:r„ Ptuj, torek, 14. aprila 2009
letnik LXII • št. 29 š<* odgovorni urednik: _ Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov :r- ISSN 7704-01993

t Si"'-
•»M MI
I Hli
! i
i ÜIÍ'
mm
Ii« I
K'tlii PäRsä t
«SM
Po naših občinah Zavre • Država bo dano obljubo držala!
O Stran 6
Po naših občinah Videm • Gladiatorski boj iz ravnateljske v prevozniško areno O Stran 7
Črna kronika
Ptuj • "Marjetka je bila več bita kot sita!"
Z> Stran 24
V
Štajerski
Hajdina • Deset let Društva žena in deklet
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Šport
Nogomet •
Žegen je odlično teknil ...
O Stran 11
Tradicija, ki bogati in povezuje
Društvo žena in deklet občine Hajdina v letošnjem letu praznuje 10-letnico delovanja. Ob tej priložnosti so v kulturni dvorani pripravile razstavo, s katero so predstavile delček bogatega delovanja v tem obdobju. Povezale so jo tudi s četrto velikonočno razstavo.
Rokomet •
Mlade Slovenke so se uvrstile na EP
O Stran 12
1
/f ¡s it® /' • ' i
l ili
Pred desetimi leti jih je povezalo prizadevanje za ohranjanje ljudske pesmi, kulturne dediščine in druženje. Med programske aktivnosti pa so vključile tudi izobraževanje. Na teh temeljih gradijo svoje delovanje tudi letos. Rezultati so vidni, tudi razstava kot prerez delovanja v prvem desetletju to kaže, je povedala predsednica Marija Pulko. Pri svojem delu uspešno presegajo društvene okvire. Deset let je staro tudi njihovo sodelovanje s Pokrajinskim muzejem Ptuj. Posebej pa so ponosne na sodelovanje z OŠ Hajdi-na. Prenos tradicije na mladi rod je porok, da bo ta živela, se prenašala in bogatila tudi bodoče rodove. Z OŠ Hajdina so lani sodelovale pri projektu Turizmu pomaga lastna glava. Njihova članica Marta Sitar, tudi prva predsednica društva, je učence učila peči ajdov kruh v krušni peči. Učenci so za to predstavitev prejeli zlato priznanje.
Svoje dosedanje delovanje bodo predstavile tudi v glasilu Utrinki, ki ga bodo izdale še letos.	MG
Matjaž Gojčič •
»Porazov si ne morem oprostiti«
O Stran 15
Foto: Črtomir Goznik
Ptuj • Predlagane višje občinske takse
Brezplačne gostinske terase?
Na marčevski seji sveta MO Ptuj so mestni svetniki razpravljali tudi o osnutku odloka o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj, ki predvideva, da se bodo takse za gostinske vrtove, kioske, cvetje, gradbene odre in podrejeno rabo javnih površin povečale. To pa je vneslo nemir med ptujske gostince, obrtnike in podjetnike; ti pričakujejo, da jim bo lokalna oblast vsaj enkrat prisluhnila. Časi so že tako resni, da marsikateri mali gostinec že bije plat zvona.
V. Nedelja • Gasilska nesoglasja
Konflikt spet
zagorel
Med PGD Velika Nedelja in GZ Ormož že nekaj let vlada bolj napeto vzdušje, in čeprav glavni akterji zatrjujejo, da bi se dalo najti rešitev, opazovalci dogajanja o tem nismo tako zelo prepričani.
Zanimivo, da kljub predvidenim novim zneskom svetniki niso imeli nobene
Foto: Črtomir Goznik
pripombe, pa čeprav jih utrip - bolje rečeno umiranje mestnega jedra na obroke, o katerem so jih polna usta ob drugih priložnostih (običajno, ko gre za prazne lokale na tem območju) - tokrat ni zanimal.
Za stalni kiosk v Volkmer-jevi ulici je doslej letna najemnina znašala nekaj več kot 777 evrov, po novem naj bi znašala 929; za gostinski vrt pod gradom (ob parkirišču)
v I. coni je v eni sezoni (183 dni) občinska taksa znašala slabili 286 evrov, po novem skoraj 403; na Mestnem trgu je za gostinski vrt na površini 120 m2 doslej taksa znašala za eno sezono slabili 1600 evrov, po novem, če ne bo sprememb, pa kar 2196 evrov, kar je sicer polovica zneska, ki ga je za to površino vrta potrebno plačati v Mariboru v prvi coni.
Z> Stran 3
Predsednika PGD Velika Nedelja Ivana Vajda je v nedavnem članku o skupščini GZ Ormož zmotila izjava predsednika GZ Ormož Jože-
Foto: Simona Meznarič
fa Štermana, ki je povedal: »V GZ Ormož imamo 15 društev, vsa imajo enake probleme in ne moremo se ozirati le na eno. Zakonski predpisi veljajo za vse enako, denarja za njihovo izvajanje pa pogosto ni dovolj. Ta spor je treba umiriti, ker ni dober za nikogar.«
Na te tri stavke, ki so se nanašali na njih, so imeli veliko-nedeljski gasilci povedati precej. Predsednik društva Ivan Vajda pravi, da je potrebno spoštovati, da so društva samostojna in da se združujejo na prostovoljnem načelu.
Z> Stran 5
Slovenija • Cene elektrike so previsoke
Skupno naročilo za elektriko za 56 občin
Skupnost občin Slovenije je v četrtek na portalu javnih naročil objavila skupno javno naročilo za dobavo električne energije za 56 občin in njihovih javnih ustanov. Dobava električne energije bo za posamezne občine in javne ustanove potekala različno v skladu z opredeljeno dinamiko od 1. januarja 2010 do 31. decembra 2012.
Naročilo je razdeljeno na dva sklopa, prvi sklop zajema javno razsvetljavo, drugi sklop pa ostalo infrastrukturo. Ponudniki lahko oddajo ponudbo za enega ali oba sklopa. Merilo je najnižja cena. Posamezen sklop se bo oddal najugodnejšemu ponudniku. Rok za oddajo ponudb je 22. maj 2009, so sporočili iz
Skupnosti občin Slovenije.
Skupnost občin se je odločila za pripravo skupnega javnega naročila na podlagi izdelanih strokovnih podlag za izvedbo javnega naročila. Pozivu k sodelovanju pri pripravi strokovnih podlag, ki so ga poslali lani maja občinam članicam, se je odzvalo nekaj
Ormož • Zadnja vest iz Carrere
Iz podjetje Carrera so nam v petek popoldne povsem nepričakovano poslali zelo pomembno sporočilo, v katerem obveščajo, da so pridobili dodatna naročila za proizvodnjo. To pomeni, da bo vseh 97 zaposlenih, ki so jim v minulem tednu že predali odpovedi pogodb o zaposlitvi, ostalo v podjetju, odpovedi pa bodo preklicane. Vodstvo Carrere Optyla je v svojem sporočilu zapisalo še, da sopo-večani plani znani do konca avgusta, prav tako pa naj bi bile napovedi za zadnji kvartal 2009 bolj optimistične, kot so bile pred tremi meseci.
Od napovedanih 303presežnih delavcev, kolikor naj bi jih po prvih napovedih ostalo brez dela, bo tako v podjetju vseeno ostalo 156 delavcev, odpovedi pa je dobilo skupaj 147 delavcev, ki so bili v podjetju zaposleni za nedoločen čas.
vki
Uvodnik
Preživeti - zase, za svoje in zanje!
Čeprav je v pripravi že tretji sveženj vladnih protikriznih ukrepov in drugi ukrep subvencioniranja čakanja na delo, je dejstvo, de je v Sloveniji že več kot 80 tisoč brezposelnih in da bo po napovedih zaradi posledic svetovne recesije še pred koncem leta na cesti že okoli 100 tisoč delovno aktivnih Slovencev. Če k temu dodamo še pesimistično napoved urada za makroekonomske analize, da bomo doživeli šestodstotni padec bruto družbenega proizvoda, je menda jasno, da nam bo še trda predla.
Vse resnejšega in vse bolj zapletenega položaja se že lep čas zavedajo tudi v slovenskih sindikatih, ki vlado opozarjajo, da bremena finančne in gospodarske krize niso razdeljena enakomerno in da se na poslabšanje razmer, ki so najbolj ogrozile malega človeka, ne odziva dovolj učinkovito. Zato od nje zahtevajo predvsem konkretne ukrepe za zaščito delavcev. In zato se bodo takoj po velikonočnih praznikih (v torek, 14. aprila) predstavniki petih sindikalnih central zbrali na protestni konferenci, na kateri bodo ta svoja pričakovanja do vlade in državnih institucij povedali tudi javnosti. Proteste proti neučinkovitim ukrepom vlade načrtujejo naslednji dan (15. aprila) tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, kijih ob tem hudo moti tudi morebitna - a nerazumna - izenačitev starostne meje za upokojitev na 65 let za moške in ženske.
Vlada sicer obljublja nekaj izboljšav, tudi na področju javnega zaposlovanja in sociale; celo predsednik države daje večji pomen solidarnosti med vsemi, nekaj upanja pa ostaja tudi v pogajanjih za boljše čase. Kajti v pripravi je nov socialni sporazum, ki ga bodo delodajalci in delojemalci morali sprejeti prav kmalu, saj se veljavnost sedanjega z letošnjim letom izteka. A kaj, ko je težko pričakovati kakšne bistvene premike na bolje, saj je bil dosedanji sporazum z velikimi težavami sprejet v občutno ugodnejših gospodarskih razmerah.
Težko verjamem, da si bodo sedaj še bolj siti in pohlepni priskledneži dali dopovedati, da je mera polna, da so drobtinice, za katere se peha obubožana raja, že lep čas premajhne, da gre za preživetje. A še tako krut in divji kapitalizem, kot smo mu priča pri nas, mora imeti svoje zakonitosti. Me zanima, kako bi se znašli brez tistih, ki s svojim delom ustvarjamo novo, dodano vrednost! Preživeti bo treba - zase, za svoje in zanje!
Martin Ozmec
več kot 40 občin.
Strokovne podlage so pokazale, da so cene električne energije v obdobju 2005-2007 zrasle tudi do 70 odstotkov glede na podatke, ki so jih pridobili od posameznih občin. Namen skupnega javnega naročila je poleg zanesljivosti oskrbe pridobiti predvsem konkurenčno ceno električne energije, še pojasnjujejo v skupnosti občin.
STA (pripravlja: SM)
Slovenija • Parlamentarna preiskava o izbrisanih
Kako so šteli izbrisane 2003. in kako 2009. leta
Državni zbor bo na redni seji, ki se bo začela 20. aprila, predvidoma odredil parlamentarno preiskavo v zvezi z izbrisanimi. Poslanci bodo po vetu državnega sveta znova odločali tudi o zakonu o jamstveni shemi in noveli zakona o DDV, po nujnem postopku pa obravnavali spremembe kazenskega zakonika.
Zahtevo za odreditev parlamentarne preiskave v zvezi z izbrisanimi je 23. marca vložilo 37 poslancev SDS, SNS in SLS, preiskava pa naj bi bila namenjena ugotovitvi politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, ki so odgovorni za pripravo in izvedbo štetja izbrisanih in »neustrezno izvrševanje odločbe ustavnega sodišča«.
Na podlagi mnenja zako-nodajno-pravne službe so predlagatelji 7. aprila vložili popravljeno zahtevo, ki sedaj izpolnjuje formalne pogoje. Zato je kolegij predsednika DZ Pavla Gantarja zahtevo za odreditev preiskave danes uvrstil na aprilsko zasedanje. Državni zbor je sicer preiskavo dolžan odrediti, če to zahteva najmanj
tretjina poslancev.
Namen parlamentarne preiskave, ki jo zahtevajo v opoziciji, je med drugim ugotoviti, »po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji« sta bili izvedeni štetji izbrisanih v letih 2003 in 2009 in zakaj je prišlo do bistvenih razlik v številu oseb. Preiskava naj bi tudi ugotovila, ali je bil uradno objavljeni
izid štetja izbrisanih leta 2003 »prirejen političnim potrebam takratne oblasti« ali pa je bil prirejen uradno objavljeni izid štetja leta 2009. Kot navajajo predlagatelji, naj bi preiskava ugotovila tudi odgovornost nosilcev javnih funkcij za »grobo zavajanje državnega zbora in javnosti v zvezi s številom izbrisanih«. Ugotovila naj bi, »kakšni interesi in klientelistične povezave so v ozadju aktualnega ravnanja nosilcev javnih funkcij, ki so domnevno povezani z nekaterimi odvetniškimi pisarnami, zaradi suma ogrožanja sistema javnih financ v zvezi z domnevno neustreznim izvrševanjem 8. točke odločbe ustavnega sodišča«.
Vodja poslanske skupine SD Bojan Kontič je na četrtkovi seji kolegija napovedal, da bodo predlagali dopolnitev oz. razširitev preiskave. Opozoril je namreč, da je »odgovornost treba iskati od začetka in ne od konca«.
STA (pripravlja: SM)
Pismo iz bele Ljubljane
Kva dogaja v parlamentu?
Uf, kar težko je zapisati, kaj vse se je dogajalo minuli teden v parlamentu.
V torek je bila zagotovo med pomembnejšimi dogodki seja Odbora za kulturo, šolstvo, šport in mladino, ki je kar pet ur razpravljal o poročilu nadzornega sveta RTV Slovenija za lansko leto, v katerem med drugim piše, da je nadzorni svet RTV Slovenija dopuščal, da javni zavod ni izpolnjeval svojega poslanstva in dejavnosti opravljanja javne službe, kar je vplivalo na poslabšanje kakovosti in univerzalnosti vsebin in s tem na račun komercialnih vsebin na manjšo zastopanost programskih vsebin, ki so v javnem interesu. Skratka RTV Slovenija je ob vednosti potrditve nadzornega sveta ali brez nje nenamensko in negospodarno porabljala razvojna sredstva, nenamensko porabljala državna sredstva za digitalizacijo, sprejemala finančne načrta brez realnega kritja
oziroma ravnala v nasprotju z načeli dobrega gospodarjenja, se je glasil pripravljeni sklep.
Poslanci opozicije in poslanca narodnosti so napovedali obstrukcijo, saj naj bi šlo za izrekanje obtožb brez odrekanja. Ministrica Majda Širca zavodu RTV Slovenija očita, da je ta razvojna sredstva porabljal tudi za povsem druge postavke. Širca je problematizirala tudi obljube prejšnje vlade, da bo zagotovila »cenejši in boljši program« javne RTV.
Sejo so zaradi obstrukcije prekinili in jo nadaljevali v četrtek. Na nadaljevanju je bil eden od sklepov umaknjen, drugi zavrnjen. Člani odbora so sprejeli sklep, da se poročilo nadzornikov RTV Slovenija uvrsti na sejo DZ, ko bo ta razpravljal o problematiki podfinanciranosti RTV Slovenija in kulturnih vsebin na
javni RTV.
Vsekakor je ta seja in zamenjava članov medijskega sklada začetek spreminjanja medijske zakonodaje. Vprašanje je samo, ali bo ta vlada nadaljevala delo prejšnje, ki si je z barabinskimi ali »tajkunskimi« posli prilastila slovenske dnevnike, ni pa ji uspelo »spokoriti« regionalnih in lokalnih medijev. Vsekakor drugačna delitev sredstev medijem napoveduje tudi poseg v regionalne in lokalne medije. Nekateri celo trdijo, da je »gradbeni poseg« pri RTV Slovenija nujen, saj je celotna stavba še vedno močno nagnjena v desno, potrebna je tudi prevetritev prostorov, saj v stavbi nacionalne RTV močno zaudarja po nesposobnosti - in ta smrad se je močno povečal v zadnjih štirih letih.
Pomembna je bila tudi sredina izredna seja DZ, na kateri so po-
slanke in poslanci z 48 glasovi za in 26 proti sklenili, da bodo ustavnemu sodišču posredovali zahtevo za presojo posledic referenduma o noveli zakona o odvetništvu.
Kljub temu da nekateri z javnimi pozivi poskušajo pri državljanih izbrisati spomin na bivšo državo, sami pa še vedno upajo, da jim mesec mladosti lahko veliko prinese. Zato bo mesec maj v znamenju kongresov političnih strank. Tako bodo člani SDS s kongresom počastili 9. maj -dan zmage. DeSusovi člani se bodo na kongresu sestali 15. maja, dan kasneje pa člani SLS.
V SDS-u pripravljajo spremembo statuta in zanimiv je predlog 7. člena statuta, ki bo po novem omogočal, da je član SDS črtan iz članstva, če se po izvolitvi na funkcijo poslanca ali svetnika ne vključi v poslansko oziroma v svetniško skupino SDS ali iz nje izstopi. Če bo takšen statut sprejet, lahko pričakujemo, da bo kaj hitro po kongresu poslanec Franc Pukšič med »izbrisanimi« člani SDS.
Victor Šala
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Mestna občina predlaga višje občinske takse
So zahteve po oprostitvi plačila takse nerealne?
Na marčevski seji sveta MO Ptuj so mestni svetniki razpravljali tudi o osnutku odloka o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj, ki predvideva, da se bodo takse za gostinske vrtove, kioske, cvetje, gradbene odre in podrejeno rabo javnih površin (to se dogaja ob zabavnih prireditvah in shodih) povečale. To pa je vneslo nemir med ptujske gostince, obrtnike in podjetnike; ti pričakujejo, da jim bo lokalna oblast vsaj enkrat prisluhnila. Časi so že tako resni, da marsikateri mali gostinec že bije plat zvona.
Zanimivo, da kljub predvidenim novim zneskom svetniki niso imeli nobene pripombe, pa čeprav jih utrip - bolje rečeno umiranje mestnega jedra na obroke, o katerem so jih polna usta ob drugih priložnostih (običajno, ko gre za prazne lokale na tem območju) - tokrat ni zanimal.
Za stalni kiosk v Volkmer-jevi ulici je doslej letna najemnina znašala nekaj več kot 777 evrov, po novem naj bi znašala 929; za gostinski vrt pod gradom (ob parkirišču) v I. coni je v eni sezoni (183 dni) občinska taksa znašala slabih 286 evrov, po novem skoraj 403; na Mestnem trgu je za gostinski vrt na površini 120 m2 doslej taksa znašala za eno sezono slabih 1600 evrov, po novem, če ne bo sprememb, pa kar 2196 evrov, kar je sicer polovica zneska, ki ga je za to površino vrta potrebno plačati v Mariboru v prvi coni.
Potem ko so mestni svetniki opravili prvo razpravo, je mestna oblast 19. marca k sodelovanju pozvala tudi Območno obrtno-podjetniško zbornico Ptuj. Z dopisom jo seznanjajo, da je MO Ptuj pristopila k sprejemu novega odloka o občinskih taksah, ki ureja tudi pogoje za postavi-
V teh lepih pomladnih dneh so ptujske terase že oživele; kako dolgo bodo živele, pa je po mnenju ptujskih gostincev, obrtnikov in podjetnikov odvisno tudi od razumnih odločitev mestnih svetnikov.
tev gostinskih vrtov na območju MO Ptuj in obračunavanje občinskih taks. Mestni svet in njegova delovna telesa, ki so, kot že rečeno, opravili prvo obravnavo odloka, predlagajo, da se občinska taksa za postavitev gostinskih vrtov več ne odmerja sezonsko oziroma za obdobje 183 dni, temveč se odmeri za letno obdobje, obenem pa se opredeli neko povprečno dejansko obdobje uporabe teh površin, na primer šest mesecev. Razlog je v tem, ker gostinci zaradi ugodnih vremenskih razmer gostinske vrtove zadnja leta spomladi postavljajo relativno hitro, v jeseni pa tudi kasneje zapirajo. Odbor za okolje in prostor, ki je predlagal takšno ureditev, je tudi sklenil, da se pred obravnavo predloga odloka pridobi tudi mnenje Območne obrtno-podjetni-ške zbornice Ptuj. Skladno z veljavno zakonodajo je obravnava predloga in ureditev odmere občinskih taks na območju MO Ptuj vezana na pridobitev zborničnega mnenja.
Zbornica predlaga ukinitev plačila
Upravni odbor Območne
obrtno-podjetniške zbornice Ptuj je na 28. redni seji obravnaval predlog odloka o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj. Odloka v predloženi vsebini niso podprli. Predvsem se ne strinjajo z odmero taks za gostinske vrtove, ki naj bodo oproščeni plačila takse. V Območni obrtno-podjetniški zbornici Ptuju predlagajo, da se na območju MO Ptuj takse za gostinske vrtove ne zaračunavajo. 27. člen predloga odloka o rabi javnih površin in občinskih taksah v MO Ptuj naj bi se dopolnil z alinejo, da se za letne gostinske vrtove občinska taksa ne plačuje. V OOZ Ptuj se strinjajo, da morajo biti gostinski vrtovi pripravljeni in urejeni skladno s predlogom odloka. S tem, ko bi jih oprostila plačila takse, bi občina izkazala podporo gostinstvu in podjetništvu na splošno, kar bi se zagotovo pozitivno odrazilo tudi pri njihovem poslovanju in razvoju, ker jim »lokalna oblast ne bi samo kasirala«, kot je sedaj občutek.
V OOZ Ptuj so pripravili tudi alternativni predlog, ker so predvidevali, da njihov predlog za brezplačno uporabo gostinskih vrtov ne bo sprejet. V 29. členu naj bi se kot povprečno dejansko
obdobje uporabe površin za gostinske vrtove maksimalno opredelili trije meseci na leto. Potrebno je namreč upoštevati, da v sezoni, ko terase delujejo, gostinci beležijo samo goste na terasah, notranjost lokalov pa je prazna, kljub temu pa plačujejo najemnino za celoten gostinski lokal, čeprav v lokalu ni gostov. Tudi višina glob je bistveno previsoka, zato predlagajo njihovo znižanje. Višina komunalne takse pa se po predlogu obrtnikov naj ne bi spreminjala, predlagajo celo, da se zniža. Predlagano 15- do 40-odstotno zvišanje obveznosti plačila taks je v teh kriznih časih za obrtnike in podjetnike nedopustno in nesprejemljivo. Sprejem povprečno predvidenega povišanja občinske takse za gostinske lokale v višini 25 odstotkov je nesprejemljiv, in če ga bodo mestni svetniki na aprilski seji izglasovali, bo to svojevrsten signal podjetništvu, da je v tem prostoru nezaželeno, so prepričani v OOZ Ptuj, kjer tudi pričakujejo, da bodo v teh kriznih časih mestni svetniki prisluhnili tudi obrtništvu in podjetništvu, tako da se takse za letne gostinske vrtove ne bodo obračunavale.
MG
Od tod in tam
Ptuj • Razstava Staro mesto - skrbi in priložnosti
Foto: Črtomir Goznik
V galeriji Magistrat Mestne hiše na Ptuju so 9. aprila odprli razstavo Staro mesto - skrbi in priložnosti, ki bo na ogled do konca meseca. Gre za dokumentarni prikaz nekaterih zgodovinskih mest, ki je spremljala lanskoletno srečanje starih evropskih mest, pridružila pa so se jim nekatera pobratena in partnerska mesta Ptuja. Da bi jo videlo čim več Ptujčanov, in ker je Ptuj partnersko mesto v projektu Evropske prestolnice kulture 2012, je ta uvodna prireditev lep začetek tega projekta. Med današnjim obiskom na Ptuju si jo bo ogledala tudi ministrica za kulturo Majda Širca. Razstavo spremlja katalog, v katerem so predstavljena mesta, ki so sodelovala na lanskoletnem simpoziju in ki skupaj iščejo najboljše rešitve za obnovo starih mest. Predvsem pa je njihova želja, da bi Evropa čim prej spoznala, da je dediščina enega mesta skupna dediščina.
MG
Ljubljana • Slovensko vinsko kraljestvo, Bruselj 2009
in* _i
Foto: Črtomir Goznik
Od danes do četrtka se bodo v Bruslju mudile slovenske vinske kraljice - deset kraljic in kralj - iz različnih vinorodnih okolišev Slovenije, ki sodelujejo v projektu Slovensko vinsko kraljestvo Bruselj 2009.
Njegova pobudnica je Martina Rebula, kraljica terana 2008. V okviru svojega poslanstva - promocije dežele vin, kulinaričnih dobrot in bogate kulturne dediščine - bodo tuje parlamentarce seznanile z odličnimi slovenskimi vini, kulinariko, kulturo, tradicijo in lepotami Slovenije. Vrhunec dogajanja bo jutri, 15. aprila, v Slovenski hiši v Bruslju, kjer bodo pripravile degustacijo kraljevskih vin skupaj z značilnimi jedmi slovenskih pokrajin. Slovensko vinsko kraljestvo se bo predstavilo tudi v priložnostni brošuri.
MG
G. Radgona • Pred sejmom Lov
Foto: M. Ozmec
Pred vrati gornjeradgonskega sejmišča je že naslednji sejem - bienalna mednarodna prireditev lovstva, ribištva, turizma in aktivnosti v naravi LOV. Trajal bo vsega tri dni (od 17. do 19. aprila), ponujal pa bo opremo, pripomočke, oblačila in obutev za lov, ribolov in aktivnosti v naravi. Moto sejma je »Zagledani v naravo«, poudarek pa je na sožitju narave in človeka, varstvu narave in izobraževanju mladih. V spremljevalnem družabnem programu bodo novost predstavljale konjeniške prireditve in ribiško tekmovanje v metu vabe v daljavo. Tudi letos bo sejem v znamenju kinologije, saj bosta kar dva dneva namenjena predstavitvi lovskih psov, s strokovnim komentarjem.
NŠ
4 Štajerski TEDNIK
Po naših občinah
torek • 14. aprila 2009
Grajena • Noč pravljic
Prespali kar v šoli
73 učencev Osnovne šole Ljudski vrt, podružnica Grajena, je noč s četrtka na petek preživelo v šoli. Prespali so namreč kar v šolski telovadnici, izjemna dogodivščina pa bo tako njim kot učiteljicam zagotovo ostala v prijetnem spominu.
Noč pravljic, kot so poimenovali večerno šolsko druženje, se je začela le nekaj ur po končanem pouku. Neučakani šolarji, od prvega do petega razreda, so po četrtkovih šolskih obveznostih domov odhiteli na kosilo, že ob 19. uri pa se je začela nova dogodivščina, ki so se je izjemno veselili. »Odziv je bi neverjeten. Le šest učencev se ni odločilo prespati v šoli, ostali so bili nad idejo navdušeni. Bili so v pričakovanju cel četrtek, z njimi pa tudi njihovi starši in učitelji, ki smo jim delali družbo,« je o projektu Noč pravljic povedala vodja podružnične šole Grajena Irena Pukšič.
Omenjeni projekt je bil na grajenski šoli organiziran prvič, že lep čas pa ga niso izpeljali na nobeni ptujski šoli. Takšen način druženja, ki na sproščen način poveže učence in učitelje, se je tokrat izkazal kot izjemno uspešen.
V pričakovanju, da bodo noč preživeli v šoli, so bili tako šolarji kot tudi učiteljice, ki so noč preživele z njimi. »Vsi smo že komaj čakali, da izpeljemo to druženje, saj smo videli, koliko to našim učencem dejansko pomeni. Starši so mi razlagali, da so otroci takoj po prihodu iz šole hiteli pripravljat vse potrebno, nato pa so le odštevali ure in minute, kdaj
Postelje so si učenci pripravili kar sami, spanje v šoli je bilo izjemna dogodivščina.
V šoli je prespalo kar 73 šolarjev.
bo končno napočil trenutek. Podobno izkušnjo smo imele tudi učiteljice, ki smo spale v šoli, saj smo se resnično veselile skupnega druženja,« še dodaja Pukšičeva.
A samo spanje v šoli je bilo le delček mozaika, ki je učencem pomenil tako veliko. Veselili so se napihovanja blazin, na katerih so spali, pripravljanja posteljnine, oblačenja pižam, spanja ob prijateljih iz šolskih klopi, nenazadnje pa tudi poslušanja pravljic in gledanja risank. Večer, ki so ga začeli s pravljičarko Liljano Klemenčič in učiteljico joge Sonjo Trplan, so popestrili še z delavnica-
mi, na katerih so lepili makarone in izdelovali marionete. Posebna dogodivščina je bila tudi prva šolska večerja, umivanje zob in poslušanje uspavank, za starejše učence pa še ogled filma Shrek. Prva grajenska Noč pravljic, ki je bila zamisel učiteljic Tatjane Slanič in Vanje Majcen, se je izkazala za odlično popestritev vsakodnevnih šolskih obveznosti. V znamenju pravljic in bralne kulture pa bo na grajenski šoli potekal tudi ta teden. Ob dnevu šole pripravljajo v petek prireditev, ki so jo naslovili Volk, ki je iskal pravljico.
Dženana Bečirovič
Foto: DB
Foto: DB
Ormoško • Čistilne akcije v treh občinah
Še vedno veliko smeti v naravi
V soboto pred cvetno nedeljo so občine Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi skupaj s Komunalnim podjetjem Ormož organizirale čistilno akcijo.
Organizatorji so z akcijo, ki je prva tako velikega obsega na Ormoškem, zelo zadovoljni, saj je bilo v njej zbranih 15 ton odpadkov. Poleg tega pa so zbrali še 100 litrov odpadnega olja, sedem akumulatorjev, približno 1000 kg avtomobilskih gum, štiri zamrzovalne omare, nekaj ostan-
kov barv in nekaj odpadne kovine, je povedala Judita Jurkovič iz KPO. Žal pa menda niso vsi krajani prav dobro razumeli namena akcije in so mnogi to izkoristili za čiščenje svojih kleti, garaž in dvorišč. »To pa ni bil namen akcije, saj imajo gospodinjstva možnost oddati svoje odpad-
ke skozi celo leto na zbirnem centru Dobrava ter enkrat na leto ko poteka akcija zbiranja kosovnih odpadkov od vrat do vrat. Tako so se predvsem na mestih, kjer smo postavili kontejnerji za odpadke, zbrane v akciji, pojavili tudi ostali kosovni odpadki - hladilniki, pralni stroji, pohištvo,« so po-
vedali na KPO in pograjali tiste posameznike, ki še vedno odlagajo odpadno motorno olje, gospodinjske aparate, računalnike in gume v naravo, saj lahko vse to brezplačno oddajo na zbirnem centru na Dobravi. Tam so končali tudi zbrani odpadki sobotne akcije.
Razveseljivo je, da so se akciji poleg posameznikov pridružila tudi številna društva, šole, vrtci, organizirale so se občinske uprave in tako so vsi pripomogli k večjemu uspehu akcije. Med smetmi, ki ležijo prosto v naravi, je največ pločevink, plastenk, tudi komunalni odpadki, poginule živali, kože. Udeleženci so pobirali odpadke ob cestah in vodotokih, očistili pa so tudi nekaj črnih odlagališč. V ormoški občini se čiščenja črnih odlagališč niso lotili, župan Alojz Sok pa je povedal, da bi morda kazalo organizirati prav akcije za očiščenje teh točk, morda tudi iz sredstev proračuna.
vki
Od tod in tam
Ptuj • Sožitje ponudilo velikonočne izdelke
Predpraznično velikonočno dogajanje so kot ponavadi obeležili tudi uporabniki varstveno-delovne-ga centra Sožitje Ptuj. V trgovskem centru Qlandia so ponujali ročno izdelane velikonočne izdelke, tridnevno prodajno razstavo pa so zaključili s folklornim in glasbenim nastopom.
Ročne unikatne izdelke, ki so nastajali več kot dva meseca, so uporabniki varstveno-delovnega centra Sožitje Ptuj predstavili v začetku prejšnjega tedna. Od ponedeljka do srede so popoldneve preživeli v ptujski Qlandii, kjer soprodajali svoje velikonočne mojstrovine. V pisani paleti izdelkov je bilo možno najti različne vrste okraskov, značilnih za ta praznični čas. Največ zanimanja med gledalci in kupci pa je bilo za unikatne zajčke, narejene iz blaga, ter pirhe, ki so jih okrasili z različnimi tehnikami. Sicer pa so ročni izdelki, kijih skozi celo leto ustvarjajo na ptujskem Sožitju, razstavljeni v njihovi trgovini, v varstveno-delovnem centru na Rajšpovi 20.
Dženana Bečirovič
Vitomarci • Gospodinje razstavljajo

m

< >

Foto: DB
Društvo gospodinj Vitomarci je tretje leto zapored pripravilo velikonočno razstavo, na kateri so razstavili zanimive ročne izdelke.
Od skupaj 85 članic Društva gospodinj Vitomarci jih je pri pripravi razstave sodelovalo 25. Na omenjeni dogodek so se tako rekoč pripravljale celo zimo. Izdelovale so različne prtičke, vizitke, krušne izdelke in pisanice. V širokem razstavnem programu je skoraj sto unikatov, ki si jih lahko ogledate od sobote naprej, ob koncu razstave pa bodo del izdelkov dali tudi v prodajo.
Dženana Bečirovič
Videm • Zlatoporočenca Vrabl
M
tU r Él	
	
i.	
	
Foto: DB
Foto: ZP
Davnega leta 1959 sta si 4. aprila v videmski cerkvi obljubila večno zvestobo Srečko in Katica Vrabl. V soboto, 50 let kasneje, prav tako 4. aprila, sta zlati jubilej obnovila v cerkvi na Ptujski Gori in ga praznovala v krogu svoje družine in prijateljev. Oba sta odraščala pri babicah in dedkih. Kot mlada sta hitro po poroki morala trdo prijeti za delo, da sta ustvarila dom zase in za svojo družino. Katarina je gospodinjila, Srečko pa je odprl svojo obrt in opravljal soboslikarsko-pleskarska dela.
V zakonu sta se jima rodili dve hčerki, Mira in Dragica, ter sin Srečko, s katerim živita v skupni hiši z njegovo družino. Srečko je od očeta tudi prevzel obrt. Imata še štiri vnuke in dva pravnuka. Svoje dneve najraje preživljata na vikendu v Halozah, kjer s srcem in dušo obdelujeta vinograd in sadovnjak. Seveda pa so ti dnevi še polepšani, kadar se na vikendu zbere celotna družina in skupaj kaj dobrega pojejo in spijejo odlično Srečkovo kapljico. Srčno upata, da bodo takšni trenutki trajali še mnogo let.
ZP
Velika Nedelja • Nesoglasja tlijo že dalj časa
Večletni gasilski konflikt ponovno zagorel
Med PGD Velika Nedelja in GZ Ormož že nekaj let vlada bolj napeto vzdušje, in čeprav glavni akterji zatrjujejo, da bi se dalo najti rešitev, opazovalci dogajanja o tem nismo tako zelo prepričani. Predsednika PGD Velika Nedelja Ivana Vajda je v nedavnem članku o skupščini GZ Ormož zmotila izjava predsednika GZ Ormož Jožefa Štermana, ki je povedal: »V GZ Ormož imamo 15 društev, vsa imajo enake probleme in ne moremo se ozirati le na eno. Zakonski predpisi veljajo za vse enako, denarja za njihovo izvajanje pa pogosto ni dovolj. Ta spor je treba umiriti, ker ni dober za nikogar.«
Foto: vki
Ivan Vajda in Branko Cajnko trdita, da lani zavarovanje gasilcev v Gasilski zvezi Ormož ni bilo urejeno tako, kot je treba.
Na te tri stavke, ki so se nanašali na njih, so imeli veliko-nedeljski gasilci povedati precej. Predsednik društva Ivan Vajda pravi, da je potrebno spoštovati, da so društva samostojna in da se združujejo na prostovoljnem načelu. »Nihče si nima pravice lastiti društev in njihovega kapitala. Res pa je, da se znotraj tega skladno z zakonom o gasilstvu organizirajo enote, ki opravljajo to
Po formalnih točkah je najprej župan mag. Janez Kram-berger poročal o investicijah v času od zadnje seje. Tako je polaganje optičnega kabla proti Voličini v zaključni fazi. Še vedno se zapleta pri postavitvi anten za mobilno telefonijo na završkem stolpu. Podana je vloga za izdajo gradbenega dovoljenja, civilna iniciativa pa je vložila tožbo proti županu. V Lenartu so pričeli tudi investicijo za izgradnjo prostorov za baletno šolo. V zaključni fazi je investicija ureditve parka v Lenartu in izgradnja pločnika ob Jurovski cesti.
Svetniki so brez razprave sprejeli Odlok o turističnih vodnikih na območju občine Lenart. Soglasno so sprejeli tudi zaključni račun občine za lansko leto, v katerem prihodki znašajo 5,8 milijona evrov. Tudi občina Lenart je pristopila k projektu Izgradnja odprtega širokopasovnega omrežja v lokalnih skupnostih, v sklopu katerega se bo devet občin prijavilo na razpis
dejavnost, vendar združevanje mora temeljiti na dogovorih in ne prisili. Drugo je hierarhija v smislu poveljevanja,« je prepričan Vajda.
So bili gasilci res nezavarovani?
Sicer pa Velikonedeljčani že nekaj let opozarjajo, da financiranje javne gasilske službe v
Ministrstva za gospodarstvo. Tako so sprejeli dokument identifikacije za omenjen investicijski projekt in Odlok o ugotovitvi javnega interesa za javno zasebno partnerstvo ter določitev osnovnih pogojev izvedbe projekta gradnje, upravljanja in vzdrževanja odprtega širokopasovnega omrežja elektronskih komunikacij na območju občin Lenart, Sveta Trojica, Benedikt, Cerkvenjak, Sveta Ana, Sveti Andraž, Juršinci, Trnovska vas in Sveti Jurij.
Brez razprave so svetniki sprejeli tudi sklep o dodelitvi razpolagalne pravice Zdravstvenemu domu Lenart za dve stanovanji na Jurovski cesti. Gre za kadrovski stanovanji, namenjeni bivanju zdravnikov, ki sklenejo delovno razmerje v Zdravstvenem domu Lenart in najemno razmerje je vezano na trajanje zaposlitve. Seznanili so se tudi z letnim poročilom o delu medobčinskega inšpektorata za lansko leto. Brez razprave so sprejeli tudi sklep o soglasju
občini Ormož ni ustrezno, saj se samo indeksira z rastjo vsakoletnega proračuna. »Od leta 2007 zahtevamo, da se pogodba o opravljanju javne gasilske službe dopolni in se upošteva dodatni kriterij - opravljene intervencije za leto nazaj, ki se ustrezno ovrednotijo. Tista društva, ki imajo več intervencij, imajo tudi več stroškov, zato sedanji kalup ne vzdrži. Vsi imamo potrebe, a tisti, ki
k pravnemu poslu pridobivanja stvarnega premoženja, saj je občina Lenart pristopila k pridobivanju lastninske pravice na nepremičninah, ki ležijo na območju bodoče nove poslovno-industrijske cone v Lenartu. Soglašali so tudi s predlagano ceno socialnovar-stvene storitve za uporabnika, Pomoč družini na domu, ki po novem znaša 2,10 evra. Podali so tudi mnenje h kandidatoma za delovno mesto ravnatelja OŠ Voličina in se seznanili s poročilom o izvajanju notranjega nadzora nad vaškimi vodovodnimi sistemi v letu 2008. Na osnovi analiz bo tudi v bodoče ena od prioritet v občinskem proračunu izgradnja javne vodovodne mreže in dokončanje le-te, da bi se nanjo lahko priključila vsa gospodinjstva, saj ima občina Lenart z izvajanjem spremljajočih higienskih programov velike stroške, ob tem pa ne zagotavljajo zdrave pitne vode, ker je ni mogoče zagotoviti.
Svetnike je komandir PP Le-
opravljajo dela, bi morali več dobiti, ker imajo tudi več stroškov,« je prepričan Vajda.
Nezadovoljen je tudi glede zavarovanja opreme in operativnih gasilcev. V lanski ujmi so imeli namreč poškodovane tri gasilce in ugotavljajo, da je odškodnina mizerna - štiri evre na dan ni nobena odškodnina, so prepričani. »Ugotovili smo tudi, da je pogodba za zavarovanje zastarela in bi jo bilo potrebno obnoviti in zavarovati gasilsko premoženje na novo vrednost. Pri tem smo ugotovili tudi to, da smo imeli vso gasilsko opremo zavaro-
nart Zlatko Gričnik seznanil z varnostno situacijo na območju občine Lenart. Po predstavitvi je župan povedal, da je na začetku mandata odredil podaljšanje obratovalnega časa lokalov ob vikendih z namenom, da bi občani ostajali v svojem kraju, a bo obratovalni čas ustrezno skrajšal, če bo prihajalo do kršitev in izgredov, vandalizma itd. Do sedaj razen posameznikov ni bilo večjih pritožb, kljub temu je opravil pogovore z lastniki lokalov. Ker je iz poročila razvidno, da prihaja do kršitev javnega reda in miru, bo v naslednjem tednu odredil skrajšanje obratovalnih časov lokalov ob vikendih do 24. ure. Ob koncu seje so svetniki sprejeli še Pravilnik o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o ohranjanju in spodbujanju razvoja kmetijstva in podeželja v občini Lenart. Glavni razlog za dopolnitev pravilnika je pravna podlaga za financiranje ukrepa Urejanje kmetijskih zemljišč.
Zmago Šalamun
vano le na požarišču, imamo pa veliko drugih intervencij, pri katerih uporabljamo to opremo in takrat ni zavarovana. Predlagali smo, da se ta pogodba prekine in se sklene novo zavarovanje, vendar to ni bilo upoštevano,« je povedal predsednik Vajda.
Z njim se strinja tudi podpredsednik Branko Cajnko, ki je dodal, da je pri zavarovanju prišlo do dodatnih težav: »Zahtevali smo na vpogled zavarovalne police. Da smo dobili kopije, smo čakali leto dni. To je nedopustno, da smo čakali leto dni, da smo dobili polico v roke in videli, kaj je zavarovano, saj za to plačujemo. Potem pa se je izkazalo, da lani gasilci pol leta niso bili zavarovani, prav tako nismo bili zavarovani za strojelom. Na občini so povedali, da je bil denar nakazan na GZ Ormož. Nekdo hoče skriti zavarovanje,« je prepričan Branko Cajnko. Pogrešali pa naj bi tudi 1000 evrov, ki naj bi izginili neznano kam. Povedal je tudi, da želijo Veli-konedeljčani spor preseči, a da GZ Ormož namesto kompromisa podžiga nesoglasja in s prihodom Jožefa Štermana na predsedniško mesto se je stanje poslabšalo za 100 %, je povedal Cajnko in dodal: »Dvakrat smo povabili zvezo, da sedemo in se pogovorimo, pa nikoli ni prišlo do tega.«
Na vprašanje, kako poteka delo v samem PGD Velika Nedelja, je Vajda priznal, da prihaja v društvu do medge-neracijskih nesoglasij in da si pred tem ne kaže zatiskati oči. Prišlo je tudi do spremembe v operativnem vodenju PGD Velika Nedelja, kjer je po novem poveljnik društva Andrej Puklavec. »Smiselno bi jih bilo preseči. Premalo vlagamo v članstvo, premalo je druženja, vsa sredstva gredo v tehniko in opremo. Zato je nerealno govoriti, da je kdo prispeval velika sredstva za tehniko. Kupili so si jih v največji meri občani sami, najprej s prostovoljnimi prispevki, po drugi strani pa
kot davkoplačevalci preko proračuna. Treba bi bilo iti korak naprej in sredstva, ki so namenjena društvu, nameniti njim, tisto, kar pa opravljajo, pa plačati posebej. Dejavnost gasilstva je premalo financirana in ne pokriva stroškov,« je prepričan Vajda.
V društvu se letos pripravljajo na adaptacijo 30 let starega gasilskega doma v Veliki Nedelji, za kar se bodo potegovali za evropska sredstva - razvoj vasi in podeželja. Le tako se jim zdi možno, da do 2015, ko bodo praznovali 120-letnico društva, obnovijo dom.
Šterman očitke zavrača in odpira nova vprašanja
Ker gre za precej težke obtožbe, sem poklicala tudi predsednika GZ Ormož Jožefa Štermana in ga povprašala, ali držijo obtožbe, ki sta jih izrekla gasilska tovariša. Na vprašanje, ali so bili gasilci res nezavarovani, oziroma ali niso bili zavarovani za strojelom, je povedal, da če bi bilo to res, PGD Velika Nedelja ne bi moglo v lanskem letu iz tega računa dobiti okrog 7500 evrov za pokritje škode. Glede zavarovanja pa je Šterman prepričan, da gre za blatenje s strani velikonedeljskih gasilcev le zato, ker hočejo skleniti zavarovanje posebej, sami zase. Manjkajočih 1000 evrov je deponiranih pri GZ Ormož in ne pripada PGD Velika Nedelja, ampak naj bi si jih med seboj razdelile PGD Ormož, Hardek in Velika Nedelja. Ob vseh teh obtožbah pa je tudi predsedniku Štermanu zavrela kri in povedal je, da naj Velikonedeljča-ni raje povedo, kako to, da so za novi avto z vso pripadajočo opremo v lanskem letu potrošili še dodatnih 63.000 evrov za dodatno opremo. Ob vsem tem pa menda ne zagotavljajo niti osnovne opreme - motorne brizgalne 8/8. Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Tako je predsednik zveze Jožef Šterman županu Alojzu Soku predstavil nova vozila. Med njimi je bilo tudi velikonedeljsko.
Lenart • Seja občinskega sveta
Bo župan krajšal obratovalni čas?
V četrtek, 2. aprila, so se svetniki občine Lenart sestali na 19. seji.
Zavrč • Na obisku Gregor Ficko, direktor Direkcije za ceste
Država bo dano obljubo držala!
V občini Zavrč se je minuli petek, 27. marca, mudil na delovnem obisku direktor Direkcije RS za ceste mag. Gregor Ficko. Delovnega sestanka z županom Miranom Vukom in direktorico občinske uprave Ireno Horvat Rimele se je udeležil tudi poslanec državnega zbora Branko Marinič, osrednja tema pogovorov pa je bila izgradnja cestne infrastrukture.
Kot je pojasnila direktorica završke občinske uprave Irena Horvat Rimele, so v pogovoru z mag. Gregorjem Fick-om izpostavili predvsem tri aktualne in pereče investicije, ki so jih, kot je poudaril župan Miran Vuk, predstavniki države občini Zavrč obljubili zaradi degradacije okolja na račun izgradnje in razširitve mednarodnega mejnega prehoda Zavrč. Te investicije se nanašajo na izgradnjo cestne infrastrukture, in sicer na ureditev križišča dveh državnih cest pri gostilni Pongrac, modernizacijo odseka ceste Zavrč-mejni prehod Drenovec in izgradnjo nove ceste od mednarodnega mejnega prehoda Zavrč preko Drave do bodoče hitre ceste Hajdina-Ptuj-Ormož.
Gregor Ficko je Zavrčanom pojasnil, da je z obljubami predstavnikov države dobro seznanjen, zato na Direkciji RS za ceste intenzivno delajo na tem, da bodo lahko obljube v čim krajšem možnem času izpolnili. Svoje sogovornike je nato podrobneje seznanil z vsemi dosedanjimi aktivnostmi, ki jih je direkcija za ceste do sedaj že izvedla.
Tako je v zvezi z ureditvijo križišča državnih cest pri Gostilni Pongrac Gregor Ficko pojasnil, da je bila v letu 2008 pridobljena vsa potrebna projektna dokumentacija. Večino zemljišč, potrebnih za izgradnjo, je direkcija pridobila že lani, odkupljeni pa so tudi vsi objekti, ki so na tem območju predvideni za rušitev. Neodku-pljena so ostala le še tri manjša zemljišča, ki so v lasti Mladena Gregurca, ki prodajo pogojuje z določenimi pogoji.
V teku je že razpis za rušenje objektov, kar bodo izvedli v letošnjem letu. Razpis za izvedbo gradbenih del je previden v drugi polovici letošnjega leta, investicija pa naj bi se zaključila v jeseni leta 2010. Celotna vrednost investicije, skupaj z odkupi in delom, ki ga bo sofinancirala občina Zavrč, bo presegla 1,6 milijona evrov.
Sredstva za gradbena dela so s strani države že zagotovljena, in sicer v proračunu za leto 2009 v višini 400.000 evrov, v proračunu leta 2010 v višini 450.000 evrov, v predlogu proračuna za leto 2011 pa v višini 400.000 evrov.
Dela na modernizaciji odseka ceste Zavrč-mejni prehod Drenovec so razdeljena na tri etape. V letu 2007 je bila pridobljena vsa potrebna projektna dokumentacija. Prva etapa -preplastitev ceste - je bila izvedena v letu 2008. Druga etapa, ki zajema izvedbo pilotne stene, opornega zidu in modernizacijo ceste, se bo izvedla v letu 2009. Trenutno se izvajajo postopki za odkup zemljišč za gradnjo druge in tretje etape. Pripravlja se že tudi javni razpis za izbiro izvajalca gradbenih del za sanacijo plazu, ki naj bi jo izve dli v letu 2009. S tretjo etapo - modernizacijo makadamskega dela vozišča - naj bi začeli v letu 2010. Po ocenah projektantov znaša vrednost gradbenih del vseh treh etap okoli 1.780.000 evrov, sredstva
pa so že zagotovljena v državnem proračunu.
Kar se tiče novogradnje povezovalne ceste mednarodni mejni prehod Zavrč-hitra cesta Hajdina-Ormož, pa sta bili po besedah Gregorja Ficka izdelani dve varianti in za obe so študije že v zaključni fazi. Primerjalna študija bo izdelana do srede aprila, tako da bo sredi letošnjega leta že možno pričeti postopke pridobitve in potrditve Državnega prostorskega načrta. V obeh primerih se nova povezovalna cesta priključuje v Zavrču v novo kro-žišče, ki bo v celoti zgrajeno v letu 2010, na bodočo hitro cesto pa se nato priključuje pri Forminu.
Na podlagi vsega tega, kar so v Zavrču slišali, je poslanec Branko Marinič pohvalil prizadevanja in angažiranja Direkcije RS za ceste, še zlasti njenega direktorja mag. Gregorja Ficka, ki skrbi, da se vse obljube države čim prej izpolnijo. Prepričan je, da se dane obljube morajo izpolniti, če hočemo obdržati zaupanje v
državne institucije. In če želijo občini Zavrč vrniti vso nastalo škodo, ki jo je utrpela z mednarodnim mejnim prehodom glede degradacije okolja, so te tri investicije neke vrste oddol-žitev s strani države in prav je, da se čim prej realizirajo.
V drugem delu petkovega delovnega obiska v omenjeni občini je završki župan Miran Vuk seznanil mag. Gregorja Ficka tudi z nekaterimi težavami, s katerimi se občina Zavrč srečuje, predvsem na področju cestne infrastrukture. Tako postaja vedno bolj pereč problem regionalna cesta od Zavrča do Borla, ki so jo v vseh teh letih težka tovorna vozila tranzitnega prometa že zelo uničila. Zato je ta cesta nujno potrebna celovite prenove in preplastitve. V okviru tega bi bilo potrebno nujno zgraditi vsaj kilometer tretjega odstavnega pasu za čakajoča tovorna vozila, katerih kolone ob koncu vikendov ne bodo odpravljene s samo ureditvijo križišča državnih cest v centru Zavrča.
-OM
DOM + AVTO = DO 13 % PAKETNI POPUST
DOM JE LE EDEN. DOBRO GA ZAVARUJTE.
POPOLNO	A * I	/
ZAVAROVANJE DOMA
triglav	«t
ZAVAROVALNICA TRIGLAV, D.D.
Od tod in tam
CS Rogoznica • »Za odstop niso krive iniciative«
Foto: Črtomir Goznik
V ČS Rogoznica naj bi nocoj dobili novega predsednika. Ivan Šenkiš je s te funkcije nepreklicno odstopil. »Iniciative niso krive za to, kot bodo sedaj to nekateri natolcevali. Enostavno več nunam časa, da bi še naprej lahko opravljal to funkcijo, ker če želiš biti doberpredsednik, moraš dela ti. Za to pa moraš imeti čas. Zamenjal sem službo, po novem sem zaposlen na avstrijskih železnicah. Še naprej pa bom ostal član sveta ČS Rogoznica, Zamenjava na vrhu ČS ne predstavlja nobenega problema, vsaj kar zadeva sam postopek. Novega predsednika bomo izvolili izmed devetih članov četrtnega sveta. Upam, da nam bo to uspelo še nocoj,« je pred uradno razrešitvijo povedal dosedanji predsednik ČS Rogoznica Ivan Šenkiš.
MG
Hajdina • »Naših deset let«
Foto: Črtomir Goznik
Društvo žena in deklet občine Hajdina je staro deset let. Ob tej priložnosti so v kulturni dvorani DU Hajdina pripravili priložnostno razstavo pod naslovom Naših deset let. Svečano so jo odprli 9. aprila. Na prehojenih deset let spominjajo najrazličnejši izdelki, skupaj več kot 600, ki so delo več kot 35 članic. »Rezultati dela kažejo, da se delo naših babic in njihov duh ohranja ter prenaša naprej,« je med drugim povedala predsednica društva Marija Pulko. Vse, kar je moč videti na razstavi, je rezultat izmenjave izkušenj in znanj, izobraževanja in druženja. Društvo žena in deklet občine Hajdina že od vsega začetka delovanja uspešno sodeluje tudi s Pokrajinskim muzejem Ptuj, zgledno pa je tudi sodelovanje z OŠ Hajdina, za kar se jim je zahvalil ravnatelj Jože Lah. V imenu občine Hajdina pa je društvu ob jubileju čestital podžupan Karl Svenšek.
MG
Hajdina • Razstava izdelkov iz volne in mikane volne
Foto: Črtomir Goznik
Društvo žena in deklet Gerečja vas, ki ga vodi Anica Drevenšek, je 8. aprila v razstavnem prostoru občinske stavbe Hajdina pripravilo razstavo izdelkov iz volne in mikane volne, ki bo na ogled tri mesece. Izdelale so jih v okviru delavnic, ki so jih organizirale v zimskih sezonah 2007/8 in 2008/9. Osvojile so tehnikopolstenja ali filcanja iz česane volne, ki so jo uporabile pri izdelavi modnega nakita in oblačil ter modnih dodatkov, nekatere so tudi ročno spletle in skvačkale iz ročne preje. Iz česane volne in volnene preje so izdelale tudi velikonočne okraske. Prava paša za oči so tudi novoletni okraski. Društvo žena in deklet Gerečja vas uspešno deluje že devet let. Že sedaj pa se pripravljajo na praznovanje desetletnice v letu 2010, je povedala predsednica Anica Drevenšek.
MG
torek • 14. aprila 2009
Po naših občinah
Šta/mfo'TEDNIK 7
Videm • Opletena zgodba z zadnje seje
Gladiatorski boj iz ravnateljske v prevozniško areno
Videmski narod, ki je letos potihoma in na glas že začel staviti na novo gladiatorsko borbo za stolček domačega ravnatelja, se je tokrat pošteno uštel. Na zadnji, torkovi seji je bilo namreč v nekaj sekundah jasno, da se lanska zgodba, ki so jo dodobra zakuhali tudi trije občinski predstavniki v svetu zavoda (ti so namreč do zadnjega diha brezpogojno podpirali takratno v. d. ravnateljice, ki pa ni imela podpore v kolektivu), ne bo ponovila. Kot vse kaže, se bodo gladiatorski boji prenesli v prevozniške arene.
Letos se je namreč zadeva »videmski ravnatelj« končala zelo gladko, že pri volitvah v kolektivu. Čeprav se je za mesto ravnatelja potegovalo šest kandidatov, med njimi trije »domači« (lani »odstavljena« Dragica Majhen, dosedanja v. d. Helena Šegula in Robert Murko), je po rezultatu glasovanja premočno zmagala dosedanja vršilka dolžnosti Šegulova, ki je zbrala skoraj 80 odstotkov vseh glasov, sledil ji je Robert Murko z okoli 15 odstotki, medtem ko je Dragica Majhen dobila le dober odstotek in pol glasov ... Tako občinskemu svetu niti ni preostalo drugega, kot da brez vsake razprave poda pozitivno mnenje Šegulovi.
Haloze tours »okupiral« sejno dvorano
Vendar pa, glede na dogajanje, ljubitelji videmskih gladiatorskih bojev tudi v prihodnje ne bodo razočarani, le areno bo treba zamenjati. Vroča juha okoli prevozov šolskih otrok je namreč te
dni dosegla vrelišče; po odpovedi, ki jo je Veolia dala svojemu podizvajalcu, domačemu podjetju Haloze tours, ki ga uradno vodi Jožica Cafu-ta kot samostojna podjetnica, so se Cafutovi z vsemi svojimi zaposlenimi lotili akcij zbiranja podpore; tako so se prav vsi skupaj pojavili tudi na zadnji videmski seji z željo oz. prošnjo, da jim v nezavidljivi situaciji, v kateri so se znašli, pomaga tudi občina in to kakorkoli že lahko. Debato je odprl svetnik Marjan Jelen, sicer tudi zaposlen v Haloze toursu, z besedami, da bi bilo pošteno, če bi tudi svetniki javno povedali svoje mnenje in da je problem odpovedi pogodbe veliko širši: »Vem, da ste na kolegiju povedali, da naj se zadeva medijsko ne razpihuje, da občina pri vsem tem nima nič in da naj to razrešita pogodbena partnerja. Ampak vseeno gre za usodo desetih zaposlenih in občina bi morala urgirati, sprejeti sklep, ki bo za Veolio obvezujoč!« Jelen je takoj dobil odgovor, da sklep občinskega
sveta za Veolio ne more biti zavezujoč in da podjetje pač lahko ravna v skladu s pogodbo, ne glede na to, kakšen bo sprejeti sklep.
Svetniki so ves čas vedeli za kršitve in pripombe
Razprava se je potem začela vrteti v zanimive konce in kraje; sicer je bilo takoj jasno, da prav noben svetnik ne bo stopil »na stran« Veolie in ploskal njihovi odpovedi, češ da je upravičena, bilo bi pa tudi preveč hinavsko, če bi se vsi v en glas strinjali, da je odpoved krivična in neutemeljena. Prevečkrat je bilo namreč na prejšnjih sejah občinskega sveta slišati, kako ga »biksajo« vozniki Haloze tour-sa, nekateri svetniki so vedeli povedati, da vedo za kršitve, ki nikakor niso mačji kašelj in ki se dogajajo kar naprej, ter da se vse skupaj nikakor ne bo dobro končalo za domačega prevoznika. Kar nekajkrat je med enimi in drugimi celo
Markovci • Čistili okolje
»Iz leta v leto se kaže potreba, da je izvedba čiščenja skoraj nujna. Organizirali smo odvoz zbranih odpadkov in jih še isti dan dostavili na Čisto mesto,« je povedal predsednik odbora za okolje in pro-
stor Konrad Janžekovič.
Letos je čistilo okrog 120 občanov. »Z izvedbo akcije smo zadovoljni. Zadovoljstvo pa bi bilo še večje, če bi bilo zbranih smeti oziroma odpadkov manj. Tudi letos so pose-
Videmski svetniki so res vrhunsko e-opremljeni, za kar je občina dobila tudi prvo nagrado na minulem srečanju občin, vseeno pa vse njihovo e-komuniciranje pade pod težo lokalpatriotizma - brez e-argumentov ...
Že nekaj dni pozneje nove črne pike v naravi
V občini Markovci so zadnji konec tedna v marcu pripravili čistilno akcijo. Organizator je bil občinski odbor za okolje in prostor, k sodelovanju pa so povabili vse občane, vaške odbore in društva.
V spomladansko akcijo čiščenja okolja se vsako leto vključijo tudi člani Lovske družine Markovci.
bej temeljito očistili gozd od obrtne cone Novi jork do So-betincev, saj se je izkazalo, da so obronki gozdov in gozdovi tisti predeli, kjer je smeti veliko,« pravi Janžekovič. Sicer pa vsako leto posebno pozornost ob občinski čistilni akciji namenijo tudi pobiranju smeti ob obrežju stare struge Drave.
Nekaj dni po akciji, s katero so bili sicer zadovoljni, pa je Janžekovič ponovno izrazil zaskrbljenost: »Kmalu po organiziranem čiščenju okolja sem na mestih, ki smo jih očistili, ponovno zasledil večjo količino odpadkov. Nekateri se zavedamo, da je potrebno okolje ohranjati in ga ne še dodatno obremenjevati s smetmi, spet drugi pa te zavesti očitno nimajo in tako odpadke brez kančka slabe vesti odlagajo v naravo.«
MZ
hudo zaropotalo in padale so krepke žaljivke (po koncu predzadnje seje so si tako krepko skočili v lase Boris Novak in Andrej Rožman na eni strani ter Marjan Jelen na drugi strani), zato bi bilo tokrat res čudno, če bi zdaj enotno udarili čez Veolio, da je s prekinitvijo pogodbe naredila napako. Pravzaprav tega mnenja sploh ni bilo slišati!
Namesto tega je padlo vprašanje, kakšno pogodbo za vraga je podpisal Cafuta, da je lahko dobil odpoved v enem samem dnevu, da je to prav neverjetno, sploh ko gre za dolgoletnega podjetnika, ki se je več desetletij celo kalil v prevozniški vodah. Janez Cafuta je na to povedal, da »mali prevozniki« nimajo nobene možnosti uveljavljati svojih pogojev pri Veolii, ki je prevozniški gigant brez konkurence; da so pogodbe napisane Veolii v korist in da podizvajalci lahko delo vzamejo ali pustijo.
Se bo Haloze tours prijavil na letošnji občinski razpis?
Potem je Cafuta govoril o tem, kako zelo visoke cene ima Veolia, da imajo njihovi podizvajalci kar nekaj nižje, da čakajo na plačilo 90 dni in da razmišlja o tem, da bi se manjši prevozniki združili ter kot skupna konkurenca nastopili na prihodnjih razpisih za šolske prevoze, kar naj bi bilo po njegovih besedah tudi ceneje za občine: »Po-
tem se boste pa vi na občini odločali, kako in komu boste dajali davkoplačevalski denar za šolske prevoze!«
Na vprašanje Francija Kir-biša ml., zakaj se ni Haloze tours prijavil že na lanski razpis za šolske prevoze, je Cafuta pojasnil, da podjetje ni imelo možnosti, ker še niso imeli dovolj velikega avtoparka, pa tudi pogoji razpisa se bodo morali nekoliko spremeniti v prid manjšim prevoznikom.
Potem je prišel do besede Franc Stopajnik, ki ga je kar dvigovalo od jeze, a ne zaradi odpovedi, ampak zaradi napada, ki naj bi ga doživel osebno, češ da je tudi on osebno med tistimi, ki je pripomogel k odpovedi: »Niti pojma nisem imel, kaj se je zgodilo, pa sem bil grdo napaden, češ da smo svetniki krivi, da je prišlo do odpovedi! Jaz, ki sem prvi trdil, da naj bo glavni izvajalec prevozov domačin! Takšnega blatenja, ki nima nobene osnove, ne dovolim!« Replike ni dobil, se je pa oglasil ponovno Kribiš mlajši, da naj Veolia potem natančno navede avtorje, ki so pisali pritožbe. Jelen je na to odgovoril, da sploh ni bilo nekih večjih kršitev, da se bo itak lahko marsikaj ovrglo na sodišču, ampak da bo podjetje do takrat žal že v stečaju.
Zmaga lokalpatrio-tizma
Svetniki so se nato v vsesplošni debati celo sporekli okoli vprašanja, ali je res ob-
činska komisija (in s tem občina) kriva za nastalo situacijo, ker je pač izbrala za izvajalca prevozov Veolio, ugotavljali so, kdo je bil pravzaprav v tej komisiji in kdo ji je načeloval, dokler ni popolnoma brezpredmetne debate prekinila Ratajčeva s pojasnilom, da komisija »gor ali dol« ni imela kaj izbirati, če se je na razpis prijavila samo Veolia.
Rožman se je potem vprašal, kaj sploh lahko naredijo in da naj se Haloze tours pač prijavi na naslednji razpis, ker kaj drugega ne morejo storiti. Nekaj svetnikov pa je ob tem še navrglo, da jih nihče ni nič vprašal, ko je šlo za podpis pogodbe med Veolio in Jožico Cafuta, s. p., in da tudi zdaj nimajo nobenih kompetenc pri razdoru te pogodbe.
Razpravo, ki je trajala uro in pol, je končno počasi uspel zaključiti župan Friderik Bračič z besedami, da naj ga ne razumejo narobe, ker gre v primeru Cafutovih pač za njegovo ožje sorodstvo, ampak da meni, da je vseeno prav, če dajo podporo domačemu prevozniku in se s priporočilom zavzamejo zanj pri Veolii s ciljem, da Haloze tours še izvaja prevoze do konca šolskega leta.
In kljub kar nekaj kritikam, ki jih je bilo slišati iz ust nekaterih svetnikov čez delo domačih prevoznikov skozi več minulih sej, razen na tej zadnji seji, je zmagal lokalpa-triotizem: podpreti je treba domače, pa če ga »serjejo« ali pa tudi ne.
SM
Foto: SM
Foto: MZ
Gospodarstvo po svetu
Praga • Jan Fischer novi premier
Češka z dvema premieroma
Češki predsednik Vaclav Klaus, katerega država trenutno predseduje Evropski uniji, je ekonomista Jana Fischerja danes imenoval za novega premiera.
Nestrankarski Fischer, dosedanji vodja češkega statističnega urada, bo na položaju premiera zamenjal Mireka Topolaneka, potem ko je češki parlament Topolanekovi desno-sredinski vladi 24. marca izglasoval nezaupnico. V skladu z dogovorom med glavnimi češkimi strankami bo Fischer vodil prehodno vlado do predčasnih volitev 9. in 10. oktobra, prevzel pa bo tudi predsedovanje Češke EU, ki se izteče konec junija. "Zavedam se, da situacija ni lahka, a prepričan sem, da boste svojo vlogo dobro opravili, in sem vam pripravljen pri tem pomagati," je po slovesnem imenovanju po poročanju francoske tiskovne agencije AFP novemu premieru dejal Klaus. Kot je napovedal Fischer, je njegova glavna naloga sestaviti ekipo, ki bo delovala. "To ne bo kabinet vizij, ampak kabinet trdega dela ... Ta kabinet bo moral častno izpolniti vse naloge, ki izvirajo iz predsedovanja EU. Poleg tega bo moral minimizirati vpliv gospodarske krize na češko prebivalstvo," je dejal Fischer. Kot je še pojasnil, nima nobenih nadaljnjih političnih ambicij in se namerava po predčasnih volitvah vrniti na položaj direktorja statističnega urada.
Kot piše avstrijska tiskovna agencija APA, ima Češka od dana-
šnjega imenovanja Fischerja de facto dva premiera, saj je začasna To-polanekova vlada do imenovanja nove uradno še vedno na položaju. Poleg tega tudi ni jasno, kdo je trenutno predsedujoči EU, ali Klaus ali Fischer, čeprav češki mediji po pisanju APA ugibajo, da je to Klaus. Na vprašanje novinarjev glede tega je Klaus danes odgovoril, da o tem še niso govorili. (sta)
Moskva • Rusija pozvala EU in Romunijo:
Kako zaščititi suverenost Moldavije
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pozval Evropsko unijo in Romunijo, naj ukrepata in zagotovita, da proromun-ski slogani in zastave ne bodo ogrožali suverenosti Moldavi-je. Kot je dejal, so romunske zastave, ki so jih v torkovih nasilnih protestih v Kišinjovu uporabili protestniki, dokaz, da je za tem ideja uničenja suverenosti Moldavije.
"Upamo, da bosta EU in Romunija ukrepali, da zagotovita, da romunskih zastav in sloganov ne bodo več uporabljali kot pretveze za grožnjo moldavski suverenosti," je v pogovoru za rusko tiskovno agencijo Ria Novosti še dejal La-vrov, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Moldavski predsednik Vladimir Voronin je odgovornost za izgrede med torkovimi protesti v Kišinjovu v sredo pripisal sosednji Romuniji. Voronin je ob tem napovedal poostritev nadzora na meji z Romunijo in ponovno uvedbo vizumov za
romunske državljane. Poleg tega je romunskega veleposlanika v Mol-daviji razglasil za nezaželeno osebo in odredil, da mora v 24 urah zapustiti državo.
Romunsko zunanje ministrstvo je Voroninove obtožbe o vpletenosti v proteste zavrnilo in jih označilo za provokacijo. Bukarešta je po njihovih navedbah vedno podpirala neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Moldavije in bo kljub protiromunski politiki komunističnih oblasti v Moldaviji še naprej podpirala približevanje sosednje države EU.
Evropska unija je sicer že pozvala Moldavijo, naj ponovno vzpostavi normalne odnose z Romunijo. (sta)
Pjongjang; Tokio • Kim
Jong Il ostaja na na vrhu
Japonska zaostrila sankcije
Vrhovna ljudska skupščina v Severni Koreji je predsednika države Kim Jong Ila danes vnovič potrdila na položaju predsednika nacionalne obrambne komisije, ki je najvišji organ v tej komunistični državi, poročajo tuje tiskovne agencije. Po poročanju severnokorejske tiskovne agencije KCNA gre "za izraz podpore in zaupanja celotne vojske in ljudstva".
Ponovna izvolitev Kima je bila sicer le formalnost in je bila pričakovana, čeprav je severnokorejski voditelj zelo šibkega zdravja. Je pa medtem v medijih završalo, saj je državna televizija pokazala tudi posnetke Kimovega nastopa v skupščini. To je njegov prvi nastop v javnosti, potem ko naj bi ga lani avgusta zadela kap. Kim na posnet-
ku pride v prostore skupščine, kjer ga zbrani pozdravijo s stoječimi ovacijami. Je tudi vidno shujšan. 67-letni Kim Severno Korejo s trdo roko vodi od leta 1997. Je tudi vodja delavske stranke, edine severnokorejske stranke in vrhovni poveljnik severnokorejske vojske.
Japonska vlada pa je pet dni po spornem preizkusu severnokorejske rakete zaostrila sankcije proti Severni Koreji, in sicer tako, da je poostrila nadzor nad finančnimi transferji med državama, poroča francoska tiskovna agencija AFP. Poleg tega je za eno leto podaljšala obstoječe sankcije. Po novem bodo morale vsak transfer nad deset milijoni jenov (74.000 evrov) vnaprej odobriti japonske oblasti; doslej je bila avtorizacija obvezna za zneske nad 30 milijoni jenov (220.000 evrov). Ljudje, ki bodo potovali z Japonske v Severno Korejo, pa bodo morali pridobiti posebno dovoljenje, če bodo hoteli s sabo nesti več kot 300.000 jenov (2200 evrov), medtem ko je bila ta vsota doslej omejena na milijon jenov (7400 evrov). Na Japonskem živi večja severnokorejska skupnost, ki jo pretežno sestavljajo priseljenci, ki sorodnikom v domovino redno pošiljajo ali nakazujejo denar.
Vlada v Tokiu je tudi za eno leto podaljšala obstoječe sankcije proti Severni Koreji, ki so jih uvedli leta 2006, potem ko je Pjongjang izvedel jedrski poskus. Med temi sankcijami so prepoved uvoza iz Severne Koreje, prepoved vstopa ladij, ki plujejo pod severnokorejsko zastavo, v japonske vode, ter prepoved vstopa severnokorejskih državljanov na Japonsko. Poleg tega je prepovedan tudi izvoz 24 luksuznih dobrin v Severno Korejo, s čimer naj bi prizadeli predvsem najbogatejše predstavnike režima v Pjongjangu. (sta)
Rim • Napolitano obljubil ponovno izgradnjo v potresu porušene L'Aquile
L'Aquile se bo gradila na novo
Mesto L'Aquila v osrednji Italiji, ki ga je v ponedeljek prizadel katastrofalen potres, je obiskal tudi italijanski predsednik Giorgio Napolitano, ki je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA oblju-
_ bil ponovno izgradnjo mesta.
Foto: epochtimes.de italijanska vlada je medtem danes sprejela sveženj ukrepov za pomoč prizadetim v potresu.
Vlada v Rimu bo tako namenila 100 milijonov evrov za obnovo podrtih šol in okoli 70 milijonov evrov dodatnih sredstev za civilno zaščito, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Ta teden pa naj bi pristojni ministri oblikovali načrt za obnovo potresnega območja. Po pisanju italijanskega časnika La Repubblica naj bi za obnovo potrebovali najmanj milijardo evrov. Italijanski premier Silvio Berlusconi je po poročanju Anse davi prejel več telefonskih klicev solidarnosti predsednikov vlad drugih držav, med njimi slovenskega premiera Boruta Pahorja. Vsi so Berlusconiju zrazili sožalje in Italiji ponudili tehnično in drugo pomoč. Napolitano je v L'Aquili med drugim obiskal šotorišče, kjer je začasno nastanjenih okoli 2000 ljudi, študentski dom, ki se je ob potresu sesul kot hišica iz kart, in vas Onna, ki je dobesedno zravnana z zemljo. Da bo obiskal potresno območje, takoj ko bo to mogoče, je napovedal tudi papež Benedikt XVI.
Po zadnjih podatkih policije je v potresu umrlo 278 ljudi, med 20 in 30 jih še vedno pogrešajo. ll70 ljudi je bilo ranjenih, med njimi jih je 179 v kritičnem stanju. Okoli 28.000je zaradi katastrofe ostalo brez strehe nad glavo.
17.772 ljudi je noč preživelo na prostem v 2962 šotorih ali v avtomobilih na mestnih parkiriščih. Življenjski pogoji na terenu so slabi, saj primanjkuje tople vode, plina in elektrike, premalo pa je tudi prh in kemičnih stranišč.
Na območju potresa danes sicer potekajo priprave na pogreb žrtev. Pogrebna slovesnost, ki jo je vodil papežev državni tajnik, kardinal Tarcisio Bertone, je potekala v petek, ko je bil v Italiji tudi dan žalovanja.
Medtem poteka tudi zbiranje pomoči za prizadete v potresu. Med drugim bodo sredstva za žrtve potresa zbirali na dobrodelnem koncertu, ki ga bosta v torek v L'Aquili priredila slavna tenorista Andrea Bocelli in Placido Domingo, še poroča APA. V več krajih po Italiji so tudi ustanovili solidarnostne sklade za žrtve.
V Italiji se je po potresu tudi razvnela polemika o varnosti gradnje. V potresu se je namreč porušilo ogromno novih zgradb, medtem ko srednjeveške zgradbe niso utrpele večje škode. Tožilstvo je že sprožilo preiskavo glede varnosti gradnje za več objektov, vključno s pred nekaj leti zgrajeno bolnišnico San Salvatore, od katere je ostal le kup ruševin. (sta)
Zagreb, Washington • Ahtisaari ne želi biti mediator
„Pogrešam gospode in dame iz Afrike"
Nekdanji finski predsednik in Nobelov nagrajenec za mir Martti Ahtisaari, predvideni vodja posredovanja pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, je v torek v Washingtonu izjavil, da "zelo verjetno" ne bo sprejel posredništva v obmejnem Foto: sites.etieboro.com sporu med Hrvaško in Slovenijo, ker gre za pravna vprašanja, on pa ni pravnik.
"Menim, da sem dovolj delal z balkanskimi državami od razpada Jugoslavije - do Kosova in BiH. (...) Moje ime sedaj povezujejo za napori za iskanje rešitve za hrvaško-slovenski obmejni spor, ki preprečuje nadaljevanje pogovorov o priključitvi Hrvaške v Evropsko unijo," je dejal Ahtisaari, ko je odgovarjal na vprašanja po predavanju v nacionalnem novinarskem klubu (NPC) v Washingtonu, danes poroča hrvaška tiskovna agencija Hina.
Po končanem nastopu je Ahtisaari v neuradnem pogovoru s hrvaškimi novinarji dejal, da ni še dobil nikakršnega uradnega vabila za mediacijo in da je najraje ne bi sprejel.
Pred tem je pojasnil, da ga je evropski komisar za širitev Olli Rehn, s katerim sta prijatelja, nekoč vprašal, ali je pripravljen voditi pogajanja, ker je že prej imel podobno vlogo. "Odgovoril sem, če me res potrebuješ, sem ti pripravljen pomagati," je dejal Ahtisaari.
Poudaril je, da gre v sporu med Ljubljano in Zagrebom za pravna vprašanja in je zato Rehnu svetoval, naj Evropska komisija angažira pravnika za arbitražo, ne glede na to, ali bi ga imenovali arbiter ali mediator, če bi obe državi o tem dosegli soglasje.
Evropska komisija danes ni želela komentirati Ahtisaarijevih napovedi. Kot je na novinarski konferenci v Bruslju pojasnila tiskovna predstavnica komisije Christiane Hohmann, sta Rehn in Ahtisaari v stalnem stiku in da sta nazadnje govorila prejšnji teden, vendar pa ostalih podrobnosti ni hotela razkriti. Povedala je tudi, da ni znan noben datum za morebitno novo srečanje.
Ahtisaari je tudi izrazil upanje, da se bo spor razrešil. Zaželel je srečo "prijatelju, doktorju Rehnu in prijateljskima državama, Sloveniji in Hrvaški, da bi se lahko premaknil proces širitve EU na Hrvaško", je še poročala Hina.
Finski diplomat je tudi primerjal svojo posredniško vlogo na Balkanu s tistimi, ki jih je imel v Afriki. "Pogrešam gospode in dame iz Afrike, ki so bili izjemno obzirni, v Južni Afriki, Namibiji in drugih afriških krajih ... Želel bi si, da bi enako doživel tudi na Balkanu. Žal, temu ni bilo tako," je dejal Ahtisaari, ki je že v torek v pogovoru za agencijo Reuters ocenil, da se hrvaško-slovenski spor premika proti arbitraži. (sta)
LONDON - Britanska banka Barclays bo skladu zasebnega kapitala CVC Capital Partners za 4,4 milijarde ameriških dolarjev prodala svojo enoto za upravljanje premoženja IShares. Barclays bo za ta posel kupcu odobril za 3,1 milijarde dolarjev posojila, ohranil pa bo 20-odstotni lastniški delež v družbi. CVC Capital je tako k poslu prispeval le nekaj več kot milijardo dolarjev v obliki lastniškega kapitala, medtem ko bo Barclays kupcu odobril za 3,1 milijarde dolarjev posojila, večino te obveznosti pa bo v svoji bilanci obdržal še pet let. Iz Barclaysa so po poročanju ameriške tiskovne agencije AP sporočili, da si od prodaje obetajo čisti zaslužek v višini 2,2 milijarde dolarjev, od tega naj bi bilo 1,4 milijarde na račun dobrega imena IShares, ki »je v zadnjih petih letih rasel organsko«. »Od te transakcije bo imel Barclays precejšnje koristi. IShares je v zadnjih letih beležil hitro rast in dosegel točko, ko se lahko naprej razvija samostojno. Delničarji Barclaysa bodo imeli koristi od izboljšanja naše kapitalske osnove in nadaljnjega poslovnega odnosa z IShares,« je v izjavi za javnost po poročanju francoske tiskovne agencije AFP dejal izvršni direktor britanske banke John Varley. Tretja največja britanska banka naj bi s prodajo IShares svojo kapitalsko ustreznost izboljšal na 7,2 odstotka, kar pa bo še vedno precej manj od britanskih tekmecev Lloyds Banking in Royal Bank of Scotland. Barclays namreč za razliko od ostalih dveh ni prejel nikakršne državne pomoči in se tako izognil državnemu lastništvu v banki.
AMSTERDAM - Nizozemska banka in zavarovalnica ING je danes sporočila, da namerava prodati za osem milijard evrov premoženja, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Poteza, ki so jo v ING razkrili hkrati z namero o reorganizaciji poslovnih enot, se precej razlikuje od januarskih najav o prodaji premoženja v vrednosti treh milijard evrov. Vrednost delnic bančno-zavarovalnega koncerna je po napovedi o prodaji premoženja danes poskočila za slabih deset odstotkov na 5,87 evra. Vrednost delnic je sicer še pred letom dni presegala 25 evrov, nato pa je zaradi svetovne finančne in gospodarske krize padla celo pod 2,30 evra za delnico. Iz današnjega sporočila ING sicer ni razvidno, katere dele koncerna ING namerava prodati, niti kdaj naj bi se to zgodilo, prav tako pa ni jasno niti to, ali so se v zvezi s prodajo že pojavili potencialni kupci. V ING so razkrili le, da se nameravajo odslej osredotočiti na evropsko tržišče, pri čemer bodo poseben poudarek namenili bankam na Nizozemskem in v Belgiji.
ŠANGHAJ - Marca so na Kitajskem prodali 1,11 milijona novih avtomobilov, kar je nov mesečni rekord. Prodaja avtomobilov na Kitajskem je tako že tretji mesec zapored presegala prodajo v ZDA, spodbujali pa so jo predvsem popusti in davčne olajšave za nakup manjših in bolj varčnih avtomobilov, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Kitajsko združenje proizvajalcev avtomobilov je tako sporočilo, da se je obseg prodaje novih avtomobilov v primerjavi z marcem lani povečal za pet odstotkov, s čimer je kitajski avtomobilski trg, ki je po obsegu drugi največji na svetu, kljub vsesplošni svetovni krizi avtomobilske industrije ohranil stabilno rast. V ZDA so marca medtem prodali nekaj manj kot 858.000 novih avtomobilov, kar je za 37 odstotkov manj kot marca lani, ko je obseg prodaje znašal 1,36 milijona. Vseeno pa se je na mesečni ravni rast prodaje v ZDA okrepila za 25 odstotkov, kar je med nekaterimi analitiki vzbudilo upanje, da je avtomobilska industrija dosegla dno krize.
RIM - Industrijska proizvodnja v Italiji se je februarja v primerjavi z januarjem zmanjšala za 3,5 odstotka, na letni ravni pa padec proizvodnje znaša že 20,7 odstotka. Trend padanja industrijske proizvodnje se je znova okrepil, potem ko je bil januarja mesečni upad 0,2-odstoten, decembra lani pa 3,9-odstoten. V treh mesecih skupaj, torej decembru, januarju in februarju, se je obseg industrijske proizvodnje v primerjavi s predhodnimi tremi meseci zmanjšal za 9,3 odstotka, na letni ravni pa se je proizvodnja v januarju in februarju skupaj v primerjavi z istim obdobjem lani zmanjšala za 19,2 odstotka, so sporočili z italijanskega statističnega urada Istat. Analitiki francoske banke BNP Paribas so za francosko tiskovno agencijo AFP zatrdili, da ti podatki pričajo o tem, v kako globoki recesiji je Italija. Obenem so napovedali, da se bo negativni trend najverjetneje nadaljeval še v naslednjih mesecih.
BERLIN - Obseg industrijske proizvodnje v Nemčiji se je februarja po predhodnih podatkih v primerjavi z januarjem zmanjšal za 2,9 odstotka, so sporočili z nemškega gospodarskega ministrstva. To je manj od pričakovanj analitikov in precej manj kot januarja, ko se je industrijska proizvodnja na mesečni ravni skrčila za 6,1 odstotka. Ekonomski analitiki so po pisanju francoske tiskovne agencije AFP za februar napovedovali 3,4-odstoten padec industrijske proizvodnje. Obseg del v gradbeništvu se je celo povečal za 1,9 odstotka, medtem ko se je proizvodnja v preostalih industrijskih sektorjih zmanjšala za 3,3 odstotka. Najbolj se je zmanjšala proizvodnja investicijskih dobrin (za 4,5 odstotka), sledila pa je proizvodnja potro-šnih dobrin, kjer je obseg proizvodnje padel za 3,6 odstotka. V dveh mesecih skupaj, torej januarju in februarju, se je obseg industrijske proizvodnje v primerjavi s predhodnima dvema mesecema zmanjšal za 9,2 odstotka, v primerjavi z istim obdobjem lani pa za 19,3 odstotka, so še sporočili z ministrstva.
MOSKVA - Ruski Gazprom bo v sodelovanju z družbo Royal Dutch Shell že letos začel dobavljati utekočinjeni naftni plin v ZDA. Pogodbo sta danes podpisala prva moža družb Aleksej Miller in Jeroen Van der Veer, med drugim pa ta predvideva, da bo Shell Gazpromu pomagal distribuirati plin v ZDA, Gazprom pa bo Shellu zagotovil plin za dobavo po Evropi. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, bo Gazprom po pogodbi Shellovemu plinskemu terminalu v mehiški Baji na kalifornijskem polotoku letno, do leta 2028, dobavil milijon ton utekočinjenega plina, ki ga bodo po plinovodih nato distribuirali po ZDA. Shell pa bo od Gazproma dobil enako količino zemeljskega plina za distribucijo po Evropi. S tem dogovorom je Gazprom končno uspel prodreti na trg ZDA, kar si je ta največji plinski koncern na svetu prizadeval že vrsto let. Gazprom bo plin za ZDA dobavljal iz plinskih polj na Sahalinu, ki jih je družba razvila predvsem zaradi dobav plina Japonski. Ta bo iz ogromnih plinskih polj na tem otoku samo letos dobila 4,5 milijona ton utekočinjenega zemeljskega plina. (sta)
Ormož • Moj pediater 2009 iz Zdravstvenega doma Ormož
Največja sreča je delati z veseljem
Letošnje glasovanje v akciji Moj zdravnik 2009, ki ga že trinajsto leto zapored organizira revija Viva, je bilo za ormoški zdravstveni dom zelo razburljivo in se je zelo uspešno končalo. Njihov zdravnik Dušan Kolarič, dr. med., spec. pediatrije, je namreč prejel laskavi naslov Moj pediater 2009. Sodelavci in direktorica Vlasta Zupanič Domajnko so nanj seveda zelo ponosni.
»Priznanje je bilo veliko presenečenje, nisem mogel verjeti,« je priznal Dušan Kolarič.
Pa brez zamere
Smrt za boljše čase?
Rahlo zapoznela velikonočna poslanica
Zadnjič sem dobil od človeka, kije eden izmed tistih, katerega mnenju je vredno prisluhniti, elektronsko sporočilo, ki se je dotikalo pravkar minulega največjega krščanskega praznika. V njem je avtor s tisto pravo mero inteligentnega humorja zapisal, da mi vošči lepe praznike, v katerih slavimo smrt človeka/boga (verujočim bo seveda prej bližja ta druga označba, neverujočim pa prva). Pa še par besed glede simbolike materialnih stvari, ki spremljajo ta krščanski praznik, je ta oseba napisala. A katere te (materialne) simbolike so, tukaj ne bomo razpravljali - saj jih verjetno poznate ali bi jih vsaj morali poznati, glede na okolje, v katerem se nahajamo.
Srž zgoraj omenjenega izvajanja se namreč nahaja skrita v povedi, da "slavimo smrt človeka/boga". Seveda, boste rekli - ne slavimo smrti kot take, ampak smrt človeka/boga kot del širšega, večjega, tako rekoč de facto vsemogočnega procesa, ki smrt vsebuje zgolj kot svoj prvi del, se pravi, kot začetek. Brez smrti ne bi bilo kasnejšega zveličanja, razsvetljenja in nasploh srečnega konca. Torej je smrt ključen del procesa zmage, saj omogoči pogoje za kasnejši triumfalni povratek v življenje in še kasnejše transcendiranje življenja z vne-bohodom. O čem pravzaprav govorimo, je to: smrt je potrebna zato, da se skozi njo pravzaprav doseže največji napredek, triumf življenja, to pa je nič drugega kot oplemenitenje življenja samega in, v končni posledici, tudi neskončno podaljšanje tega življenja, se pravi, večno življenje v taki ali drugačni obliki. Skratka, smrt in praznovanje, slavljenje le-te ni nič slabega, saj pravzaprav ne slavimo smrti, ampak (potencirano) življenje, ki ga le-ta naznanja. Torej res ni nič narobe, če pri veliki noči, največjem krščanskem prazniku, rečemo, da znotraj tega slavimo tudi smrt.
A ker nam možgani ne dajo miru, se moramo vprašati tudi naslednje vprašanje, ki je vpričo povedanega zagotovo relevantno - ali imata velika noč in še en dan, pri katerem vsaj del praznika gre na račun slavljenja smrti, slovenski kulturni praznik, kaj skupnega? Saj sta oba v osnovni fazi zasnovana na končnem dejstvu tuzemskega življenja, torej na smrti. S tega vidika je odgovor lahko le "da". A pozor! Pri veliki noči se smrt preobrazi v ultimativno, večno življenje; smrt se mora zgoditi zgolj zato, da lahko kasneje nastopi tri-umf večnega življenja, ki je absolutno zanikanje smrti kot minevanja. S tega vidika je torej smrt nekaj pozitivnega (konec koncev tudi večina religij - ne samo krščanska - bazira na tej paradigmi). A po drugi strani smrt našega največjega pesnika, ki jo obeležujemo osmega februarja, sama po sebi žal ne pomeni še nič. Ni obljuba nekega boljšega, odrešenjskega stanja.
Ko se spominjamo smrti našega največjega pesnika, se ne veselimo srečnih časov za kulturo, ki nam jih bi njegova smrt prinašala. Prešernova smrt ni nujen in zadosten predpogoj ali znanilec boljših časov, morda celo znanilec (finančne, organizacijske ter še kake) odrešitve kulture. Je pravzaprav "le" Prešernova smrt in priložnost, da se spomnimo, da nekaj kulture še imamo, oziroma naj bi jo še imeli. Kulturna smrt sama po sebi nikakor še ne pomeni znanilca dobrih, nesmrtnih časov, kakor to pomeni religiozna smrt. In če pri religiozni smrti ne moremo reči, da stoodstotno zagotavlja bolje čase (kajti to je predmet verjetja, ne vedenja), pa lahko empirične rezultate kulturne smrti vidimo že danes, zdaj. Tako žal vidimo, da ta kulturna smrt zaenkrat ne more biti pojmovana kot nujen in zadosten pogoj, obet boljših kulturnih časov, saj je splošna raven kulturnega zavedanja ter nasploh upoštevanja kulture (tako splošne kulture kot tudi kulture v ožjem pomenu) dandanes na precej nezavidljivi ravni.
Sicer pa se temu ni čuditi, saj tudi ona druga, "religiozna" smrt, ki naj bi bila znanilec boljših časov, dandanes nekoliko šepa - časi so vse slabši, ponovnega prihoda božjega sina pa od nikoder.
Gregor Alič
Foto: vki
In če so nekateri budno vedno znova spremljali glasovanja po radiu, je ta razburljivi del dogodkov šel povsem mimo prejemnika naziva Moj pediater 2009, prizna Dušan Kolarič: »Priznanje je bilo eno veliko presenečenje, ker v obilici dela, ki ga imam, nisem vedel, kaj se dogaja. Sem že slišal za vsakoletno akcijo, ampak da bi se letos dogajalo kaj posebnega, nisem zasledil. 19. marca imam svoj osebni jubilej in prav na ta dan so me obvestili iz uredništva revije Viva, da sem dobil ta naslov. Nisem mogel verjeti.«
Do podelitve je bilo še kar nekaj časa in v tem času se je dobitnik Dušan Kolarič spoprijemal s prav posebno skušnjavo: »Najtežje je bilo biti tiho, ker do razglasitve moraš o tem molčati. Zadnji dan pa sem vseeno povedal, kam se odpravljam in kaj se bo zgodilo. Občutki ob prejemu takšnega priznanja so zelo lepi. Res je, da čutim sedaj še večjo težo mojega dela in odgovornost. Med delom sicer o tem ne razmišljam, ampak včasih pomislim: 'Vsi ti ljudje so te izbrali za naj, zdaj pa daj se še bolj potrudi.' Čeprav včasih ne vem, če bi se lahko še bolj.«
Rešitve iščemo skupaj
Dušan Kolarič, najbolj cenjen pediater za letošnje leto po izboru pacientov, je bil rojen na Ptuju in si je že od otroštva želel postati zdrav-
nik. Na medicinski fakulteti v Ljubljani je diplomiral leta 1976. Že med študijem je opazil, da mu je še posebej pri srcu pediatrija, zato se je odločil za specializacijo te smeri, ki jo je zaključil 1983. Zaposlil se je na Otroškem oddelku Splošne bolnišnice Ptuj, kjer je delal več kot 28 let in bil tudi predstojnik oddelka. Prav številna poznanstva in stiki, ki jih je navezal v tem času, mu pridejo danes še kako prav, ko pravi, da za svoje male paciente lahko
uredi domala vse potrebne dodatne preiskave, saj ima povsod dobre odnose in odprta vrata.
Pred dobrimi tremi leti je sprejel nov izziv in se zaposlil v Zdravstvenem domu Ormož, kjer je postal tudi predsednik strokovnega sveta. V ormoškem zdravstvenem domu je polno obremenjen. Ima okrog 1500 opredeljenih malih pacientov, kar je skoraj polovico več, kot opredeljujejo pravilniki Zavoda za zdravstveno varstvo. Poleg svojih pacientov pa tačas skrbi še za šolsko mladino in tako dela dvotirno. Pravi, da se včasih kar sprašuje, od kod jemlje moč za dvojno delo, ampak ob pomoči tima in ob dobri organizaciji je to zaenkrat mogoče. Kljub temu da je zelo zaposlen, pa skrbno pazi, da vsako leto uspe obiskati predšolske ustanove, saj se mu zdi pomembno, da ga otroci srečajo tudi izven ordinacije. V vrtcih redno predava na izbrano temo. »Ko pridem v vrtec, otroci navalijo name, ker me že poznajo. To je lep občutek, ki ga doživljaš, če delaš z otroci,« pravi Dušan Kolarič. Sicer pa je mnenja, da je najlažje zgraditi odnos z otrokom, ki ga v ordinacijo prinesejo kot dojenčka, saj se zaupanje počasi gradi in oba se spoznavata. Nekoliko težje je, ko se sreča
šele z večjimi otroci, saj so manj zaupljivi in ker pridejo v ordinacijo ponavadi bolni, mogoče prestrašeni, so manj pripravljeni za komunikacijo z novo osebo.
Veliko težje kot z otroci pa se mu zdi vzpostaviti pristen stik s starši, čeprav je ta stik prav tako pomemben, da skupaj s starši odkrije rešitev za otrokovo bolezen. Starši so pomembni tudi kot partner, saj morajo oni doma potem izvajati navodila zdravnika, in če tega ne počnejo, je vse zaman. »Ne moreš delati z nekom, ki mu daješ navodila, on pa dela naprej po svoje. Red je predpogoj za normalno delo, saj danes dela vsak vse po svoje,« je prepričan pediater Kolarič.
Dušan Kolarič že 32 let dela z otroki in pravi, da ga to delo še vedno veseli: »Ko sem končal medicino, sem dobil od ene osebe pooblastilo, naj svoje delo opravljam srčno in temu sledim. Krasno je, če hodiš rad v službo. Največje zlo je, če ne maraš svoje službe, tega jaz ne poznam.« Čeprav v svoji praksi tudi najde reči, ki mu parajo živce: »Nervira me, ko starši postavljajo dojenčke v lupinicah (jajčkah) na tla kot vrečko krompirja. Pri tleh je zrak hladen, piha in obstaja možnost, da se kdo ob otroka na tleh spotakne. To pona-
vljam že leta in verjemite mi, iz izkušenj. Videl sem že vse možne in nemožne nezgode. In rad bi obvaroval pred novimi.«
Ob tej lepi priložnosti so mu sodelavci pripravili presenečenje, ki ga je zelo razveselilo, hkrati pa se je malo tudi namuznil, saj je s tem nekatere sodelavce »prisilil«, da so vstali bolj zgodaj kot
sicer. Dušan Kolarič ima namreč navado, da pride v službo običajno 5 ali 10 minut prej, kot začne delati: »Šele s takimi dogodki mi prihaja v zavest, kaj se je pravzaprav zgodilo. Najlepše pa je, ko mi čestitajo ljudje, ki so zame najverjetneje tudi glasovali,« je zaključil Dušan Kolarič -Moj pediater 2009.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Moj pediater 2009 je postal Dušan Kolarič, dr. med., spec. pediatrije, iz Zdravstvenega doma Ormož.
10 Štajerski TEDNIK
Kultura, izobraževanje
torek • 14. aprila 2009
Dornava • Nov program v Zavodu
Prvi uspešni koraki dela z avtisti
Minuli teden so v Zavodu dr. Marijana Borštnarja pripravili strokovno srečanje, odprto za širšo javnost, pod naslovom Sedanjost in perspektive dela z osebami z avtistično motnjo. Kot je uvodoma povedal direktor Zavoda Milenko Rosic, so nov program specifičnega usposabljanja začeli uvajati pred dobrima dvema letoma in pol, tako v enoti v Mariboru kot v Dornavi, prvi uspehi pa so že vidni.
Rosic je med drugim opozoril na dve težavi, s katerima se še vedno srečujejo pri izvajanju programa vzgoje avtistov; prva je pomanjkanje ustreznega izobraževalnega sistema v Sloveniji, zato se strokovni tim delavcev zavoda seznanja z novostmi in oblikami učenja, obravnave in dela z avtisti preko programov različnih društev in strokovnih usposabljanj tudi v tujini, deloma pa si pomagajo še z literaturo. Druga težava se nanaša na primerne prostorske pogoje dela, ki pa so jih v Zavodu zaenkrat rešili s posebno učilnico, prirejeno za osebe z avtistično motnjo, ki potrebujejo veliko individualnih obravnav.
Podrobneje pa je o načinih dela z avtisti spregovorila Me-lita Bezjak, ki je najprej poudarila, da gre v skupini otrok z avtistično motnjo za osebe, ki imajo tudi druge motne v razvoju. Skupina šestih otrok, s katero se ukvarjajo, je sicer starostno zelo heterogena, saj imajo varovanci od 10 do 18 let, dejstvo pa je tudi, da so se s posebnim programom za avtizem začeli ukvarjati v precej pozni starosti otrok, ko je bilo njihovo vedenje že dodobra oblikovano. Kljub temu so po dobrih dveh letih že vidne pozitivne spremembe v obnašanju in sprejemanju okolice. „Za uspešno delo je bilo najprej potrebno postaviti čim bolj celovito diagnozo, sestavljeno tako z vidika psihološke kot logopedske, specialno-pedagoške kot delovnoterapevtske diagnostike. Potem, ko smo uredili še primeren prostor za delo, se je lahko začel izvajati program. Pri avtistih je zelo pomembno zadržati njihovo pozornost čim dalj časa, kar je najtežje, prav tako pa je izjemnega pomena natančno izdelan in točen urnik skozi ves dan; pri tem ne gre le za učne ure, ampak za vsa opra-
Udeleženci strokovnega posveta so si lahko ogledali posebej prirejeno učilnico za delo z avtisti in izvedeli tudi nekaj zanimivosti o tem, kako se konkretno obravnava posamezne avtiste.
vila skozi dan, ki se morajo konstantno ponavljati. Avtisti so preobčutljivi na vse zunanje dražljaje, takoj se odzivajo na hrup, igrače v prostoru, pisane risbe, tudi na hrano, dekoracije; vse to jih takoj dekoncentrira, zato smo v učilnici fizično ločili kotičke za individualno obravnavo, igralni prostor pa je skupen.«
Bezjakova je povedala, da so dosežene rezultate dela z avtisti po posebnih kriterijih merili vsak teden, polletno in letno, ter da je po dveh letih pri vseh, razen pri enem varovancu, videti precejšen napredek v razumevanju, učenju in obvladovanju obnašanja. »Seveda so še zmeraj prisotni vedenjski odkloni, vendar so, kot se vidi po rezultatih, vedno redkejši in šibkejši,« je še pojasnila Meli-ta Bezjak in dodala, da varovanci vseeno ne morejo biti brez nadzora.
Udeleženci posveta, med njimi je bilo tudi nekaj pedagoških delavcev iz raznih osnovnih šol, ki se srečujejo
s problematiko hiperaktivnih otrok, so si nato lahko ogledali učilnico, prirejeno za delo z avtisti, razstavo njihovih likovnih del, pa tudi t. i. bele, rumene ali črne sobe; gre za sobe, v katerih se varovanci ob izbruhih jeze pomirjajo.
Kdo so pravzaprav avtisti?
Vzroki za nastanek avtizma še vedno niso znani, po vsej verjetnosti je motnja rezultat vrste dejavnikov, splošno pa velja, da avtizem povzročijo abnormalnosti v strukturi ali funkciji možganov. Avtizem se danes opredeljuje kot ne-vrološko-biološka razvojna motnja, ki se kaže kot nezmožnost razviti komunikacijo z govorom in drugimi oblikami socialne komunikacije. Obsega širok spekter motenj, ki imajo razpon od lažjih do težkih oblik. Avtisti se opisujejo kot osebe, ki živijo v svojem svetu. Veliko avtistov, ki bolje »funkcionirajo«, opisujejo
Varovanci z motnjo avtizma so za obiskovalce pripravili na ogled likovno razstavo s svojimi stvaritvami.
dva svetova; eden je njihov notranji in drugi je zunanji svet. Avtiste spremljajo tudi motnje v občutenju. Karkoli že povzroči avtizem, nesporno je, da se otroci z avtizmom s to motnjo rodijo oziroma se rodijo s potencialom za njo. Za avtizem ni kriva vzgoja otroka.
V Sloveniji se vsako leto na novo zazna okoli 10 otrok z avtizmom, specialne ustanove, ki bi se ukvarjala s temi otroki oziroma osebami, še ni, obstaja pa nekaj društev. V Beogradu in Zagrebu specialni center za avtiste obstaja že več let in nudi pomoč tako otrokom kot staršem avtistič-nih otrok.
Ameriška in evropska statistika v petdesetih letih prejšnjega stoletja govori, da je bila pogostost otrok z avtiz-mom 3-4 na 10.000 otrok, v zgodnjih devetdesetih pa se je zabeležilo enega avtistič-nega otroka na 166 rojenih.
Nekateri avtisti imajo izjemne, visoko nadpovprečne motorične, matematične, likovne, glasbene in druge sposobnosti. Predvsem pa se lahko leta ukvarjajo z istim vprašanjem in se ga ne naveličajo, hkrati pa ne obvladajo ključnih naukov za preživetje - recimo zavezati si vezalke.
Zanimivo je, da je avtizem štirikrat pogostejši pri dečkih kot pri deklicah. Obstaja celo teorija, ki avtizem obravnava kot potencirano »moško« mišljenje. Nekateri strokovnjaki tako pravijo, da otroci z avtizmom ne dojamejo v polni meri dogodkov okrog sebe in je njihova predstava o svetu kot slika iz puzzlov, kjer manjkajo delčki sestavljanke. Drugi menijo, da avtist vidi, sliši in čuti več kot drugi. Da je kot šahist, ki ob pogledu na figure vidi, kako se lahko razvija situacija, medtem ko nepoznavalci zaznavajo le izklesane figurice.
SM
Na knjižni polici
Amos Tutuola Pivec palmovega vina
Ljubljana. ZAMIK, 2008
Amos Tutuola je bil rojen v Nigeriji, v Abeokuti, leta 1920, staršema jorubskega porekla, ki pa sta bila zaprisežena kristjana. Oče je imel plantažo kakavovcev. Amos je obiskoval misijonarsko šolo, za šolnino delal kot služabnik, ob smrti očeta je moral opustiti šolanje. Zato se je v Lagosu izučil za kovača in si pridobil še nekaj drugih poklicev. Nekaj časa je prodajal kruh in bil kurir. Pisati je začel iz dolgočasja. Lokalnemu časopisu je poslal zgodbo o pivcu palmovega vina, po spletu naključij je bil roman preveden in Tutuola je postal prvi mednarodno priznani nigerijski pisatelj. Po uspešnem prvencu je izdal še nekaj po tematiki podobnih del, ki pa nobeno ni doseglo tolikšne odmevnosti. V vseh je zajemal snov iz jorub-skega izročila in folklornih motivov. Tutuola preseneča z barvitostjo, načinom asociiranja in begajočo strukturo romana. Tako se je prevajalka Miriam Drev spopadla z delom, ki vsebuje slogovne posebnosti, ponavljanja, poudarjene besede, verzalke. Pri tem je ohranila barvitost izvirnika, ki je bolj povezan s pripovedno tradicijo plemena kot z literarnimi pravili. Pivec palmovega vina je afriški Odisej, ki nas pelje skozi goščave, naselja, do Mesta mrtvih, pri tem pa zanika zakone prostora in časa in se seli iz stvarnosti v prebivališča duhov in pošasti. Tutuolu je ustno izročilo osnova za pisanje in kaže, kako je roman vezan na afriško kulturo in tradicijo.
V	življenju ni imel drugega dela, kot da je pil palmovo vino. Izmed osmih otrok je bil najstarejši. Oče mu je podaril posestvo s palmami in on je polagoma praznil sodčke vina, od jutra do večera. Ko je zmanjkalo palmovega vina, so ga zapustili vsi prijatelji. Vsi ljudje ne gredo po smrti naravnost v nebesa, temveč prebivajo na nekem drugem kraju našega planeta. Zato je odšel iskat bivališče svojega pokojnega točaja. Starec (bog) ga je poslal h kovaču po naročeni zvonec. Smrt živi sama in ne dela drugega, kot da mori ljudi, kuri z njihovimi kostmi in lobanje uporablja za skodele. Smrt nima stalnega bivališča, zato jo slišimo na vseh koncih sveta. V naslednjem mestu je moral rešiti uganko, poiskati hči poglavarja, ki mu bo nato razkril, kje je njegov točaj palmovega vina. Sam je »Oče bogov, ki zmorejo vse na tem svetu«. Popolni gospod je moral vračati izposojene dele svojega telesa. Nazadnje je od njega ostala samo lobanja. Pivec palmovega vina lahko s pomočjo džudžujev spreminja obliko, običajno se spreminja v živali. Rešil je damo, ki je postala njegova žena. Toda potem je moral ponovno na pot, da bi našel svojega točaja palmovega vina. Njun otrok, rojen iz palca, je bil močan za sto ljudi. Nihče na tem svetu ne zna bobnati kakor poosebljeni boben, nihče peti kakor poosebljena pesem in nihče plesati kakor poosebljeni ples. Točaj je v mestu mrtvih, ki je zelo oddaljeno in v njem živijo izključno mrtveci. Spoznala pa sta Smeh, ki se je smejal tako, da sta pozabila bridkosti. Na otoku duhcev so bili vsi prebivalci prijazni, sadili so pridelke, plesali in muzicirali. Potovala sta skozi goščave Duhov. Na cesti, kjer ni bilo videti stopinj, sta vedela, da je to cesta, ki vodi v nebesno mesto brez vrnitve. Potem sta živela z ženo pri zvesti materi v belem drevesu. Po letu in nekaj dnevih sta morala zopet v goščavo. Svojo smrt sta že prodala in nista mogla več umreti. Zato jima tudi ni bilo mar pošastne rdeče ribe in rdeče ptice pri Rdečem kralju v Rdečem mestu. Rdeči ljudje niso bili človeška bitja in tudi duhovi ne. Nevidni kmet je bil poglavar vseh goščavskih bitij, ki so vsako noč delala zanj.
V	Mestu mrtvih je prebival njegov točaj palmovega vina. Človek, ki je umrl, mora najprej na poseben kraj, preden odide v mesto mrtvih, v katerem prebivajo tako belopolti kot temnopolti mrtveci. Vsi v mestu hodijo ritensko. Točaj mu je podaril jajce, nato pa sta se z ženo napotila proti domačemu mestu. Jajce je nahranilo ves širni svet. Najnevarnejše je bilo potovanje po cesti mrtvecev. Tako se konča pripoved o pivcu palmovega vina in njegovem točaju.
Vladimir Kajzovar
Foto: SM
Rokomet
Mlade Slovenke z izjemnimi igrami prve Stran 12
Nogomet
Kidričani brez točk iz Črnomlja
Stran 12
Tenis
Priznanja za Blaža, zahvale vsem ostalim
Stran 13 Maraton treh src
Prijave sprejemajo do 11. maja
Strani 13
Matjaž Gojčič
»Če si oprostim poraz, potem ...«
Stran 15
Nogomet
Uspešno gostovanju NŠ Poli Drava v Splitu
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Zmago Šalamun, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Labod Drava Ptuj - Nafta Lendava 4:1 (1:1)
Strelci: 1:0 Kelenc (9), 1:1 Drevenšek (43, avtogol), 2:1 Kelenc (53), 3:1 Da Silva (70), 4:1 Semler (86)
Labod Drava: Jozič, Prejac (od 46. Filipovič), Grižonič, Andelkovič, T. Žilic, Drevenšek, Kelenc, Ogu John (od 82. Zilič), Čeh, Semler, Kronave-ter (od 53. Da Silva). Trener: Adnan Zildžovic.
Nafta Lendava: Luk, Matjašec, Bunc, Ošlaj, Bogdanovič, Vaš, Medved, Jankovič, Adilovič (od 46. Gerenčer), Vassiljev, Lo Duca. Trener: Damir Rob
Rumeni kartoni: Ogu John (15), Semler (39), Čeh (66); Medved (35), Ošlaj (63), Bogdanovič (67)
Nogomet • 1. SNL
Prednost in zaostanek znižana
Pred samim finišem prvenstva je Maribor nekoliko opešal v zbiranju točk, zato se jim je prvi zasledovalec iz Celja vendarle nekoliko približal. Kar jim ni uspelo sredi tedna, ko so izgubili v Kopru, so tokrat vendarle zmogli in v sosedskem obračunu v Velenju slavili zmago. Ta je za Stojanovičeve fante še toliko pomembnejša, ker so jo dosegli z desetimi igralci, saj je bil že v prvem polčasu izključen Šarič (popolnoma neupravičeno, saj Šarič ni udaril velenjskega kapetana Sulejmanoviča, ampak je slednji le »odigral« udarec Šariča). Prvič v spomladanskem delu prvenstva je sreča obrnila hrbet izbrancem Marijana Pušnika: morda je ta v soboto preskočila v tabor Drave ...
Junak dneva je spet postal mladi goriški napadalec Etien Velikonja, ki je sicer odličnega Matjaža Rozmana v vratih Interblocka premagal v sodnikovem podaljšku in svoji ekipi zagotovil tri točke. S tem golom je sam prevzel mesto vodilnega strelca lige in napovedal, da se razvija v pravega naslednika Burgi-ča in Birse, ki sta v Novi Gorici pred leti pustila globok pečat. Točki sta osvojila Dravina "ubežnika" Primorje in Koper, kar jima je uspelo proti eminentnima tekmecema: Domžalam in Mariboru. Ptujčani so bili še uspešnejši in so se jima z zmago nekoliko približali, kar daje boju za obstanek novo dimenzijo.
Če sem v petek zapisal, da je skrajni čas, da nekdo v ptujskem prvoligašu (igralci, trener ali uprava) vendarle naredi nekaj pozitivnega, kar bo pripomoglo k plazu boljših in predvsem točkovno uspešnejših predstav, potem lahko ugotovim, da se je to res zgodilo. In to z vseh strani hkrati! Igralci so pokazali precej več poguma v igri in so uspeli streti odpor tekmeca (ni se mi uresničila želja, da to storijo s petimi zadetki prednosti, a komu mar podrobnosti!). Tudi trener je naredil potezo, ki se je izkazala za dobitno: vratarja Murka je zamenjal z Jozičem. Slednji je njegovo zaupanje popolnoma upravičil z odlično reakcijo v 46. minuti, ko je preprečil vodstvo Nafte. Svoj kamenček k temu mozaiku je dodala še uprava, ki je igralcem omogočila bolj sproščeno praznovanje velikonočnih praznikov ...
Vsakršna evforija je seveda prepovedana, saj je bil storjen le prvi korak na poti, ki jo mora ekipa Laboda Drave še storiti h končnemu cilju: pomiku na lestvici navzgor. Vsaj deveto mesto je še vedno oddaljeno 4 točke, osmo pa 6. Zagotovo je po dolgo pričakovani zmagi motiv na treningu potrjen, kar je pred tekmama z vodilnima moštvoma lige izrednega pomena. V soboto namreč Ptujčani igrajo s Celjani v gosteh, naslednji teden pa z Mariborom doma v obdravskem derbiju.
JM
PrvaLiga Telekom Slovenije, 28. krog:
Rudar - MIK CM Celje 0:1 (0:0); strelec: Korun 83.; R. K.: Šaric 45./MIK CM Celje
Luka Koper - Maribor 0:0
Interblock - HiT Gorica 1:2 (1:1); strelci: Iličič 34.; Osterc 10., Velikonja 90. Primorje - Domžale 0:0
			Slovenije		
28	14	11	3	54:34	53
28	13	8	7	40:27	47
28	13	4	11	37:30	43
28	10	11	7	36:29	41
28	12	5	11	46:45	41
28	10	8	10	31:40	38
28	10	7	11	42:39	37
28	6	11	11	29:42	29
28	5	12	11	27:41	27
28	6	5	17	29:43	23
1.	MARIBOR
2.	MIK CM CELJE
3.	RUDAR VELENJE
4.	DOMŽALE
5.	HIT GORICA
6.	NAFTA LENDAVA
7.	INTERBLOCK
8.	LUKA KOPER
9.	PRIMORJE
10.	LABOD DRAVA
Pari 29. kroga - sobota, 18. 4., ob 16.00: Nafta - Domžale; sobota ob 17.00: Interblock - Primorje; sobota ob 18.00: MIK CM Celje - Labod Drava; sobota ob 20.00: Maribor - Rudar Velenje.
Nogomet • 1. slovenska nogometna liga, 28. krog
Zegen je odlično teknil ...
i
K
S tekmami 28. kroga se je začela zadnja četrtina prvenstva. Tekma z Nafto je bila za Dravo tista prav zares zadnja priložnost, da se še enakovredno vključi v borbo za obstanek. Šlo je za obračun ekip, ki sta v spomladanskem delu prvenstva osvojili najmanj točk (1 in 5) in sta v največji rezultatski krizi. Domači trener je poskrbel za presenečenje v začetni postavi, saj je v golu začel Ne-manja Jozič, v polju pa Ogu John in Drevenšek. Tokrat v ekipi ni bilo Bošnjaka in Tig-nja, na klopi pa so bili Da Silva, Zilič in Filipovič.
Ptujčani so začeli zelo poletno in si že v 5. minuti priigrali prvo zrelo priložnost. Po podaji Kelenca s strani je Kronaveter v sredini le za malenkost zamudil. V 9. minuti pa je vendarle prišlo do vodstva domačih: Drevenšek in Semler sta lepo kombinirala, Kelenc pa je akcijo učinkovito zaključil z močnim strelom - 1:0. Po vodstvo so gostje začeli igrati nekoliko bolj napadalno, plod tega je bilo nekaj obetavnih napadov, ki pa niso prinesli pravega zaključka. V 24. minuti so hitro akcijo izpeljali domačini: Kelenc in Grižonič sta kombinirala na levi strani, slednji je podal v sredino, Semler pa je žogo poslal mimo gola. Proti koncu polčasa so gostje spet prevladovali na igrišču in si v kratkem času pripravili tri priložnosti: v 36. minuti je v zadnjem trenutku Andelkovič izbil žogo pred napadalcem Nafte, po strelu iz kota pa je nato Bogdanovič za malenkost zgrešil gol. Po napaki sodnika Toševskega, ki je gostom podaril prosti strel na razdalji 18 metrih, je gol zgrešil še Vassi-ljev. Vse to je napovedovalo izenačenje, ki se je zares zgodilo tik pred odhodom na odmor: Jankovič je podal iz kota, žoga pa je nesrečno v nogo zadela
Foto: Črtomir Goznik
Doris Kelenc (Labod Drava, modri dres) je dosegel prvi zadetek za svoje moštvo na tekmi z Nafto, sodeloval pa je tudi pri drugem.
Drevenška in se odbila v gol - 1:1.
Domačini ponovno niso znali zadržati vodstva, ampak so ga izgubili v najbolj nepravem trenutku: tik pred odmorom. Ob polčasu je domači trener opravil pričakovano menjavo Prejac - Filipovič, saj je bil prvi med najmanj zanesljivimi v prvem polčasu.
V četrti minuti nadaljevanja so domači gledalci za hip onemeli, saj se je Lo Duca po dolgi podaji znašel sam pred vratarjem Jozičem, ta pa je njegov strel ubranil. To je bila ena redkih priložnosti tekmecev Drave, ki je niso uspeli izkoristiti oz. je vratar uspel žogo izbiti. To je dalo slutiti, da je sobota vendarle priložnost za pozitiven izid, kar se je v nadaljevanju tudi potrdilo. V 53. je Kelenc žogo močno podal pred vratarja Luka, kjer pa jo je že pred Semlerjem Ošlaj
v padcu potisnil v lastno mrežo - 2:1. Domači nogometaši so tokrat uspeli zadržati pobudo in tudi s pomočjo vzpodbude s tribun (prednjačili so Modri kurenti) nadaljevati podjetno. Svoj doprinos k takšni igri je dal tudi Da Silva, ki je zamenjal nerazpoloženega Kronavetra. Pogumna igra je bila nagrajena v 70. minuti, ko je po dolgi kombinaciji na krilnem položaju v sredino sam preigraval Da Silva, svoj slalom pa zaključil z natančnim strelom v vratnico, od koder se je žoga vendarle odbila v gol - 3:1. Nekaj minut kasneje so sicer slabi gostje izvedli obetavno akcijo, ki jo je atraktivno, s "škarjicami", zaključil Jankovič, vendar je žoga za nekaj centimetrov zgrešila cilj. Piko na i
zmagi domačega moštva je v 86. minuti postavil Semler, ki je po odličnem predložku Drevenška z glavo potisnil žogo mimo Luka v mrežo - 4:1.
Na tribuni lepo zapolnjenega Mestnega stadiona (700 gledalcev) je bilo med domačimi navijači čutiti pravo olajšanje, saj je bila končno dosežena zmaga, na katero so čakali več kot pol leta! Spomnimo: zadnjo so dravaši dosegli 24. septembra lani, prav proti Lendavčanom - to je bilo v srečanju 10. kroga. Nato pa 17. krogov mučenja sebe in navijačev. Prebujenje je prišlo prav v velikonočnih praznikih, zaradi česar je nekaterim šunka verjetno teknila še bolj kot običajno ...
Jože Mohorič
»Hvala našim navijačem!«
Damir Rob, trener Nafte: „Tekma je bila pomembna za oba tekmeca. Po zaostanku smo se uspeli vrniti v igro in izenačiti, nato pa smo imeli v 48. minuti več kot 100 % priložnost za izenačenje, a je Lo Duca ni izkoristil. Če iz take situacije ne daš gola, potem si ga zaslužiš prejeti. Na koncu smo prejeli kar tri, pri čemer smo domačinom s slabo igro zelo olajšali delo. Nekateri naši igralci se morajo pošteno zamisliti nad igro, ki jo prikazujejo v majici najstarejšega slovenskega kluba - to je Nafte."
Adnan Zildžovič, trener Laboda Drave: "V dosedanjih sedmih tekmah sem bil jaz navajen tega, da mi grešimo, tekmeci pa zabijajo gole. Na našo srečo je naš tekmec tokrat končno zgrešil eno priložnost, nam pa se je v nadaljevanju vendarle „odprlo" in smo dosegli tri zadetke. Hvala našim navijačem, ki so nas podpirali pri tem. Zavedam se, da je ena bitka dobljena, vojna še ne! Do konca je še osem tekem, vsaka pa bo za nas kvalifikacijska."
Foto: Črtomir Goznik
Joao Gabrijel Da Silva je po doseženem zadetku pokazal majico z napisom I belong to Jesus (Pripadam Jezusu).
Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da sta Senad Tiganj in Miljenko Bošnjak oddaljena od prve ekipe. S slednjim bi naj klub že prekinil pogodbo, prvi pa je v začasnem suspenzu. Končno odločitev o njegovi nadaljnji usodi bo podala disciplinska komisija kluba.
Nogomet • 2. SNL
Kidričani brez točk iz Črnomlja
v^i ■
Bela krajina -Aluminij 2:1 (1:1)
STRELCI: 1:0 Ku rtič (32), 1:1 Ši-menko (45), 2:1 Račič (52)
ALUMINIJ: Lipovac, Topolovec, Mandič (od 74. Morsi), Krajcar, Lenart, Milec (od 67. Jovič), Dugolin, Medved, Šimenko, Letonja (od 67. Grbec), Bakovič. Trener: Bojan Špe-honja.
Nogometaši Aluminija so v Črnomlju proti Beli krajini doživeli svoj drugi zaporedni poraz. Kljub tema neuspehoma so Kidričani še vedno drugi na prvenstveni razpredelnici,
vendar se konkurenti vedno bolj bližajo. V Črnomlju se je poznala odsotnost "porume-nelih" Rajka Rotmana in Brani-mirja Djokiča. Srečanje je bilo dokaj enakovredno, nekaj bolj konkretni so bili gostje, ki pa imajo velike težave z realizacijo v zaključkih napadalnih akcij. Domačini so svojo prvo priložnost izkoristili in povedli, vendar je nogometašem Aluminija v zadnjih trenutkih prvega polčasa preko Šimenka le uspelo rezultat izenačiti.
Takoj na začetku drugega polčasa je bil v domačem ka-
zenskem prostoru storjen prekršek nad Šimenkom, vendar je sodnikova piščalka ostala nema ... V 52. minuti pa so nogometaši Bele krajine uspeli doseči še drugi zadetek, ki se je na koncu izkazal za zmagovitega. Vsi napori gostov, ki so si pripravili še nekaj priložnosti (Bakovič, Šimenko), pa niso bili uspešni. Vsekakor se Kidričanom pozna, da imajo manjši fond igralcev, saj jih je pred nadaljevanjem prvenstva zapustilo nekaj kvalitetnih nogometašev. Zato jim bo odmor, ki ga bodo imeli v nasled-
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaše Aluminija je tokrat ugnala Bela krajina.
Judo • Svetovni B-pokal
Lea 2. v Sarajevu
njem krogu zaradi izključitve Bonifike iz lige, še kako prav prišel.
Danilo Klajnšek
Olimpija razred zase, napad Mure 05 na drugo mesto
Dvajseti krog v 2. slovenski nogometni ligi je bil zanimiv, favoriti so večinoma zmagali, predvsem tu mislimo na ljubljansko Olimpijo, ki je na gostovanju v Ivančni Gorici domačim nogometašem »podarila petardo«. Njihova forma je še naprej konstantna, in če bodo v tem tempu nadaljevali, bi že sedaj lahko zapisali, da so novi prvoligaši. Ni namreč verjetno, da bi lahko zapravili prednost enajstih točk. Nogometaši Aluminija so še vedno na drugem mestu, za kar se lahko zahvalijo Bonifiki, ki je izključena iz 2. lige, zato je Triglav počival. Proti drugemu mestu iz ozadja drvijo nogometaši Mure 05 iz Murske Sobote. V tem krogu so v Zagorju naredili pravo razdejanje v domači mreži ter s tem jasno pokazali, kaj je njihov končni cilj. Za sedaj so »samo« četrti z dvema točkama zaostanka za Triglavom in tri za Aluminijem. Na pomlad 2009 močno okrepljena ekipa Šentjurja je slavila v Krškem. K zmagi je veliko prispeval stari nogometni lisjak, napadalec Oskar Drobne, ki je dosegel dva zadetka.
REZULTATI 20. KROGA: Bela krajina - Aluminij 2:1 (1:1), Zagorje - Mura 05 0:8 (0:5), Krško - MU Šentjur 2:3 (1:2), Livar - Olimpija 0:5 (0:2). V tem krogu je bil prost Triglav Gorenjska.
1.	OLIMPIJA 20 13 5 2 43:15 44
2.	ALUMINIJ 20 10 3 7 47:33 33
3.	TRIGLAV GOR. 19 9 5 5 33:27 32
4.	MURA 05 19 8 6 5 43:30 30
5.	KRŠKO 20 7 6 7 30:33 27
6.	MU ŠENTJUR 20 6 6 8 24:38 24
7.	LIVAR	20 5 8 7 24:31 23
8.	BELA KRAJINA 20 5 7 8 20:27 22
9.	BONIFIKA 18 5 3 10 32:30 18
10.	ZAGORJE 20 2 7 11 14:46 13
Sarajevo (BIH), 4. in 5. april
Slovenski tekmovalci v članski konkurenci, ki se potegujejo za nastop na Evropskem prvenstvu mlajših članov (U23), so nastopili na International EJU senior judo tournament »Sarajevo open 2009«, članskem B-turnirju EJU. V družbi judoistov iz 15 evropskih držav sta nastopala tudi Rok Tajh-man, ki je ostal brez uvrstitve, in Lea Murko (oba JK Drava), ki je osvojila 2. mesto.
Rok je izgubil proti hrvaškemu reprezentantu in končal svoje nastope že po prvem boju. Lea pa je ugnala tri nasprotnice in izgubila le proti Srbkinji Vanji Mandič ter bila druga.
Rezultati: članice:
-48 kg: 1. Amelie ROSSENE
-	BEL; -52 kg: 1. Vesna RAN-KOVIC - SRB; -57 kg: 1. Vesna BUKIČ - SLO (JK Sankaku); -63 kg: 1. Marijana MIŠKOVIC
-	HRV; -70 kg: 1. Laure AERTS
-	BEL; -78 kg (6 tekmovalk): 1. Vanja MANDIC - SRB, 2. Lea MURKO - SLO (JK Drava); +78 kg: 1. CERIC Larisa - BIH.
Člani: -60 kg: 1. Olle SUNDSTROM - SWE; -66 kg: 1. Simon MOHOROVIČ - SLO (JK Bežigrad); -73 kg: 1. Joackim BOTTIEAU - BEL; -81 kg: 1. Antonie JEANNIN - FRA; -90 kg: 1. Eldin LUKAČ - BIH; -100 kg: 1. Matija ERJAVEC - SLO (JK Branik Broker); +100 kg: 1. Matjaž CERAJ - SLO (JK Im-pol), 2. Mitja JENUŠ - SLO (JK Železničar).
Sebi Kolednik
FOTO: Črtomir Goznik
Lea Murko (JK Drava Ptuj) je bila druga na tekmi svetovnega B-pokala.
Judo • Urška Potočnik
Letos na tri velika tekmovanja
Urška Potočnik, JK Ljutomer
Urška Potočnik, 15-letna članica judo sekcije TVD Partizan Ljutomer, bo v letošnjem letu nastopila na kar treh velikih mednarodnih tekmovanjih. Sodelovanje si je zagotovila z nedavnim izvrstnim nastopom v Zagrebu, ko je v svoji kategoriji do 70 kg po vrsti izločila romunsko, bolgarsko in italijansko judoistko ter osvojila prvo mesto. Z najvišjim naslovom si je zagotovila udeležbo na evropskem prvenstvu v Kopru (junij), na olimpijadi mladih v Helsinkih (julij) in še na svetovnem prvenstvu v Budimpešti (avgust).
»V Zagrebu mi je resnično
uspel 'veliki met'«, pravi Urška, dijakinja 1. letnika srednje zdravstvene šole v Rakičanu. »Upam, da se bom za moje doslej najzahtevnejše tekmovanje dobro pripravila in se domov vrnila z odmevnimi rezultati,« je še dodala. Njen trener Aleš Vrbančič, nekdanji odličen tekmovalec ljubljanske Olimpije, Impola, Bežigrada in deset let član državne reprezentance, verjame v velik Urškin potencial, ki se po šestih letih treniranja vse bolj izkazuje, zato je prepričan, da na njenih nastopih, ki jo čakajo v poletnih mesecih, uspehi ne bodo izostali.
Niko Šoštarič
Rokomet • Kval. za EP
Mlade Slovenke z
■ ■	■	■ ■ m	■
izjemnimi igrami prve
V Ormožu so od petka do nedelje potekale kvalifikacije za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu za dekleta na Madžarskem. Mladinke so pod vodstvom Uroša Bregarja v 1. krogu ugnale Turčijo, nato pa prepričljivo še Švicarke, s čimer so si že zagotovile nastop na EP. V derbiju te skupine so na koncu ugnale še vrstnice iz Slovaške, obe ekipi pa sta si zagotovili nastop na EP.
Poleg Slovenk in Slovakinj so si nastop na EP na Madžarskem zagotovile še: Danska, Poljska, Nizozemska, Avstrija, Črna gora, Srbija, Rusija, Romunija, Nemčija, Norveška in Švedska. Brez kvalifikacij so si vstopnico na prvenstvo zagotovile Madžarke
Ormož - kvalifikacijski turnir za EP na Madžarskem (mladinke): Slovaška - Švica 35:22 (17:12), Slovenija - Turčija 38:27 (20:8), Turčija - Slovaška 31:32 (18:18), Švica - Slovenija 16:37 (5:21), Slovaška - Slovenija 25:33 (11:18), Švica - Turčija 24:26.
Vrstni red: 1. Slovenija, 2. Slovaška, 3. Turčija, 4. Švica.
(organizator), Francozinje (evropski prvak 2007 U-17) in Španke (evropski podprvak). Prvenstvo bo med 14. in 23. avgustom potekalo v treh madžarskih mestih - Gyor, Papa, Szombathely. Žreb skupin bo 21. aprila na Dunaju.
ur
¡51 <na
J; rti i; s,i
!fcr
Foto: Črtomir Goznik
Tjaša Pikl (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) je članica slovenske mladinske reprezentance.
Rokomet • Mlajši dečki A
Na eni strani veselje, na drugi solze
Gorenje - Velika Nedelja 23:21 (12:8)
VELIKA NEDELJA: Uroš Kukovec, Marko Kralj, Uroš Šerod, Filip Bom-bek, Žiga Kumer 1, Gregor Hojžar, Rok Cvetko 9, Kristjan Šoštarič 4, Matic Bokša 3, Kevin Preac, Kevin Slavinec, Tadej Ozmec, Tomaž Cvetko, Matic Marin 4. Trener: Bojan Munda.
Na tekmo sezone so se mladi rokometaši Velike Nedelje odpravili odločeni, da zmagajo in si tako pridobijo možnost uvrstitve v finale
Če bi Velikonedeljani uspeli na tekmi v Velenju in nato v petek doma zmagati, bi dosegli največji uspeh te generacije. Vendar so tudi domačini imeli svoje želje, ki so se jim tokrat uresničile. Prevelika želja po uspehu gostujočih igralcev je bila največji razlog, da so zapravili preveč žog že v prvem delu (sedem čistih strelov). Rezultat je bil izenačen vse do 15. minute srečanja, ko je semafor kazal 8:8. Domačini so v zadnjih petih minutah prvega polčasa naredili delni izid 4:0 in odšli na odmor z lepo razliko.
Tudi drugi polčas je bil podoben prvemu, saj so domači igralci držali vodstvo vse do 32. minute, ko so vodili z 19:14. Nato pa so se prebudili gostje in v razdobju šestih minut naredili delni izid 6:1 in rezultat je bil izenačen na 20:20. Sledila je napeta končnica, v kateri so domačini dosegli gol, ko je njihov igralec najprej naredil korake, nato pa še prestop. Vendar prvoligaška sodnika, ki sta do tedaj sodila zelo dobro, tega nista videla. Ali pač ...? Na koncu so imeli gostje še napad za izenačenje, vendar ga niso uspeli realizirati, domačini pa so tik pred koncem še enkrat zadeli za končnih 23:21.
Po tekmi so številni gledalci videli veselje na eni strani in solze na drugi. Kljub porazu veljajo iskrene čestitke trenerju Bojanu Mundu in njegovim igralcem, saj so dosegli odličen rezultat v tej sezoni. Za konec ostaja še domača tekma proti Gorenju in turnir za uvrstitev od 5. do 8. mesta. Ta turnir naj bi se odvijal predvidoma v Veliki Nedelji.
Danilo Klajnšek
Foto: NS
Odbojka
Ženska odbojka v Ljutomeru znova v ospredju
Ženska odbojkarska vrsta Zavarovalnica Maribor iz Ljutomera je leta 2005 po razpadu izstopila iz prvoligaške konkurence, letos pa so si v klubu zastavili ambiciozne načrte, ki jih želijo uresničiti že v prihajajoči sezoni. Lani novembra je bilo izvoljeno novo vodstvo, funkcija predsednika pa je bila zaupana Janezu Kardošu, sicer vodji ljutomerske pošte, ki je na nedavni skupščini predstavil delovanje selekcij. V preteklih dveh sezonah so se ekipe mlajših in starejših deklic, kadetinj in mladink udeleževale tekmovanj, ki jih je prirejala Odbojkarska zveza Slovenije, najbolje pa so se odrezale starejše deklice z osvojenim 3. mestom v A državni ligi - vzhod. Tudi letos jim odlično kaže, saj so trenutno na 2. mestu. V vseh selekcijah je kar 77 igralk, s katerimi vadijo trenerji z ustreznimi licencami - Branko Puše-njak, Boris Smodiš in Svetlana
Oletič. Vadbe potekajo na treh lokacijah, v telovadnicah OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OŠ Mala Nedelja in OŠ Stročja vas. Iz lastnega pogona se je razvil igralski kader članic, ki se bo v jeseni vključil v tekmovalni sistem III. lige, z nastopi v okviru tekmovalnega programa OZS pa bodo tudi v prihodnje sodelovale ekipe v mini in mali odbojki, enako velja za starejše deklice, kadetinje in mladinke. Za večjo promocijo ženske odbojke v Ljutomeru bo novo vodstvo kluba dalo več pozornosti klubskim turnirjem in druženjem vseh članov ter večdnevnemu odbojkarskemu »kampu« v času poletnih počitnic (avgust). V klubu bodo pripravili tudi razgovor z ravnatelji vseh osnovnih šol na območju UE Ljutomer, da bi več vključevali odbojko pri urah telesne vzgoje.
Niko Šoštarič
Šolski šport • Rokomet
Najboljša Mladika
V ponedeljek in torek je v športni dvorani v Gorišnici potekalo medobčinsko prvenstvo v rokometu za mlajše deklice in dečke (letnik 1996 in mlajše). Žal je bila udeležba, v tem sicer popularnem športu na Ptujskem zelo skromna, saj so nastopile le tri šole. Zraven domačinov sta se tekmovanja udeležili še ptujski šoli Olge Me-glič in Mladika. Ker Olgica pri dečkih ni imela enajst igralcev, so nastopili izven konkurence, pri deklicah pa sploh niso nastopili. Za prvo mesto sta se tako pomerili ekipi osnovnih šol Gorišnica in Mladika.
Varovanci učiteljice Anice Ternovšek so bili v obeh tek-
mah boljši od gostiteljev turnirja. Deklice so po tridesetih minutah igre (3 x 10 minut) visoko premagale vrstnice z rezultatom 6:20, pri dečkih pa je bilo srečanje zelo izenačeno (13:13). Mladika je šele po streljanju sedemmetrovk strla odpor domačinov. Obe moštvi sta se uvrstili na področno tekmovanje, ki bo na sporedu že prihodnji teden. Za dečke v sredo v Veliki Nedelji, kjer se bosta priključili še šoli iz tega kraja in iz Ormoža, v četrtek bosta v Gorišnici nastopili tudi šoli iz Ormoža in Središča ob Dravi. Oba turnirja se bosta pričela ob 12. uri.
UG
Zaslužena priznanja za igralke OŠ Mladika.
Šolski šport
Hura, prosti čas na OS Juršinci
Osnovna šola Juršinci je tudi letos, kot že vrsto let do sedaj, vključena v projekt Hura, prosti čas Ministrstva za šolstvo in šport, ki projekt tudi financira. Učenci imajo možnost sodelovanja v športnih dejavnostih med počitnicami, pravkar pa se zaključujejo aktivnosti, ki so potekale ob vikendih. Med počitnicami imajo učenci 20-urne
programe, vikend programi pa trajajo skozi vso šolsko leto. Učenci imajo možnost izbirati med različnimi športnimi panogami, urnik in program pa se prilagajata njihovim željam in potrebam. Delo koordinira športni pedagog Stanko Pod-vršek, aktivnosti pa vodijo strokovni delavci.
UR
Tenis • TK Terme Ptuj
Priznanja za Blaža, zahvale vsem ostalim
V petek so v TK Terme Ptuj izvedli krajšo slovesnost, s katero so se želeli zahvaliti svojim igralcem za nastope v lanskem letu, predvsem Blažu Roli, ki je med drugim z reprezentanco Slovenije osvojil naslov ekipnih mladinskih evropskih prvakov. Prisotni so bili tudi gostje iz MO Ptuj, Zavoda za šport Ptuj in Športne zveze ter Teniške zveze Slovenije. Prireditev je odprl predsednik TK Terme Ptuj Zoran Krajnc.
Pozornosti so bili najprej deležni igralci in igralke, ki so TK Terme Ptuj zastopali na turnirjih v lanskem letu. To so bili: Luka Merc, Miha Kosi, Mitja Čuš, Oliver Baklan, Marko Mlakar, Marin Šuica, Neja Krajnc Domiter, Sven Lah, Nina Potočnik, Martin Domanjko, Blaž Murko, Tine Glodež, Jakob Ber-lak, Neja Gril, Urban Gnilšek, Hana Simonič, Blaž Vidovič,
Igralci in igralke, ki so lani zastopali TK Terme Ptuj na tekmovanjih doma in v tujini.
Blaž Vidovič, Taja Glažar, Klara Hazdovac, Aljaž Mohorič, Blaž Kocjan, Marina Baklan, Jan Lah, Nuša Lisjak, Urh Krajnc Domiter in Katja Mršnik.
Zaradi težkega usklajevanja terminov so se v TK Terme Ptuj šele v petek zahvalili Blažu Roli za uspehe v preteklem letu.
Zahvala je veljala tudi trenerjem, ki so z omenjenimi igralci in igralkami delali. Med njimi je bil posebej izpostavljen starosta trenerstva na Ptuju, Jože Kreutz, človek, ki se odlično počuti med mladimi in je bil med drugim tudi prvi trener Blaža Rola. Drugi prejemniki priložnostnih daril za trenersko delo so bili: Tjaša Kovač, Robert Pisar, Matej Rus, Goran Djurdjevič, kondicijska trenerja Gorazd Rajher in Hedvika Korošak ter Andrej Artenjak, ki je pred kratkim z desetko diplomiral na Fakulteti za farmacijo. Šport in študij se je v njegovem primeru odlično povezal, tak primer pa še zdaleč ni osamljen, saj je že veliko nekdanjih igralcev uspešno zaključilo študij, k čemur je kamenček v tem mozaiku zagotovo prispeval tudi tenis, v katerem se lahko igralci naučijo in navadijo številnih pozitivnih lastnosti, ki jih s pridom izkoriščajo pri študiju: v prvi vrsti vztrajnost, delovne navade, natančnost, nepopustljivost ...
Za konec je na oder stopil še Blaž Rola, ki so mu za številne uspehe priznanja izročili pred-
29. Maraton treh src, sobota, 16.5.2009
Tokrat brez »kupljenih« tekačev
Prijave za 29. Maraton Treh src organizatorji zbirajo do 11. maja; na dan prireditve bo mogoče prijaviti le najmlajše za veveričkin in srčkov tek najmlajših.
Organizacijski odbor Maratona treh src v Radencih, ki ga od letos vodi Marjan Hladen, je pripravljen na letošnjo, že 29. izvedbo praznika teka in rekreacije, ki v ta zdraviliški kraj vsako leto privabi na tisoče tekačev, pohodnikov in drugih obiskovalcev. Zaradi prestavitve pričetka prireditve v dopoldanske ure v Radence prihaj ajo novi aktivni maratonci in ljubitelji teka. Tako so lansko leto našteli že 7000 udeležencev iz desetih držav.
Radenski maraton od samih začetkov spremljata gesli Tekmuj sam s seboj in Vsak je zmagovalec. Tudi tokrat, 16. maja, bo tako. Prireditev bodo ob 8. uri pričeli pohodniki, ki jih je bilo lansko leto več kot 3000. Ob 9.25 bodo 21-kilometrsko pot pričeli paraplegiki, pet minut za tem pa bosta starta tekov na 42 in 21 kilometrov. Krajša razdalja, t. i. polmaraton, bo letos štel za državno prvenstvo. Ob 940 se bodo na progo
podali udeleženci tekov na 10 in 5,5 kilometra, ob 15. uri bo na programu humanitarni tek, uro pozneje bodo najmlajši tekli veveričkin in srčkov tek, dogajanje v Radencih pa se bo sklenilo z večernim koncertom hrvaške glasbene skupine Cr-vena jabuka.
Kot je povedal Milan Hojnik, predstavnik organizacijskega odbora in Radenske, ki ob svoji 140-letnici tudi namenja največji delež pri finančni plati
maratona, v letošnjem letu ne bodo v Radencih tekli maratonci, za katere so v preteklih letih predvsem zaradi boljših časov odšteli veliko denarja. »Bo pa nagradni sklad ostal enako visok, tako da bo to sedaj prava priložnost za domače tekače,« je dodal Hojnik. Najboljšim trem v posameznih kategorijah bodo tudi letos razdelili 4000 evrov. Kot v prejšnjih letih bo tudi v 29. izvedbi radenskega maratona aktivni udeleženec
Milan Hojnik, Marko Pintarič in Mladen Kučiš (z desne) so predstavili 29. Maraton treh src, ki bo v Radencih 16. maja.
Jože Kreutz, starosta trener-stva na Ptuju
stavniki TK Terme Ptuj (predsednik in trener Zoran Krajnc, trener Luka Hazdovac in nekdanji soigralec Toni Hazdovac), MO Ptuj (mag Stanko Glažar), Zavoda za šport Ptuj (Marjan Lenartič), Term Ptuj (Andrej Klasinc) in TZS (generalna sekretarka Marjeta Smodiš). Blaž si je ob številnih lepih željah vseh prisotnih zaželel predvsem čim več uspeha pri maturi, ki je trenutno njegova prva naloga - teniški uspehi bodo morali malo počakati.
Jože Mohorič
Zdravilišče Radenci. »Želimo ohraniti vrhunsko raven prireditve, s skupnimi močmi pa poskušamo tovrstni manifestaciji omogočiti njeno rast po obsegu, vsebini in kakovosti,« je dodal novi direktor Zdravilišča Radenci Mladen Kučiš ter izrekel vse pohvale organizacijskemu odboru, ki mu je tudi v teh težkih časih uspelo zagotoviti dovolj sredstev za Maraton treh src.
Generalni sekretar 29. maratona Marko Pintarič je na zadnjem srečanju z novinarji pred letošnjim maratonom opozoril na obvezne predprija-ve za vse teke na daljši razdalji. Na dan prireditve bodo prijave zbirali le še za humanitarni tek ter veveričk in srčkov tek najmlajših. »Zadnji dan za oddajo prijav je ponedeljek, 11. maj, poznejših prijav za teke na 42, 21, 10 in 5,5 kilometra pa ne bomo upoštevali. Podrobnosti in prijave so na spletni strani www.maraton-radenci. si,« je povedal Pintarič, ki je uspel s sodelavci zbrati 200 tisoč evrov, kolikor je poračun letošnje prireditve. Letos so na več kot 10 tisoč naslovov poslali prijavnice, veliko tekačev pa si organizatorji obetajo tudi zaradi novozgrajene avtoceste, ki je v neposredni bližini Ra-dencev.
Niko Šoštarič
Foto: NS
Nogomet • 3. SNL - vzhod, Štajerska liga, lige MNZ Ptuj
Podvinčani izgubili v 93. minuti
3. SNL - vzhod: Korošci so se veselili v Stojncih
V 19. krogu 3. SNL je vodeča Dra-vinja pred svojimi navijači zanesljivo premagala nogometaše iz Rogatca ter naredila še korak naprej k osvojitvi prvega mesta. Novo zmago v Veržeju so dosegli tudi najbližji zasledovalci - »kovinarji« iz Štor, ki pa imajo sedem točk zaostanka.
Nogometaši iz Stojncev so na svojem igrišču gostili Dravograd in minimalno izgubili. Kljub porazu pa se še naprej nahajajo na sredini prvenstvene razpredelnice, kjer so zaenkrat še v "varnih vodah". Borba za obstanek pa bo najverjetneje potekala med klubi od desetega mesta navzdol, ki ga v tem trenutku zaseda Mons Claudius.
REZULTATI 19. KROGA: Stojnci -Koroška Dravograd 0:1 (0:0), Paloma
-	Črenšovci 1:1 (1:1), Trgovine Jager
-	Simer šampion 0:1 (0:0), Tehno-stroj Veržej - Kovinar Štore 1:4 (0:3), Malečnik - Čarda 1:0 (0:0), Odranci
-	Šmartno 2:2 (0:1), Dravinja Kostroj
-	Mons Claudius 6:0 (1:0).
1.	DRAVINJA K. 19 16	1	2 47:8	49
2.	KOVINAR ŠTORE 19 13	3	3	38:19	42
3.	KOROŠKA DRAV. 19 12	2	5	41:20	38
4.	ŠMARTNO 19 11	2	6	49:43	35
5.	ODRANCI 19 9	5	5	34:22	32
6.	MALEČNIK 19 9	3	7	37:33	30
7.	STOJNCI 19 8	3	8	38:36	27
8.	TEHNO. VERŽEJ 19 7	4	8	31:32	25
9.	SIMER ŠAMP. 19 7	3	9	29:38	24
10.	MONS CLAUD. 19	6	0 13	23:45	18
11.	PALOMA 19	5	2	12	22:39	17
12.	ČARDA 19	4	3	12	25:39	15
13.	ČRENŠOVCI 19	2	9	8	19:35	15
14.	TRGOV. JAGER 19	3	2	14	23:47	11
STOJNCI - KOROŠKA DRAVOGRAD 0:1 (0:0)
STRELEC: 0:1 Kus (66)
STOJNCI: Simonič, Rižnar, Topo-lovec, Nežmah (od 67. Meznarič), Golob (od 76. M. Strelec), Pernek (od 88. Starčič), Janžekovič, Fridauer, Turkuš, A. Strelec, Marinič. Trener: Robert Težački.
Danilo Klajnšek
Štajerska liga
Vodeče moštvo v Štajerski ligi - Zreče je po pričakovani zmagi nad zadnjeuvrščeno ekipo Šentilj-Jare-nina zadržalo štiri točke prednosti pred Tehnotimom Pesnico, ki je bila uspešna v Brežicah. Zanimivost teh srečanj je ta, da sta Zreče in Tehno-tim Pesnica praktično edina kandidata za prvo mesto, na drugi strani pa je Šentilj Jarenina praktično že
četrtoligaš, Brežice pa prav tako, čeprav imajo še nekaj upanja.
V Črni na Koroškem so gostovali nogometaši Podvincev, ki so v prvem polčasu vodili, nato pa so domačini v zadnjih minutah srečanja najprej izenačili, v tretji minuti sodnikovega podaljška pa dosegli še zmagoviti zadetek. "Na Koroško smo odšli v oslabljeni sestavi, saj niso nastopili S. in B. Kupčič, Jan Belšak in Mitja Trop, ki so igrali v ponedeljek pomembno srečanje v futsalu. Kljub temu so naši nogometaši igrali dobro, vendar v zaključku tekme malo popustili in na koncu izgubili srečanje," je dejal predsednik NK Podvinci Mitja Lah. Slišati pa je bilo, da tudi s sojenjem niso bili najbolj zadovoljni.
Dobro so se v prvem polčasu v Slovenski Bistrici držali nogometaši
Nogomet • NŠ Poli Drava Ptuj, U-10B
Uspešno gostovanje v Splitu
Selekcija cicibanov U-10B se je 7. 4. pod vodstvom Roberta Hojnika in v spremstvu staršev odpravila na petdnevno gostovanje na Hrvaško. Tam se je udeležila nogometnega turnirja »Mitteleuropa Adriatic Cup 2009«, na katerem je skupaj v vseh kategorijah (od U-6 do U-10) nastopilo neverjetnih sedemdeset ekip, ki so prišli iz desetih evropskih držav.
Mladi ptujski nogometaši so se v predtekmovanju svoje skupine v kategoriji U-10 pomerili z ekipami NK Hajduk (0:0), FC Wiena (1:0) in NK Uskok (5:1). S temi rezultati so se uvrstili v nadaljevanje tekmovanja ter v polfinalu igrali z ekipo NK Samobor (letniki 98, naši 97!) ter izgubili z 0:8. V boju za tretje mesto so premagali NK Hajduk z 3:0 in se veselili končnega tretjega mesta med desetimi ekipami. V soboto je sledila svečana podelitev pokalov, kjer sta bila za najboljša strelca turnirja proglašena igralca Poli Dra-
ve: Jaka Vajda in Jure Perger. Nato so se uspešni cicibani,
sicer vidno utrujeni, odpravili proti Ptuju. Kljub temu je bilo
Predstavniki NŠ Poli Drava Ptuj v Splitu
Foto: Marjan Bratuša
NŠ Poli Drava Ptuj U-10B:
Marko Pernat, Matija Zagor-šek, Tomaž Brumen, Aleks Bezjak, Jure Perger, Marko Šegula, Urška Bratuša, Jaka Vajda, Timotej Krajnc, Tadej Tkalec, Timotej Pernat. Predstavnik ekipe: Marko Perger. Trener: Robert Hojnik.
1. ZREČE	17	12	3	2	43:12	39
2. TEH. PESNICA	17	11	2	4	43:16	35
3. POHORJE	17	9	3	5	32:28	30
4. A. E. BISTRICA	17	8	4	5	24:21	28
5. GEREČJA VAS	16	7	6	3	35:23	27
6. GIC ROGAŠKA	17	8	2	7	37:30	26
7. PARTIZAN FRAM 17		6	7	4	38:31	25
8. PODVINCI	17	7	3	7	37:33	24
9. HOLER. ORMOŽ 16		6	5	5	33:31	23
10. ŠIŠTANJ	17	6	4	7	31:36	22
11. BUKOVCI	17	5	4	8	31:35	19
12. PECA	17	5	2	7	22:39	17
13. BREŽICE	17	2	5	10	23:51	11
14. JARENINA -Š.	17	0	2	15	14:57	2
Foto: Črtomir Goznik
Nogometaši Stojncev (na sliki Renato Turkuš, rumeni dres) so izgubili na domačem igrišču z ekipo Koroška Dravograd.
Iz Bukovcev, nato pa v prvih petnajstih minutah drugega polčasa prejeli dva zadetka in sanj o morebitni točki je bilo konec. Bistričani so zmago potrdili še s tretjim zadetkom, ki so ga dosegli v zadnji minuti regularnega igralnega časa. Očitno se v mestu pod Pohorjem že gradi perspektivna ekipa za naslednjo sezono. O tem pričajo uspešne igre Bistričanov v spomladanskem delu prvenstva.
REZULTATI 18. KROGA: Peca
-	Podvinci 2:1 (0:1), AHA EMMI Bistrica - Bukovci 3:0 (0:0), Pohorje
-	GIC Gradnje Rogaška 2:0 (1:0), Brežice - Tehnotim Pesnica 0:3 (0:2), Partizan Fram - Šoštanj 3:3 (0:2), Jarenina Šentilj - Zreče 0:3 (0:2). Srečanje Holermuos Ormož
-	LKW Jack Gerečja vas je bilo odigrano včeraj popoldne.
na avtobusu veselo vzdušje, kar kaže na to, da so bili starši, igralci in vodstvo zadovoljni z doseženim, še posebej za igralce teh let pa je bil turnir velika motivacija za nadaljnje pridno treniranje.
UR
Takole so igralci in igralka NŠ Poli Drava U-10 proslavili zmago v tekmi za 3. mesto.
Foto: Marjan Bratuša
PECA - PODVINCI 2:1 (0:1)
STRELCI: 0:1 D. Petrovič (34), 1:1 Krebs (82), 2:1 Plaznik (93. z 11 m) PODVINCI: Vesenjak, Toplak, Ku-serbanj, Bratec, Petek, Lah, Brumen (od 74. Praprotnik), Modrič, R. Petrovič (od 80. Makovec), Požegar, D. Petrovič. Trener: Igor Vorih.
AHA EMMI BISTRICA -BUKOVCI 3:0 (0:0)
STRELCA: 1:0 Divjak (48), 2:0 Divjak (60), 3:0 Mlinar (90)
BUKOVCI: Grabrovec, Vajda, Kozel, Kodrič, Plohl, Kokot (od 85. Zem-ljarič), Petek (od 46. Mulej), Meznarič, Korez, Antolič, Strelec. Trener: Milivoj Jamnik.
1. liga MNZ Ptuj: Cirkulane do točke
REZULTATI 14. KROGA: Oplotnica - Hajdina 3:1, Središče - Rogoznica 1:0, Pauman Pragersko - Videm 0:1, Cirkulane - Skorba 0:0. Srečanji Gorišnica - Boč in Dornava - Apače sta bili odigrani včeraj.
1.	BOČ	13	11	2	0	47:10	35
2.	VIDEM	14	10	3	1	48:11	33
3.	OPLOTNICA	14	9	3	2	28:15	30
4.	APAČE	12	9	0	4	28:15	27
5.	PRAGERSKO 14	7	1	6	26:25	22
6.	GORIŠNICA	13	5	1	7	21:36	16
7.	SKORBA	14	5	1	8	21:36	16
8.	HAJDINA	14	4	2	8	20:33	14
9.	ROGOZNICA	14	4	1	9	24:27	13
10.	SREDIŠČE 14 4 0 10 19:30 12
11.	DORNAVA 13 4 0 9 14:34 12
12.	CIRKULANE 14 2 2 10 18:48 8
2. liga MNZ Ptuj: Tržec ugnal Leskovec
REZULTATI 14. KROGA: Spodnja Polskava - Markovci 1:2, Zavrč
-	Zgornja Polskava 5:1, Leskovec
-	Tržec 0:2. Srečanja Makole - Pod-lehnik, Hajdoše - Lovrenc in Grajena - Slovenja vas so bila odigrana včeraj.
1.	ZAVRČ 14 14 0 0 85:11 42
2.	MARKOVCI 14 9 1 4 38:33 28
3.	SLOVENJA VAS 13 8 1 4 26:15 25
4.	PODLEHNIK 13 7 3 3 24:15 24
5.	TRŽEC 14 6 1 7 36:29 19
6.	ZG. POLSKAVA 14 5 4 5 33:26 19
7.	GRAJENA 13 4 3 6 22:27 15
8.	SP. POLSKAVA 14 4 3 7 28:41 15
9.	MAKOLE 13 4 2 7 16:29 14
10.	HAJDOŠE 13 3 4 6 14:24 13
11.	LOVRENC 13 3 3 7 13:28 11
12.	LESKOVEC 14 1 1 12 11:68 4
Veteranski ligi MNZ Ptuj: Videm oddal točko Gorišni-ci, Skorba vse tri Lovrencu
VZHODNA SKUPINA
REZULTATI 15. KROGA: Leskovec
-	Ormož 1:0, Tržec - Stojnci Korant 3:4, Bukovci - Markovci 2:1, Gorišnica - Videm 0:0, Podvinci - Grajena 2:2.
1.	VIDEM 13 11 1 1 56:12 34
2.	STOJNCI KORA. 14 11 1 2 52:16 34
3.	ORMOŽ 14 7 3 4 36:12 24
4.	GORIŠNICA 14 6 5 3 22:16 23
5.	PODVINCI 14 6 2 6 31:38 20
6.	TRŽEC 14 5 4 5 26:30 19
7.	GRAJENA 13 5 2 6 23:31 17
8.	DORNAVA 12 4 4 5 16:23 16
9.	LESKOVEC 13 3 2 8 19:28 11
10.	MARKOVCI 14 3 2 9 20:45 11
11.	BUKOVCI 14 1 0 13 8:54 3
ZAHODNA SKUPINA
REZULTATI 11.KROGA: Hajdina
-	Prepolje 6:0, Pragersko - Apače 2:0, Boč - Polskava 4:1, Podleh-nik - Zgornja Polskava 2:4, Skorba
-	Lovrenc 2:4.
1.	HAJDINA 11
2.	ZG. POLSKAVA 11
3.	SKORBA
4.	LOVRENC
5.	BOČ
6.	POLSKAVA
7.	PRAGERSKO
8.	PODLEHNIK
9.	PREPOLJE
10.	APAČE
9 2 7 2
11 11 11 11 11 11 11 11
Danilo
6 2 6 2 6 1 5 2 4 3 3 1 1 0 0 1
0	48:14	29
2	35:13	23
3	23:20	20
3	20:20	20
4	20:14	19 4	19:20	17 4	25:30	15 7	14:29	10
10	11:39	3
10 8:28	1 Klajnšek
Šolski šport • Odbojka
Medobčinsko prvenstvo v mali odbojki
■ ■v	v	■
za mlajše učence in učenke
Osnovna šola Podlehnik je bila gostiteljica finalnega medobčinskega turnirja v mali odbojki za učence in učenke. V zaključnem delu so se pomerile najboljše ekipe učenk, pri učencih pa sta sodelovali le dve šoli, in sicer OŠ Breg in OŠ Gorišni-ca, slavili pa so učenci iz OŠ Breg z 2:1. V zanimivih in zelo kvalitetnih dvobojih pri učenkah je na koncu za-
služeno slavila ekipa iz Juršincev, ki je premagala vse tri tekmice. Kot zanimivost je pomembno omeniti, da OŠ Juršinci kot edina šola v Sloveniji tekmuje v državni ligi. Rezultati: učenke: Juršinci - Žetale 3:0, Juršinci
-	Podlehnik 2:1, Juršinci - Markovci 3:0, Žetale - Podlehnik 1:2, Žetale
-	Markovci 2:1, Podlehnik - Markov-ci 3:0.
Vrstni red: 1. OŠ Juršinci, 2. OŠ Podlehnik, 3. OŠ Žetale, 4.OŠ Markovci.
Prvo- in drugouvrščena ekipa se uvrstita na področno prvenstvo.
UR
Odbojkarska ekipa OŠ Juršinci, zmagovalka medobčinskega tekmovanja za mlajše učenke
Matjaž Gojčič • Član slovenske golf reprezentance, profesionalni golfist
»Če si oprostim poraz,
potem ne morem postati zmagovalec
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič: »Zame je golf čisto poseben šport, saj nudi svojevrstna občutenja. Lahko tisočkrat ponovim udarec, a vedno bom udaril drugače. V tem je njegov čar.«
Nikoli se ne sprijazni s porazom. V trenutku, ko boš sam sebi priznal poraz boš poražen. Ce ga zanikaš, potem si vse življenje zmagovalec.
Za mnoge je golf samo prestiž, odlična možnost za sklepanje koristnih poslovnih navez, sprostitev, pobeg iz urbane betonske džungle v skrbno urejen košček narave. Matjažu Gojčiču pa je s trmo, vztrajnostjo in veliko podporo družine in okolice uspelo preseči okvir rekreativnega in se pogumno podati v profesionalizem. Potipal je tja, kjer si mnogi golfisti ne upajo niti drzniti. Postavil se je ob bok največjih svetovnih golfistov in se pogumno soočil z izzivom. Nekateri nimajo možnosti, da bi lahko uresničili svoje potenciale, mnogi si ne upajo sanjati, spet drugi ne zberejo dovolj moči in trme, da bi vztrajali. Matjaž pa združuje vse, kar je potrebno za uspeh. Znal je izkoristiti svoje možnosti in se upreti besedi PORAZ.
V golfu obstaja nenapisano pravilo, da amaterji igrajo za prestiž in profesionalci za denar. Kaj je tvoja motivacija?
Golf je prestiž in golf je denar, a oboje ni zadosten vzgib, da vztrajaš in mu podrediš svoje življenje. Želja po golfu se mora roditi iz ljubezni in strasti, le tako lahko združiš naporen ritem in greš naprej tudi takrat, ko naletiš na neuspeh in ovire. Zame je golf čisto poseben šport, saj nudi svojevrstna občutenja. Lahko tisočkrat ponovim udarec, a vedno bom udaril drugače. V tem je njegov čar. Vsak udarec je drugačen, tako kot je vsak dan v življenju drugačen, poseben. Pri igri me žene želja po zmagi, a to ni moj končni cilj. Tudi če v golfu ne bom dosegel tega, kar sem si
zastavil, mi ne bo žal za vložen trud, čas in denar. Golf je moj način življenja.
Si prvi Slovenec, ki je nastopil na European Touru, najvišjem rangu golf turnirjev v Evropi. Sam praviš, da je šlo za splet srečnih okoliščin, pa vendar so za tabo leta trdega dela, kar pomeni, da si ves čas garal za ta višji cilj in življenje te je nagradilo s priložnostjo. Kako si jo izkoristil? Si zadovoljen z iztržkom?
Od nastopa na European Touru sta minili že dve leti, a spomini so tako živi, da se mi zdi, da se je dogajalo včeraj. Golf je šport, kjer starost igralca ni tako zelo pomembna. Ravno nasprotno, s starostjo igralec pridobi dragocene izkušnje. Prav zaradi tega lahko rečem, da je moja športna kariera še mlada in da je pred menoj še veliko izzivov. Pri European Touru je šlo za samodokazova-nje, potrditev samemu sebi, da zmorem. Statistično gledano večina profesionalnih golfistov doseže svoj uspeh po tridesetem letu. Dobra stran tega dejstva je, da imam še veliko časa, da pridem do vrha. Slaba stran pa je, da lahko vse življenje igram, a na koncu ugotovim, da mojega vrha ni. A če ljubiš golf, potem ga izbereš ne glede na končni izkupiček.
Golf je precej drag šport, velja pa tudi rek, da se golfa ne da naučiti čez noč ...To je nekako igra življenja, saj se ga učiš vse življenje, a na koncu spoznaš, da ne veš ničesar. Zraven volje, odrekanja in podpore domačih je potrebna tudi velika materialna opora. Komu razen sebi samemu bi še lahko pripisal zasluge za svoje uspehe?
Na prvem mestu je družina, ki mi nudi finančno in moralno podporo. Športniki na tekmovanja potujejo z ekipo in trenerjem, jaz sem sam, zato družina v mojem športu odigra zelo pomembno vlogo.
Vsak šport zahteva točno določen temperament človeka. Kakšen temperament zahteva golf? Bi rekel, da si
človek, čigar temperament je ustvarjen za ta šport?
Povedal bom na enostaven način. Če imaš na drugi strani nasprotnika, potem imaš motivacijo. Pri golfu se ne soočiš direktno z nasprotnikom in je težko najti pravo motivacijo. Zato golf zahteva tip človeka, ki zna to motivacijo izbrskati iz svoje želje po zmagi. Mnogi menijo, da je golf dolgočasen. Morda v njem res ni dinamike, zato moraš biti kot športnik še bolj motiviran. Mene žene nekakšen adrenalin, ki ga občutim ob igranju. Ne prenesem poraza in tega občutka ne bom nikoli presegel. Morda sem se tudi zaradi te lastnosti našel prav v tem športu. Golf je šport, kjer za svoj neuspeh ne moreš okriviti nasprotnika. Za poraz lahko okriviš samo samega sebe in se z njim lažje sprijazniš. Sem temperamenten in hitre jeze. Včasih sem od jeze metal golf palice, a leta te nekoliko umirijo. Zanimivo je opazovati igralce, kako se spopadajo s svojo jezo. Kako odre-agirajo na neuspeh. Menim, da je najslabše, če jezo potlačiš. Moraš najti pravi odmerek jeze, ki te bo potisnil naprej. Če pa je jeza pretirana, potem
je to zate ovira.
Za dvojčke pravijo, da so povezani z nevidno nitjo in da se vse življenje dopolnjujejo in pogrešajo. Kakšna nevidna vez vaju veže z Alenko, tvojo sestro dvojčico?
Z Alenko se zelo dobro razumeva. Karakterno sva si precej podobna. Oba sva trmasta in temperamentna, kar je bilo včasih najino »jabolko spora«, a z leti se strasti nekoliko umirijo in danes se res krasno razumeva.
Na igrišču Golf Jacques Laffite v Dijonu v francoski Burgundiji ti ni uspelo unovčiti dobre forme. Izmuznil se ti je rezultat med prvimi tremi. Tekma je bila precej naporna, saj je ves čas obilno deževalo. Kako se pri golfu spopadate z vremenskimi razmerami? Ali bi to vremensko nadlogo lahko obrnil v izziv?
Vremenske razmere so nedvomno svojevrstni izziv. O tem so napisane študije in knjige. Pomembno je, da ne izgubljaš dragocene energije za dogodke, na katere nimaš vpliva. Če se tega naučiš, imaš dobre možnosti za uspeh. Na tem moram še delati. Vreme je pri golfu faktor »srečne roke«: lahko imaš lepo vreme, a že naslednji igralec ima smolo z njim.
Kot otrok si se preizkusil v veliko športih. Zase praviš, da si precej samokritičen in da težko prene-seš poraz. Je morda prav to vzrok, da si pri enajstih letih našel svoje športno poslanstvo? Navsezadnje so bili pri golfu tekmeci odrasli športniki, med drugim tudi tvoj oče. Si ob takšnih konkurentih lažje prenesel poraz? Je bil to zate svojevrsten izziv in motivacija?
Če me je porazil oče, sem še težje prenesel poraz, po drugi strani pa je bil poraz moja velika motivacija. Zelja po zmagi nad očetom je bila vedno zelo izrazita. Ko na Ptuju še nismo imeli svojega golf igrišča, sva hodila igrati v sosednjo Avstrijo. Spominjam se, da sem bil velikokrat tako jezen zaradi poraza, da so palice frčale po zraku in je moj oče že pri tretji luknji zaključil igro. Potem sva
vso pot do doma molčala ... (smeh). Na očeta sem zelo ponosen, saj mu je v kratkem času uspelo doseči zelo visok nivo v golfu. Zdaj je igro zaradi pomanjkanja časa malce opustil. Zelo cenim njegovo kritiko. Moj oče ni radodaren s kritikami, a ko jih da, vem, da so na mestu in jih vedno upoštevam. Mama je njegovo nasprotje, saj zelo rada kritizira .(smeh).
V času, ko si pričel igrati, na Ptuju še nismo imeli golf igrišča. Vsaj šest let si bil primoran trenirati na igrišču v Kidričevem. Danes ima Ptuj svoje golf igrišče. Ali zadostuje tvojim potrebam in visokoletečim ciljem?
Ja in ne. Je dobro, a v tej fazi bi potreboval boljše igrišče, zato bom letos več časa preživel v sosednji Avstriji, kjer so boljši pogoji za trening. Na golf igrišču Ptuj se trudijo in za letos načrtujejo izboljšanje. Prepričan sem, da jim bo še letos uspelo zagotoviti dobre pogoje zame in za vse, ki se z golfom ukvarjajo rekreativno.
Na predstavitveni spletni strani si zapisal, da so tvoji vzorniki Tiger Woods (najbolje plačani profesionalni igralec golfa), Valentino Rossi (italijanski moto dirkač), Oprah in Jezus Kristus. Katere vrline teh ljudi v tebi zbujajo občudovanje? V čem jim želiš biti podoben?
Pri Tigerju Woodsu občudujem intelekt in dejstvo, da se nikoli ne izpostavlja. Njegov
Ni skrivnost, da je tudi tebe zadela amorjeva puščica in da je tvoje življenje zdaj razpeto med dve veliki ljubezni: med srčno izbranko Tanjo, ki jo ljubkovalno kličeš kar »miška«, in veliko strastjo do golf igrišč, kjer na dan pre-živiš najmanj osem ur. Kako sklepaš kompromise med tema dvema svetovoma?
V ljubezni je imel moj Amor srečno puščico, saj je moja Tanja zelo razumevajoča punca. V njej najdem oporo in razumevanje, nikoli me ne omejuje. Imava tudi to prednost, da sva »skoraj« soseda, tako sva lahko več skupaj.
stil življenja je dober vzgled za množice. Valentino Rossi ima karizmo in predanost. Oprah se te dotakne na poseben način, da se zamisliš nad stvarmi. Jezusa Kristusa kot zgodovinsko osebo pa občudujem, ker je našel svojo pot in na njej vztrajal.
Obiskuješ akademijo Davida Leadbetterja v Orlandu v ZDA. To je nekakšna šola, kjer vzgajajo najboljše gol-fiste sveta. Na tej akademiji ni nič prepuščeno naključju, vse je narejeno po meri igralcev. Praviš, da Slovenija ne premore takšne šole in učiteljev. Si se kdaj poigraval z idejo, da bi sam ustanovil kakšno podobno središče in se poskušal približati idealu popolnosti?
Ja, zakaj pa ne. A s takšno šolo se v Sloveniji ne bi dalo zaslužiti, saj smo premajhni. A moje vodilo ne bi bil denar, moje vodilo bi bil drugačen pristop do učenja. Način, kako se posvetiš igralcu. Kvaliteta, ki jo ponudiš. Že to, da igralca ob prihodu na igrišče pričaka tablica z njegovim imenom in piramida žogic, je lahko zanj presenečenje. Nekaj povsem drobnega in enostavnega, a pomembni sta ideja in pristop. Slovenci tega nekako ne znamo. Ne znamo se tržiti. Lahko imamo najlepšo deželo, a če je ne znamo na pravi način ponuditi, nam to nič ne koristi.
Na tej akademiji je velik poudarek na psihologiji golfa. Strokovnjaki trdijo, da je igranje golfa podobno lupljenju sadeža. Preden se prebiješ do samega jedra, moraš čez celo paleto čustev, kot so strah, jeza, bolečina in na koncu mir, radost in ljubezen. Takrat v žargonu rečejo, da je golfist v čustveni CONI. Kako pomembna je dobra psihična pripravljenost? Kako se sam pripraviš na tekmo, kako se sproščaš in kako krepiš koncentracijo?
Kje si to prebrala (smeh)? Da še jaz to preštudiram ... (smeh) ... Ja, psihologija je v golfu zelo pomembna. Včasih imam celo občutek, da je bolje, da čim manj razmišljaš, ker misli samo poslabšajo situacijo. Najbolje je, če svoje misli lahko „odmisliš". Seveda imam svojega psihologa. Že tri mesece nisva komunicirala in imam kar slabo vest. Za mano je operacija in tako sem se posvečal predvsem hitremu okrevanju. Poškodbe te ne zdelajo samo fizično, temveč tudi psihično. Pomembno je, da človek razmišlja pozitivno. Športnemu psihologu zaupam svoje občutke, razmišljanja in videnja. Možgane se da natrenirati. Pri golfu ni tako zelo pomemben talent, bolj je pomemben trening. 10% je talent in 90 % je trdo delo. Pomembno je tudi občutek. To, kar občutiš, ko prvič udariš žogico. Če ne čutiš ničesar, potem ta šport ni zate. Če v tebi zagori, potem boš v golfu užival. Zelo odbijajoča pa je komponenta časa . Če bi lahko samo igral, bi bilo lažje. A med udarci se čaka. In to čakanje lahko preusmeri tvoje pozitivne misli v nekaj povsem negativnega. Težko je kontrolirati tok misli. Ko čakaš, torej lupiš pomarančo.
Če bi ti danes dali možnost, da lahko spremeniš kak dogodek ali odločitev v preteklosti, kaj bi spremenil, popravil?
Ničesar ne bi spreminjal. Moje življenje je takšno, kot mora biti.
Aleksandra Jelušič
Foto: Črtomir Goznik
Matjaž Gojčič: »Pri Tigerju Woodsu občudujem intelekt in dejstvo, da se nikoli ne izpostavlja. Njegov stil življenja je dober vzgled za množice.«
16 Štajerski TEDNIK
Zanimivosti, zaposlovanje
torek • 14. aprila 2009
Slovenija • Slovenski učenci med zmagovalci
Prvi med 100 v Evropi
Projekt CONNECT, v katerem so sodelovali tudi slovenski učenci, je v Bruslju s strani Evropske komisije prejel prestižno nagrado Evropa trajnostne energije 2009, in sicer v kategoriji Izobraževalne, komunikacijske in promocijske aktivnosti, kjer je sicer skupno sodelovalo več kot 100 projektov s področja celotne Evrope.
»Ob tako visoki nagradi se zahvaljujemo vsem učiteljem, ravnateljem in ostalim, ki sodelujejo v projektu. Posebna zahvala velja tudi lokalnim skupnostim in županom, ki podpirajo izvajanje projekta,« je ob prejetju nagrade povedal nacionalni vodja projekta Sebastian Toplak. V projektu, ki se nadaljuje še naprej, po besedah Toplaka zgledno sodeluje več šol iz širšega ptujskega območja: OŠ Ljudski vrt s podružnično šolo OŠ Grajena, OŠ Olge Meglič, OŠ Hajdina in OŠ Podlehnik. Projekt so že v fazi prijave podprle tudi MO Ptuj, Občina Hajdina in Občina Podlehnik. V preteklem šolskem letu je v projektnih aktivnostih oz. kampanji, ki vključuje tudi nagrajeno igro Prometna kača, sodelovalo preko 60 učiteljev, 800 otrok
in skorajda prav toliko njihovih staršev.
»Osnovni namen projekta je razvoj in širjenje ukrepov na področju upravljanja mobilnosti za mlade s ciljem povečanja uporabe okolju prijaznih oblik prometa na poti v šolo in iz nje. Projekt tako prispeva k zmanjšanju negativnih vplivov motoriziranega prometa na okolje, kjer je v ospredju predvsem zmanjšanje izpustov CO2. V njem ne sodelujejo le slovenski učenci, ampak tudi več tisoč otrok iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Grčije, Italije, Nizozemske, Velike Britanije in Madžarske,« je namen večletnega projekta nato še pojasnil Toplak, sicer zaposlen na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, in nadaljeval: »Cilj vsakoletnega nagradnega tekmovanja je tako nagraditi in izpostaviti najboljše do-
sežke na področju trajnostne energije v Evropi. Evropa je namreč vodilna pri izvajanju pobud o trajnostni energiji. Ker pa se domiselne metode uspešno izvajajo po vsej Uniji, želi Evropska komisija nagraditi najboljše projekte in njihove dosežke predstaviti širši javnosti. Vsi partnerji za trajnostno energijo se zato lahko udeležijo prestižnega nagradnega tekmovanja. Ta vsakoletni dogodek je edinstvena priložnost, da se osvetlijo uspehi najodličnejših, najambicioznejših in najino-vativnejših projektov ali dejavnosti ter podelijo nagrade partnerjem, ki so zgled vsem drugim.«
Od leta 2005 je v tem nagradnem tekmovanju sodelovalo 631 projektov. V tretjem natečaju, ki je bil odprt od konca oktobra lani, pa je v vseh kategorijah sodelovalo 251 pro-
Foto: SM
Sebastian Toplak je nacionalni vodja projekta Connect, s katerim so se učenci ptujskih ter hajdinske in podlehniške osnovne šole vpisali med zmagovalce na evropski ravni.
DOKTOR	MEDICINE,
ZDRAVNIK SPECIALIZANT IZ PSIHIATRIJE - ZDRAVNIK BREZ SPECIALIZACIJE Z LICENCO PPD3 - M/Ž; OPRAVLJANJE MANJ ZAHTEVNIH NALOG S PODORČJA DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE OB POMOČI ZDRAVNIKA SPECIALISTA, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje tekoče, govorjenje tekoče, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. PSIHIATRIČNA BOLNIŠNICA ORMOŽ, PTUJSKA CESTA 33, 2270 ORMOŽ, KEČEK MAJDA, 02 7415-100, pbo.kadrovska@ siol.net.
GRADBENI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, POMOŽNI GRADBENI DELAVEC
- M/Ž; POMOČ PRI GRADBENIH DELIH-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. ZIDAR, ZIDAR - M/Ž; ZIDARSKA DELA-NIZKE GRADNJE, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. SUKA GRADBENIŠTVO, TRGOVINA IN STORITVE D.O.O., ŠIKOLE 64 A, 2331 PRAGERSKO, JE-VŠOVAR TOMAŽ, 040 521 006, suka.jevsovar@email.si. KUHAR, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, KUHAR/ ICA - M/Ž; PRIPRAVA IN SERVI-RANJE HRANE- PO NAROČILU, PIZZE, MALICE, ČIŠČENJE IN POSPRAVLJANJE IN POSPRAVLJANJE POSLOVNIH PROSTOROV IN OSN. SREDSTEV, določen čas 12 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 2 meseca, vozniški izpit B-kategorije. SCHRAMM ČOH JELKA S.P. -
GOSTILNA KOZEL, SELSKA CESTA 37, 2250 PTUJ, ČOH MAKS, 041 235-463,.
OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, NATAKAR- DELO V STREŽBI - M/Ž; POSTREŽBA PIJAČ, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba
1	mesec. RIŽNAR DARINKA S.P. - OKREPČEVALNICA PRI DARINKI, JURŠINCI 4 D, 2256 JURŠINCI, RIŽNAR DARINKA,
02	758-27-91,.
ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, MONTAŽER KLIMA NAPRAV - M/Ž; MONTAŽA KLIMA NAPRAV, nedoločen čas, polni delovni čas, gibljiv/nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si. ELEKTRIKAR ENERGETIK, ELEKTRIKAR ELEKTRONIK, SERVISER - M/Ž; SERVISIRANJE EL. APARATOV (ORODJA, BELA TEHNIKA, ITD.), nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba
3	mesece, vozniški izpit B-kate-gorije, angleški jezik razumevanje osnovno, nemški jezik razumevanje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno, delo z bazami podatkov - osnovno. IBLO PODJETJE ZA TRGOVINO IN STORITVE D.O.O., VINARSKI TRG 3, 2250 PTUJ, LOVEC MOJCA, 02 780-64-30, iblo@iblo.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE SPECIALIST PARADEN-TOLOG, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PARADON-TOLOGIJE) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN OPRAVILA NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE., nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil - osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK
UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drobnak@zd-ptuj.si. DOKTOR DENTALNE MEDICINE, ZOBOZDRAVNIK SPECIALIST III (PROTETIK) (M/Ž) - M/Ž; DELA IN NALOGE NA PODROČJU ZOBOZDRAVSTVENE DIAGNOSTIKE, TERAPIJE IN REHABILITACIJE, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 4 mesece, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje tekoče, urejevalniki besedil -osnovno. ZDRAVSTVENI DOM PTUJ, POTRČEVA CESTA 19 A, 2250 PTUJ, PETEK UHAN METKA, 02/787-16-00, sonja.drob-nak@zd-ptuj.si.
FRIZER, FRIZER - M/Ž; FRIZER, določen čas 5 mesecev, polni delovni čas. PUŠNIK BRI-GITA S.P. - FRIZERSTVO »BRI-GITA«, OSOJNIKOVA CESTA 3, 2250 PTUJ.
KLJUČAVNIČAR, DELAVEC BREZ POKLICA, MONTERI IN VZDRŽEVALCI INŠTALACIJ IN NAPRAV - M/Ž; MONTER KOVINSKIH KONSTRUKCIJ- DELO V TUJINI, določen čas 3 mesece, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, nemški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno. ELEKTAL TRGOVSKO IN STORITVENO PODJETJE D.O.O., KRČEVINA PRI VUR-BERGU 63, 2250 PTUJ, PAPDI DINO, 040 330-049, dino.pap-di@siol.com.
POMOŽNI DELAVEC, DELAVEC BREZ POKLICA, KROVEC - M/Ž; KROVSKO-KLE-PARSKA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec, vozniški izpit B-kategorije, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro. KARMONT KROVSTVO, KLE-PARSTVO, GRADBENIŠTVO D.O.O., STOGOVCI 11, 2323 PTUJSKA GORA, KARNEŽA ALEŠ, 031/676-078, ales.karne-za@siol.net.
POMOŽNI DELAVEC, DELA-
jektov. Strokovna komisija je naredila predizbor in v ožji izbor za končno zmago no-minirala 25 projektov, izmed katerih so bili nato izbrani najboljši v petih kategorijah. »Žirija nagradnega tekmovanja je zmago projekta Connect argumentirala predvsem z inovativnostjo zamisli, ki učence in dijake postavlja v središče dogajanja, ter z doseženimi rezultati v uvodnem letu izvajanja. Projekt je namreč prispeval k zmanjševanju emisij toplogrednih plinov, ki jih povzroča motoriziran promet, in s tem k uresničevanju ciljev, opredeljenih v okviru Kjotskega protokol,« je o načinu izbora zmagovalca opisal Toplak. Fakulteta za gradbeništvo Univerze v Mariboru sodeluje v projektnem konzorciju kot enakovredni partner, odgovoren za delovni sklop Izobraževanje in prenos znanj: »V okviru projekta je bilo potrebno razviti idejo, kako in na kakšne način je mogoče v čim večji meri vplivati na obstoječe potovalne navade mladih. Nato je bilo potrebno to idejo razviti do te stopnje, da je bila mogoča izvedba v praksi ter merjenje učinkov. Konkretno v letu 2008 je bila za osnovnošolce razvita igra Prometna kača in ta ideja, seveda z doseženimi
VEC BREZ POKLICA, ZIDAR ZA ZIDANJE IN OMETAVA-
NJE - M/Ž; IZDELAVA STROJNIH OMETOV, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, eno-izmensko delo, vozniški izpit B-kategorije. FLADUNG DANILO S.P.-MITMAU IZDELAVA STROJNIH OMETOV IN FASAD, TRNOVSKA VAS 43 B, 2254 TRNOVSKA VAS, FLADUNG DANILO, 041 884 147, vesnaa@siol.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, REŠEVALEC Z VODE - A2 - M/Ž; (S PRIPISOM ZA TERME PTUJ D.O.O.), SAMOSTOJNO IN SKUPINSKO DELO, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. SKUPINA KARIERA NACIONALNI KADROVSKI OPERATER D.O.O., DUNAJSKA CESTA 21, 1000 LJUBLJANA, TRAMŠEK BLAŽ, 01 3003 100, blaz.tram-sek@kariera.si.
SLIKOPLESKAR, PLESKAR, SLIKOPLESKARSKA DELA -
M/Ž; IZDELAVA DEMIT FASAD IN SLIKOPLESKARSKA DELA, določen čas 7 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. STRELEC KONRAD S.P. - SLIKOPLE-SKARSTVO, STOJNCI 109, 2281 MARKOVCI PRI PTUJU, STRELEC KONRAD, 04 1 75 3-745,. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, OSNOVNOŠOLSKA IZOBRAZBA, SLIKOPLE-SKARSKA POMOŽNA DELA - M/Ž; IZRAVNAVE STEN, BARVANJE, POMOČ PRI IZVEDBI FASAD, določen čas 6 mesecev, skrajšan delovni čas, enoizmen-sko delo. ERJAVEC IZTOK S.P.-SLIKOPLESKARSTVO, FORMIN 52, 2272 GORIŠNICA, ERJAVEC IZTOK, 041 568-887, iztok.erja-vec@amis.net.
DOKTOR DENTALNE MEDICINE, KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE - M/Ž; KOMPLETNE ZOBOZDRAVSTVENE STORITVE, nedoločen čas, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, slo-
rezultati, je očitno prepričala komisijo. V igri, ki je trajala en teden, je sodelovalo skoraj 16.000 otrok iz 76 osnovnih šol iz Avstrije, Belgije, Bolgarije, Grčije, Italije, Nizozemske, Velike Britanije, Madžarske in Slovenije. Delež trajnostnih oz. za okolje sprejemljivih potovanj se je povečal za 16 %. S tem je bilo privarčevanih 150.000 prevoženih kilometrov z osebnimi avtomobili in zmanjšanje izpustov CO2 v okolje za približno 25.000 kg. To je bilo doseženo samo v tednu izvajanja igre, pozitivni učinki pa so bili doseženi tudi po končani igri, saj je bil
venski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zelo dobro, 1400 EUR bruto / mesečno. ZDRAV ZOB ZOBOZDRAVSTVENI ZAVOD, JURŠINCI 3, 2256 JURŠINCI, ŽAFRAN DOLENC KLAVDIJA, 041 985-046, zdrav.zob@gmail. com.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR/ICA -
M/Ž; DELO V BIFEJU, določen čas 1 mesec, polni delovni čas, dvo- ali večizmensko delo, poskusna doba 1 mesec. KRABO-NJA JOŽE PRODAJA MESA, MESNIH IZDELKOV, VINOTOČ, GORIŠNICA 58A, 2272 GORI-ŠNICA, KRABONJA JOŽE, 031 267-303,.
ŠIVILJA, KONFEKCIJSKI TEHNIK, ŠIVILJA - M/Ž; ZAHTEVNO SAMOSTOJNO STROJNO ŠIVANJE OBLAČIL, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas. CMF TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., ŠPINDLERJEVA ULICA 25, 2250 PTUJ, CAFUTA JELKA, 02 780-99-10, info.nes@ amis.net.
DELAVEC BREZ POKLICA, ČISTILKA - M/Ž; ČIŠČENJE, določen čas 12 mesecev, skrajšan delovni čas, dvo- ali večiz-mensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje dobro, govorjenje dobro, pisanje zadovoljivo, 230 EUR bruto / mesečno. CUSPIS D.O.O.; CUSPIS D.O.O. PE AMBULANTA VIDEM PRI PTUJU, VIDEM PRI PTUJU 51, 2284 VIDEM PRI PTUJU, KRABONJA ALENKA, 041 603 671, cuspis@ siol.net.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, TOPLOVODAR, VO-DOVODAR - M/Ž; POLAGANJE IN LOTANJE BAKRENIH CEVI, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece. MA-KSIMUS GRADBENIŠTVO IN MONTAŽA, STORITVE, TRGOVINA, PROIZVODNJA, GOSTINSTVO, PROMET IN DRUGE POSLOVNE DEJAVNOSTI, D.O.O., MEZGOVCI OB PESNICI 17, 2252 DORNAVA, DARKO, 040 504 918, info@maksimus.biz.
delež trajnostnih potovanj za 11 odstotkov večji od začetnega.«
Kot je še povedal Toplak, se bo projekt nadaljeval tudi v šolskem letu 2009/2010. »V tem letu se poleg igre Prometna kača uvaja tudi kampanja Eko potovanja pod slogani 'En avto manj', 'Odvisno je od nas' in Jaz sem eko-popotnik'. V tem okviru bodo prvič sodelovali tudi srednješolci, ki bodo izdelali kratke filme na temo okolju prijaznih načinov potovanja. Na koncu bo izbran najatraktivnejši in zabaven video.«
SM
GOSTINSKI TEHNIK, SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA IN Z NJO POVEZANA DELA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, dvo- ali večizmen-sko delo, poskusna doba 1 mesec, angleški jezik razumevanje osnovno, govorjenje osnovno, urejevalniki besedil - osnovno. OLIMPIC ŠPORT IN REKREACIJA, SVETOVANJE TER TRGOVINA D.O.O., MESTNI TRG 4, 2250 PTUJ, ČUŠ VLADO, 041 684 912 , olimpic@t-2.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, ZIDAR, SKLADIŠČNIK - M/Ž; DELO V SKLADIŠČU Z GRADBENIM MATERIALOM, VOŽNJA VILIČARJA, nedoločen čas, polni delovni čas, eno-izmensko delo, poskusna doba 1 mesec, slovenski jezik razumevanje zelo dobro, govorjenje zelo dobro, pisanje zadovoljivo. RBA TRADE TRGOVINA, GOSTINSTVO, STORITVE, POSREDNIŠTVO, PROIZVODNJA D.O.O., SLEKOVČEVA ULICA 8, 2250 PTUJ, KIRBIŠ ALEŠ, 02 781-49-01, ales.kirbis@amis.net. SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, SREDNJA STROKOVNA ALI SPLOŠNA IZOBRAZBA, PRODAJA REZ. DELOV IN SPREJEM NA SERVIS
-	M/Ž; PRODAJA REZ. DELOV IN SPREJEM NA SERVIS, nedoločen čas, polni delovni čas, enoizmensko delo, poskusna doba 3 mesece, vozniški izpit B-kategorije, urejevalniki besedil
-	osnovno, delo s preglednicami
-	osnovno. AVTOCENTER PR-STEC TRGOVINA, STORITVE D.O.O., OB DRAVI 3 A, 2250 PTUJ.
SREDNJA POKLICNA IZOBRAZBA, NATAKAR - M/Ž; STREŽBA, določen čas 6 mesecev, polni delovni čas, gibljiv/ nestalen urnik, poskusna doba 1 mesec. TAJGA PROIZVODNO, STORITVENO, TRGOVSKO PODJETJE D.O.O., DOLGE NJIVE 14, 2232 VOLIČINA, LOVRENČIČ BRANKO, 041 775-893.
Indija - skrivnostna dežela tam daleč ... • Piše: Janez Jaklič (10.)
Zahodna obala
Foto: J. Jaklič
Značilna družinska delavnica, v katerih Indijci povsod po deželi naredijo tudi nemogoče.
Nadaljevanje Na ladjo sva se vkrcala v Quilonu na zahodni obali Indije. Majhno mestece, polno starih lesenih hiš, je bilo najina najjužnejša točka v Indiji. Obrnila sva se proti severu. Počasna vožnja med mestoma Quilon in Ernakulam je bila sprostitev za mojo dušo, utrujeno od nenehnega no-renja med indijskimi mesti, hitenja od templja do templja in utesnjeno od vesoljnih množic. Ladja je prehitevala težke črne tovornjače, katerih neštetokrat zašita jadra so kraljevala na platnu tropskega rastlinja. Mimo nas so divjale elegantne piroge z visoko dvignjenimi kljuni, ki so kot ustvarjeni za rezanje vode. Bile so polne ribičev z rutami okoli glav in krili okoli ledij, ki so med divjo vožnjo iz mrež reševali nočni ulov. Tu pa tam se je kanal razširil v jezero, posejano z lesenimi ploščadmi, na katerih so se
šopirile ogromne, pajkom podobne kitajske mreže.
Popoldne se je prevešalo v večer. Na ladji je ostalo le nekaj potnikov. Večina jih je odšla, ko smo se ustavili zaradi popravila ladijskega vijaka. Bela mladina, okužena z ritmom tehno glasbe, ni sprejela mirne, veličastne simfonije narave. Vožnja čolna je zanjo postala prepočasna in dolgočasna.
Sedel sem na ladijski strehi in strmel v ogromno rdečo kroglo. Kozmična žoga je bledela in se bližala nazobčanim vrhovom palm. Še trenutek in zelene palme so postale črne sence na platnu večernega sonca. Pokrajino »Backwater« je objela noč.
Polzeli smo med nizkimi bregovi. V temi so se prikazale številne lučke. Skržatom se je pridružila pesem iz človeških grl. Tu pa tam so se oglasili cerkveni zvonovi. Bil je krščanski praznik. V moje
srce se je naselilo domotožje.
Mesta Quilon, Cochin in Calicut na zahodni obali indijske države Kerala so prva videla portugalske osvajalce. S prišleki je prišla krščanska vera, sprva nenasilno, nato pa z ognjem in mečem inkvizicije. Misijonarsko ledino so orali jezuitski misijonarji in med njimi veličina svetnik
Frančišek Ksaverij, ki so ga imenovali apostol vzhoda. Njihovo seme se je obdržalo do današnjih dni.
Kamorkoli greš v lepem mestu Mysore, te obkroža duh po sandalovini, jasminu in vrtnicah. Kjerkoli ponovno zavohaš lepe vonjave, te spomin ponese nazaj v svetovno prestolnico kadila, kjer spretne roke žensk in otrok naredijo na milijone kadilnih paličic v majhnih družinskih podjetjih.
Naju niso privabljale rdeče paličice, indijsko pohištvo in izdelki iz slonovine. Kot magnet naju je vlekla ogromna palača v središču mesta. Sklop obokov, stolpov in bleščečih kupol v indo-saracen-skem slogu je še veličastnejši, ker ga obkroža prostrano dvorišče z vrtovi. V ekstra-vagantne prostore so vodila rezljana vrata, okovana s srebrom in zlatom. Tla prostorov so krasili mozaiki, stene pa barvno steklo, ogledala in številne slike. Z njih so visoko pod čvrstim mahagonijevim stropom zrli name, vsiljivca, ljudje preteklih obdobji. Še pod britanskim okriljem so vladali dvema petinama Indije in dvesto milijonom ljudi.
Nadaljevanje prihodnjič
Foto: J. Jaklič
Bombay ima še danes angleški navdih.
Zakonski in družinski center Midva
Ali naj prekinem nosečnost?
Z možem sva poročena 5 in imava 4-letnega sina. Želela sem si še enega otroka, mož pa ni bil za to. In se je zgodilo, da sem zanosila. Ko sem povedala možu, se je njegov odnos do mene popolnoma spremenil. »Pokvarila sem mu vse načrte, izničila realizacijo želja ...«. Vprašanja: »Kako se počutiš?« ni bilo na sporedu. Zapeljala sem ga, ga izigrala in izgubila njegovo zaupanje. Pravi, da med nama nikoli več ne bo tistega, kar je bilo. Mož je v težki situaciji glede zaposlitve, saj bo najverjetneje moral menjati službo. Meni je pomembno, da najina zveza ostane trdna. Sina imava oba zelo rada in osebno ne bi prenesla, da bi bil drugi otrok »brez očeta«, kot nepovabljeni gost, ki je prišel, da bi razdrl našo družino. Ne vem, kaj naj naredim. Mož ne popušča, trdno stoji za svojim mišljenjem. Pripravljena sem tudi prekiniti nosečnost. Meni je bistvenega pomena živeti srečno v urejenem družinskem okolju. Prosim za vaš nasvet. Hvala.
Lepo pozdravljeni!
Pravite, da ste moža zapeljali, izigrali, izgubili njegovo zaupanje. Moje mnenje glede na vaše pismo pa je, da je vašemu možu nastala velika stiska, ko je izvedel, da bosta dobila še enega otroka. Mislim, da ne gre za to, da si on ne želi z vami otroka, le strah, kako bo preživel družino, je najverjetneje tako močan, da je od-reagiral na zelo neprimeren način. Vi kot ženska te stvari
doživljate drugače. Nekako ženske kar vemo, da bo šlo, da se na koncu vse obrne v pravo smer. Moški pa razmišlja zelo racionalno. In način, kako vas je zavrnil v momentu najgloblje ranljivosti, pove samo to, da je sam zelo v stiski. Ostati brez službe in pričakovati otroka, ob tem pa že veš, kako je težko preživeti kot družina, ni lahko. Mislim, da je njegova zavrnitev le odraz tega, da se je zelo ustrašil, kako bo poskrbel za vas, kako bo to zmogel. Če mu boste ovrednotili to stisko in strahove, ki jih ima, se bo poču-
til sprejet, razumljen in kar naenkrat ta otrok ne bo več problem.
Vi pa bi se ob vsem tem le radi veselili z njim novega rojstva. Kajti želja po materinstvu je v vas še zelo močna. Sedaj ste pa ostali sami, razvrednoteni, ponižani in osramočeni. Resnično vas ni začutil v tem, kar doživljate. Včasih je ženska v teh stvareh resnično sama, ker moški ne zmore tega koraka z njo. Velikokrat pa se vse spremeni, ko se otrok rodi.
Gospa, otrok ne more razdreti vaše družine. Če pride
do tega, je to zato, ker vidva nista našla stika v odnosu. Veliko odgovornosti ste prevzeli nase. Otrok je vajin, soočite moža s temi dejstvi. Če vas bo zapustil, ker je z vami spočel otroka, potem ... Meni se ta del zdi zelo nesmiseln. Moški, ki imajo družino, ne odhajajo, ker je žena zanosila. Zdi se mi, da je tukaj veliko praznih besed, v resnici bi pa rad samo povedal, kako je v stiski in kaj doživlja.
Verjamem, da bosta zmogla in vso srečo v prihodnje.
Sabina Stanovnik spec. zakonske in družinske terapije
Midva - zakonski in družinski center
E-mail: midva.zdc@siol.net Tel: 030 333 009
Na valovih časa
Torek, 14. april
Danes goduje Valerij.
216 p. n. š. se je rodil Mani, utemeljitelj manihejstva.
855 je bila napisana prva pismena omemba Ljubljane, vendar kot
Emona.
1784	je bil razpuščen ljubljanski samostan bosonogih avguštincev.
1836 je kot posebna knjižica s posvetilom Matiji Čopu prvič izšla Prešernova pesnitev Krst pri Savici. 1865 je bil ustreljen ameriški predsednik Abraham Lincoln. 1877 se je rodil slovenski jezikoslovec Rajko Nahtigal, prvi predsednik SAZU.
1895 je prizadel Ljubljano močan potres, ki je povzročil na starih stavbah veliko škodo. Sreda, 15. april Danes goduje Helena.
1707 se je rodil švicarski matematik, fizik in astronom Leonhard Euler, utemeljitelj hidrodinamike.
1811 so Francozi razdelili Ilirske province na šest civilnih intendanc in na vojaško pokrajino.
1818 se je rodila v Brucku v Avstriji prva slovenska pesnica Fany Hausmann.
1843 se je rodil ameriški pisatelj Henry James. 1898 se je rodila slovita črnska blues pevka Mamie Smith. 1900 so na drugih olimpijskih igrah v Parizu lahko prvič nastopile tudi ženske.
1919 so oblasti v Sovjetski zvezi z odlokom ustanovile taborišča za prisilno delo in določile postopek za pošiljanje političnih zapornikov vanje.
Četrtek, 16. april
Danes goduje Bernarda.
1341 je Ludvik Bavarski povzdignil Friderika Žovneškega v Celjskega grofa.
1786	se je rodil britanski kontraadmiral in raziskovalec polarnih morij John Franklin.
1818 je cesar Franc I. obiskal Postojnsko jamo.
1829 je umrl slovenski zdravnik kirurg Vincenc Kern.
1836 so pri kopanju temeljev za ljubljansko Kazino v Ljubljani
odkrili pozlačen bronasti kip Rimljana.
1848 so v Gradcu ustanovili narodno in politično društvo štajerskih
Slovencev Slovenija.
1867 se je rodil ameriški izumitelj in letalec Wilbur Wright.
Petek, 17. april
Danes goduje Rudi.
Danes je svetovni dan hemofilije.
1737 se je rodil agronom in ekonomist Antoine-Augustin
Parmentier.
1879 se je rodil v Libeličah slovenski šolnik in prosvetlitelj Rudolf Mencin.
1881 se je rodil v Litiji organizator planinstva in smučarstva na Slovenskem Rudolf Badjura.
1894 se je rodil sovjetski politik in predsednik države Nikita Sergejevič Hruščov.
1916 se je rodila Sirimavo Bandaraneike, ki je kot predsednica cejlonske vlade postala prva ženska na svetu na čelu državne vlade.
1937 je bil v noči na 18. april na Čebinah ustanovni kongres Komunistične partije Slovenije.
1941 so podpisali v Beogradu brezpogojno kapitulacijo
Jugoslavije.
Sobota, 18. april
Danes goduje Konrad.
1480 se je rodila razvpita italijanska kneginja Lucrezia Borgia. 1842 je slovenski izumitelj Janez Puhar iznašel fotografiranje na steklo.
1884 se je po dvodnevnem zasedanju končala »agrarna anketa«, ki se je sešla v Ljubljani zaradi perečih težav kranjskega kmetijstva. 1893 se je rodil v Nabrežini pri Aurisini slovenski pesnik Igo Gruden.
1898 se je rodil v Medvodah slovenski častnik Franc Krener.
1906 je močan potres porušil velik del San Francisca.
1909 je papež razglasil Jeanne dArc ali Devico Orleansko za
blaženo.
Nedelja, 19. april
Danes goduje Leon.
1699 se je rodil Valentin Metzinger, eden najpomembnejših baročnih slikarjev na Slovenskem.
1713	je cesar Karel VI. izdal pragmatično sankcijo, ki je tudi ženski liniji Habsburžanov zagotovila pravico do prestola.
1775 so se v ameriški osvobodilni vojni v bližini Bostona prvič spopadle britanske in ameriške čete.
1836 so prvič uprizorili komedijo Nikolaja Vasiljeviča Gogolja Revizor.
1893 se je rodil v Ljubljani slovenski kipar Lojze Dolinar.
1906 je kočija do smrti povozila francoskega znanstvenika Pierra
Curieja.
1941 so, trinajst dni po napadu na Jugoslavijo, ameriški Slovenci
ustanovili slovensko sekcijo Jugoslovanskega pomožnega odbora
za pomoč domovini.
Ponedeljek, 20. april
Danes goduje Neža.
571 se je rodil v Meki Mohamed.
1714	je bil v Gorici obglavljen kmečki upornik Ivan Gradnik. 1745 se je rodil reformator psihiatrije, francoski zdravnik Philippe Pinel.
1785	je cesar Jožef II. izdal patent o regulaciji zemljiškega davka.
1787	je Anton Tomaž Linhart sestavil spomenico cesarju Jožefu II., da naj se obnovi višji študij v Ljubljani.
1793 so na ukaz francoskega Konventa izvedli prvo splošno mobilizacijo.
1848 je skupina Slovencev, ki so živeli na Dunaju, ustanovila Društvo Slovenija.
AvtoD£OM
Chevrolet cruze želi biti globalen avto
Lacettija so pri Chevroletu zamenjali z modelom, ki že na prvi pogled deluje bolj kompaktno, razvila pa ga je ekipa oblikovalcev in inženirjev s celega sveta. Ne drži, da cruze izhaja iz neslavnih časov Daewooja, četudi še naprej sledi osnovni filozofiji ponuditi trgu spodoben avto za ugodno ceno. Novi model ne podcenjuje več evropskega kupca in njegovih, nekaj višjih zahtev.
Cruze želi biti globalen avtomobil, zato bo moral zadovoljiti različne želje in zahteve. Zanj so torej značilne »globalne« oblikovalske poteze, ki bodo v prihodnosti razpoznavni element prihajajočih chevro-letov. Kljub nekaterim oblikovnim spremembam cruze nadaljuje oblikovalsko sliko, začrtano z zadnjimi modeli te znamke, kar je opazno predvsem pri dvodelni maski hladilnika. Avto deluje skladno, tudi nekoliko športno in agresivno, kar je seveda le »šminka«, a takšna je pač aktualna avtomobilska moda. Z nekaj več kot 4,5 metra novi chevrolet sili že v srednji razred, z obliko karoserije pa med štirivratne limuzine, ki pri nas niso preveč priljubljene. V Evropi se namreč proda več kombili-muzin in karavanov kot klasičnih limuzin, zato smo pričakovali, da bomo Evropejci dobili tudi omenjeni karoserijski izvedbi. Pri Chevroletu odgovarjajo, da bodo na trg najprej poslali novega sparka, orlanda in volta, v tem času pa bo na osnovi cruza postalo jasno, ali katastrofalno finančno stanje General Motorsa sploh omogoča lansiranje drugih modelov.
Notranjost želi ugajati več okusom hkrati. Vgrajena sredinska konzola z informa-
cijskim in audio sistemom ter klimatsko napravo se je otresla klasične postavitve, saj so pri oblikovanju armaturne plošče uporabili tridimenzionalno modeliranje, zato je armatura simetrična, kar pomeni, da je desna stran preslikava leve, seveda z izjemo komand za upravljanje. Kakor koli že, celotna notranjost predstavlja korak naprej - ko gre za obliko v celoti ali za videz površine izbranih materialov.
Nekaj drugače je, ko materiale začnemo ocenjevati na otip, a Chevrolet mora varčevati, če želi ohraniti zmerno ceno njihovega novega produkta. Posebnost cruza je tudi to, da je lahko del površin na armaturni plošči ter na vratih v drugem barvnem odtenku in obenem iz tekstila ali celo iz usnja, če je kupec voljan doplačati za usnje na sedežih. A to je zgolj dekoracija; veliko pomembneje je to, da so sedeži kakovo-stneje zasnovani, materiali pa trpežnejši, kot smo tega vajeni pri za razred dražjih avtomobilih. Potnikom je namenjeno dovolj prostora na prednjih sedežih in nekaj manj na zadnji klopi, prtljažnik pa seveda ne more biti tako prilagodljiv kot pri kom-bilimuzinah.
Informacijski in audio sistem lahko proti doplačilu vključuje tudi navigacijo, ki prepozna glas voznika in izpisuje podatke na sedempalčnem zaslonu. Radio z desetimi zvočniki omogoča priklop in predvajanje glasbe shranjene na predvajalniku MP3, iPodu ali drugem pomnilniškem ključu, za tiste zahtevnejše pa je na voljo tudi trdi disk za shranjevanje podatkov. In ko smo ravno pri opremi: chevrolet cruze serijsko premore šest varnostnih zračnih blazin, stabilizacijski sistem ESP, pet sedežev s tritočkovnim varnostnim pasom in stopal-ke, ki se pri trku samodejno odmaknejo.
Za udobje skrbi klimatska naprava ter že omenjeni informacijski sistem. Pri dražjih paketih opreme je klimatska naprava samodejna, avdio sistemu pa je dodan izme-njevalnik zgoščenk, čeprav sem mnenja, da ta danes ni več aktualen.
Pri General Motorsu se Evropejcem, zaradi le limuzinske različice, želijo odkupiti tako, da so vsaj vozne lastnosti prikrojili njihovemu načinu vožnje. Cruze ima dobro aerodinamiko (količnik zračnega upora znaša 0,31), dolgo medosno razdaljo, v primerjavi s predhodnikom tudi širša ko-loteka in podvozje, ki je posebej uglašeno za nas.
Še najmanj navdušujejo motorji, čeprav so rahlo obdelani. Osnovo predstavljata bencinska agregata, ki kljub prilagodljivemu zasuku sesalne in izpušne odmične gredi ponujata manj navora, kar pomeni, da je treba pogosto posegati po prestavni ročici. Boljši vtis pusti turbodizel, ki je opremljen s tehnologijo skupnega voda (common rail), turbino s spremenljivim kotom lopatic, navora pa je dovolj, tudi če si omislite kombinacijo s samodejnim šeststopenjskim menjalnikom. To si bodo pogosteje zaželeli Američani, čeprav pri Chevroletu razmišljajo, da bi jo ponudili tudi na Stari celini. Naj še omenim, da se bo paleti cruzov letos pridružil še 2,0-litr-ski turbodizel s 125 konji in nekaj kasneje še ostala vozila v izvedbah s pogonom na utekočinjen plin. Po neuradnih podatkih modelov s pogonom na plin v Sloveniji ne bomo videli tako kmalu, ker te izvedenke ne ustvarjajo nekega zaznavnega dobička, bolj prijazno okolje pa tako zanima le peščico ljudi!
Od tistega, česar smo bili vajeni pri Dae-woojih, ni ostalo veliko, o čemer priča tudi podatek o strukturi karoserije oziroma o torzijski togosti, ki je pri novem modelu za 140 odstotkov (!) večja kot pri njegovem predhodniku. Jasno je, da za svoj denar kupec ne more dobiti vsega, tista nekoč zastavljena filozofija, o odličnem razmerju med vloženim in dobljenim, pa šele sedaj postaja realnost. Cruze je naprodaj v Aziji, Ameriki in Evropi, a ga zaenkrat, tudi za evropski trg izdelujejo Korejci.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Razjede ustne sluznice - afte
Boleče razjede - afte so pogosta bolezen ustne sluznice, ki prizadenejo do 20 % prebivalstva. Bolezen ni niti nevarna, niti huda, je pa zelo nadležna. Razjede so okrogle, bele in rdečkasto obrobljene. Praviloma nastanejo na mehkem tkivu, predvsem na notranji strani ustnic ali lic, na jeziku ali na mehkem nebu, včasih tudi v žrelu. Čeprav so razjede majhne in nekatere z očesom niso dobro vidne, je bolečina, ki jo povzročajo, običajno nesorazmerno velika. Bolečino poslabšuje še položaj jezika, ki se nenehno drgne ob okoliško tkivo. Tudi vroča in močno začinjena hrana stanje samo še poslabša. Obstaja več oblik bolezni, daleč najpogostejše so majhne afte s premerom med 0,5 do 1 cm. V ustih jih je lahko več hkrati. Dobra stran te oblike aft je, da izginejo v 4 do 10 dneh, neopazno in brez vidnih posledic v ustni votlini. Ostale oblike aft so na srečo zelo redke - gre za večje razjede, ki trajajo dalj časa in puščajo brazgotine,
zahtevajo pa posebno zdravniško oskrbo.
Natančnega vzroka za nastanek aft pravzaprav ne poznamo. Pogosteje se pojavljajo pri izčrpanih in bolnih, kar kaže na vpliv imunskega sistema na njihov nastanek. Ker se odpornost močno zmanjša ob stresu, fizični utrujenosti in čustveni izčrpanost, ne preseneča, da se afte zelo pogosto pojavljajo pri mladostnikih in študentih v obdobju izpitov. Nastanek aft je lahko tudi posledica poškodb, ki nastanejo zaradi slabo prilegajoče se proteze, nepravilne rasti zoba, drgnjenja ali neprevidnega ščetkanja. Pogosto se pojavljajo pri pomankanju železa, vitamina B12, folne kisline, pri določenih črevesnih boleznih (celiakija in Chronova bolezen, ulcero-zni kolitis) in pri alergiji na hrano. Nastanek aft je lahko povezan tudi z nekaterimi zdravili.
Afte ponavadi izginejo same od sebe, vendar pa lah-
ko v izogib bolečinam in kot pomoč hitrejšemu celjenju posežemo po pripravkih, ki se dobijo v lekarni brez recepta. Na voljo so pripravki z anestetikom, ki ublažijo bolečino predvsem v akutni fazi, ne skrajšajo pa časa celjenja. Enako velja za antiseptike, ki jih uporabljamo za zmanjšanje števila klic v ustni sluznici. Obstajajo tudi filmogeli, ki zaščitijo razjedo pred slino in hrano ter tako ublažijo bolečino. Tudi pripravki s hia-luronsko kislino, ki omogoča regeneracijo sluznice oziroma hitrejše celjenje, zmanjšajo oteklino in delujejo protiv-netno, so nam lahko v veliko pomoč. Pri močnejših vnetnih
spremembah je primerna dodatna uporaba kortikostero-idnih pripravkov. Uporaba teh učinkovin pa je omejena na predpis zdravnika oz. zobozdravnika.
Kdor prisega na rastlinske pripravke, lahko izpira ustno votlino z izvlečki iz kamilice, slezovca, žajblja, preslice, rmana in kolmeža. Neposredno na razjede lahko nane-semo alkoholne izvlečke iz ratanije, arnike, žajblja, mire in propolisa, kar sicer ob nanosu precej peče, nato pa za nekaj časa omrtvi bolečino, deluje pa tudi adstringentno in antiseptično. Od eteričnih olj je najprimernejše olje ča-jevca. Pri nekaterih ljudeh pomaga tudi, če se izogibajo hrani, ki afte povzroča (orešč-ki, paradižnik, jagode, čokolada). Če je vzrok aft poman-kanje vitamina C in B, folne kisline, železa in cinka, lahko posežemo po vitaminskih pripravkih, ki omenjene vitamine in minerale vsebujejo.
Kljub omenjenim terapevtskim sredstvom ne obstaja zdravilo, ki bi bolnika za vedno osvobodilo aft. Na srečo so na voljo sredstva za omilitev teh nenevarnih, a še kako neprijetnih razjed.
Ksenija Lampret, mag. farm. Lekarne Ptuj
Moje cvetje
Prazniki v znamenju sonca
Za nami so lepi, sončni prazniki in upam, da ste vsi preživeli, mirne, sončne in tople dneve. Narava je letos res najlepša ravno v tem času, zato ga izkoristite in uživajte v njej.
Balkonska korita
Tako, sedaj pa gre spet zares. Sezona nakupovanja in sajenja balkonskih korit in posod se je pričela. Vrtnarije so polne najrazličnejših rastlin. Ne pozabimo, kako se odločimo za nove zasaditve. Najprej izberemo osnovno barvo. Letos ni modnih smernic, katera barva je moderna, zato bo verjetno večina naših korit obarvana rdeče. K rdeče obarvanemu cvetju se najbolj podajo sive strukturne rastline. To so rastline, ki dajejo lepim cvetom naših balkonski lepotic podlago, da so na njih še lepše. Kar veliko jih že najdemo v naših vrtnarijah. Srebrno sivo listje je prekrasna podlaga rdeči barvi. Poglejmo, med katerimi rastlinami lahko izbiramo. Ena izmed starejših, bujnejših je prav gotovo afriški smilj. Verjetno se vas bo veliko raje odločilo za umirjeno dihondro, ki bo izredno podaljšala naša korita, saj doseže v dolžino tudi dva metra in več. uspeva tako na soncu kakor v polsenci, le vode ji ne sme manjkati. Tudi lotus je že naš stari prijatelj, ki smo ga kar malo pozabili, po krivici, lepo se poda ravno k pri nas še vedno najbolj priljubljenim bršljankam. Navzdol se preveša še sivolistna moljevka in zanimiva, a redko uporabljena sivolistna mrtva kopriva. Tudi za višino lahko poskrbijo strukturne rastline s sivimi listi. Sama vedno pravim, da moramo na balkonu v korita posaditi pokončne rastline, saj drugače sadimo za druge. Prevešujočih lepotic sami, ko sedimo na balkonu, ne moremo občudovati. Najbolj zanimiva je prav gotovo korokija s svojimi sivimi, zvitimi vejicami in občasnim okroglim lističem. Uporabimo jo tudi za zimske zasaditve, vendar na prostem ne prezi-mi dobro. Poznamo tudi pokončno sivolistno moljevko, santolino, meni osebno pa so v koritih izredno všeč tudi hojhere, ki se ponašajo tako s sivimi kakor temno rdečimi, oranžnimi ali rumeno zelenimi listi. Ker so trajnice, nam bodo kasneje prav prišle na okrasnih gredicah, tako na sončnih kakor polsenčnih in celo senčnih legah. Tudi kalocefalus je izredno zanimiv, uporaben tako v poletnih, kakor jesenskih zasaditvah.
rt ..«snigjHPja;
Foto: Miša Pušenjak
Naj naštejem še lepotice z rdečimi in oranžnimi listi. Začeli bomo seveda s sladkim krompirjem, ki ga dobimo tako s temno rdečimi kakor z rahlo oranžnimi listi. Poleg njega je zelo uporabna, enostavna strukturna rastlina, ki pa nas razveseljujejo tudi s številnimi cvetovi, zajčja deteljica. Ne smemo pozabiti še ene moderne rastline, to je okrasna kopriva. Mnogi menijo, da je to rastlina za senco, vendar z dovolj zalivanja, predvsem seveda v koritih z vodno rezervo, uspeva tudi na polnem soncu, kjer je njena barva še bujnejša in bolj izrazita. Tudi hojhere najdemo v rdeči in oranžni barvi. Med rdečelistnimi rastlinami je tudi veliko okrasnih trav, tako da izbor pokončnih rastlin tudi ne bo težak. Nekaj rastlin ima nam zelo neznana imena, čeprav rastline poznamo. To so tradeskancija, irezina in užitna perila. Za vse, ki uživate tudi v vonjavah, bo seveda najbolj primerna temnolistna grmasta bazilika. Poletne večere nam res dišeče obarva. Avanturisti pa se boste morda odločili za zelenjavo v koritih. Rdečelistni mangold ali rdeč kodrolistni ohrovt bosta kot nalašč zanje.
Pred sajenjem moramo seveda korita vsaj dobro umiti in preliti z vrelo vodo, da jih razkužimo. Opozarjam vse, ki imajo keramična, glinena korita v kleteh, da jih vsaj nekaj dni pred sajenjem prenesejo na prosto na travo, da se navlažijo, povsem suha lahko potegnejo toliko vode iz zemlje, da celo ogrozijo nežne koreninice mladih rastlin.
Ko presajate rastline, jim nekoliko raztrgajte koreninski sistem, posebej pomembno je to takrat, kadar je že dobro ovit okoli lončka. Tako vzpodbudimo rast novih koreninic. Te se bodo tudi hitreje obrnile navzven. Drugače po naravi nadaljujejo z rastjo v krog in s tem izgubljajo dragocen čas, ko bi lepotice že lahko bujneje cvetele.
Prav gotovo pa naj gredo zdaj vse balkonske lepotice, mlade ali stare, na prosto, tudi če jih še nimamo časa presaditi. To naj bo prvi opravek po teh praznikih.
Miša Pušenjak
S svetovne glasbene srn
Irske rock legende U2, ki bodo 9. in 10. avgusta kon-certirali v Zagrebu, so objavili, da bodo velik del denarja, ki ga bodo zaslužil s prodajo vstopnic na letošnji turneji, prispevali vodilnim svetovnim organizacijam, ki se borijo proti aidsu. U2 so se javno obvezali, da bodo donirali 11,9 milijona dolarjev, ki jih bodo zbrali s pomočjo prodaje VIP-vsto-pnic na več kot stotih koncertih po celem svetu, ki so planirani v okviru njihove turneje. U2 bodo pričeli svojo turnejo 30. junija v Barceloni.
Fantje iz zasedbe Green Day bodo 15. maja izdali svoj novi studijski album. Album pod imenom 21st Century Breakdown bo že osmi studijski album teh popularnih ameriških ro-kerjev. Njihov zadnji album American Idiot je bil zelo uspešen, saj je prejel kar dve grammy nagradi, prodali pa so ga v več kot petmili-jonski nakladi.
Producent novega albuma je Butch Vig, bivši član skupine Garbage, znan tudi po produkcijskem sodelovanju s skupinama Nirvana in Smashing Pumpkins. Prvi singl bo skladba z na-
slovom Know Your Enemy. Green Day bodo celo poletje na glasbeni turneji po Združenih državah, zatem pa prihajajo v Evropo.
Ikone britanske pop scene iz osemdesetih Duran Duran so ponovno v studiu in snemajo material za svoj novi studijski album. K sodelovanju so povabili slavnega mladega produ-centa Marka Ronsona, ki se ga najbolj spomnimo po sodelovanju z Amy Wine-house. To bo še eden izmed poizkusov skupine Duran Duran, da se ponovno vrnejo na svetovno glasbeno sceno. Njihov zadnji album Red Carpet Massacre, na katerem sta sodelovala Timba-land in Justin Timberlake, je izšel leta 2007. Frontman Simon Le Bon je izjavil, da lahko prve rezultate njihovega sodelovanja z Markom Ronsonom pričakujemo že letos.
Legendarni Iggy Pop bi lahko ime spremenil v Iggy Jazz. Kmalu bo namreč izdal novi album, ki bo za razliko od njegovih prejšnjih obarvan z jazz ritmi. Nekdanji punk-rocker in frontman zasedbe The Stooges bo 18. maja v trgovine
Iggy Pop
poslal novi album Préliminaires. Inspiracijo za skladbe pa je našel v francoski noveli The Possibility of an Island, avtorja Michela Ho-
uellebecqa.
®@®
Drugi samostojni album ameriškega pevca Roba Thomasa z imenom Cradle-song bo uradno izšel 30. junija. Predhodnica album bo prvi singel z naslovom Her Diamonds. Njegov debitant-ski solo album ...Something To Be iz leta 2005je bil prvi moški solo album, ki mu je že v prvem tednu uspela uvrstitev na prvo mesto Bill-
boardove top lestvice. ®®®
Snoop Dogg je glavni producent novega albuma remiksiranih skladb Johnny Casha. Ta ameriški raper je že na svojem zadnjem hit singlu My Medicine in v re-miksu skladbe I Walk The Line izkazal svojo navdušenost nad pokojno country legendo. Na novem albumu bo zajeto obdobje med letoma 1956 in 1959, ko je Johnny Cash sodeloval z zasedbo Tennessee Two. Album Johnny Cash Remixed bo v ZDA uradno izšel 15. ju-
nija. Omenimo le nekatere uspešnice, kijih bomo lahko slišali v novi preobleki; Get Rhythm, Big River, Country Boy, I Walk The Line, Port of Lonely Hearts in Folsom Prison Blues.
®®®
Britanska soul in r&b glasbenica Beverley Knight je najavila, da se namerava kmalu vrniti na svetovne glasbene odre. Svoj zadnji album Music City Soul je objavila leta 2007. To bo njen šesti studijski album, na katerem bodo sodelovali nekateri priznani avtorji, kot sta Guy Chambers (znan po delu z Robbiem Williamsom) in The Rural (avtor nekaterih skladb za Beyonce). Skupaj s svojim sodelavci Beverley Knight pripravlja nove skladbe že polno leto in planira, da bo album pripravljen za izdajo
konec letošnjega leta.
®@®
Letos bomo v Sloveniji gostili še enega velikega glasbenika. V ljubljansko Halo Tivoli namreč 19. novembra prihaja Eros Ramazzoti. Eros se pripravlja na izid novega studijskega albuma Ali e radici, ki naj bi izšel konec maja. Na radijskih postajah bo izid njegovega že 11. studijskega albuma spremljal singel Parla con me.
Eros Ramazzoti je rojen 28. oktobra 1963 v rimskem mestu Cinecitta. Leta 1982 je izdal svoj prvi singel Ad un amico. Eros zaslovi na festivalu v Sanremu leta 1984, ko je zmagal s pesmijo Terra promessa. V 28 letih kariere je prodal več kot 36 milijonov plošč.
Janko Bezjak
Snoop dogg
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
3.	KISS ME THRU THE PHONE - SOULJA BOY TELL'EM FEATURING SAMMIE
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	DON'T UPSET THE RHYTHM - NOISETTES
3.	JAI HO (YOU ARE MY DESTINY) - AR RAHMAN FT PUSSYCAT DOLLS
NEMČIJA
1.	POKER FACE - LADY GAGA
2.	MILOW - AYO TECHNOLOGY
3.	IRGENDWAS BLEIBT - SILBERMOND
Zanimivosti
Pasavček na OŠ Olge Meglic
Foto: arhiv OS O. Meglic
Državni projekt Pasavček, ki ga organizira republiški SPV, vzpodbuja redno uporabo varnostnih pasov in otroških varnostnih sedežev. V projektu s prvošolci sodelujemo že drugo šolsko leto. Aktivnosti z otroki in starši so potekale od novembra do aprila. Učiteljici sva starše o sodelovanju v projektu Pasavček seznanile na 1. roditeljskem sestanku.
Zaključna prireditev sodelujočih v projektu je potekala na OŠ Duplek. Pridno smo se pripravljali na srečanje, saj smo se ga neizmerno veselili. Izdelali smo tudi avtomobile iz odpadne embalaže, ki smo jih razstavili, ter se urili v plesni točki Mi gremo pa na morje, s katero smo sodelovali na prireditvi.
Starši, otroci prvega razreda, mentorici projekta in ravnateljica Diana Bohak Sabath smo se 23. marca odpravili v Duplek, kjer so nas vljudno sprejeli ravnatelj, mentorici projekta in otroci iz 1. triade OŠ Duplek. Gostitelji so pripravili program s plesom, petjem, deklamiranjem, mentorice v projektu smo izvedle delavnice za otroke in starše. V najini delavnici so izdelovali avtomobile iz odpadne embalaže. Na prireditvi so sodelovali še gasilci PGD Dvorjane s predstavitvijo avtomobila, reševalci, policisti PP Maribor 1, Baby center je opravil predavanje o primernosti OVS, republiški SPV, ki nas je opozoril na nekatere napake v pravilni uporabi in varnostnih pasov, ter občinski SPV. Ob koncu je na oder prišla tudi maskota Pasavček, ki so ga bili otroci neizmerno veseli.
Če smo z dejavnostmi v projektu na kakršen koli način prispevali k uresničitvi in večji osveščenosti ljudi ter spremembi ravnanja in vedenja v prometu ozavestili, da bodo starši bolj dosledni pri pripenjanju varnostnih pasov in otroku kupili ustrezen OVS in nasploh bolje poskrbeli za varnost v vozilu, smo dosegli svoj namen.
Mentorici Lidija Zmavc in Barbara Majhenič
Na zasedanju otroškega parlamenta
V ponedeljek, 23. marca, je v dvorani Državnega zbora Republike Slovenije v Ljubljani potekal že 19. nacionalni otroški parlament. Predstavnici ptujskega območja sta bili Urša Repič z OŠ Dr. Franja Žgeča Dornava in Tina Milošič z OŠ Borisa Kidriča Kidričevo. Tema je bila Ljubezen in splonost.
Parlamentarce so nagovorili predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar, minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič, poslanec Miro Petek, odpravnik poslov ameriškega veleposlaništva v Sloveniji, varuhinja človekovih pravic dr. Zdenka Čebašek Travnik in predsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije mag. Franc Hočevar.
Mladi parlamentarci so razpravljali po vsebinskih sklopih, razdelili so se v štiri skupine. Ob 12.05 se je začel plenarni del zasedanja, na katerem so parlamentarci predstavili stališča skupin in o njih razpravljali. V razpravi je sodelovalo tudi več strokovnjakov z različnih ministrstev in z Urada za mladino. Po končani razpravi so bili parlamentarci, tako kot njihovi odrasli kolegi, na različnih bregovih glede marsikaterega vprašanja.
Parlamentarci so za temo 20. nacionalnega otroškega parlamenta izbrali temo Stereotipi, rasizem, diskriminacija.
Klemen Petek, OŠ Breg
estvi
N AJ
3 DAYS
1.	RIGHT ROUND - FLO RIDA
2.	POKER FACE - LADY GAGA MY LII
3.	JUST CAN'T GET ENOUGH - SATURC
4.	WIRE TO WIRE - RAZORLIGHT
5.	DEAD AND GONE - TI & JUSTIN TIMBER-LAKE
6.	LOVE STORY - TAYLOR SWIFT
7.	PLEASE DON'T LEAVE ME - PINK
8.	MY LIFE WOULD SUCK WITHOU1
_ARKSON i TECHNOLOGY - MILOW DANCE - LADY GAGA Feat.
KELLY
9.	AYO
10.	JUÍ
O'Donis
11.	H
YOU
:olby
LO - BEYONCE
fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 104^3 bo Janko Bezjak
it
Fbgoji uporabe Balunga: Uporabniki pcedpiacniške telefon;,e preverite stanje na vašem računu. Qrr^|rcite prejemanje wap povezav m GPRSdJMTS prenos podatkov, Poslani SMS je zaračunan po ceniku operaterja [Mobitet, Smobil, Debits), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogon wwvfcsmscity.net/balungpL Balunga je narednika storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec i wap povezavo do gateri^, i z kssere si lahko nabiijo 6 vsebin brez doptočila Cena sporočila je I,8S cUR. V vse cene ¡e vštet DDV. Cd pogodbeni je shranjena na sedežu pcdjetja, ¡e možno odstopiti kadarkoli Odjava td siopr& 303D. Rc^famacije: 0246-14-S95, rck^rnaci»:'® smsoiy.net. Ponudnik ThieeAnis Koban&Co. d.n.o., Zg, Bistrica IZ, ?3I0 Slov. Bistrica. MoWni rentgen je zabavna storitev in ne deluje kot pravi rentgen.
Smeh ni greh
Kaj bomo danes jedli
TOREK
testenine z jajci in šunko, solata SREDA
ribje palčke, krompirjeva solata ČETRTEK
mesna lazanja, solata PETEK
zelenjavni kuskus*, solata SOBOTA
sojin golaž**, polenta NEDELJA
cvetačna juha, dunajski zrezki, francoska solata PONEDELJEK
dušene bučke, pire krompir, koketi
*Zelenjavni kuskus
Vrečka kuskusa (250 g), velika zelena paprika, bučka, večji korenček, trije stroki česna, manjša čebula, olje po želji (olivno, sončnično ...), sol, začimbna mešanica curry, pol litra vode, 3-4 hrenovke.
Čebulo in česen nasekljamo, papriko narežemo na trakce, bučko in korenje pa olupimo in narežemo na 1 cm velike koščke. V manjšo posodo damo vodo, okoli 2 žlici olja in ščep
soli ter na največji toploti pustimo, da zavre. V večjo ponev ali vok nalijemo nekaj olja (4-5 žlic) in damo na največjo jakost. Ko se olje ogreje, nanj najprej damo čebulo, ko rahlo porjavi, pa še česen in hrenovke. Pustimo še kakšno minuto, nato pa dodamo še ostalo zelenjavo. Solimo in dobro premešamo ter pustimo, da se popeče, mešamo vsake pol minute. Ko voda zavre, jo odmaknemo s plošče. Vanjo vsujemo kuskus in pustimo za nekaj minut, da naraste. Potem ga dodamo zelenjavi in vse skupaj premešamo. Dodamo še curry po okusu in spet dobro premešamo.
"Sojin golaž
50 g sojinega mesa (v kockah), 1 žlička vegete, 2 dl vode, 1 manjša čebula, 100 g paradižnikove kašice, sol, čili, poper, rdeča paprika.
2 dl vode zavremo, dodamo ji vegeto in sojino meso. Vre naj 5 minut. Odstavimo in pustimo stati nekaj minut. Nato odcedimo. Vodo shranimo! Čebulo prepražimo. Dodamo sojino meso in na hitro prepražimo. Dodamo še paradižnikovo kašico. Zalijemo s tekočino, ki nam je ostala pri sojinem mesu. Po okusu začinimo in kuhamo 15 minut. Po potrebi dodamo vodo.
Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko
Iskrice
E
Ne glej televizijskih oddaj, polnih nasilja, in ne kupuj izdelkov, kijih sponzorirajo.
-k-k-k
Ne bodi zamerljiv.
•k-k-k
Spoštuj vse, kar je živega.
-k-k-k
Sposojen avto vrni s polnim rezervoarjem.
-k-k-k
Izberi si delo, ki je v sozvočju s tvojimi vrednotami.
-k-k-k
Popusti. Sprosti se. Z izjemo redkih stvari, ko gre za življenje in smrt, ni nič tako pomembno, kot se zdi prvi trenutek.
-k-k-k
Za svojega delodajalca daj vse od sebe. To je ena najboljših naložb.
-k-k-k
Udari, če je treba koga ubraniti.
-k-k-k
Obiskuj šolske razstave in vedno kaj kupi.
-k-k-k
Upoštevaj omejitve hitrosti.
-k-k-k
Odloči se, da se boš stalno izpopolnjeval in postajal boljši človek.
-k-k-k
Svojega psa daj v šolo. Oba se bosta veliko naučila.
»Mami, igraj se z mano.« »Nimam časa.« »Zakaj ne?« »Zato ker delam.« »Zakaj pa delaš?« »Da služim denar.« »Zakaj ga pa moraš služiti?« »Da imaš ti kaj jesti.« »Saj nisem lačen. Raje se igraj z mano ...«
»Čas je, Petrček, da se naučiš prvo črko.« »Črke me ne zanimajo.« »Kaj ne poveš! Kaj pa te zanima?« »Vesolje.«
PIJANEC
JADRANSKI POLOTOK
VZDEVEK SLIKARKE NEVENKE GREGORČIČ
KACA NAOČARKA, KOBRA
NAS ARHEOLOG BOŽIČ
NAPOTNIK
USMERJANJE
PLESNIH KORAKOV PO TAKTU
ZMRZNJENA ROSA, INJE
HOK. VRATAR (SUŠ)
DRAGO ELIKAN
HOTEL V BOHINJU
IGRALEC (ZVONE)
BEOTIJEC, AONEC
PREBIVALEC IZOLE
INDIJANSKO LJUDSTVO
VRSTA
PISATELJ (BORIS)
GL. MESTO EGIPTA
OZALJŠANJE Z OKRASKI
BOMBAŽNA TKANINA
RITMIČNO GIBANJE
ŽUPNIJA
PRELAZ NA VELEBITU
NIKA JUVAN
URJENJE, VEŽBA
KRAJ PRI BEOGRADU
PISATELJ (JANEZ)
KARDANSKI ZGIB
ŽENSKI PEVSKI GLAS
AM. IGRALEC (ALAN)
IZ BESED RAKA + IVA
ZELEZNO VINO
ALUMINIJ
ANTON OCVIRK
PODZEMNI ŽUŽKOJED
Štajerski TEDNIK
REKA V
FRANCIJI
STAR SLOVAN
oče, »ali vas v šoli niso naučili voščiti lahko noč?«
»Ne, v šoli smo vedno samo dopoldne.«
»Očka, tvoja ura pa res ne prepušča vode. Tako je, kot piše v garanciji ...«
»Kako to veš?«
»Zjutraj sem jo napolnil z vodo, pa je še vedno vsa notri.«
Učenec mora nekaj napisati na tablo. Učitelj zgrožen zagleda njegovo zelo umazano desnico.
»Če mi lahko pokažeš v razredu roko, ki je še bolj umazana od tele, te pustim v klop.«
Učenec vzdigne proti njemu levo roko ...
Šolarček se približa učiteljici in ji reče: »Moram lulat ...«
»Zadostuje, če dvigneš roko,« mu razloži učiteljica.
Šolarček to naredi, se zamisli in reče: »Učiteljica, meni pa vseeno uide.«
»Mama, danes sem se v šoli naučil v angleščini reči hvala in prosim.«
»No, vsaj v angleščini, če ti že po slovensko ne gre ... «
Učitelj vpraša novega učenca: »Kje si se rodil?« »V Sloveniji.« »Kateri del?« »Ves.«
Znan otroški psiholog predava o vzgojnih vprašanjih in med drugim pove: »Kadar vas otrok vznemirja, ga lahko pomirite tako, da mu nežno češete lase.«
»Kaj pa, če to ne pomaga?« se zasliši glas iz občinstva.
»Potem uporabite drugi konec ščetke na drugem koncu otroka.«
Gregor že pol ure gleda, kako župnik s kladivom in žeblji popravlja plot.
»Ali bi se rad česa naučil?« vpraša župnik.
»Ne, le zanima me, kaj rečejo župniki, kadar se kresnejo po prstih.«
Mali Lojzek je odšel spat, ne da bi domačim voščil lahko noč.
»No, no, sinko,« se oglasi
Učitelj je peljal razred v živalski vrt. Učenci so bili ves čas pridni, ko pa so prišli do nilskega konja, je Vilko nenadoma primazal Petru zaušnico. V hipu se je razvnel pretep.
Učitelj je bil takoj pri pet-elinčkih: »Zakaj se tepeta?«
»Peter mi je rekel nilski konj!«
»Tako? Jaz pa nisem nič slišal.«
»Seveda ne, saj mi je to rekel pred pol leta.«
»In zato si ga danes oklofu-tal?«
»Prej nisem še nikdar videl nilskega konja!«
Rešitev te križanke: vodoravno: psika, Rutar, estri, kleka, maline, PG, alkoholik, motorika, Pelje-šac, figuralika, Eka, Ski, Paš, Ja-jinci, naja, anker, JS, Arkin, Dragan, Aravaki, AO, IN, Rojnik, Alan, kina, kadenciranje, kardan, srež, Izoljan, alt, RT.
-9A = ynsns :(-£86i '§nr) JE^JA l^sfaHon !HsuaAO|s = yiNrOd :ja}sn§!| 'IUJ§ ¡uso^o = VMISd ■teZ6T"888T 'seiuom) |ej|Lupe ^sueiiie = qiv>1NI>1 ^JJAB ^ai qo ojsaiu ouguue = SIIAI3>WV>1 :aufoA auAojaAS mz zf ueuz 'np -ejšoag ud iej>i = lONirvr ^(¿961 "888! 'seuuenof) je>ms ^sjeojAS = N3HI :oA}spn[j o^suefipu! = IWAViJV :>19?JBAO|S ¡>|SJB>|UB§n
íPoíHulajtz naí na iuslouritm íjitztu!
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da pravzaprav ni nič nenavadnega, da je bila neka naša občina nagrajena za kakovostno komuniciranje. Tako zelo demokratično namreč komunicirajo, da župan svojim svetnikom ne samo na štiri oči, ampak celo v regionalnem časopisu pojasnjuje, kaj je mislil povedati in kaj se v občini čisti. Očitno bo potrebno počistiti še kaj drugega kot le smeti.
... da glede na to, kdo je letos dobil priznanje za kakovostno komuniciranje, nagrada prihodnje leto gotovo ne bo ušla najuspešnejšemu dvojcu v komuniciranju prek časopisa: ormoškima županoma - bivšemu in sedanjemu.
...da imajo nekatere fine gospe iz neke šternatlske fabrike te dni baje resne težave; v službi so morale namreč visoke petke za menja ti za gumi škornje. In - o groza: po zemlji morajo rovati, ...da imajo pri Veliki Nedelji baje nekaj težav zaradi vode. Pa ne zaradi kvalitete,
ampak zaradi nekih drugih reči, saj se baje tisti, ki so bliže izviru, ne razumejo najbolje s tistimi, ki so malo dlje.
. da imajo nekateri dušni pastirji zelo veliko veselja do raznih ročnih del. Verodostojen dokaz za to je ličen izdelek enega od nadpastirjev na razstavi ob 10-letnici nekega društva v hajdinski občini.
... da so ptujski žogobrcarji na nek način vendarle in vse bolj podobni popularnim in
zmagovitim Crvenozvezda-šem, saj si - tako kot njihovi veliki zgledniki - nekateri že sposojajo denar za kavico, ker plače že dooooooooolgo niso videli.
Vidi se ...
... da je znani ptujski petelin ob pogledu na jajce na posnetku prebledel in svojim neposrednim proizvajalkam dejal: »Saj ne, da bi vam kaj očital, ampak poglejte, kaj dela konkurenca!"
Za ostre oči • Najdi razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
• •■- ' ' ' ■ v
\ ■ -1
KNJIGO PODARJA
""WKRBS
Mandî
in Nandi
\JLà
Založba KRES Dunajska c. 158 1000 Ljubljana www.e-kres.si
\KR6Sl
Foto: Ivan Svajgl
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo nadelo! Tokrat nam je poslal fotografijo - obenem velikonočno voščilnico - gospod Ivan Švajgl, ki je pri naših bralcih poznan kot glasbenik, fotograf in radioamater. Hvala za voščilo in lepo fotografijo!
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
						7		
7			s	i			2	
4						e		s
		s	4					e
1	e			s			s	
		2				4		i
				7				2
e	s		2					
			e	s				
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	VVV	©©	C	ooo
Bik	V	©©©	CCC	o
Dvojčka	VV	©©	CCC	oo
Rai	VV	©©©	C	oo
Lev	V	©©	CCC	ooo
Devica	VV	©	CC	oo
Tehtnica	V	©©©	CCC	o
Škorpijon	VVV	©	CC	ooo
Strelec	VV	©©©	C	oo
Kozorog	VVV	©©	CC	ooo
Vodnar	VV	©	CC	o
Ribi	V	©©	C	ooo
Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog
Velja za teden od 14. aprila do 21. aprila: 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Fotografiji se razlikujeta v desetih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 17. aprila, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenec iz prejšnje številke je: Milan Maguša, Sovjak 1, 2254 TRNOVSKA VAS.
Anekdote slavnih
Na začetku svoje kariere je dobil britanski gledališki igralec Laurence Olivier majhno vlogo v neki klasični tragediji. Ves nestrpen je čakal, kdaj bo stopil na oder in je ves čas spraševal inspicienta: "Moram že iti?"- "Še ne, " mu je večkrat odgovoril inspicient.
Končno seje Olivier znašel na sceni.
"Ali je kraljica živa?" ga je na odru vprašal soigralec. "Še
ne," je odgovoril zmedeni Olivier.
***
Ko je belgijski feldmaršal, diplomat in pisatelj knez Charles Joseph de Ligne nekoč srečal ljubimca svoje žene, ga je neprisiljeno nagovoril: »Žal vam moram povedati, da sem
vas današnjo noč prevaral s svojo ženo.«
***
Italijanski skladatelj Gioacchino Rossini ni cenil glasbe Richarda Wagnerja, nasprotno pa je bil Wagner občudovalec Rossinijeve. Ko je to nekoč zaupal neki kneginji, je hitro dodal: 'Vendar vas lepo prosim, da tega ne povesta wagner-
jevcem, ker mi nikakor ne bi odpustili."
***
Švedski zdravnik in naravoslovec Carl von Linne, ki je prvi označil človeka kot Homo sapiens - pametni človek, je že kot otrok stalno mučil očeta z vprašanji po imenih rastlin. Vsako ime mu je moral oče natančno razložiti, neprestano je moral odgovarjati na vprašanje: "Zakaj?". Oče je po nekem takšnem napornem skupnem sprehodu vzdihnil: "Kaj bo šele potem, ko bo fant odrasel?"
Ko je Carl odrasel, je postal znanstvenik svetovnega slovesa.
***
Ameriška slikarka Mary Cassatt je vedno širokosrčno hvalila druge kolege impresioniste, nikoli pa svojega dela. Nekoč se je na neki razstavi pogovarjala z nekaj ljudmi, ki je niso poznali.
***
»Ampak pozabljate na neko tujo slikarko, ki jo gospod Degas zelo visoko cen i, «je medpogovorom rekel eden od tujcev. -»Katera pa je to?« je z zanimanjem vprašala. - »Mary Cassatt,« je dobila odgovor. - »Oh, nesmisel!« je prepričano vzkliknila slikarka. - »Ženska je ljubosumna!« je tujec prišepnil sosedi.
22 Štajerski1TEDNIK
Tednikov pogovor, pismi bralcev
torek • 14. aprila 2009
Ptuj • Klavdija Rižnar, doktorica znanosti s področja kemijske tehnike
Naravni ekstrakti podaljšujejo rok trajanja živil
Klavdija Rižnar je postala doktorica znanosti s področja kemijske tehnike pri svojih 34 letih. Podiplomski študij je vpisala v študijskem letu 2001/02. Doktorirala je 2. septembra lani na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru. V doktorski disertaciji obravnava koncentriranje diterpenskih fenolov iz rožmarinovega eks-trakta s postopkom superkritične ekstrakcije. Zaposlena je v ZRS Bistra kot strokovna raziskovalna sodelavka.
Foto: Črtomir Goznik
Dr. Klavdija Rižnar: »Sem tehnični tip, a me zanimajo tudi družboslovne teme.«
Klavdija se je rodila na Ptuju, vse do konca študija je živela v Pacinju. Osnovno šolo je obiskovala v Dornavi. Po končani gimnaziji na Ptuju se je odločala med študijem naravoslovja in družboslovja. Zelo jo je zanimal študij nemščine in latinščine, ki je bila njen priljubljen predmet, prav tako je bila v njenem izboru tudi farmacija. Splet okoliščin pa je prispeval k temu, da se je na koncu vpisala na Fakulteto za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Mariboru - smer kemijska tehnologija in leta 1999 diplomirala iz okoljske teme, področja pridobivanja beljakovinskega koncentrata iz odpadnih voda.
Že med študijem in pripravo diplomske naloge je sodelovala z ZRS Bistra Ptuj. Takratni direktor dr. Štefan Čelan je bil tudi somentor pri njeni diplomi. Na ZRS Bistra se je leta 1999 zaposlila kot strokovna sodelavka. Najprej je bila eno leto pripravnica. V tem času se je specializirala na področju standarda kakovosti ISO 9001, v podjetje Svečarstvo Kostanjevec ga je tudi uspešno vpeljala, podjetje je pridobilo certifikat kakovosti.
Raziskovalno delo, ki je bil hkrati podiplomski študij, je opravljala v laboratoriju za separacijske procese, sofi-
»Želim se preizkusiti tudi v
nanciralo pa ga je Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo po programu mladega raziskovalca iz gospodarstva, ki ga je pridobila Bistra pod raziskovalnim mentorstvom dr. Štefana Čelana. Podiplomski študij je potekal na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo - smer kemijska tehnika Univerze v Mariboru. To je bilo prvo obdobje uspešnega kandidiranja ZRS Bistra pri pridobivanju mladih raziskovalcev, je povedala. Na te razpise kandidirajo tudi visokošolski zavodi, fakultete in inštituti ter veliki gospodarski subjekti. S kolegico dr. Aleksandro Pivec, s katero sta uspešno zaključili enovit doktorat, predstavljata prvo Bistrino generacijo uspešno končanega podiplomskega študija.
»Namen moje doktorske disertacije pod naslovom Koncentracija diterpenskih fenolov s postopkom super-kritične ekstrakcije je bil op-timirati procese separacije in koncentriranje rastlinskih učinkovin, v mojem primeru karnozolne kisline in karnozola, s postopkom su-perkritične ekstrakcije. Gre za visokotlačne tehnologije, s katerimi lahko pridobivamo produkte visoke tržne vrednosti s spremenjenimi ali novimi lastnostmi. Visoki tlaki deaktivirajo encime in
Foto: Črtomir Goznik
delu.«
nekatere mikroorganizme, na ta način pa se uporabljajo za stabilizacijo oziroma konzerviranje v prehrambeni industriji. Komercialne aplikacije take superkritične ekstrakcije so dekofeinizacija kave in čaja, ekstrakti hmelja, eteričnih olj, začimb.
Optimiranje procesnih parametrov in študija kinetike procesa predstavljata prvi del raziskovalnega dela. V drugem delu pa je bil poudarek na antimikrobnem in an-tioksidativnem testiranju na piščančjem mesu. V tem delu sta sodelovali Perutnina Ptuj in Vitiva, d. o. o., s svojima strokovnima raziskovalnima skupinama. Skupaj smo določali, kako z rožmarinovimi ekstrakti lahko podaljšamo rok obstojnosti piščančjemu mesu, konkretno na piščan-čjih hrenovkah. Rezultati so pokazali, da se rok obstojnosti celo podvoji. Ta poskus testiranja je trajal dobri dve leti v več ponovitvah, kar je potrebno tudi zaradi znanstvenoraziskovalnih objav. Večkratne ponovitve morajo dati rezultat, ki je verodostojen za objavo. Karnozolna kislina je najmočnejši antio-ksidant, je pa nestabilna in razpade v druge produkte. Med sekundarnimi produkti sta tudi karnozol in me-tilkarnozol, ki pa sta zelo učinkovita antioksidanta. V rožmarinovem ekstraktu so poleg karnozolne kisline kot glavne komponente prisotne druge ostale komponente grenčice, eterična olja idr., ki pa so moteče, ker dajejo iz-
delku priokus. Zato je smiselno nezaželene komponente čimbolj odstraniti in zvišati vsebnost karnozolne kisline v samem ekstraktu, ki pa ne vpliva na senzorične lastnosti izdelka. Posebej to prihaja v poštev pri specialnih aplikacijah, kot so jedilna olja, pekarski in slaščičarski izdelki,« je svojo doktorsko disertacijo na kratko povzela dr. Klavdija Rižnar.
Nekateri rezultati so pridobljeni. Potrebne pa bodo še dodatne raziskave, da se eks-trakti, ki jih dobijo iz rožmarina, lahko uporabijo pri nekem končnem produktu, bodisi na prehrambenem ali farmacevtskem področju, da bi lahko predstavljali neko alternativo sintetičnim konzervansom, ki jih v večini uporabljamo danes in so v primerjavi z naravnimi tudi cenejši.
V doktorico znanosti je bila Klavdija Rižnar promovirana februarja letos, od takrat dalje lahko uporablja tudi naziv doktorice znanosti in piše dr. pred svojim imenom in priimkom. V času, ko je pripravljala doktorat, je rodila hčerko Aljo. To je bil tudi čas, ko je bilo pred njo še veliko raziskav, ko je bilo potrebno še veliko delati, s pravo organizacijo dela in podporo v delovnem okolju, v družini in s podporo staršev pa ji je uspelo doktorski študij uspešno zaključiti. Hčerka ji je s sladkim spanjem omogočila, da je napisala doktorsko nalogo; večinoma jo je namreč pisala ponoči, podnevi pa je potekalo znanstveno eksperi-
mentalno delo.
Raziskovalno delo v ZRS Bistra Ptuj nadaljuje. S področja separacijskih procesov je prešla na področje ekologije in energetike. Bistra je v letošnjem letu pridobila tudi koncesijo javne službe na področju raziskovalne dejavnosti v obliki raziskovalnega programa, v katerem sodeluje kot raziskovalka. Gre za enega najpomembnejših raz-iskovalno-razvojnih področij z vidika globalnega in traj-nostnega razvoja. Cilj je poglobiti znanje o tehnoloških procesih in tehnologijah za separacijo in trajno skladiščenje toplogrednih plinov in morebitno ponovno izrabo CO2 kot najagresivnejšega to-plogrednega plina iz plinskih emisij industrij in tudi emisij
Prejeli smo
Osebna zahvala
Gospodu Ivanu Kušarju, zdravniku v splošni ambulanti Kidričevo. Zahvaljujem se za vso skrb in ažurnost pri moji bolezni. Hvaležna Kristina Lubaj. Enaka zahvala SB Ptuj, Kirurškemu oddelku!
Kristina Lubaj
Ne samo slabo o bolnišnicah - o zdravnikih...
Po težki bolezni smo izgubili moža in očeta. Kljub
primarne energije.
Objave
raziskovalnega dela - pomembne reference
Raziskovalci morajo rezultate svojega dela objavljati, da jih morebiti kdaj tudi citirajo, pravi dr. Klavdija Rižnar. Te reference so zelo potrebne za kandidiranje pri raziskovalnih projektih tako na nacionalni kot evropski ravni, katerih rezultati dela se odražajo v patentih, pilotskih napravah, in kar je najpomembneje, v prenosu razi-skovalno-razvojnih rezultatov v realno gospodarstvo. Njena publikacijska dejavnost obsega 21 bibliografskih enot. Med podiplomskim študijem je objavila dva izvirna znanstvena članka v mednarodno priznanih revijah in en strokovni članek.
Tehnika je uporabna zadeva, nima toliko opravka s subtilnostjo kot družboslovje na primer. »Sem na meji med tehniko in družboslovjem,« zase pravi mlada doktorica znanosti. Je tehnični tip, a jo zanimajo tudi družboslovne zadeve. V prostem času se v glavnem ukvarja s hčerko. Zvečer, ko hčerka zaspi, pa rada seže po kakšni knjigi, ki govori o psihologiji otroka, razvoju otroka; te jo sprostijo, hkrati pa pridobiva znanje za čim boljše starševstvo. Vsak starš želi otroku dati kar najboljšo popotnico za življenje. Ob koncu tedna se mlada družinica poda tudi na kakšen izlet.
Po Klavdijinih poteh stopa tudi mož, univ. dipl. ing. kemijske tehnologije, zaposlen v kozmetični panogi. Vpisan je na podiplomski študij enovitega doktorata s področja optimiranja procesov, trenutno je v tretjem letniku.
Mlada doktorica znanosti bi se želela preizkusiti tudi v pedagoškem delu, to je eden od izzivov, ki ga želi realizirati v bodočnosti. Del svojega znanja si želi prenesti tudi na mladi rod v katerem od visoko- ali višješolskih zavodov. Skupaj z njimi želi zasnovati idejne zasnove za raziskovalne projekte uporabnega značaja, zaradi čiste aplikacije. Njen cilj so vedno uporabni projekti, čeprav se zaveda, da se stvari vedno ne iztečejo tako, kot si človek želi.
MG
njegovi močni volji in prizadevanju vseh domačih so bile bolečine prehude in smo morali poiskati pomoč v SB Ptuj - Kirurgija.
Hvaležni smo zdravnikom in sestram, ki so skrbeli zanj in mu lajšali bolečine zadnje ure življenja.
Posebno iskrena hvala dr. Borutu Kostanjevcu in protibolečinski ambulanti dr. Šuta.
Radi bi se zahvalili tudi dr. Mili Saftič inpatronažni službi za pomoč na domu. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Družina Štumberger
Prireditvenik
Torek, 14. april
20.00 Maribor, SNG, drama, Kandid ali Optimizem, StaDvo, za abonma Drama torek 2 in izven
Ptuj, CID, neformalno učenje, tečaj bas kitare, tečaj igranja na afriške djembe,
literarna skupina, novinarska skupina, elektro delavnica Ptuj, Termalni park Term, vadba v vodi za dojenčke in malčke
Sreda, 15. april
20.00 Maribor, SNG, drama, Kandid ali Optimizem, StaDvo, za abonma Dijaški 23 in izven
Slovenska Bistrica, prostori na gradu, predavanje Zorana Furmana Na poti po Afriki
Četrtek, 16. april
19.30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, vabljeni na ogled komedije za dva
Srečen zakon, v izvedbi KUD Veseli oder iz Mihovcev pri Veliki Nedelji 19.30 Ptuj, Mestno gledališče, Hamlet, za izven
SiP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 14.4.
8.00 Oddaja Iz Občine Destrnlk 9.30 Oddaja ŠKL 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Oddaja Občine Destrnlk
SREDA 15.4.
8.00 Polje, kdo bo tebe ljubil 2.del 07 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Mesečna kronika občine Hajdina
CE1KTEK 16.4.
8.00 Pasion, igran na Polenšaku 18.00 SUPER HITI odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Materinski dan v OŠ Dornava
PETEK 17.4.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 17.00 Oddaja ŠKL 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 Imamo se fajn - otroška oddaja 20.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 21.00 5 nož - zabavnoglasbena oddaja 22.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/471 03 53, Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000
ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL				
ZNAMKA	LETNIK	CENA,,,	OPREMA	BARVA
AUDI Q7 QUATTRQ 3,0 V6 TDI TIFTR.	2006	52.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SRERRNA
BMW SERUA 3:320D TOURING AUT.	2006	15.900,00	KUMA	ČRNA
BMW SERUA 5:525 D XENDN	2004	16.290,00	KUMA	ČRNA
CHRYSLER V0YAGER 2,5 CRD	2003	8.990,00	KUMA	KOV.SRERRNA
CITROEN C41,6 HDI	2006	11.900,00	KUMA	KOV. ČRNA
FIAT STILO 1.9 JTD DYNAMIC	2006	7.990,00	KUMA	KOV.SRERRNA
FORD FIESTA FLAIR 1.2511BV	1997	990,00	TDNIRANA STEKLA	RDEČA
FORD FOCUS 1.6 TDCI FUTURA	2005	7.890,00	KUMA	KOV. MODRA
FORD FOCUS 1.8 TOCI	2003	6.990,00	2 X AIRBAG	KOV.SRERRNA
FORD PUMA 1.41BV	1999	3.990,00	ALU DODATKI	KOV. SREBRNA
MITSUBISHI PAJERO 3.2 OID	2003	14.990,00	AVT. KLIMA	KOV.SREDRNA
RENAOLT SCENIC 1,9 DCI	2000	4.490,00	AVT. KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULTTWINGO DYNAMIQUE 1,2	2003	4.490.00	KUMA	KOV.SREDRNA
VW POL01,4 TDI	2006	9.190,00	AVT. KLIMA	ČRNA
VW PASSAT 1,9 TDI HIGHLINE	2005	18.490,00	AVT. KLIMA	KOV. ČRNA
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
_________ss_______
NAROCILNICA ZA
V
Štajerski
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
Ime in priimek:
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka: Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Priekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Mali oglasi
STORITVE
NOVO! Spoštovani kmetje in pridelovalci vrtnin. Podjetje CALA, Branko Cajnko, s. p., PE-HD vrečke in folije, vam nudi in pripelje na dom črne PE-foli-je širine 1,20 m, 1,40 m ali dimenzije po vaših potrebah, in folijo za baliranje.Tel. 02 775 47 21 ali 041 676 634.
K POSKOČNIH
1.	VAGABUNDI - Bogastvo noči
2.	BRATJE P0UANŠEK- Lepi stari časi
3.	ZAPELJIVKE - Prvi je prvi
4.	STIL 5 ■ Nasmehni se
5.	GORSKI CVET-Lovska
6.	BARBARA in MARTIN JEHART- Moj dom je v rožah
7.	Ans. NAVEZA - Veselite se pomladi
1.	KINGSTON - Čist en majhn radio
2.	VICTORY-Mi mamo se fajn
3.	BRIGITA ŠULER - Druga liga
4.	SKATER-Raketa
5.	ALFI -Mix 1
6.	SAŠA LENDERO - Kdo
7.	MAJDA PETAN - Potuj z menoj
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Glasovnice poBljlte na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0-0-,p-p. 13, 2288 Hajdina
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
KMETIJSTVO
www.radio-tednik.si
Krvodajalci
19. februar - Marica Vidovič, Dole-na 19/c; Damjan Golob, Kicar 140/ c; Jerneja Čeh, Juršinci 74/a; Janez Žerovnik, Golobova 3, Ptuj; Emil Šterbal, Slovenja vas 1; Maksimi-ljan Črnko, Selska c. 29; Branislav Svenšek, Žetale 105; Matej Munda, Mladinska ulica 6, Kidričevo; Vlado Bedrač, Zagrebška 81, Ptuj; Boris Emeršič, Kraigherjeva 22, Ptuj; Darinka Holc, Senčak pri Juršincih; Brigita Čuš, Mezgovci 64/a; Mirko Horvat, Podgorci 62; Boris Klinger, Borovci 3/a; Barbara Kokol, Skorba 19/a; Darko Čuš, Mezgovci 64/a; Edvard Lubec, Biš 43; Stanka Lah, Pongrce 15; Klementina Prevolšek, Tržec 2/b; Branko Leben, Rimska ploščad 17, Ptuj; Katarina Holc, Zagorci 81; Goran Brenholc, Mali Brebrovnik 22; Silvo Kocuvan, Vi-tomarci 4/a; Dragica Molnar, Volk-merjeva 5, Ptuj; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Franjo Rozman, Potrčeva c. 42, Ptuj; Jožef Veselko, Sp.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 051 667 170.
NESNICE, mlade, tik pred nesno-stjo, rjave, grahaste in črne, opravljena cepljena, prodajamo. Soršak, Podlože 1, Ptujska Gora.
NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred nesnostjo. Vzreja nesnic Ti-baut, Babinci 48, Ljutomer, tel. 02 582 14 01.
PRODAM bukova ter brezova drva z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM drva z dostavo. Tel. 051 632 814.
PRODAMO bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Tel. 041 893 305.
VSAK CHT RT c K OB 20,00 URI
Ključarovci 4; Miran Valenko, Dra-ženci 10/b; Miroslav Špindler, Bra-tonečice 15/a; Aleksander Lovrec, Peščeni Vrh 15, Cerkvenjak; Robert Vesenjak, Potrčeva 48, Ptuj; Karina Pintarič, Zagorci 61/a; Igor Kvar, Ritmerk 1/a; Vlado Bedenik, Koči-ce 25; Tomaž Valenko, Senešci 73; Anton Gavez, Korenjak 11; Robert Merc, Ul. Jožefe Lackove 22, Ptuj; Miran Plejnšek, Rucmanci 30; Jože Mohorič, Slovenja vas 39/d; Fredi Kmetec, Podvinci 40. 23. februar - Majda Turk, Vintarov-ci 64; Barbara Vidovič, Slomškova 12, Ptuj; Dušan Krapša, Nova vas 112, Ptuj; Srečko Sitar, Lancova vas 58/b; Avguštin Ros, Plajnsko 7; Stanko Kurbos, Videm pri Ptuju 28; Stanislav Beranič, Cesta na Haj-dino 17; Dušan Pšajd, Bišečki Vrh 16; Janez Zavec, Zgornji Leskovec 9/b; Irena Gajšek, Placar 7; Andreja Gajšek, Žetale 99; Aleksandra Turk, Slovenja vas 34/a; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Boris Ilec, Gorca 81/a; Emil Pravdič, Rucman-ci 6, Vojko Dražkovič, Starošince 34; Marjeta Pšajd, Bišečki Vrh 16; Stanko Hriberšek, Stojnci 137/c; Tatjana Predikaka, Lovrenc na Dravskem polju; Kristina Vindiš, Ptujska Gora 3; Gregor Ljubič, Pacinje 27/a.
Štojmka budilka
ŠTAJERSKA BUDILKA,
od ponedeljka do petka, od 5.00 do 9.00 ure. www.radio-ptuj.si
RADIOPTUJ
89,8»98,2»I04;3
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justlna.lah@radio-tednik.sl, za večje objave predhodno pokličite.
Na podlagi 60. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07 in 70/08 ZVO-1 B) in 23. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 9/07), Mestna občina Ptuj objavlja
JAVNO NAZNANILO
o javni razgrnitvi dopolnjenega osnutka občinskega podrobnega prostorskega načrta
za del območja urejanja P11-S23 Nova vas pri Ptuju (območje A)
1.
Javno se razgrne dopolnjeni osnutek občinskega podrobnega prostorskega načrta za del območja urejanja P11-S23 Nova vas pri Ptuju (območje A), ki ga je izdelala družba Projekta inženiring Ptuj, d. o. o., Trstenjakova ulica 2, Ptuj.
2.
Občinski podrobni prostorski načrt obsega območje, ki ga tvorijo zemljišča s parcelnimi številkami 309/1, 311/3, 311/4, 311/5, 311/6, 311/7, 312/5, 312/6, 313/2, 313/3, 313/4, 313/6, 314, 315 in 327/2(del), vse k. o. Nova vas pri Ptuju. Skupna površina ureditve meri približno 1,44 ha.
Na območju občinskega podrobnega prostorskega načrta je predvidena izgradnja 12 enostanovanjskih stavb.
Površina celotnega območja P11-S23 Nova vas pri Ptuju - Ulica Jožefe Lackove (sever), povzeta iz planskih dokumentov, znaša 7,70 ha.
3.
Javna razgrnitev občinskega podrobnega prostorskega načrta bo v času od torka, 21. 4. 2009, do vključno četrtka, 21. 5. 2009, v prostorih Mestne občine Ptuj, v sprejemni pisarni (vhod z vogala).
4.
V	času javne razgrnitve bo javna obravnava občinskega podrobnega prostorskega načrta izvedena v sredo, 6. 5. 2009, ob 16. uri, na sedežu Mestne občine Ptuj, soba št. 8/I (velika sejna soba).
5.
V	času javne razgrnitve lahko vsi zainteresirani podajo pisne pripombe in predloge k razgrnjenemu občinskemu podrobnemu prostorskemu načrtu na naslov Skupna občinska uprava, Mestni trg 1, 2250 Ptuj, ali pa jih na razgrnitvenem mestu vpišejo v knjigo pripomb. Rok za dajanje pripomb poteče s potekom javne razgrnitve.
6.
Javno naznanilo so objavi v časopisu Štajerski tednik Ptuj in na spletni strani Mestne občine Ptuj (www.ptuj.si).
Številka Datum
3505-9/2007 8. 4. 2009
Dr. Stefan CELAN, župan mestne občine Ptuj
Ptuj • Na sojenje po umoru v Mihovcih pričala tudi mati žrtve
»Marjetka je bila več bita kot sita!«
V tretjem nadaljevanju glavne obravnave zoper obtoženega Danila Medveda je v ponedeljek, 6. aprila, pred velikim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju pretresljivo pričala še Katarina Zemljič, mati umorjene 27-letne Marjetke Ze-mljič, izprašane pa so bile tudi policistka, ki je kmalu po umoru govorila z obema otrokoma, ter delavke ormoškega centra za socialno delo, na katerega so se vsule številne obtožbe.
Foto: M. Ozmec
Obtoženi Danilo Medved (v sredini) naj bi bil po pričevanju Marjetkine matere pogosto nasilen, saj naj bi bila njena 27-letna hčerka več bita kot sita.
Kljub bolezni se je pričanja pred velikim senatom Okrožnega sodišča na Ptuju, ki mu predseduje Okrožna sodnica Katja Kolarič Boj-nec, udeležila tudi Katarina Zemljič, mati umorjene 27-letne Marjetke Zemljič in se pokojni hčerki postavila odločno v bran. Očitno je bila nezadovoljna tudi z dosedanjim pričanjem obtoženega Danila Medveda in nekaterih prič, saj je s solznimi očmi pretresena povedala, da med Marjetko in Danilom ni bilo nobenega pravega odnosa, ampak le trpinčenje, zato ni prav, da si sedaj, ko je njena hčerka tam, kjer je, in se ne more več braniti, o njej izmišljajo različne laži. Menila je, da ni pravično, da jo sedaj vsi napadajo, da naj bi bil obtoženi Danilo Medved do nje zelo nasilen ter da naj bi bila Marjetka več bita kot sita, zato naj bi živela v stalnem strahu pred njim. Vase tiste, ki o njej govorijo samo slabo in jo blatijo, je rotila, naj jo vsaj sedaj pustijo pri miru ter dodala, da bi - če bi imela dovolj denarja - zagotovo najela odvetnika, da bi jo zagovarjal, potem bi vsak pošteno razmislil, preden bi o njej trosil kakšne laži. Danilo Medved naj bi se nasilno vedel tudi do matere, saj naj bi bil zaradi tega že kaznovan na ormoškem sodišču. Zaradi nenehnega strahu pred nasilnim partnerjem naj bi Marjetka od njega večkrat pobegnila, a otrok ni mogla vzeti s seboj, saj sama ni vede-
la, kam naj bi šla, tudi k materi naj ne bi upala, saj se je bala, da bi Danilo napadel še njo.
Mati umorjene je pred sodiščem povedala tudi, da naj bi obtoženi Danilo hčerki večkrat grozil, da jo bo ubil, ter poudarila, da je bila ne glede na to, kakšna je bila, njena hčerka ter da jo je imela rada, nikakor pa si ni zaslužila tako okrutne smrti, ki si je nihče ne zasluži. Po mnenju matere to ni bil umor, ampak naj bi bil naklepni uboj, »saj jo je z nožem dobesedno razmesa-ril«. Še bolj jo je motilo, da takšen »pokvarjenec« sedaj trdi, da je bila Marjetka pokvarjena. Mati je vedela, da hči ni imela prav, ko je odhajala od doma in puščala otroka sama, pri tem pa dodala, da obtoženega Danila ni nihče silil, da je živel z njo, če bi šel na svoje, bi bilo vse drugače, če ne bi imel težav z alkoholom in če ne bi bil nasilen, bi se dalo vse urediti. Obtoženemu pa je očitala tudi, da se ni mogel sprijazniti s tem, da z Marjetko nista več skupaj in da se lahko hčerka druži, s komer hoče.
Obtoženemu Danilu, ki je sedel v sodni dvorani, je ostro zabrusila: »Ti si obtoženec in nimaš pravice obtoževati nekoga drugega, saj si kot psihopat razmrcvaril mojo hčerko. Strl si mi srce in dušo, zaradi tebe sem doživela hude pretrese.« Ob tem pa je dodala, da jo sedaj skrbi za otroka, ker se jima ne piše nič dobrega.
Obtoženi Danilo Medved je zanikal trditve Katarine Ze-
mljič, češ da naj bi umor tedaj še noseče Marjetke Zemljič načrtoval že pred leti. Rejnica Andreja Keček, ki so ji oba otroka pripeljali v rejo že nekaj ur po umoru, saj sta ostala tako rekoč brez staršev, je pojasnila, da se otroka očeta oziroma očima ne bojita ter da se veselita vsakega njegovega klica ali pisma iz zapora. Otroka naj bi se z obtoženim Danilom rada srečala, vesela pa naj bi bila tudi obiska pri njegovih svojcih.
Na povabilo sodišča je pričala tudi policistka-krimina-listka Simona Lilek iz PP Ormož, ki je z obema otrokoma opravila razgovor kmalu po brutalnem umoru. Med drugim je menila, da je glede na to, kar ji je povedala 7-letna Karin, mnenja, da je deklica nadpovprečno inteligentna. Njeno pričanje o tem, kaj vse ji je deklica povedala o tragičnem dogodku, katerega priča je bila, ter o razmerah v družini, je senat Okrožnega sodišča prepovedal, o predlogu obdolženčevega zagovornika, odvetnika Martina Graja, da bi opravili neposredno zaslišanje, pa senat ni odločal.
Kot priče so bile pred senatom izprašane tudi delavke ormoškega centra za socialno delo, prva pa je pred senat stopila Frančiška Kokol, ki je med drugim povedala,
Danes bo večinoma sončno z občasno spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bo možna kakšna kratkotrajna ploha. Na Primorskem bo pihala šibka do zmerna burja, drugod severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 2 do 7, na Primorskem 10, najvišje dnevne od 16 do 22, na Primorskem do 24 stopinj C.
V sredo bo še sončno s kakšno popoldansko ploho. V četrtek bo oblačnost od zahoda naraščala, krepil se bo jugozahodni veter. Ponekod v hribovitih krajih zahodne Slovenije bo rahlo deževalo.
da je v času pred tragičnim dogodkom prek centra za socialno delo opravljala laično pomoč omenjeni družini na domu. Obtoženega je ujezilo, ker naj ne bi vedela, da je Mar-jetka uživala mamila, pa tudi, da je imela druge moške. Za njo je pričala socialna delavka Tanja Gašparič iz Centra za socialno delo v Ormožu, ki je med drugim pojasnila, da so se težave med Marjetko in Danilom pričele že leta 2004, omenjene težave pa so se kopičile še naprej, tako da je konec leta 2007 in lansko leto stanje postalo že nevzdržno. Pojasnila je tudi, da so bili ves čas prepričani, da se Marjetki-no zdravstveno stanje izboljšuje, saj se je zdravila ambulantno na ormoški psihiatriji, pa tudi da za otroke skrbi bolje. Po tem, ko je Danilo dobil prepoved približevanja, naj bi socialna delavka še pogosteje obiskovala Marjetko in otroke, saj naj bi bili prepričani, da gre mladi mamici z otrokoma vse na bolje.
Glede informacije, da naj bi bila Marjetka do 7-letne Karin pogosto nasilna, pa naj bi pri svojih virih informacij in v pogovoru s hčerko izvedeli, da naj je ne bi poškodovala
mamica ampak mlajši bratec. Na policiji naj ne bi posebej preverjali, ali imajo kakšna obvestila glede domnevnega Marjetkinega uživanja drog, vendar so izrazili prepričanje, da bi jih policija o tem obvestila, saj naj bi z njimi dobro sodelovali. Za odvzem otrok pa se niso odločili zato, ker so menili, da to ni potrebno. Na račun svojega dela in odziva drugih v centru za socialno delo je morala požreti kar nekaj pikrih pripomb, sicer pa je menila, da v centru niso mogli storiti ničesar učinkovitega, saj naj bi se Marjetka in Danilo vedno znova odločala za skupno življenje. Tudi njej naj ne bi bilo znano, da je Marjetka uživala mamila, pa tudi, da naj bi imela še druge moške, pritrdila pa je, da jo je o tem večkrat obvestil obtoženi Danilo Medved.
Potem ko je bila zaslišana še socialna delavka Marina Novak, so predsednica senata Katja Kolarič Bojnec, tožilka in zagovornik predstavnicam centra za socialno delo postavili še nekaj drugih zanimivih vprašanj, ki naj bi z odgovori potrdila ali zavrgla obremenjujoče obtožbe na njihov račun, češ da bi lahko, glede
Osebna kronika
Rodile so: Stanka Velnar, Loperšice 31, Ormož -Marušo; Petra Jerenec, Brezovec 51/a, Cirkulane
-	Ajdo; Tetyana Tatyanko, Rimska ploščad 17, Ptuj
-	Mariamo; Irena Skledar, Ptujska Gora 83 - Gašperja; Anja Mesarič, Podgorci 7 - Anejo; Katja Jurgec, Stanovno 42, Ivanjkovci -Tajo; Natalija Drovenik, Irje 27/a, Rogaška Slatina -Angeliko; Tatjana Kralj, Irje 30/b, Rogaška Slatina -Tito; Jana Janžekovič, Tiha pot 3, Ptuj - Najo.
Umrli so: Srečko Toplak, Kettejeva ul. 20, Ptuj, rojen 1949 - umrl 1. aprila 2009; Jožefa Hercog, rojena Majcenovič, Slatina 45, rojena 1923 - umrla 4. aprila 2009; Katarina Kosi, rojena Rep, Štreklje-va ul. 46, Maribor, rojena 1930 - umrla 6. aprila 2009; Ivana Coklin, rojena Kukovec, Cesta v Rastke 36,Ljubno ob Savinji, rojena 1933 - umrla 6. aprila 2009; Danijel Kolenc, Stari trg 15, Velenje, rojen 1951
-	umrl 4. aprila 2009; Jožefa Sitar, rojena Maroh, Zgornja Pristava 49, rojena 1923 - umrla 5. aprila 2009; Konrad Bezjak, Markovci 61, rojen 1933
-	umrl 8. aprila 2009.
na obtoženčeva opozorila in opozorila drugih svojcev, s pravočasnim in učinkovitim ukrepanjem, ko je bil še čas, morda tragedijo tudi preprečili. Po vsej verjetnosti pa pravega in olajšujočega odgovora na to vprašanje nikoli ne bomo slišali.
Na predlog obtoženčeve obrambe naj bi v nadaljevanju glavne obravnave, ki jo je predsednica senata Katja Kolarič Bojnec določila za 22. april, k pričanju povabili še izvedenca ne-vropsihiatrične stroke Andreja Pišeca iz Maribora. Njegovo strokovno izvedeniško pričevanje naj bi imelo pomembno težo, saj naj bi med drugim pojasnil, kakšno je bilo psihofizično stanje obtoženega Danila Medveda v času storitve kaznivega dejanja; lahko pričakujemo še kakšen dokazni predlog ob-toženčeve obrambe, morda pa že tudi izrek sodbe v imenu ljudstva.
M. Ozmec
Foto: M. Ozmec
Ali bo veliki senat Okrožnega sodišča na Ptuju s predsednico Katjo Kolarič Bojnec (v sredini) v četrtem nadaljevanju glavne obravnave že lahko izrekel sodbo?
Napoved vremena