čeprav je v lanskem letu sodelovalo v pripravah na občne zbore sindikalnih podružnic precej članov sindikata, smo mnenja, da je za letošnje zbore nujno potrebno, da zainteresiramo zanje še večje število elanov. V podružnicah, kjer so formirali delovne komisije, bodo le-te pripravile za občne zbore bogato gradivo s posameznih področij dela v organizaciji. Vse analize na občnih zborih sindikalnih podružnic o delu sindikalne organizacije bodo lahko obsežne in vsestranske. Zajemale bodo vprašanja od proizvodnje do prodaje premoga. Pri teh analizah moramo upoštevati nove, bolj sproščene oblike gospodarjenja in upoštevati, kaj je bilo na tem področju že storjeno. Upoštevati pa bomo morali v pripravah za občne zbore sindikalnih podružnic izbiro ka- drov za nova sindikalna vodstva in njihove organe. Vanje bomo vključili vse tiste, ki imajo potrebne izkušnje in ki na osnovi teh zagotavljajo nadaljnjo vsestransko uspešno delovanje sindikalne organizacije na Rudniku Trbovlje—Hrastnik. Pri izbiri kadrov bomo upoštevali, da je bilo precej mladih ljudi v raznih političnih šolah in seminarjih, prezreti pa ne bomo smeli tudi praktičnih izkušenj, ki so jih pridobili posamezni Id v dolgoletnem delu v sindikalni organizaciji. V obdobju priprav za občne zbore sindikalne organizacije na rudniku bodo sindikalne podružnice kritično poročale o svojem delu na občnih zborih, razpravljale pa bodo tudi o nalogah, ki stojijo pred sindikalno organizacijo v naslednjem obdobju. O vseh bodočih nalogah ne moremo govoriti, ker so pogosto odvisne od samega razvoja življenja in dela. Najvažnejša naloga je pa že stara: ostati aktiven soustvarjalec vsega družbenega razvoja v podjetju in izven njega in biti v tem delu vedno v ospredju. Ta naloga pa nklaga sindikalnim organizacijam vrsto konkretnih akcij na vseh področjih družbenega življenja. Rudniški odbor sindikata Rudnika Trbovlje—Hrastnik Vloga poverjeništva ZK v stanovanjski skupnosti rudnika v Hrastniku Vsi smo odgovorni! Brez dvoma je prvo, kar se moramo vprašati, ali je poverjeništvo ZK pri krajevni organizaciji opravičilo svoj obstoj, kaj je treba spremeniti v metodah dela in izpopolnjevati, nadalje kakšno s logo naj igra poverjeništvo po tretjem plenumu ZKJ. Ta in še druga vprašanja so bila na dnevnem redu na zadnji seji poverjeništva stanovanjske skupnosti na rudniku v Hrastniku. u pogledamo, da je bilo poverjeništvo ustanovljeno pred dvema letoma kot pomožni organ občinskega komiteja ZK z nalogo, da usmerja in Pomaga osnovnim organizacijam ZK pri reševanju vrste vprašanj, da naj povezuje delo terenskih in vaških osnovnih organizacij z osnovnimi organizacijami na Delo osrednjega delavskega sveta na rudniku Trbovije-Hrastnik Konkretne razprave rudniku, potem vidimo, da je bilo poverjeništvo ustanovljeno z določeno nalogo, z določenimi pooblastili in odgovornostjo. Poverjeništvo se je od svojih prvih korakov srečavalo z dokaj zapleteno nalogo: kako koordinirati in usmerjati delo komunistov v stanovanjski skupnosti brez vsiljevanja sklepov političnim in družbenim organizacijam. Zato je bilo poverjeništvo do nedavnega samo nekak akcijski organ, ki je organiziral skupne informativ muniste idejno pripraviti za aktivnost v stanovanjski skupnosti, da se ne bodo zapirali v delovno področje svoje osnovne organizacije, je bilo predlagano in sprejeto stališče, da se sklicujejo razgovori s komunisti na posameznih področjih delovanja. Ha primer: razgovor s komunisti samoupravnih organov, ki delujejo na območju stanovanjske skupnosti; razgovor s komunisti it prosvetnih in zdravstvenih ustanov; razgovor s komunisti iz vodstev sindikalnih ne konference ZK za območje sta- podružnic, hišnih svetov, mladin-novanjske skupnosti. V poglobljeno skih aktivov, SZDL itd. Tak način Od izida prejšnje številke »Rudarja«, priloge Zasavskega tednika, pa do danes so opravili samoupravni organi na Rudniku Trbov-Ite-Hrastnik precejšnje delo. Opis vseh razprav in sklepov na sejah osrednjega delavskega sveta, upravnega odbora podjetja 'n obratnih delavskih svetov ter njihovih komisij bi bil preobširen, čeprav zelo potreben in koristen. Zato se bomo v pričujočem članku ^mejili le na dejavnost Perednje-8« delavskega sveta, opravljeno v letošnjem koledarskem letu. Osrednji delavski svet rudnika je imel letos dve zasedanji, in sicer 16. februarja in 1. marca. Naj-prvo so bili na teh zasedanjih, kot običajno, pregledani sklepi prejšnjega zasedanja z namenom, da ugotovijo, če so bili vsi dehnnsko izvedeni. O poročilu upravnega odbora podjetja se je razprava neverjetno raztegnila. Seje upravnega odbora so bile v tem času precej pogoste, zato tudi gradiva ni bilo malo. Po obširni razpravi se je delavski svet odločil potrditi delo upravnega odbora, pri čemer je še posebej podčrtal naslednje: Rudniški odbor sindikata rudarjev naj še nadalje posreduje preko republiških sindikalni forumov pri Zavodu za socialno zavarovanje čimprejšnjo rešitev vprašanja strokovnosti VK — delavcev — pookojencev za nekatera delovna mesta: podjetje lahko do določeno vrednosti sodeluje pri ureditvi obalne poti mimo počitniškega tiva sploh ne uporablja zaščitnih sredstev, na drugi strani pa tudi prosta izbira zdravnikov ni prine« sla pričakovanih rezultatov. Mnogo članov DS je posumilo v realnost in upravičenost proste izbire zdravnikov. Sprejel je temu primerne ukrepe. — Ponovno je bilo sproženo vprašanje čimprejšnje ustanovitve obratne ambulante. V nadaljevanju je bil obrazložen in potrjen finančni plan podjetja, vključpo s stranskimi dejavnostmi za 'eto 1968,1 nato' pa j« sledila daljša razprava o ugotovljenih inventurnih razlikah, preknjižbah in. odpisih. Dokončno je bil potrjen predlog dopolnilnega pravilnika o dodeljevanju osebnih zaščitnih sredstev za povečanje varnosti pri delu. Prav tako bodo obratni samoupravni organi morali podrobno razpravljati o dejanskem uporabljanju vjseh zaščitnih sredstev pri delu. — Potrdil je še pravilnik o priznanju strokovne izobrazbe delavcev, dosežene s praktičnim delom v podjetju in s strokovnimi izpiti. Na koncu zasedanja je delavski svet odločil, da se razpišejo v skladu s priporočilom republiških organov volitve v vse samoupravne organe v podjetju. Volitve bodo v petek 6. aprila 1962. Imenovana je bila 3-članska volivna komisija, 9-članska komisija za pripravo seznamov volivcev ter določeno število volilnih enot. Zadnje, to je 21. zasedanje DS dne 1. marca je bilo nekoliko kraj- doma rudnika na Rabu: stranski. zato pa nič manj razgibano. ‘ Pred prehodom na dnevni red so navzoči člani DS z enominutnim molkom počastili spomin 83 ponesrečenih rudarjev v Banovičih. Vsem navzočim je bilo razdeljeno v razpravo poslovno poročilo obrat - kamnolom — v Hrastniku ostah» do nadaljnjega v sestavu rudnika in se ne prepese na Komunalno podjetje v Hrastniku; odločil se je za gradnjo cenejših stanovanj, ki se bodo gradila v blokih o’> T’eršičevl cesti; sklenil je, da podjet je prispeva v sklad za pomoč prebivalcem v potresnem območju Dalmacije in Hercegovine 2 in pol milijona din, in se strinjal z nalogom občinske HTV komisije, da je treba kopalnico bivšega vzhodnega obrata rudnika ukiniti, hkrati pa adaptirati obstoječo kopalnico na obratu Trbovlje. Povečana kopalnica bi služila za povečane potrebe obrata Trbovlje, za zunanji obrat in učeftee Centra za strokovno izobraževanje delavcev (bivša industr. rudarska šola). O delu komisij osrednjega delavskega sveta sta poročala predstavnik kofnisije za odpis osnovnih sredstev, komisije za investicije in za higiensko-tehnlčno varnost, medtem ko bosta predstavnika stanovanjske komisije iz Hrastnika in Trbovelj poročala na enem od prihodnjih zasedanj o stanovanjskih problemih. Zelo pisana Je bila razprava o HTV delu in ukrepih. Kljub izredno velikim stroškom v ta namen (v letu 1961 cca 90 milijonov din) Je rezultat porazen. Nevetje*-no se je povečalo število bolnikov, vendar le v nekaterih ambulantah in nekaterih obratih, prav tako število obratnih nesrc.v Ugotovljeno je bilo, da precej članov kolek- rudnika za osnovno dejavnost, oddelek za specialna rudarska dela, opekarno, delavski menzi v Trbovljah in Hrastniku ter upravo počitniških domov (Rab, Bled) vključno z bilanco. O poslovnem poročilu je delavski svet razpravljal le informativno, ker bodo o njem pred potrditvijo razpravljali še vsi obratni DS, nato pa ga bo osrednji DS ponovno obravnaval in o njem sklepal. Prav tako je tudi z bilanco. Situacija pa je nekoliko drugačna za obe menzi in počitniška domova. O tem je razpravljal podrobneje na koncu, nato pa potrdil obračune tudi teh ufetanov. Široka je bila razprava o dopolnitvi in spremembah predloga programa uporabe investicijskih sredstev v letu 1962. Program je bil potrjen z določenimi popravki. — Zanimivo je bilo poročilo o opravljenem, nadurnem delu in nedeljskem delu v letu 1961. DS je sklenil, da je treba to delo podrobno analizirati in določiti, na katerih delovnih mestih se nadure lahko opravljajo, sicer pa je treba režim okoli tega vprašanja zaostriti. Na koncu zasedanja je DS skie- industrije. — lt nil prispevati v sklad za pomoč svojcem ponesrečenih rudarjev v Banovičih iz svojega sklada skupne porabe 700 tisoč dinarjev. Nato so na zasedanju reševali še vloge in pritožbe. Večino teh je DS rešil pozitivno. Vsi obratni delavski sveti bodo seznanjeni tudi o morebitnem nakupu počitniškega doma na Bledu. Do konca mandatne dobe bo GDS še zasedal, vgrtdar Je njegova mandatna doba, ki je trajala dve leti, v glavnem pdtekla. V pogledi! gospodarjenja, tehnične opremljenosti rudnika, decentralizacije upravljanja je bilo v tem razdobju doseženo mnogo. 2e pričujoči sestavek nt tako kratek, pa smo obravnavali le dvoje zasedanj DS samo površno. Onis razprav na vseh dosedanjih 21 zasedanjih te mandatne dobe bi bil gotovo obsežen in zelo zanimiv. Upajmo, da bo samoupravnim organom v naslednji mandatni dobi mogoče, da bodo lahko v večji meri sodelovali pri delitvi dohodka kot pa doslej. Nujno pa je, da se rudarstvo v ekonomskem pogledu čimprej — saj je že tako zelo pozno — povsem izenači s položajem ostale delo osnovnih organizacij in komunistov na posameznih področjih dela pa ni posegalo iz bojazni, da ne bi posegalo v delo in kompetence občinskega komiteja ZK — skratka, da ne bi prerastlo v komite v malem. Takšne tendence preraščanja so se pojavljale v n.*:’erih občinah v kraju, kar pa je nepravilno, ker v vseh primerih povzroča odvzemanje odgovornosti občinskim komitejem, povzroča spreminjanje določenih stališč, ki se na vsakem področju različno tolmačijo. V zvezi z izvajanjem sklepa III. plenuma je občinski komite že razpravljal o delu in nalogah poverjeništev in ugotovil, da se poverjeništva v hraslniški občim niso razvijala, ker niso bile jasno postavljene funkcije, kaj naj pojmujemo pod funkcijo koordiniranja in usmerjanja, kakšna naj bo vloga poverjeništev v posameznih stanovanjskih skupnostih. Ugotovljeno je bilo da tudi kadrovski sestav poverjeništev ni zadovoljiv, to pa zaradi »0D"°- t*'° trg«, ker ne povezuje vseh osnovnih Organizacij v okviru stanovanjske razgovorov med komunisti z določenega področja delovanja bo omogočil izmenjavo mnenj in oblikovanje stališča o določenem vprašanju. Potem bo tem komunistom laže delati v družbenih in političnih organizacijah in se zavzemati za pravilno stališče, ki je osnova za utrjevanje idejne enotnosti v Zvezi komunistov. Ob tem se pa poraja vprašanje odnosa komunistov iz podjetij in ustanov do dela poverjeništva in do dela na terenu nasploh. Nekateri komunisti z rudnika in ostalih podjetij in ustanov na območju stanovanjske skupnosti rudnika se zelo neradi odzivajo vabilom poverjeništva in vabilom ostalih političnih organizacij na terenu. Mislijo, da imajo dovolj dolžnosti na področju svojega podjetja ali ustanove in da zanje ni važno, kakšni problemi se porajajo na terenu, kakšno je politično razpoloženje, ali so državljani seznanjeni z dogajanji in podobno. Zato bo predvsem naloga skupnosti. Osvojeno je bilo mnenje, naj sekretarji ali pa določeni člani sekretariatov osnovmo organizacij tvorijo poverjeništvo na terenu stanovanjske skupnosti rudnika. Ti bodo tako laže izmenjavali izkušnje in mnenja o delu posameznih osnovnih organizacij /.K in komunistov nasploh, teže pa koordinirali delo o določenih vprašanjih, usmerjali komuniste na določenih področjih dela. i Na zadnji seji poverjeništva ZK za stanovanjsko skupnoil rudnika so prinesli in obravnavali vsa navedeni vprašanja, kjer so bila po živi in zanimivi razpravi nakazana konkretna stališča in dana konkretna napotila za delo poverjeništva. Ob iskanju najboljše rešitve, kako ko- iz. podjetij in ustanov s terenom, kjer žive, da postane komunist družbeno-političen delavec ne samo v svojem podjetju ali ustanovi, temveč v naselju stanovanjske skupnosti in v celotni komuni. V razpravi je bilo poudarjeno, da v delu poverjeništva nimamo aovnlj izkušenj, zato bi bilo dobro analizirati izkušnje drtmih poverjeništev v občini in sosednih občinah ter aplicirati te izkušnje na domačem področju, kar bi pripomoglo, da se aktivnost poverjeništev iz.pooolni In Prilagodi spletom Til. Plenuma CK ZKJ. Če bi komunisti'iz Trbovelj, Zagoria in Litije, ki delajo na tim področju, svoje delo in izkušhle preko našega lokalnega časopisa objavili, bi brez dvoma prirej pripomogli k i~koljŠanju dela poverjeništev. - TP. Obračun enoletnega dela organizacije Zveze borcev NOV na rudniku v Hrastniku Ob navzočnosti 218 članov ZB NOV je krajevna organizacija zelo kritično ocenila svoje delo ter pri tem ugotovila vrsto pozitivnih uspehov, na drugi strani pa tudi pomanjkljivosti, ki zavirajo še aktivnejše delovanje te organlza- V teku lanskega leta je bila izpopolnjena evidenca članstva na podlagi izvedene ankete, katere se je udeležilo 389 članov. Na novo je bilo v ZB NOV sprejetih 43 borcev, izključeno p* deset članov zaradi neizpolnjevanja pogojev, ki | pravi - če bi podjetja in forunhi sc zahtevajo od članov. Zanimiv je podatek, da je od 401 člana bilo aktivno vključenih v NOV 291 članov, izseljenih ali pa poslanih v koncentracijska taborišča 53 članov, ostalih 57 članov pa je aktivno podpiralo narodnoosvobodilno gibanje. Izredno dobro vodeno evidenco o vsakem dami ZB NOV bodo dopoln il s tem, da so bili vel borci zdravniško pregledani. Sedanje stanje borcev je pa zaskrbljujoče, saj pri dosedanjih pregledih zdravnik ni našel člana, kateremu bi lahko rekel, da je zdrav. Takšno stanje v občinah pokazali več razumevanja za reševanje teh vprašanj. 7.A boljšo koordinacijo dela v zvezi z reševanjem problemov borcev so bili po sklepu plenuma občinskega odbora ZB NOV imenovani aktivi borcev po vseh podjetlih h ras (niške občine, vendar doslej ni zaznamovati Vidnejših Uspehov. Tudi na nzbis. s katerim le Glavni odbor ZB NOV Slovenije omogočil Vsem liorcem izpopolnjevanje po dopisni šoli In pridobitev ustrezne kvalifikacije, se od naših članov hi nihče oglasil. Mimo teh najbolj perečih vprašanj, ki tarejo prenekaterega alt- srsssrttssrts r ir m,uz «» toHMej. d, L- l“' ZIi’ » J« c cm NOV nudimo več ali boljšo zdravniško pomoč, da se nadalje v organizaciji posvečeno oblo truda za prireditev raznih proženje odnraV! mučno tn dolgo* |l"v; k(* n' >,r <,mlralna ’™!rtva . dneVn bor-a ‘ * V Trbovljah že od osvoboditve dalje obstaja društvo rudarskih In metalurških Inženirjev In tehniko*. Naloga društva je strokovno Izpopolnjevanje njegovih članov in sodelovanje prt reševanju tehničnih, kadrovskih In ekonomskih problemov v komuni. Ragen vsega tehničnega osebja rudnika so v društvu tudi rudarski strokovnjaki it vseh ostalih Industrijskih podjetij v Trbovljah. — Na sliki so člani društva pred jaškom na Lokah ob strokovni ekskurziji v Zagorja. trajno čakanje po ambulantni M čakalnicah, v čakalrPcah, kjer delujejo razne zdravniške komisije, In podobno. Vsaj v tem smislu sodim. da so borci zaslužili, da jim nudimo tako imenovanj privilegij, kar bi marsikomu omogočilo, da se hitreje in z večjo voljo posveti zdravljenju, sedaj pa ga odbija in mori čakanle In zopet čaln-nje v ambulantah.. Krajevna organizacija ZB NOV je posvetila precej skrbji vprašanju pridobitve ustrezne strokovne kvalifikacije za svoje Člane, skrbela je, da so borci dobili primerna stanovanja, posvetila je skrb otrokom padlih borcev itd. i Ta vprašanja p* bi bilo laže ro-I Sevati — tako je bilo rečeno v raz- na Kalu, centr im proslava 20-letnlce dneva vet:te v Ljubljani, katere se je udeležilo veliko število hrastmških borcev NOV. organiziranih ' je b 'o več patrulj, ki so obiskale part1-zanske kraje, prirejenih je bilo več izletov itd. Iz poročil in razprave je razvidno, da je bila dejavnost organ -začije Zelo razgibana, nakazano pa ,ie bilo, da je potrebna doslej" nelša Ih načrtnejša skrb za Izboljšanje socialnega položaj* nekaterih borcev, kar pa ni samo naloga krajevne organizacije ZB NOV, temveč morajo temu v prošenju posvetiti več pažnje tudi druge družbeno-politlčtie organizacije, po podjetjih In komuna. TP- Proizvodni problemi na rudniku Trbovlje-Hrasfnik V prvem kvartalu letošnj ega leta Višina letošnje proizvodnje premoga na rudniku še vedno presega ne le lansko leto doseženi povpreček, marveč tudi kvartalni povprečelc lanskega leta. V letošnjem letu sta znatno povečala proizvodnjo obrata Hrastnik in Dol. Hrastnik je povečal letošnji ‘Mjvpreček v primerjavi z lanski.ii kvartalnim za 100 ton, Dol pa za 60 ton na dan. Sorazmerno s povečanjem proizvodnje so na obeh obratih porastle tudi jamske storitve. Kljub težavam v jami Trbovlje zaradi vdorov vode na čelo Ple-sko polja konec februarja in močno, kot smo pričakovali v normalnega pritiska na objekte spodnjega VII. polja, pa je tudi ta obrat povečal svojo letošnjo povprečno proizvodnjo za 30 ton na dan v primerjavi z lanskim kvartalnim povprečkom in. obdržal jamske storitve na enaki višini kot lani. Zaradi posebnih težav na površinskem kopu Trbovlje pa je višina letošnje proizvodnje na tem obratu znatno padla, in sicer za 90 ton na dan v primerjavi z doseženim kvartalnim povprečkom. V jami Trbovlje je letos potekalo odkopavanje premoga v poljih Terezija II, Neža II, Plesko, V VII. polju In Lakonci. Odkop-ne razmere v spodnjem VII. polju so letos postale znatno težje | zaradi poslabšanja slojnih prilik, odkopavanja v dveh pasovih in slabih dostopnih poti. Visoka proizvodnja tega obrata v letošnjih prvih dveh mesecih je rezultat ' izrednih prilik na ostalih odko-I pih. 'Proizvodnja bi bila na višini tudi v- marcu, če ne bi bilo delo na 100-metnski odkopni fronti v Plesko polju ustavljeno zaradi močnih vdorov in zamuljenja vseh jamskih prostorov etaže. Stojišče v Neža II. polju so odkopavali v 6-metrski etaži manj uspešnem ciklusu podkopanega dela in z zaruševanjem premoga v siro-pu. Pri odkopavanju premoga na etaži 302/1 v Lakonoa polju se v tleh polagajo žične mreže in tračno železo. Pod to jekleno mrežo se bo predvideno pridobivala tri metre močna plast premoga v stropu normalnega odkopa z zaruševanjem tako, da bodo pridobili več kosovnega premoga kot doslej. Za zboljšanje storitev so v teku poizkusi podpiranja na čelu Terezija II z jeklenim etrop-nicami dolžine 1.40 namesto starih stropnic dolžine 1,25 m. Na tem čelu se opravlja tudi z uspehom pnevmatsko zasipavanje odkopanih prostorov, podprtih v jeklenem podporju. Da se zagotovi kontinuirana proizvodnja premoga v sedanji višini še v naslednjih letih, smo že začeli z odpiranjem stojišča Terezija II pod višino 205 in v Podaljšku pod višino Savskega obzorja, v bližnji bodočnosti pa bomo pričeli še z intenzivnejšim raziskovanjem stojišča v Plesko polju in Neža II. polju. Proizvodnja premoga na površinskem kopu Trbovlje pa je bila letos močno ovirana zaradi otež-kočenega odkrivanja premoga, posebno na etaži 434 zaradi hitrejšega gubanja ogromnih gmot med kamnolomom Cementarne in Retjem v smeri padnice terena, posebno , še zaradi neugodnih vremenskih prilik. Obrat je od konca februarja iz teh razlogov brez proizvodnje. Vendar bomo s pospešenim odkrivanjem omogočili tudi na tem obratu vzpostaviti še v bližnji bodočnosti normalno proizvodnjo. V jami Ojstro so nastopile posebne težave pri odkopavanju premoga v Zahodnem polju in Južnem skladu. Eksploatacija sloja v Južnem skladu je bila za nekaj časa pretrgana zaradi prekinitve zračne zveze zaradi vdorov mulja na etažo. Pri odkopavanju Zahodnega polja pa smo se omejili samo na južni del stojišča, ker se je severni del nenadoma izjalovil. Z izdelavo strojnice za novi močnejši izvozni stroj večje zmogljivosti za jašek Ojstro še nismo začeli, ker projekti za to še niso izdelani. Da obdržimo proizvodne kapacitete jame Ojstro na želeni višini bomo že letos začeli z odpiralnim delom in eksploatacijo južnega dela Zahodnega polja pod II. obzorjem tako, da bomo to polje eksptoa tirali v dveh sporednih pasovih. V jami Hrastnik bomo letos odkopavali premog v poljih D-kope, v Južnem polju in v Sedmi-ci. Odkopavanje v D-kopi je bito težko kot običajno, ker je bila odkopna etaža neenakomernih višin med starimi gramozi. Pričetek eksploatacije sloja Sedmice med III. in IV. obzorjem se je tudi zavlekel, ker je bito treba pri podiranju dostopnih poti iz III. obzorja nepredvideno ogrevanje sproti odstranjevati. Pri odkopavanju etaže Južnega polja pa se je pokazala potreba po raziskavi južnega dela stojišč v tem predelu. Te raziskave so dale pričakovane rezultate in bodo že v bližnji bodočnosti prispevale k smotrnim odpiralnim delom južnega dela stojišča v centralnem delu jame Hrastnika. Pozitivne rezultate v tem pogledu so dala tudi dela odpiranja prečnice na V. obzorju v D polju. (Nadaljevanje na 6. strani) V letošnjem letu že tri smrtne nesreče Več pozornosti HTV! Oddelek za specialna rudarska dela Rudnika Trbovlje - Hrastnik prevzema Izvajanje rudarsko-gradbenih del po vsej Jugoslaviji. Sedaj Ima največ gradbišč v Srbiji, Kosmetu in Makedoniji, kjer so naši rudarji zaposleni pri odpiralnih delih več rudnikov. Delo je zanimivo in zahteva veliko izkušenost ter visoko strokovnost. — Na sliki sta Trboveljčana, vodja gradbišča inž. Ažber in vodja delavnice Jordan, pri delu na vrhu izvažalnega stolpa jaška 9 v Bogovlni v Srbiji. Problemi zaposlitve invalidov na rudniških obratih Hrastnik - Dol Kadrovska socialna služba na Rudniku Trbovlje-Hrastnilc se že dalj časa ukvarja z rešitvijo problema zaposlitve In prekvalifikacije delovnih invalidov. Kljub vsem zaščitnim sredstvom, ki se uporabljajo, ter drugim ukrepom za zaščito dela se vsakodnevno razpravlja o nezgodah pri delu in o nenehnem naraščanju števila delovnih Invalidov. Spričo pomlajene strukture zaposlenih ljudi po obratih imamo opravka s sorazmerno mladimi invalidi, ki pa ne morejo imeti prave bodočnosti na rudniku. Opaziti pa je kljub ugodnim prilikam za prekvalifikacijo invalidov, da Je le-te zelo težko pripraviti do tega, da bi z ustrezno prekvalifikacijo poskrbeli za svojo bodočnost. Ker pa število delovnih invalidov presega vse možnosti njihove zaposlitve v rudniških obratih, ne preostaja drugega, kot s pomočjo pravilnega poklicnega preusmerjanja in prekvalifikacije invalidov rešiti to pereče vpraša- ZK rudniških obratov v Hrastniku (Nadaljevanje s 1. strani) bilo na sestankih izrecno poudarjeno. Večkrat opazimo v osnovnih organizacijah pojave neenotnosti, ki izvirajo Iz tega, da nekateri niso ideološko dorasli nalogam in problemom ter zaradi tega zagovarjajo napačna stališča In (xl Idejne enotnosti ne odstooajo namenoma, ampak izključno zaradi slabe politično-ideološke izobrazbe. Analiza ideološke izobrazbe v ZK na rudniku je pokazala, da lastno Individualno Ideološko izpopolnjevanje ni bilo dovolj v središču pozornosti osnovnih organizacij in komunistov na rudmku naiploh. Vprašamo se. zakaj? Bodisi zato, ker se je povečala pozornost predvsem organiziranju skupinskih obVk Izobraževanja -bodisi zato, ker je dokaj razširje-n° mnenje, da zadostuje, če se komunist udeleži občasnih sami* ORrjev, tečajev ali predavanj. Nedvomno ima ta oblika dela dolo-pomen, toda če se proces Izobraževanja cslanja |n reduci-ra' samo nn te oblike dela, če se °b tem ne vzpodbujajo komunisti se ne razvija njihova samostojni. potem to neogibno zmanjša* J® vrednost izobraževanja. Podrobno so obravnavali tudi vprašanje kadrovske politike ln so annllze, Izvršene po III. plenumu, ^kazale, da Imamo eno.četrtino komunistov, ki so brez konkretnih Zadolžitev, vendar v večini primerov no po svoji krivdi, temveč ^adl našega dosedanjega povr- šnega ln nesistematičnega kadrovanja. Zadnji razgovori s temi tovariši so pokazali, da Imajo tt komunisti voljo do deda, da pa se počutijo manjvredne, ker mislijo, da dvomimo v njihove sposobnosti. N Pri dosedanjih razpravah o dejavnosti .samoupravnih organov tn aktivntisti subjektivnih faktorjev j v nadaljnji decentralizaciji smo t opazili predvsem ugotovitve, da komunisti niso večino tista napredna, idejno-polltična sila kot ' družbeno-politični delavci. Upravičeno so si osnovne organizacije zastavile vprašanje, kako v našem nadaljnjem razvoju samoupravljanju odstraniti slabosti, o katerih so razpravljali na podlagi ugotovitev tretjega plenuma. Poudarjeno je bilo, da se morajo komunisti zavedati, da organi samouprav-, lianja polno odgovarjajo kolekti-j vu za sprejete sklepe ln stališča, j Zato je naloga le-toh, dg zavzamejo pravilno stališče do vseh problemov, ki sc pojavljajo, da se l.ot komunisti uveljavijo v javnt in konkretni razpravi ter tako omogočajo sprejetje najnaprednejših stališč in sklepov. Člani zveze komunistov se zavedajo, da je material III. plenuma CK ZKJ tako pomemben, da bo služil pri našem delu kot napotilo ln spodbuda zi daljšo obdobje, zato obravnava tega gradiva ne sme biti kampanjska, pač | pa nenehna spodbuda za usmerjanja dela ZK na rudniku. TP. nje. Za uspešno izvedbo take akcije bo nujno treba pritegniti k sodelovanju širši krog ustanov oziroma pristojnih činiteljev v komuni, med drugim tudi Zavod za zaposlovanje delavcev in zbor proizvajalcev. Pomagati pa so dolžni tudi občinski ljudski odbori z ustanavljanjem takšnih podjetij, ki bi lahko zaposlovali prekvalificirane delovne invalide. Na rudniških obratih v Hrastniku in na Dolu imamo skupno 20 priznanih invalidskih delovnih mest za zaposlitev 44 invalidov. Oba obrata pa imata 154 invalidov in dela manjzmožnih oseb. 2e iz tega' razvidlmo, da ne morejo biti vsi 'invalidi primerno zaposleni. Tudi v perspektivi teh obratov ni videti novih delovnih mest za Invalide. Za mlajše ljudi je možno iskati rešitev v prekvalifikaciji, ostane pa še vedno odprto vprašanje starejših invalidnih oseb. Nedavni rentgenski pregled članov k o1 ek ti va je pokazal, da veliko ljudi boleha za tuberkulozo. Gotovo je, da bo treba te ljudi premestiti na nova delovna mesta izven jame, kar pa je zaradi specifičnosti rudarskih del spet težko izvdffljivo. To vprašanje bo vsekakor treba reševati v okviru komune, ker presega moči posameznega podjetja. Razveseljiva je ugotovitev, da smo na Rudniku Trbovlje—Hrastnik v letu 1961 nakopali 18 tisoč ton premoga več kot leta 1960. Obratni delavski sveti pa ugotavljajo, da se je poslabšal oziroma zmanjšal asortiment debelih vnst premoga in se povečal asortiment oreha, zdroba in prahu. Storitve so dokaj zadovoljive. Da se je poslabšala kvaliteta premoga glede njegovega asortimenta, pa je treba iskati vzrok v eksploataciji tektonsko porušenih predelov premogovnih stojišč — večkrat pa tudi v veliki meri v nepravilnem in premočnem odstreljevanju premoga na samih čelih, a tudi pri drol> ljenju premoga na transportu iz jame. Razprave se razvijajo o možnosti na prihrankih pri materialu, predvsem so pa v zadnjem času usmerjene razprave, kako izboljšati higienskotehnično varnost, saj število nesreč in obolenj na rudniku iz leta v leto narašča. Ravno tako narašča tudi število smrtnih nesreč. V precejšnjem številu nezgod je možno opaziti nezadostno upoštevanje varnostnih predpisov in podcenjevanje pretečih nevarnosti. Niso redki primeri, da se posamezniki ne drže, včasih pa celo zelo grobo kršijo dobro proučene načine in metode rudarskega dela. Večkrat svoje delo opravljajo na svoj poseben način, kar ima mnogokrat za posledico nezaželene nesreče. Predvsem v rudarstvu se moramo vsi zavedati, da lahko povzroči na- videzno neopažen prekršek rudarskih varnostnih mer, ki bi v ostalih vejah industrije ostale b:ez hudih posledic — množično nesrečo! Te vrste nesreče pa v danem žara množična nesreča, ki je terjala 61 življenj. Nato se je zgodila večja nesreča v Rutoših — Kokin-brod, kjer je eksplodiralo skladišče razstreliva, pri čemer je iz- primeru tako rekoč z orkansko I gabilo življenje 34 delavcev. Prav sito uničijo ali težko poškodujejo posamezne oddelke jame ali celotne obrate in rudnike ter onemogočijo proizvodnjo za daljši čas. V naši državi so se pripetile večje množične nesreče: Leta 1934 v rudniku Kakanj, kjer je zaradi eksplozije treskave-ga plina izgubilo življenje 147 rudarjev. V Podlabinu pri Raši je leta 1940 zaradi eksplozije premogovega prahu izgubilo življenje 317 rudarjev in leta 1948 na istem rudniku 85 rudarjev. Leta 1946 je v Za-bukovcah pri Celju izgubilo življenje 14 rudarjev zaradi eksplozije metana v tamkajšnjih jamah. Nadalje se je pripetila v rudniku Podvis zaradi j alpskega po- tako je lansko leto na rudniku v Zagorju ob Savi eksplodiral v ko-tredeški jami treskavi plin in zahteval človeške žrtve, zadnja rudarska nesreča pa se je pred nekaj tedni pripetila v Banovičih in terjala 52 življenj. Medtem pa je bito po naših rudnikih še več posameznih smrtnih nesreč. Vse te nesreče naj nam bodo resen opomin, da storimo vse, da se kaj podelanega ne bi več zgodilo. Odtočno moramo nastopiti proti vsaki malomarnosti, brezbrižnosti in proti neizpolnjevanju predpisov o zaščiti ljudi pri delu. Vemo, da smo tudi na našem rudniku imeli v letošnjem letu že tri smrtne nesreče. Zaradi tega moramo po-kreniti vse.potrebno, da odpravimo to nepotrebno zlo in zavarujemo našega rudarja pri delu. Rudarji na delu v prostem času "Nedavno so na seji Sveta 7.a kulturo in prosveto pri Obl.O Trbovlje ugotovili, da je v 1tirih društvih Svobod in štirih kulturtto-umekni-škib društvih komune vključeno okrog 1500 aktivnih kulturnopro-svetnih delavce" — amaterjev, /ko se ob tej številki vprašamo, kolibo V prijetnem vzdušju :#• 'W RAZVESELJIVA NOVICA ZA IMETNIKE TELEVIZORJEV Podjetje Eleklro-Trbovlje, kt ima svoj servis za popravilo rad o-aparatov in televizorjev na Rudarski cesti v Trbovljah, je naročilo v Nemčiji najsodobnejšo aparaturo za popravilo televizijskih aparatov. S to najmodernejšo aparaturo bo mogoče popravljati ln ugotavljati napake na televizijskih sprjemniklh vsak trenutek, tudi izven časa, ko se oddaja program. Vse to bo izboljšalo kvalitetno popravilo in Izdelavo potrebnih del ter hilro vzpostavitev pokvarjenega aparata. Aparatura bo dobavljena v treh mesecih ln bo stala poldrug milijon dinarjev. r. r. O delu kolektiva elektroobrata - Rudnik V stransko dejavnost Rudnika Trbovlje—Hrastnik je vključen tudi Elektro-obrat, M je s svojimi oddelki — jakotočni, šibkotoeni, eleletroklj učavničarckl in ovijal-nico motorjev — sposoben nuditi vse električanske usluge za potrebe proizvodnih obratov rudnika kakor tudi za tuje naročnike. Delavnica je usposobljena tudi za popravilo naprav, ki se uporabljajo v metanskih predelih rudnika. Usluge za tuje naročnike so znašale v pretečenem letu 5 odst. skupnih storitev tega obrata. Te usluge bi bile lahko večje, vendar sedanji etalež moštva ne dovoljuje večjega prevzemanja tovrstnih del, ker so potrebe rudniških obratov tolikšne, da angažirajo oboro vse proizvodne ure delavnice. V letu 1961 je elektro-obrat rudnika iz 56-članskesa kolektiva izvolil svoj obratni delavski svet, Id el Je mimo evojib proizvodnih na- log zadal tudi nalogo, da pravilno uredi radelitev osebnih dohodkov v obratu. Znano je, da so ne'e električarji, temveč vsi profesio-nisti na rudniku na splošno precej slabše stimulirani za svoje delo kot v ostalih industrijah, ob tem pa mora imeti rudniški električar v remotni in v montažni delavnici širše znanje kot njegov kolego v drugih industrijah z ožje začrtanim proizvodnim programom in z manjvazličnimi vrstami pogonskih strojev. Delavska svet se trudi, da hi to nalogo pravilno in zadovoljivo rešil tako v okviru rudnika kot za specifične potrebe in zahteve samega obrata. Pri tem bo treba premestiti sedanje težave, ki trenutno še ne omogočajo pravilno ugotavljanje doseženih uspehov v posameznih ekonomskih enotah rudnika. Dokler kolektiv ne bo razpolagal v celoti s sredstvi, ki jih ustvarja, toliko časa ne bo . , . . v pr zaključka, da bi bilo število rudarjev lahko večie. Največ rudarjev vključuje pevski zbor >7.arja< Svobode — Center, ki ga sestavljajo skoro izključno rudarski delanci. V v-eh ostalih skupinah, ki delujejo v Trbovljah, je udeležba rudar/v manjša ali jih pa sploh ni. Približno enako je tudi sodelovatije članov kolektiva rudnika v športnih d-ušt-vih. Razlika je mogoče Ir v tem, ..a so rudarji vsaj v nekaterih panogah športa pasivni sodelavci, medtem ko )ih v kulturnoprosvetni dejavnosti manjka. Kljub tej negativni ugotovitvi Pa la h. to beležimo v naši komuni živahno dejavnost na področju kul-turnoprosvetne dejavnosti, kar je zahvaliti veliki aktivnosti vseh tistih, ki so v to amatersko de vnost vključeni. Med temi so nekateri med najbolj agilnimi prav člani rudniškega kolektiva, ki v sodelovanju z ostalimi kulturnoprosvctnimi delavci skrbe za nenehno kvalitetno rasi na tem področju. Da to drži, lahko podkrepimo prav s primerom pevskega zbora »Z«r/e», ki ga med vsemi trboveljskimi najbolj upravičeno lahko imenujemo rudarski zbor, ki je skozi dolga leta svojega delovanja s pesmijo dvigal revolucionarnot zdvest našega rudarja 'O mu nudil razvedrilo po težkem vsakdanjem delu. Enako lahko govorimo o Delavski godbi na pihala, ki je v svojih vrstah imela vsa irn Pretežno število članov rudniškega kolektiva in ;e prav z nnmi time-gala vrhunske uspehe v amaterizmu. Vsi ti po.amernikl v teh skupinah nad.ahu:ejr> svoje delo, vendar žele nekoliko več neposrednega sode lov mia tudi Po ostalih članih rudniškega kolektiva. Amater, p i naj deluje na tem ali onem Področju, pričakuje za svoie delo samo end nagrado, to je priznanje, ki mn ga lahko izrečemo tedaj, ko javno pokaže dosežke svojega truda. Polna dvorana poslušalcev, pa naj si bo to na samostojnem nastopu ali na kaki proslavi, je na‘ver ja moralna podpora, ki jo lahko in moramo dati naši amaterski kulturnoprosvetni delavnosti. Prav v tem pogledu mogoče govoriti o pravilnem raz- j pa bi morali storiti člani rudaiške-deljevanju osebnih dohodkov. Ig« kolektiva nekaj več kot doslej. RGO v lanskem letu in njegovi letošnji načrti Na šestih gradbiščih Preteklo leto se je Oddelek za specialna rudarska dela (RGO), ki deluje v sestavu Rudnika Trbovlje — Hrastnik, uspešno uveljavljal na sedmih gradbiščih po raznih krajih naše države in pri tem ustvaril eno izmed svojih največjih realizacij v svojem devetletnem obstoju. Tako je kolektiv tega oddelka uspešno nadaljeval dela, pričeta že prejšnje lcio v Prevaljih, kjer gradi Rudnik Mežica preko 8 kilometrov dolg vodni rov, ter je do proboja preostalo še dobrih tisoč metrov, kar je predvideno, da se skonča v prvi polovici leta 1963. če ne bodo nastopile nepredvidene ovire. — V Srbiji je ekipa RGO delala na štirih gradbiščih, in to na odpiranju rudnika rjavega premoga »Sr.4to«, kjer so z deli konec preteklega leta končali. V štiri leta trajajoči gradnji objekta »Soko« je bil zgrajen glavni izvozni jašek 1 metre svetlega premera v globini 255,35 metra, nadalje zračni jašek 3,20 metra svetlega premera v globini 162,75 m s pripadajočimi priključki na obzorje, ter glavno navozi-šče za eksploatacijo premoga z vodnimi progami, transformatorsko postajo, remizo za lokomotive ter črpališčem za sesalke in glavno izvozno progo za slojišča pri obeh jaških. Skupno je bilo v navedenem času izkopano jalovin-skega materiala in vgrajeno betonskih oblog 21.554 kubičnih metrov. V Srbiji je kolektiv RGO nadaljeval dela na odpiranju rudnika Bogovina in uvedel tudi moderno širokočelno metodo odkopavanja premogovnega sloja, tako imenovana »Blanzy«, po istoimenskem rudniku v Franciji. Na tem gradbišču, kjer so pričeli z deli že leta 1960, so skončali izgradnjo dveh izvoznih jaškov, od katerih je eden globok 191 in drugi 105 metrov, ter izdelali preko tisoč metrov bodočih glavnih izvoznih prog. Z deli nadaljujejo še letos in bodo vsa pogodbena dela predvideno končana do kraja letošnjega leta. Nadalje je kolektiv RGO delal še na gradbišču Kalna in Bor v Srbiji. Z rudnikom bakra v Boru je bila preteklo leto sklenjena pogodba za izdelavo zračnega jaška v globini 145 metrov in svetlim premerom 3 m. Z deli so pričeli v aprilu 1961 in je bil objekt zagotovljen v rekordnem času, saj je bil izročen investitorju v uporabo že v prvih dneh lanskega novembra. Tu je dosegla ekipa RGO maksimalni mesečni napredek 35 metrov kompletnega jaška, z izkopom in obzidavo ter vgraditvijo opreme oziroma prehodnega oddelka v jašku. Na rudniku svinca in cinka »Ajvalija« v Prištini, to je v Kos-metu, ekipa RGO uspešno deluje že od sredine 1958. Lansko leto je ekipa nadaljevala dela na zaključnem objektu, Vo je na Izgradnji okoli 300 metrov globokega centralnega slepega izvoznega jaška, s svetlim profilom 3 metre, s pripadajočo podzemeljsko strojnico, kompresnrsko in transformatorsko poslalo ter kompletnim vodnim črpališčem, vse v betonski oblogi. Ta jašek, za katerega je izdelal glavni projekt Investicijski biro v Trbovljah, bo zgrajen po najmodernejših principih (vsa oprema jaška v železu) in je eden izmed najsodobnejših jaškov v državi. Tlela na tem objektu bodo predvideno »končana v drugi polovici tega leta. V Makedoniji pa je kolektiv RGO prevzel v delo poglobitev 526 m globokega sltip jaška »Sasa« za podjetje Zletovo pri Pro-bišlipu. Naveden jašek bo služil za glavni odvoz ene izmed najbogatejših rud svinca in cinka v državi. Interesantno na tem objektu je, da je ustje tega jaška tik ob bolgarski meji, na višini skoro 1600 metrov. Z delt so tu pričeli v drugi polovici preteklega leta in je zaključek del predviden v prvi polovici prihodnjega leta. V tem podjetju pa so predvidena še druga dela (podkonl rov preko 2 tisoč metrov dolžine in ostali potrebni jamski prostori), katera dela so ekipi RGO glede na uspešen potek del na jašku tako rekoč že zagotovljena. V letu 1962 bo kolektiv RGO pričel s poglobitvijo obstoječega jaška »Vajfert« v Boru še za 300 metrov, teko da bo njegova končna globina znašala preko 450 m. Zadevna pogodba je že zaključena in bodo z deli pričeli v letošnjem aprilu, ki pa bodo trajala okoli dve leti. Ze preteklo lelo je oddelek RGO nastopal na večini opisanih gradbišč v okviru Združenja »Rudis« v Trbovljah, ustanovljenega že v letu 19S0, praktično pa v letu 1961, S tem združenjem, čigar član je tudi Rudnik Trbovlje — Hrastnik s svojim oddelkom RGO, nameravamo nastopiti tudi v inozemstvu. Tako že potekajo priprave za naše nastopanje v Sudanu in Egiptu. Tako bo deloval oddelek RGO v letu 1962 na šestih gradbiščih, od katerih bodo tri proti kraju leta končala z rudarskimi gradbenimi deli, na treh gradbiščih bodo pa nadaljevali z deli še leta 1963. Hkrati bodo pa nadaljevali s pripravljalnimi deli za prvi nastop v inozemstvu, kakor tudi v okviru združenja »Rudis« pri izgradnji naše domače rudarske industrije, ia kar že potekajo razgovori in se obetajo kljub naraščajoči konkurenci povoljni rezultati. Vsekakor se obeta že sedaj, da bo ekipa RGO dosegla tudi v tem letu najmanj enako realizacijo kot lani, ki je bila najvišja od obstoja tega oddelka in je znašala skoro 600 milijonov dinarjev — v kolikor bi pa prišlo do začetka del v inozemstvu že v tem letu, se bodo pa dohodki oddelka RGO še znatno povečali. Inž. Ivan Kersnič Vse skupnosti škodljive ljudi je treba izločiti iz kolektiva Brez dvoma je kadrovsko socialna služba podjetju potrebna. Ni dolgo tega, ko je bilo o tem vprašanju dosti razprav na zasedanjih delavskega sveta in sejah upravnih odborov. Vsi (o se spraševali samo eno: ali je ta sektor potreben ali ne. Po vsestranskih razpravah so pa le dognali, da si brez takšne, dobro organizirane službe ni mogoče zamišljati nobenega podjetja več. Z a vzpodbudo pri organiziranju so nam bila Predvsem večja podjetja na Gorenjskem, ki so na tem področju napravila velik korak naprej. Kadrovsko socialni sektor je bil na Rudniku Trbovlje—Hrastnik organiziran v letu 1960. Zajema naslednje službe: center za izobraževanje delavcev, v čigar sestavu je tudi Industrijsko rudarska šola, referat za delovne odnose, personalna evidenca in administracija, hjgien-sko-tehnično varstvo, socialna služba. tarifna vprašanja, obratne ambulante in referat za družbeni standard delavcev v podjetju, ki zaje-ma menze, stanovanja, . počitniške domove itd. Od navedenih služb še niso zasedena naslednja delovna mesta: referat za tarifna■ vprašanja — potrebne posle za to so opravljali po potrebi delavci iz drugih oddelkov. Situacija v podjetju pa narekuje, da ie nujno, po shemi predvidena delovna mesta iasesti s stalnimi in strokovno za to sposobnimi delavci. Obratne ambulante delujejo v sklopu Zav.oda za socialno zavarovanje, vendar v tesnem sodelovanju službo kadrovsko socialnega sektorja, ker rudnik še ni organiziral ambulant industrijskega tipa. Tudi o tem vprašanju je nujno potrebno, da samoupravni organi razmišljajo, lezni in nezgod tako visok, da je presegel že vse dopustne meje. Referat za družbeni standard nima stalno usedenega mesta, temveč je ta služba razdeljena na več sodelavcev že omenjenega sektorja in drugih oddelkov. Ker je področje dela na tem sektorju zelo obširno, še ni v celoti zadoščeno vsem potrebam. Mimo tega se še občuti za to delo pomanjkanje primernih kadrov. Trenutno ima podjetje v višji kadrovsko so- cialni šoli dva slušatelja. Glavni problem, s katerim sc sektor ukvarja, je tako imenovana problematična uelovna sila, ki nenormalno izostaja od dela zaradi neopravičenih izostankov in drugih dvomljivih vzrokov. Zanimivo ie, da se stanje iz meseca v mesec slabša, kljub temu, da je bilo za strokovno in splošno izobraževan •• porabljeno ogromno sredstev. Za primerjavo naj navedem naslednic podatke: Izgubljene dnine (na koledarski fond) Od 1. I. do 31. XII. 1960 Od 1. I. do 31. XII. 1961 bolezen nezgode letni dopusti porodn. dopusti izredni dopusti neoprav. dopusti skupaj: Vrednost izgubljenih dnin: bolezni do 7 dni 14,809.302 d:n bolezni nad 7 dni nezgode do 7 dni nezgode nad 7 dni izgub!]. dnine dnev. po- vpreček % izgubi]. dnine dnev. p°; vpreček % 48.378 132 3,6 49,625 136 4,1 20.739 57 1,6 23.134 63 1,9 72.483 198 5,4 66,451 182 5,5 834 2 0,1 640 2 0,1 4.872 13 0,4 4.559 12 0,4 4.314 12 0,3 4.227 12 0,4 151.590 414 11,4 148.646 407 12;4 22,146.576 cin 8,511.493 din 12,619.151 din 19,384.209 din 31,631.321 din 11,072.406 din 19,862.807 din 58,086.522 din 81,950.743 din Skupaj: Izguba na proizvodnji in vrednost proizvodnje zaradi bolezni, nezgod in neopravičenih izostankov: izguba dnin 73.431 76.986 izguba ton premoga 102.803 111.630 izguba vrednosti proizvodnje 407,099.880 din 470,073.930 dm Iz zgornje tabele je razvidno, da so izostanki od dela zaradi bolezni, nezgod in neopravičenih v preteklem letu v primerjavi z letom ..... r______ _.o........ , . ,,1960 precej porastli. Sektor je na- saj je odstotek izostalih zaradi bo- pravil vse korake, da bi se ta od- ■mmi Pri oddelku za specialna rudarska dela Rudnika Trbovlje - Hrastnik so zaposleni v glavnem rudarji Iz Trbovelj In Hrastnika. Gradbišča so daleč od doma In je treba rudarjem ustvariti kar najprijetnejše življenjske pogoje, da ohranijo delovni elan. V Bogovinl, v vzhodni Srbiji, jim je uprava tamkajšnjega rudnika postavila popolnoma novo poslopje. — Na sliki je dom zasavskih rudarjev v Bogovinl. Pionirji pripovedujejo Kako so v Trbovljah odkrili premogi Pred mnogimi leti, ko ljudje še niso poznali premoga, so kurili le z drvmi. Vsako jutro so pastirji gnali čredo na pašo. Proti večeru so z skurili. Okoli ogn ja je ležalo belo, pa tudi črno kamenje. Pastirji Hu-dimana, to pa je premog, tol* Kaj kmalu sem -se znašel na lopati in spet zrem svetlo sonce. TežSo je bilo Z Dobrne v Trbovljah sc je zgodaj zjutraj vsul plaz sključenih ljudi. Za seboj so pustili majave bajte, v katerin so spali lačni, raztrgani otroci in zgarane žene. V jami so delali ves dan brez strojev, vse z rokami. Nikoli niso vedeli, če se bodo vrnili s šihta. V rovih je gospodarila smrt. Doma sta pa gospodarili lakota in revščina. Kapitalistom pa to ni bilo mar. Oni so živeli lepo življenje. Pa so Trbovlje zažarele. Stavka se je vrstila za stavko. Rudarji — hlapci so začeli vzdigovati sključene hrbte. Iskali so pravico. V NOB so se borili zanjo. Zato je danes vse drugače. Moj oče je rudar Iz majhne vasice v črni, sajasti dolini je zraslo novo, lepo mestece. Otroci več ne pojemo: *Mi smo pa od tam doma, kjer se sonce ne smehlja!« Sonce sije toplo in pozimi se stiskamo okoli peči, zakurjene z našim črnim zlatom. Vsak dan, ko je ura pol treh, že čakam pri mostu, kdaj bo avtobus pripeljal rudarje in mojega očeta. Ko oče izstopi, stečem k njemu. Nasmehne se in mi ponudi žuljavo roko. Utrujen je. Skupno odideva proti veliki hiši, kjer stanujemo in naju že čaka dobro kosilo. Se nekaj Novica o rudarski nesreči v B%-novičih nas je potrla tako, kot da bi sc nesreča zgodila pri nas. Ž.elcli bi, da bi tudi v rove posijalo sonce in da delo ne bi bilo več tpko težko in nevarno. V delu pa Vam želimo veliko uspehov in Vas pozdravljamo: ^Srečno!* Učenci 4. c razreda osemletke Ivana Cankarja stotek zmanjšal, vendar brez uspeha. Mnenja sem, da bodo morali temu vprašanju posvetiti tudi drugi organi večjo pozrnost, in tudi organizacije, ki delujejo v podjetju. Glavno vlogo naj bi pri tem imeli predvsem tisti vodilni kadri, ki imajo neposreden dnevni stik s člani kolektiva po deloviščih. Na žalost take aktivnosti do danes nismo opazili. Zraven navedenih nevšečnosti pomeni v podjetju velik problem prihod in odhod delovne sile, saj je bilo preteklo leto sprejetih na novo v delo 882, odšlo je pa iz podjetja 848 delavcev. Fluktuacijo delovne sile predstavlja: redna odpoved neopravičeni izostanki upokojitve končana dela na opekarni in gradbiščih odhod k vojakom disciplinski odpusti samovoljna prekinitev dela zapor sporazumna prekinitev dela umrli smrtne nezgode potek prakse študentov in dijakov odhod v razne šole skupaj: Na nenormalno fluktuiranje delovne sile v veliki meri vpliva tudi občutno pomanjkanje stanovanj na runiku, saj je ena petina delavstva navezana na avtobusni prevoz ali dolgo peš hojo na delo in z njega. Niso redki primeri, da porabijo delavci mimo 8-urnega dela še 4 do 5 ur za prevoz in peš hojo od glavne komunikacije do doma ali z nje-&*■ V povprečju s 4 tisoč zaposlenimi razpolaga rudnik z 2753 stanovanji. V njih pa stanuje 1446 rudarjev, 923 upokojencev in 184 tujih strank. Od leta 1958 dalje, ko je stopil v veljavo nov pokojninski zakon, se je stanovanjski fond za aktivne delavce občutno zmanjšal, ker gredo rudarji lahko v pokoj po 27 Irtih delovne dobe v jami pri 50 letih starosti. Iz evidence o odhodih delovne sile je razvidno, da odhaja z. rudnika Zaradi pomanjkanja stanovanj letno okrog 130 delavcev. Za rudarsko dejavnost je to še poseben problem, ker se 98 odstotkov sinov upokojenih rudarjev raje zaposli v ostali lažji industriji, ker višina osebnih dohodkov v rudarstvu ni ni kak Privilegij proti ostali industriji Jede na težko in zdravju škodljivo ter nevarno delo. Delovna sila, ki je potrebna rudniku za nemoteno obratovanje, se v glavnem rekrutira iz ljudi s podeželja, in je -navezana, kot že omenjeni•}, na dolgo peš hoje in na avtobusni prevoz. Ker so prizadeti delavci s tem preobremenjeni, v veliki meri vpliva njihovo nerazpoloženjc pri delu tudi na porast nezgod in ostalih obolenj. Za ublažitev tega stanja je edina rešitev v tem, da sc pospeši hitrejša gradnja stanovanj, s čimer ne bomo rešili samo stanovanjskega problema, temveč omogočili na ta način problematični delovni sili, da se preobrazi in dvigne na nivo industrijskega delavca. Rezultat pa bi bil vsekakor večje zadovoljstvo in razpoloženje kolektiva, boljši učinek dela in padec odstotka vseh vrst neupravičenega izostajanja od dela. Ugotavljamo pa, da ni vzrok fluktuacije in izostajanja od dela iskati samo v pomanjkljivem družbenem standardu, ker imajo določeni posamezniki že .vse ugodnosti, pa se kljub temu na vsa prepričevanja in izrečene kazni ne zmenijo dosti. Kadrovski socialni sektor ie analiziral ta vprafanja in ugotovil, da je takih probitmatičnih članov kolektiva na rudniku okrog 120. Če hočemo, da bodo naša prizadevanja rodila uspeh, bodo morali priskočiti na pomoč tudi obratni delavski sveti posameznih ekonomskih enot j predlogi za energične korake proti takim nediscipliniranim ljudem, katerih neodgovorno početje je zavzelo tak obseg, da gre na škodo delavnih in discipliniranih članov kolektiva, ki se iz dneva v dan trudijo za ustvaritev boljših življenjskih razmer. Odločitev samoupravnih organov in kolektivov po ekonomskih enotah naj bi bila v tem, da vse te skupnosti škodljive ljudi izločimo iz našega kolektiva. — S. F. »Veseli rudarji« rudarjem V soboto 17. marca se je v Delavskem domu v Trbovljah predstavil našim rudarjem in ostalemu občinstvu zabavni ansambel »Veseli rudarji« domače Svobode II s svojim pisanim zabavnim programom. Prvi del sporeda je obsegal domače napeve, ki zajemajo predvsem rudarjevo življenje in delo. Skoraj vsa glasbena dela je napisal rudar in vodja ansambla Fr. Raušl. Duet »Nanda in Nan-di« je doživel velik aplavz, posebno pa sta vžgali pesmi »Valček 848 Trbovlje« (to pesem rudarji in sploh Trboveljčani že dobro poznajo, saj je bila že izvajana po RTV Ljubljana) in pa »Rudar in mlado jutro«, ki sta s Prinčevim besedilom rudarjem tako blizu. Z zasoljenimi de-':pi »lovca« Toneta se je razpe' njo v dvorani čedalje bolj mjovalo in doseglo svoj Vrhunc v »solističnem« izvajanju »švedske pevke Elconore Snirlc«. V drugem delu so poslušalci poslušali nekaj popevk, presenetil pa jih je trio, ki je zapel nekaj mehikanskih pesmi. Rudarji so bili s programom in kvaliteto izvajanja izredno zadovoljni in si še žele obiskov svojih »poklicnih« tovarišev. Opaziti je da kakovost ansambla »Veseli rudarji« raste, čeprav je prišlo letos do nekaterih sprememb v zasedbi. Ce bodo nadarjeni glasbeniki, ki so — mimogrede omenjeno — skoraj sami rudarji, nadaljevali z delom, imajo pred seboj še lepo prihodnost. J. F. 159 120 123 115 97 20 5 10 19 21 3 141 15 Slovo od delovnih tovarišev V soboto, 24. marca 1962, so priredili samoupravni organi skupno z upravo podjetja poslovilni sestanek s člani delovnega kolektiva rudnika, ki so šli v času Zbori sindikainin podružnic se končujejo V hrastniški občini so v nasprotju z ostalimi občinami v Zasavju že pričeli z občnimi zbori sindikalnih podružnic in jih bodo kmalu tudi končali. Od 31 podružnic jih je 21 že opravilo občne zbore. Letošnji občni zbori so govorili zlasti o nekaterih slabostih organizacije proizvodnje in dela v podjetjih. To zlasti v obrti in" trgovini, kjer so načeli vprašanje združevanja. Poleg ostalih organizacijskih zadev so zlasti resno obravnavali kadrovska /vprašanja. Tako pričakujejo, da bodo letošnja vodstva sindikalnih podruž.nic povečala vlogo in aktivnost sindikatov. od 21. septembra 1961 do 15. marca 1962 v pokoj. Na tovariškem sestanku so se od upokojenih članov kolektiva poslovili predstavniki uprave podjetja ter samoupravnih, sindikalnih In političnih organov. Upokojeni člani kolektiva s področja obratov v Trbovljah so sc zbrali v klubskem prostoru obrata Trbovlje, v Hrastniku pa v klubskem prostoru Svobode I. v Hrastniku. — Ob prigrizku se je razvila živahna razprava o obdobjih ko je bil, lastnik podjetja še kapitalistična družba in o času ko se je podjetje v povojnem obdobju začelo z velikimi koraki približevati največjim uspehom v vsej svoji zgodovini. O tem je še posebej eprcgovc-il eden izmed upokojenih članov kolektiva. V zadnjem polletnem obdobju so šli v pokoj naslednji tovariši: Z obrala Trbovlje: Robert Stepišnik, Alojz Perpar, Franc Per-tlnač, Alojz Rojc, Jože Bihar, Ernest Oplotnik, Ivan Potokar, Marjan Oiovanetti, Adolf Černe, Frane Pilil, Martin Gorenc, Franc Kersnik. Jože Antigoni, Rudolf Guna, Avgust Pirnat in Mirko Smrekar, Z obratov Hrastnik: Viktor Šuštar, Alojz Klanjšek, Ana Orožen, Franc Marko, Ernest Ramšak, Edi Kirn, Anton Bevc, Jože Ka" lin in Andrej Makek. Z zunanjega obrata Trbovljv! Štefanija Blvic, Frančiška Rozman, Ivana Lenko, Ignac K*c" novšek, Alojz Blatnik in Franc Čebin. Z oddelka za specialna rudarska dela: Ciril Štraus, Ilija Kr' stlč, Rudolf Žnidaršič in Iv®n Omerza. Z obrala Separacija: Marlin Rkrbinek, Marija Dolšek, Maiiia Dolinšek, Viktor Bevk, Ivan Brinar in Anton Vivod. Z obrala Dobrna: Alojz 2toret’ Ivan Zakšek in Rudolf Spec. Z obrata Dol: Ernest Lampe1. ' Anton Cepin in Nikolaj Hom***' Z obrata SKD: Avgust Gor0'^ Ob zaključku njihovega dol** letnega sodelovanju v podje naša iskrena hvala za v trud! Vsem še enkrat lep poz**1 z rudarskim srečno! Sodobno rudarstvo v svetu in mi Kot v vseh ostalih vejah Industrije, se je po II. svetovni vojni tehnični napredek tudi v rudarstvu močno pospešil. Glavna značilnost razvoja je vedno večje prodiranje mehanizacije v vsa rudarska dela. Cilj je večja storilnost dela, znižanje proizvodnih stroškov, neodvisnost od pomanjkanja delovne sile in razbremenitev delovnega človeka od fizičnega napora. Stopnja prodiranja mehanizacije v rudarstvo pa ni v vseh deželah z razvitim rudarstvom enaka, čeprav se niti v enih, niti v drugih ne štedi z zadevnimi napori in sredstvi. Rudarstvo je industrijska panoga, ki je v odločilni meri odvisna od naravnih pogojev nastopanja rudnine. Medtem ko si morejo Američani v svojih plitkih, vodoravnih in‘enakomernih močnih sioiih prvovrstnega črnega premoga z izredno ugodno krov-nino privoščiti odkopavanje skoraj brez podporja, odvoz premoga z odkopov kar v jamskih kamionih in zaradi ogromnih zalog odkopno metodo s 50 %-niml izgubami, imajo premogarji v Zahodni Evropi velike težave s podnlranjem v močno nagubanih tankih slojih v velikih globinah, težave z metanom, -z vodo, s transportom, pri katerem ni govora o vozilih na gumastih kolesih, in še s celo vrsto drugih nevšečnosti. Tu uvajajo razne pridobivane Stroje za na široka čela, pluženje premoga, hidravlično jekleno pod-porje, močna transportna sredstva in drugo. že 60 % vsega premoga je pridobljenega mehanizirano. Z nastopom krize v prodali premoga v vsem zahodnem svetu in na Japonskem nekako v letih 1957 in 1958 se je pojavila nova značilnost v razvoju premogarstva. Poleg nosoešene mehanizacije in avtomatizacije je postala nujna tudi koncentracija odkopavanja in opustitev manj rentabilnih rudnikov, ker brez teh ukrepov premog ne bi vzdržal ostre konkurence drugih energetskih virov, predvsem nafte in plina. Podobnih ukrepov so se morali deloma poslužiti tudi metalni rudniki, predvsem svinca, cinka, bakra in živega srebra, ko so leta 1950 zhčele padati cene teh kovin na svetovnem trgu. Za rudarstvo v Sovjetski zvezi, predvsem za premogarstvo, je značilen razvoj cele vrste tipov in velikosti težke jamske mehanizacije, predvsem kombajnov, t. j. strojev s kombiniranimi delovnimi operacijami, od pridobivanja premoga ali izsekavanja prog do nakladanja in odorzmljanja pridoblienega premoga. Kot v Zahodni Evropi se tudi v Sovjetski zvezi trudijo uvesti na odkopih potujoče hidravlično podporje, ki ga je mogoče zelo hitro prestavljati s preprostim odoiraniem in zapiranjem ventilov v tlačnem cevovodu visokotlačnih črpalk. Sovjeti se tudi največ prizadevajo za popolnoma avtomatizirana široka čela, tako rekoč čela brez posadke, in v ta namen razvijajo ščitno podporje, ki povsem loči staro delo od premogovne fronte. Kitajsko rudarstvo, ki ima sicer nekaj velikih in zelo modemih rudnikov, trni zaradi kampanjske oblike vodenja gospodarstva v tej ogromni deželi. Značilna je zaposlitev celih množic ljudi v celi množici malih »Vaških« rudnikov s primitivnimi proizvodnimi sredstvi. Tako rešujejo vprašanje proizvodnje, o storitvah pri Vrniti načinu dela pa ni Zanesljivih podatkov. Japonska premdgišča so precej podobna zahodnoevropskim, ponekod pa tudi severnoame- riškim, tako da najdemo v premogovnikih tako evropske kot tudi ameriške metode odkopavanja. Postopoma uvajajo vse pridobitve povojne rudarske tehnike, predvsem pa se trudijo čimprej modernizirati prikrojitev svojih jam v smislu koncentracije proizvodnje. Afriško rudarstvo je razvito predvsem v Južnoafriški uniji in v Katangi. Premoga je malo, v glavnem gre za zlato, diamante, baker in uran. Značilne so velike globine teh rudnikov, kjer morajo zaredi velike vročine uporabljati posebne hladilne naprave za jamski zrak, brez katerih bi delo sploh ne bilo mogoče. Druga značilnost so rekordni napredki eri poglabljanju jaškov, ki so preko 2S63 m globoki. Mesečni napredki po 750 m in več so že normalni, dosežen je celo že mesečni napredek 337 m. Avstralsko rudarstvo se razvija tehnično pod vplivom angleškega, ekonomsko pa pod vplivom splošne krize rudarstva v svetu. ' Razen razvoja temeljnih prvin tehnoloških postopkov pridobivania premoga in rud, kot so oflkoone metode, načini in sredstva podpiranja, nridobivd.ini stroji, transportna sredstva itd., sc je vzporedno razvijala tudi vrsta strojev in postopkov, ki služijo kot dopolnilo temeljnim, ki pa vendar tem omogočalo š#e pravi --neb. Kot je med obema svetovnima vojnama postalo na pr. pnevmatsko vrtalno in kopalno orodje vsesplošno rudarsko orodie, tako so se po IX. svetovni vojni razvili, na primer vrtalni stroM za vrtine veli kega premera, ki se upornb'iajo danes že pri celi vrsti rudarskih del, dalje nakladači materiala pri poglabljanju jaškov, mehanične nakladalne lopate v progah in odkopih, rad dobo vnaprej in preostalo bi samo vrtanje strelnih lukenj v vencih. S takimi vrtinami bi mo"li na enostaven način reševati tudi posebne primere zra*enja, od-vaianie vode in še vrsto drugih problemov v operativi. S pametno izbiro in uporabo dosežkov rudarske tehnike v svetu in z vztralnim iskanjem lastnih metod in konstrukcij za zvišanje sterilnosti de’a nam bo uspelo nrebrodlti gospodarske težave, ki so se pojavile v gospodarstvu. Ob tem pa ne smemo pozabiti, da imamo pri sedanjem načinu dela in pri sedanji stopali Izkoriščenosti na.Uh proizvodnih sredstev še rezerve, ki jih je treba poiskati in izkoristiti, nreden se od'očimo za trošenje skopih finančnih sredstev za nove vrste ooreme. Gospodarske težave nas bodo prisilile, da bomo postali res pravi mojstri svoje stroke. W. Ing. Hubert Ciemenz ’ ' -1 '■ *'v on )H Nočna delovna izmena in osebni dohodek za nočno delo Ig V Nočno delo na svoj način obremenjuje človeški organizem in zapušča vrsto posledic na zdravju in rednem življenju delavca. Človek sodi v skupino dnevnih bitij, saj po svoji naravi dela podnevi, spi pa ponoči. Vsaka sprememba v tem pogledu zapušča neugodne posledice v človeškem organizmu. Spanje podnevi no more biti zadostni ekvivalent za nočni Počitek, ker ob sodobnem življenjskem utripu podnevi ni mogoče zagotoviti nemotenega snania, ki velja prej ko slej za najučinkovitejšo obliko oddiha. Spreminjanje teh zakonitost! ne moro ostati brez Posledic. Posebni delovni pogoji Počni h izmen zahtevajo tudi nekaj posebnih ukrepov, ne le med delom, marveč tudi za kasnejši Počitek. Ce se delavec, ki dela Ponoči, podnevi ne odpočije zadovoljivo, lahko nastopijo zdravstvene motnje, In sicer predvsem Pri bolehnih, slabokrvnih in ilvč-Plb ljudeh. Pri nas doma in v svetu so v tej zadevi delali poskuse. Ugotovljeno je, da je delovna sposobnost človeka v prvi izmeni najbolj izrazita, v popol-dansicj znatno popusti, v nočni izgoni pa daje najsiabSc rezultate, ln sicer zlasti v zeodniih jutra-hjih urah. Takrat človek ni razpoložen ne za fizično ne za umsko doio, torej nikakor ne tako kot Podnevi. Neugodne posledice se kažejo *lasti pri tistih ljudeh, ki že vnsto ,cf delajo ponoči. P-av zato le ne-Zenačonost nočnega dela še po-sehno izrazita, storilnost pa v znd- 2gUMTR ši zanimivo RAZSTAVO ^ Ljubljani so v soboto 24. mar-n v mali dvorani Moderne gile-Jj odprli razstavo urban'stične nk urn en taci j e slovenskih mest in Use!H, Ker na tej p-ireUtvi ražnja svoje načrte o urhanistič-b ureditvah raznih krajev v Za-"vju tudi Investicijski biro Iz njih urah nočne izmene občutno popusti. O tem vprašanju so se že vodile razne razprave, vendar je mnenje raznih strokovnjakov, ki imajo opravka z delovno zakonodajo, da bi bilo treba ponoči opravljati le tis*a dela, ki sc jim ni mogoče izogniti. Zaradi nezadostnega spanja podnevi in zaradi pomanjkanja sončne svetlobe, se manjša odpornost organizma, pojavlja se glavobol, zmanjša se tek, delavec pa postaja razdražljiv in preutrujen. Naš zakon amo na » raz. stavo vse Trbovljčane in nnavfane, ki se bodo le dni mu- Jii v Ljubljani. - “listava bo odprta do 31. mar- 1961 »Janez, tudi meni, saj se potem gvlSno znajdem v bolnici!« ,.. dobiš takoj odločbol merih, o katerih odloča delavski svet, delovna inšpekcija pa lahko omeji ali povsem prepove nočno delo tam, kjer niso zagotovljeni potrebni delovni pogoji. Nekatera dela pa je treba opravljati ponoči. V naših podjetjih s tremi izmenami delavec dela tedeh dni v nočni izmeni, nadaljnjih štirinajst dni pa v dnevnih izmenah. Delavcem nočne izmene bi bilo treba zagotoviti tudi zadosten od-počitek med delom, saj pomeni nočno delo dodatno obremenitev organizma. Zlasti bi bilo priporočljivo uvesti število kratkih oddihov, in sicer pri napornih fizičnih delih vsako uro pet ali deset minutni oddih. Seveda bi bilo priporočljivo, da bi delavcem nočne izmene prilagodili tudi obroke hrane, zlasti kosilo. Sredi noči pa naj bi dobil; toplo hrano. Delavci, ki delajo ponoči, morajo prebiti po delu vsaj sedem ur v mirni, po možnosti dobro zatemnjeni sobi, potem pa so potrebni še sprehodi, gibanje in telesne vaje na svežem zraku. To je za nočne delavce še večjega pomena kot za tiste, ki delajo v dnevnih izmenah. Sedaj pa še nekaj besed o osebnem dohodku, ki pripada delavcu za nočno delo. Marsikje še vedno ne vodo, da izpopolnjen zakon o delovnih razmerjih ureja obračunavanje osebnega dohodka za delo. opravljeno v nočtlem času med 22. in 5. uro zjutraj, pa čeprav velja nova ureditev že eno leto. Po določilih prejšnjega 175. člena zakona o delovnih razmerjih je res veljalo pravilo, da se za vsako uro nočnega dela obračuna osebni dohodek po tarifni postavki, p(jvečanl za 12,5 odstotka. Novo pravilo, uzakonjeno v 176, členu dopolnjenega zakona o delovnih razmerjih se pa glasi: Osebni dohodek delavca po osnovah, ki so določene v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov, se poveča za vsako uro nočnega dela za 12.5 odstotka. V pravilniku O delitvi osebnih dohodkov je lahko določeno, da se poveča osebni dohodek za no-čho delo za večji odstotek, kot je odstotek iz prvega odstavka tega člena. Kaj izhaja iz tega pravila? Ni več dodatka za nočno delo. Namesto tega se mora osebni dohodek, ki delavcu pripada za delo, ki ga je opravil v času od 22. do 5. ure, povečati za odstotek, ki je določen v pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Ne poveča se torej samo osnova za delovno mesto, temveč za opravljeno delo pripadajoči osebni dohodek po vseh osnovah, po katerih se ta delavcu obračuna. Ker v večini podjetij v naši komuni še vedno obračunavajo osebne dohodke za nočno delo tako, da k osebnemu dohodku za opravljeno delo prištejejo 12,5 odstotka obračunske osnove za delovno mesto, je to ohranjevanje nekdanjega dodatka in nezakonito ravnanje, ki delavca prikrajša za pripadajoči znesek osebnega dohodka. Prednje vsem varnostnim tehnikom in gospodarskim organizacijam, v katerih imajo uvedeno nočno delo, v premislek! (Iz Sindik. podružnice Skupnega prevoza (na rudniku) Izobraževanje delavcev na obratu v Hrastniku Danes, ko je delavec neposredni upravljavec, se marsikdaj pokaie, da nekateri izmed njih niso kos svoji nalogi, ker ne sledijo naglemu gospodarskemu in družbenemu razvoju. Zato je sindikalna podružnica' rudarjev v Hrastniku posvetila temu vprašanju vso skrb in je v preteklosti pripravila za člane kolektiva 4-mesečni tečaj za ideološko izobrazbo, ki ga je obiskovalo 870 članov kolektiva. Tudi sedaj že spet deluje tečaj, ^ti ga bo predvideno obiskovalo 1200 kandidatov. Na njem se člani kolektiva seznanjajp z novim načinom delitve dohodka v podjetju in z delom samoupravnih Organov. Tečaj je za člane ZK obvezen, vendar kaže, da je med nečlani večje zanimanje zanj. Tudi strokovnemu izobraževanju so na rudniku posvetili posebno pozornost. V ta namen deluje Izo- braževalni center pri rudniški kadrovsko socialni službi. V okviru strokovnega izobraževanja rudarjev sta bila m'nulo leto na rudniškem obratu v Hrastniku dva tečaja, in sicer 3-mescčni tečaj, za učne kopače in 4-mesečni tečaj za kopače. Prvega ob:skovalo 122, drugega pa 110 tečajnikov. Na vseh tečajih so člani kolektiva — tečajniki — pokazali veliko zanimanje za družbeno-politično življenje in izobrazbo, tako smo na osnovi tega sprejeli sklep Izobraževalnega centra, naj se v prihodnje na strokovnih tečaiih zraven strokovnih predmetov uvede tudi predmet: družbene vede. Na obratu deluje tudi občasni tečaj za higiensko-tchnično varnost, ki je n-menicn novosprejetim delavcem. Namen tečaja je, poučiti no-vosPrejete delavce o delu in nevarnostih v rudniku, nadal'e jih seznaniti s pravilnikom o .hi”’•nsho-tth-nični varnosti pri delu. Z zadevnim izobraževanjem naj bi zmaniiali število nesreč na delu. — R. M. Rudarji — upokojenci na pomladanskem soncu Delo Centra za izobraževanje delavcev na Rudniku Trbovlje-Hrastnik i i F*0 • V * d • *l \Z • Potreba po ustanovitvi jjZmanjsanje števila nesreč je centra Center za izobraževanje delavcev je bil na Rudniku Trbovlje- Hrastnik ustanovljen 1. januarja 1961. Potrebo po ustanovitvi centra je narekovalo vse večje prizadevanje za dvig produktivnosti. Ker je ^ s tem v zvezi najtesneje povezano strokovno izobraževanje delavcev, '4 je bil ta korak povsem utemeljen. ' Nujno potrebno je bilo opustiti star sistem izobraževanja, ali če se tako izrazimo, občasno podeljevanje papirnatih kvalifikacij in učenje mladine v Industrijski rudarski šoli za rudarski poklic. Nov . sistem izobraževanja v centru temelji na tem, da sc želi izobraziti i vsak človek, ne glede na sposobnosti, ker zaradi manjših sposobnosti ( nihče ne izgubi delovnega mesta, pač pa da tedaj lahko zanj najbolj f ustrezno delovno mesto. t: V podjetje prihajajo novi ljudje, ki še nikoli niso bili v proiz- (/ vodnji. Te je treba usposobiti za delovno mesto in jih izobraziti e* do stopnje, ki jim je za opravljanje dela potrebna. Ker se delovni f postopki, zlasti v rudarstvu, menjajo, morajo delavci v kratkem (t času pridobiti ustrezno novo znanje. f Nc smemo pozabiti dejstva, da je postal človek pri nas mnogo f bolj pomemben faktor, kakor je to bilo med obema vojnama. Temu . je treba posvetiti vse s:le, kajti ničesar v proizvodnji ni tako drago- 1 eenega, kot je človek — zanj se vse ustvarja m njegove naj bodo » vse pridobljene dobrine, se pravi: skrb za človeka je, dati mu £ možnost, da razvije svoje ustvarjalne sposobnosti in da dela na > tistem mestu, kjer je najbolj sposoben. \ Naloga izobraževalnega centra je, izoblikovati tak način izobra- J žcvanja, ki bo v skladu z našim sistemom in sposoben uresničiti ■ velike naloge, ki jih pred nas postavlja današnji čas. Delavcem je treba nuditi široke možnosti za pridobitev čimboljše strokovne j usposobljenosti in tudi strokovne izobrazbe. Le na ta način bo¥ v podjetju moč vzgojiti široke vrste dobrih proizvajalcev in samoupravljavcev. Tako načrtno izobraževanje v podjetju naj prinese te rezultate: — večji učinek dela, — kvalitetno delo, — manjšo fluktuacijo delovne sile, — manj izostankov od dela, — manj nesreč pri delu (takih, ki so se zgodile zaradi neznanja), — prihranke v denarju. Celotno gospodarstvo bo imelo od dobrih kadrov velike koristi. Delo Centra Delovanje centra se za sedaj deli na izobraževanje mladine in a izobraževanje odraslih. a Mladina od 15. do 18. leta se izobražuje in pripravlja za rudar- 4 ski poklic v Industrijski rudarski šoli, ki ima tri oddelke: rudarski 9 75 učencev, elektro 36 učencev, kovinarski 13 učencev; skupaj 124 j učencev. Praktično znanje pridobivajo učenci v obratnih delavnicah in na šolskem jamskem delovišču. Teoretično izobrazbo pridobe rudarji in električarji v lastni šoli, kovinarji pa v Vajenski šoli. Kovinarji j imajo periodičen trimesečen pouk in sedemmesečno delo v delav- j nicah, rudarji in električarji pa po dva dneva tedensko teoretičen ž pouk v šoli, štiri dni tedensko pa praktično delo. . Učna doba traja tri leta. \ Za mladino oziroma novodošle delavce nad 18 let starosti ima Center v pripravi mesečni uvajalni seminar, ki se bo pričel v letos- ^ njem aprilu. Vsi novosprejeti rudniški delavci bodo obiskovali 4 enotedenski seminar, ki bo obsegal deset ur predavanj o naslednjih p predvsem odvisno od nas samih V tempu naglega življenja in razvoja tehnike človeški um ne more vedno dojeti in slediti vsemu. Tako je pri delu in življenju izven njega. Pri delu ni več stare, patriarhalne obrtniške počasnosti, temipo dela je vse hitrejši i.n nevarnost za človeka vsak dan večja. Vse to seveda nujno terja večjo aktivnost higicnsko-tehnlčne. varnostne službe ter tesnejše sodelovanje z vsemi organi in službami, ki se že, oziroma naj bi ss ukvarjale s tem vprašanjem. Mnogo je problemov, ki nastajajo iz naravnost revolucionarne spremembe v industriji, varnc-stna služba . pa lahko izpolnjuje svojo dolžnost tako. da predlaga na tem področju potrebne izboljšave in da skrbi in čuva nad izvajanjem vseh zakoirtih predpisov, ki urejajo vamefet pri delu. To pa je možno seveda le tedaj, če tej službi nudijo vso podporo in razumevanje tudi organi samoupravljanja. Kakšna je pa dejavnost in upoštevanje higiensko-tehnične varnosti v podjetju, vidimo kajoak najbolje iz številk obo'enj in nezgod. ^ Po podatkih Zdravstvenega do-I ma v Trbovljah je bilo na Rudniku Trbovlie - Hrastnik lansko leto 6462 oboleni in nesreč pri delu, kar je terjalo 86.RS4 bolezen- Zelo boleče je nadalje vprašanje visokega števila nezgod pri delu, ki nenehno naraščajo iz leta v leto. Statistika nam pove, da je bilo v letu 1958 na delu 1557 in na poti 34 nezgod, in da je bilo lansko leto že 1795 nesreč pri Sem ter 40 na poti. Leta 1958 smo zaradi nesreč izgubili 23.665 delovnih dni, leta 1959 20.381, leta 1960 20.720, lansko leto pa 24.442 izgubljenih delovnih dni. Po načinu poškodb jih je največ zaradi udarca predmeta, sledijo pa udarci ob predmet: urezi, vbodi, odrgnine, stisnjenine itd. Po izvoru je pa največ nesreč pri manipulaciji z lesom; z delom z železom in kovinami ter pri strojih in strojnih delih pri prenosu ali montaži; sledi premog in druge hribine, prometna sredstva, ročno orodje itd. Po delih telesa. rok, sledijo poškodbe stopala, nato roke do zapestja, poškodbe trupa itd. Po službenih letih je bilo največ nezgod pri tistih, ki so zaposleni 1—5 let, nato 6—10, 11—15 let itd. Največ nesreč je ob ponedeljkih, saj jih je bilo samo lani 306, ob sobotah pa 214. Po kvalifikacij; zavzemajo pri številu nezgod prvo mesto kvalificirani delavci, slede visoko kvalificirani, tem pa pol-kvalificirani. Po starosti pa je največ nezgod v dobi od 29 do 30 let, sledijo 30 do 40 let, nato 40 do 50 let. Opisi in številke nezgod dovolj zgovorno pričajo, koliko truda bo še treba vložiti, da se približamo stanju, ki si ga želimo, da bi bilo kar najmanj nezgod. Delati bo treba bolj smotrno, načrtno in temeljito. Organizirali naj bi raz- je največ poškodb na prstih obeh I govore, na katerih bi se člani ko- lektiva seznanjali z novostmi, nevarnostmi pri delu ter z zakonitimi predpisi, ki skrbe za varnost. Prav tako bo treba povečati tudi delovno disciplino in nadzorstvo nad delom. Vsekakor bo treba, kar bo najtežje, vzbuditi v vsakemu članu delovnega kolektiva zavest in spoznanje, da je kljub najostrejši kontroli in kljub predpisom vseeno on tisti, od katerega je največ odvisna njegova varnost in varnost njegovih tovarišev. Povedati bo treba, kakšne materialne stroške delajo družbi, če so neprevidni, da o davku za to, ki ga sami plačujejo v ta namen, sploh ne govorimo. Vsakega je treba prepričati, če ne drugače, s primeri nesreč, da je on sam največ odgovoren za svojo varnost. Kadar bomo vsi to dojeli, takrat lahko pričakujemo lepše čase in mnogo, mnogo manj nezgod. tem?, h: 1. organizacija podjetja in perspektive delavca; 2. organizaciia službe varnosti pri delu; 3. samoupravni organi; 4. pravice in dolžnosti delavca v socialni In delavski zakonodaji. Delavcem novincem, ki bodo vstopili v podjetje in se šele prHičujejo na svojem delovnem mestu, bo prednje dobra pomoč za pridobivanje jx>trebnega znanja. Ped izobraževanem odrasVh se razumejo tisti delavci: a) ki jim je treba na raznih seminarjih dopolniti znanje, ker iz kakršnega koli razloga n so dovolj vešči v delu, ki ga opravljajo, b) ki jih je na raznih tečaj:h treba prekvalificirati, kjer delo in proizvodnin to zahtevata, c) ki jim je treba izpopolniti znanje v političnem in družbenoekonomskem pogledu. V ta namen je Center v pretekli sezoni organiziral skupno 25 najrazličnejših tečajev in seminarjev, ki jih je obiskovalo 1208 tečajnikov, V teku pa so naslednji tečaji in seminarji: 1. sem nar za HTV predpise na Elektro-obratu Trbovlje za vse delavec tega obrata, 2. seminar za HTV predpise m mazanje strojev za pomočnike strojnikov rudniške separacije, 3. tečaj za strelne mojstre obratov Hrastnik in Dol, 4. tečaj za kopače na obratu Dol, 5. seminar za člane ZK na rudniku v Trbovljah z naslednjimi \ temami: a) decentralizacija delavskega samoupravljanja in ekonomsko e-ote, b) spremenjeni gospodarski sistem, c) delitev celotnega dohodka (pravilniki o del. dohodku), d) vloga komune v današnjem družbenem razvoju in odnos gospodarske organizacije do komune, 6. za mesec april je v pripravi še preizkus znanja nadzornega pereonala, strelcev, gospodarjev čel in kopačev. Kadrovsko socialni sektor rudnika, V čigar sklopu deluje Center za izobraževanje delavcev, je izobraževanju posvetil posebno pozornost. Lanskoletni perspektivni plan izobraževanja delavcev je bil v celoti izvršen. Zdaj pa pripravlja kadrovsko socialni sektor nov dolgoročni plan izobraževanja. Posebna skrb ža izobraževanje je izražena zlasti v novem pravilniku o priznavanju strokovne izobrazbe in strokovne usposobljenosti delavcev, ki ga je osrednji delavski svet rudnika sprejel na svojem zasedanju 16. februarja 1962. Samo tedaj, če bodo vsj odgovorni činitelji vedno Imeli pred očmi pomen strokovnega in ostalega izobraževanja, da ga je treba organizirati m postaviti na mesto, ki mu gre, bo podjetje kos nalogam, ki jih terja blaginja naše skupnosti. — L. Težave s stanovanji na rudniku Trbovlje Ze v začetku lanskega leta je bilo na rudniku v Trbovljah kritično stanje s prosilci za stano- skih dni ali povorečno na eno I vanja. Vloženo je namreč bilo 354 obolenje ali nezgodo 13 dni. I prošenj. Skozi leto pa je bilo vlo- V primerjavi z letom 1960 je bilo lani na rudniku 324 več bole- zenskih in nezgodnih primerov, a tudi bolezenski dnevi so narasti: za 4037 dni. To povečanje pa gre v p’nvnem na račun nesreč pri delu in izven njega. Ce hočemo opravičiti veliko število nesreč pri delu, nos nehote opozori visoko število nezgod izven dela: V letu 1959 je b:'o 869 primerov, izpadlih delovnih dni pa 13.43-3 ali povprečpo • 15 dni na posamezno zdravHerite: . v letu 1760 je bilo 780 primerov, izpadlih rte’ovnih dni 9785 ali povprečno 12,71 dni na eno zdravljenje: lansko leto na ie bilo 946 primerov, izgubljenih delovn’h dni 13.431 ali povprečno 14,63 dni na posamezno zdravljenje. Iz tega razvidimo, kako hudo obremenjujejo tj primeri podjetje samo, a tudi naše socialno zavarovanje. Vsiljuje se nam vprašanje: — Kaj smo storili za zmanjšanje števila teh primerov? Porast teh kaže, da nič. In morda bo skoraj res tako. Niso redki primeri, da je prišlo do nezgode zaradi pretepa, pijanost!, ali pa pri delu in kje drugje, itd. Ali smo za to odgovorne klicali na zagovor? Kaj pravi k temu kolektiv? Ali ne pomislimo vsi skupaj, da taki dogodki škodijo podjetju tako v finančnem pogledu, kakor tudi da trpi tudi kolektiv na ugledu? i ženo še 104 novih prošenj, tako cia je b-lo v letošnjem februarju skunno 458 zadevnih nalog. Stanovanjska komisija je proučila vse prošnje in pregledala stanovanja vseh prosilcev, ki stanujejo izven območ-'a rudnika. Ugotovljeno je bilo, da imajo vsi slaba stanovanja ali pa jih sploh nimajo. Komisija se je odločila za rešitev 89 namujnejših primerov. Stanovanjska komisija rudnika ie do meseca februarja letos rešila 55 teh prošenj, ostalo jih je pa še 403. V februarju so bile proučene vse orošnie in je komisija ugotovila, da je 65 prošeni neupravičenih zaradi primernih stanovanj ali pa odpovedi delovnega razmerja. Prosilci so dobili stanovanje v glavnem v enem izmed stolpičev, ki je bil skončan konec lanskega leta. Vselilo se je 20 prosilcev, ostalih 35 pa se je vselilo v izpraznjena stara stanovanja. S to rešitvijo se položaj ni bistveno izboljšal, ker je ostalo še vedno 353 prošenj nerešenih. Stan’e teh prosilcev je naslednje: 90 jih še vedno stanuje pri starših v skupnem gospodinjstvu: pri tujih strankah jih je nastanjenih 13, ki žive ločeno od družine: v slabih stanovanjih jih živi 51; premajhno stanovanje ima 81 prosilcev; zaradi bolezni je vloženo 9 prošenj; v manjvrednih stanovanjih jih stanuje 12; 28 je prosilcev iz stanovanj s temnimi kuhinjami, kjer mora goreti luč tudi podnevi; dva prosilca sta na zaposlena pri RGO rudnika Tr- bovlje, ki stanujeta z družino izven kraja. Ob številu teh prosilcev je pa treba poudariti, da je na rudniku 120 stanovanj ,ki jih je nujno treba izprazniti zaradi zastarelosti in neuporabnosti ter škode po rudarjenju in so stanovanja že življenjsko nevarna za ljudi. K tem težavam je treba prišteti še mlajši naraščaj, ki se ne zaposluje na rudniku, ampak v drugih industrijskih podjetjih v kraju, zaradi česar mora rudnik iskati novo delovno silo iz drugih krajev, ki pa spet potrebujejo stanovanje na rudniku. Navedimo še to, da stanovanjski fond v starejših rudniških hišah propada zato ,ker so v teh najemnine majhne in ob sedanjem razporedu uporabe teh sredstev /nnogokje ne zadostujejo niti za vzdrževanje starih hiš, kaj šele za gradnjo novih stanovanj. Priporočljivo bi bilo, da bi občinski stanovanjski sklad v bodoče namenil za nadaljnje vzdrževanje starejših hiš, ki bodo še vnsto let pomenile dragocen stanovanjski fond, več sredstev kot doslej. Kakor je razvidno, bi bilo treba na rudniku na novo zgraditi 60 stanovanj. Ni nujno, da se grade komfortna stanovanja, gradijo se lahko cenejša. Številni prosilci bi bili zadovoljni, če bi se začele graditi tudi pri nas tako imenovane weekend hišice, o katerih je naš list pred nedavnim pisal, ki so cenejše, a kljub temu udobne in zadovoljive. Kar največ mladine v gasilske vrste Prostovoljno gasilsko društvo na Rudniku Trbovlje-Hrastnik deluje že od leta 1881. Lani je društvo praznovalo 80-letnico svojega obstoja. Ob tej priložnosti je gasilska četa dobila od kolektiva rudnika novo motorno brizgalno tipa »Sora-« In dobro ohranjen avto »Jeep~. Staro gasilsko orodje je že prc- V povojnih letih zgrajeno 834 družinskih stanovanj Stanovanjsko vprašanje na Rudniku Trbovlje-Hrastnik smo na tem mestu že večkrat obravnavali, vendar menimo, da zaradi važnosti tega problema ne bo napak ,če ga povnovno načnemo in ga poskusimo osvetti še z nekaterih drugih strani. Poglejmo si število stanovanj, ki jih je podejtje že zgradilo po osvoboditvi. Od leta 1945 do konca leta 1961 je rudnik zgradil v Trbovljah 449 stanovanj in 76 samskih sob z 232 ležišči, v Hrastniku pa 337 stanovanj in 49 samskih sob z 98 ležišči. Mimo izgradnje teh stanovanj pa jc bilo v Trbovljah z adaptacijami pridobljeno 34 in v Hrastniku 11 stanovanj, skupno je bilo torej na rudniku pridobljeno od osvoboditve do danes 834 družinskih stanovanj in 125 samskih sob s 330 posteljam!. V tem času je b lo zaradi izrabljenosti in zastarel osti, oziroma iz urbanističnih razlogov, v Trbovljah porušeno 99 stanovanj, v Hrastniku pa 67, tako da znaša število dejansko pridobljenih stanovanj 668. Z zgraditvijo teh stanovanj so se v glavnem nadomestila stanovanja, ki eo jih obdržali rudniški Upokojenci in člani kolektiva, ki eo odšli na nova službena mesta izven rudnika. To nam tudi pojasnjuje, zakaj se stanovanjska stiska kljub izgradnji zgoraj navedenega števila novih stanovanj ni bistveno izboljšala. Da naša trditev drži, nam povedo podatki o stanovalcih v rudniških hišah. Od skupnega števila 2754 stanovanj, kolikor jih obsega rudniški stanovanjski fond, zasedajo 713 upokojenci in 300 stanovanj ljudje, ki niso zaposleni na rudniku. Da bo težavnost položaja še irs-nejša, naj navedemo, da je skoraj polovica obstoječega stanovanjskega fonda zelo zastarela in obsega mala in nejorimema stanovanja. Za pokrltie najnujnejših potreb bo moral kolektiv v naslednjih desetih letih zgraditi približno še 080 stanovanj, v kolikor se seveda ne bo našel način, da komune zgradijo potrebna stanovanja za upokojence. V okviru zgoraj navedenega pjerspekttvnega plana bo v letu 1962 zgrajeno v Trbovljah 20 nor- malnih in 40 cenenih stanovanj, in prav toliko v Hrastniku, skupaj torej 120 stanovanj. Načrte za cenena stanovanja z minimalnimi stanovanjskimi površinami so že odobrili organi delavskega samoupravljanja v podjetju. Ta stanovanja z dvemi ali tremi ležišči bodo primerna za male družine, posebno za upokojence, In bo njih izgradnja pospešila reševanje najnujnejših potreb, saj bodo za polovico cenejša od stanovanj, ki so sedaj v gradnji. Ce sumiramo gornje ugotovitve, pridemo do zaključka, da je stanovanjski problem na rudniku še vedno zelo pereč. Tega se kolektiv v polni meri zaveda in se je reševanja vprašanja smotrno lotil s tem, da je že letos namenil Iz sklada skupne uporabe v ta namen 60 milijonov dinarjev kot lastno udeležbo pri najemanju kreditov za stanovanjsko izgradnjo. Razen teh sredstev bo pa kolektiv prispeval znatne vsote za nadomestilo stanovanj, ki so poškodovane po rudarjenju in jih je treba porušiti iz sredstev za 1 kritje škode. R. S. cej izrabljeno In je zato nujno potrebna sodobna oprema, tako da bo društvo kos svojim nalogam. Gasilska četa šteje sedaj 35 članov, opaziti pa jc, da v njej manjka še enkrat toliko članov, zlasti mladine, saj deluje sedaj v društvu aktivno kar 12 upokojencev, kar opominja, da je treba gasilske vrste pomladiti. Za požarno varnost in oskrbo hidrantov ter ročnih gasilskih aparatov eo na vseh rudniških obratih določeni gasilski poverjeniki, katerih naloga je skrbeti za požarno varnost in večkrat pregledati vse naprave ,če so v redu, da se morebitne pomanjkljivosti Pred občnimi zbori sind. podružnic Na rudniškem obratu v Hrastniku delujejo tri sindikalne podružnice: jama Hrastnik, strojno-elek-tro obrat in zunanji obrat. Ustanovljene so bile v času reorganizacije sindikata. Sedaj namreč obstaja za Hrastnik in Trbovlje skupen rudniški sindikalni odbor, medtem ko je bil prej upravni odbor sindikata na obratu Hrastnik, drugi pa na obratu Trbovlje. Z ustanovitvijo enega samega upravnega odbora rudniškega sindikata bore posameznih podružnic po obratih in ne več pododborov. Tako so sindikalne podružnice dobile tudi večjo samostojnost v delu. Daši je res, da ta reorganizacija nt prinesla tistih uspehov, ki smo jih pričakovali, lahko trdimo, da je bilo v posameznih sindikalnih podružnicah opaziti več delavnosti. Menim, da je uspeh nadaljnjega dela sindikalnih podružnic predvsem odvisen od tega, kakšne tovariše bomo izvolili v nove odbore na bližnjih občnih zborih. Vsekakor je potrebno, da sindikalna organizacija prevzame iniciativo in skrb za delavsko samoupravljanje v podjetju. Ob vedno večji decentralizaciji delavskega samoupravljanja je nujno, da sindikati skrbe za pravilno delo teh organov. Volitve v nove delavske svete bodo 6. aprila t. 1. Sindikalne podružnice morajo predhodno pro- odpravljo. V gasilskem domu rud nika je nadalje stalna dežurna služba, in sicer od 5. do 21. ure je v službi en dežurni gasilec, od 21. do 5. ure zjutraj pa je 6 članov stalno v pripravljenosti v gasilskem domu. Eden izmod članov opravlja nadzorno službo. Uprava podjetja ta dela honorira. Da bi bilo članstvo vedno kos svojim nalogam, ima gasilska četa vsakih 14 dni redne vaje, im sicer teoretične ob slabem vremenu in v zimskih mesecih, ob lepem, vremenu pa so vaje na terenu oziroma po obratih. Po vseh rudniških obratih so ročni gasilski aparati in hidranti ter za jorvo silo potrebne gasilske cevi. Člani kolektiva, ki eo zaposleni po raznih deloviščih, kjer so gasilski aparati, se usposabljajo praktično in teoretično z ravnanjem s temi pripravami. Zelja gasilske čete je, da bi sc članske vrste pomnožile z novimi člani, predvsem z mladino, in sicer iz vret kolektiva SRD in delavnic rudniških obratov, ker so ob potrebi najhitreje dosegljivi, kar omogoča v danem' primeru nagel nastop gasilcev. Eno izmed najtežjih vprašanj I rudniškega obrata v Hrastniku, kjer jc zaposleno 1147 ljudi, je v zadnjem času vsekakor stanovanjski problem. Kljub velikim vloženim sredstvom za gradnlo novih stanovanj, to vprašanje še ni rešeno. Upoštevati moramo, da prihajajo na rudnik vedno novi delavci, ker stari odhajajo v pokoj. Novi delavci pa seveda zahtevajo stanovanje. Ker upokojenci ne izpraznijo stanovanj, se z vsakim letom struktura stanovalcev v rudniških stanovanjih spreminja. Tako je na primer danes na obratu Hrastnik od skupno 728 stanovanj zasedeno po članih kolektiva samo 456 stanovanj, v ostalih so .pa upokojen-1. V samAih domovih je nadalje 154 samskih rudarjev, vsi ostali rudarji so pa iz bližnje ali daUne okolice Hrastnika. Ze lansko leto je začel rudnik graditi v Hrastniku tri stolpnice s ’ skupno 60 stanovanji v s»dr'ova-1 nju s tovarno kemičnih izdelkov, Zaradi omejenih finančnih sredstev so pa morali že sredi leta ustaviti nadaljnjo grcdn]o. Za ublažitev stanovanjske stiske bi morali na rudniku v Hrastniku letno zgraditi vsaj 40 novih sta* novanj, kar pa je glede na ze 0 majhne sklad" skoraj nemogoče- Na obratu Hrastnik jc viol?119 206 prošenj za stanovanje. Od teh je 113 vlog od prosilcev, ki s?'0’1 nimajo stanovanja. V letošnjem letu bo skušal f’”' nlk v sode'ovanju s tovarno kemičnih izdelkov dograditi stolpnici po 20 stanovanj, ra z"9 tc-a on sezidati še eno st znova n z sko h'šo z manjšimi stanov?"^' Narta!'e h| b'io treba skončati *]] di novi samski dom, ki ga fU'*( že dve leti. Ver1e*no bodo tos na obratu Dol zgradili vih stanovani. Za vse to eo trebna precejšnja denarna siva in bodo naVtt Izved'!iv’ 1 takrat, če bo občinski kre( ^ sklad upošteval potrebe r'l',l’,3. ter mu odstopil v ta namen VP čara denarna sredstva. ob*'*' Organ! samoupravi‘m'n na rl' nlku bi morali upoštevati ""j v* lltvl stanovanj nastopajočo ,p .‘iVa ter nameniti ven razoaU’,'fi0, sredstva vanj. za gradnjo novih Albin učiti s svojim članstvom, kdo naj jih zastopa v samoupravnih organih. Predlagati je treba za te organe najboljše delavce, namreč take, ki so gospodarsko in splošno razgledani in ki poznajo družbe-no-ekonomsko politiko, od katere je največ odvisen uspeh podjetja. Ni dovolj, če volimo tovariše, Id jih poznamo in ki radi javno nastopijo ter opominjajo na razne nepravilnosti, ne vedo pa povedati, kako naj to ali ono vpraša- smo ustanovili tudi upravne od- nje rešimo. Izvoliti moramo takš- ne ljudi, ki so voljni pomagati pri skupnem upravljanju podjetja, ki ne bodo razočarali svojih tovarišev — volivcev s tem, da ne prihajajo redno na seje delavskega sveta in ki ne čutijo potrebe, da bi o zaključkih in sklepih na sejah delavskega sveta obveščali člane kolektiva, k-kor tudi da ne bi prenašali predlogov svo-ih tovarišev v kolektivu na seje delavskega sveta. Menim, da morajo s'ndlkatre podružnice v bližnjih dneh in tednih res tnt"nzivno de’ati v pripravah za vo'Mve v delavski svet in tudi z? občne zbore sindikatih podružnic. V ta namen je treba sklicevati članske sea‘?nke 'n na njih proučiti vsa našteta vpr->ča-nia ter sestaviti kandidatno Vfi'n za nove č'ane samoupravnih orgn-nov ter listo zn nove odbore sindikalnih podružnic. Albin Z brci Stanovanjski problem na rudn. obratu Hrastnik P? d-