J232EEES1
■SEZH3IIH!
nas——
Ul
•ek
ki
ter
eko
70
levi
tre
3
c
o
2
JM
*
<S
oje ard udn ra< ere >br< poj o, seji
atSo
>-4	CO
LU
Z C 3E
o
Oč O <c C >
^ rn o
CO	7ZL
r"i C >—< 21 O O C O =) C£ O CO
I
1
□
33
hi
'Ost 5SS1
ter*o mesto protestira eiiradi ponovne politizacije gradnje avto cest
>vn 'iOVO MESTO
.	- ■ ~	> i w — »Dolenjska kr-
le , a cesta je vzela preveč življenj, da bi ’ I eno usodo lahko kdorkoli še naprej Y zeutno mešetaril. Ogorčeni zavra-21,0 ponovno politizacijo vprašanja 'br 'ritet izgradnje cestnih odsekov s trh-™ 1 argumenti in rokovnjaškimi meto-
at. ki smo jim priča ta čas. Ugotav-loKmo, t|a se ponovno poskuša pri
^f IIU UV/JAIIJU Ul I
9V -Jemanju odločitev na tem področju je >ko odriniti na stranski tir, v izvr-. a’ svetu skupščine občine Novo me-le | inienu občanov zato zahtevamo, »ovenska vlada ne podlega parcial-1 demagoškim pritiskom z različnih n'- Terjamo, da v najkrajšem mož-,1 »asu zagotovi potrebna sredstva za S* adnjo avto ceste Ljubljana Zagreb ŠKk osta''m‘ cestnimi odseki. Za to ima mk - dovolj strokovnih argumentov.« ina ,°Je je krajši odlomek protestne iz-ko j ki jo je v torek sprejel novomeški nei Sn' svet v zvezi s problematiko izid t QnJe dolenjske avto ceste, sedanja i ai »jstralka si je prislužila neslaven re-č s< “ najbolj krvave slovenske ceste, ktc1 ali ga bodo republiški vladi in še na liss ®ge druge naslove, pričakujejo, dajo im o podpr|j tudi v drugih dolenjskih in )0 Vskih občinah, da se bo protest bolj an (• Moralo bi kaj žaleči, saj povzdi-•J0 glas na podlagi že dolgo znanih . ^Spornih dejstev.
(|r°tesino izjavo bomo v celoti obja-| Prihodnji teden.
*
lo^enija
Moja dežela.
Krvodajalske akcije
^libljana — Rdeči križ sio-'j® bo organiziral v oktobru in no-abru več krvodajalskih akcij, za ^re se darovalci krvi lahko prijavi-.. občinskih organizacijah RK, v jlJ®tjih pa aktivistom RK. V okto-bo krvodajajska akcija 18. in 19. vPici, 22. v Žužemberku in 23. in v Brežicah. V novembru bo 27. in °dvz.cm krvi v Trebnjem.
0 JE Krško bo odločal referendum
7 Tak0 Je stališče zelenih iz Posavja — Ne zanemarjati ostalih ekoloških vprašanj — Z delovnega srečanja z dr. Dušanom Plutom, elanom predsedstva Slovenije
KRŠKO — Delovno srečanje Zelenih Krškega s članom Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušanom Plutom minuli četrtek v Krškem ni minilo samo v naštevanju ekoloških tegob. Zeleni, med njimi so bili tudi predstavniki zelenih iz Sevnice, so zavzeli ostro in jasno stališče tudi do Jedrske elektrarne Krško. Med drugim so se v celoti strinjali z mnenjem dr. Pluta, naj bi del atomske nesnage imeli tudi na Hrvaškem.
šele potem, ko se bodo o tem odločali vsi prizadeti. Doslej je bilo namreč tako, da seje o JE Krško odlečalo za za-
prtimi vrati. Vendar pa v Krškem JE Krško ni edini problem, naštel je še Vi-
Hkrati seje dr. Plut zavzel za to, da bi zeleni selektivno obravnavali probleme. Njihovo delovanje naj bi bilo opazno zlasti na lokalni ravni, nasploh pa se zeleni ne bi smeli obnašati samo kot stranka, ampak bolj kot gibanje. Kar zadeva zaprtje JF. Krško, je osnovno izhodišče vladni program, po katerem naj bi elektrarno zaprli do leta 1995. Ven-
ŽUPAN WILDONA ZA ŠIRŠE SODELOVANJE
WILDON — Župan avstrijskega Wi!dona mag. Josef Hirschmann je dal pobudo, da se športno in kulturno sodelovanje med Šentjernejem in Wildo-nom, ki so ga začeli pred štirimi leti konjeniški delavci, razširi še na druga področja prijateljskega druženja. Na nedeljskem sprejemu udeležencev konjeniškega tekmovanja Alpe-Jadran, ki je bilo v VVildonu —prisotna sta bila tudi jugoslovanski generalni konzul v Gradcu Vladimir Rajh in deželni minister za šport in kulturo Hans Hasiba, je med počitnicami povabil nekaj deset šolskih otrok iz Šentjerneja, kjer bi bili gostje Štajercev. Takšno druženje naj bi pripomoglo še boljšemu spoznavanju in utrjevanju prijateljskih vezi, ki se v zadnjem času vedno bolj krepijo med ljudmi dveh sosednih dežel.
SREČANJE
DEFEKTOLOGOV
KRŠKO — Tuje bilo minuli teden srečanje defektologov iz Slovenije. V imenu predsedstva Republike Slovenije je defektologe pozdravil član Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut.
BERITE DANES
na 2. strani:
• Metlika na visoki evrop-
ski ravni
na J. strani:
•	Novost: gospodinjski kotiček
na 4. strani:
•	Bo Krka spet dolenjska lepotica
na 5. strani:
•	Negotova usoda obrata Gorenja
na 6. strani:
•	Ob plinovodu še brv čez Savo?
na 8. strani:
•	Zavajanje po sistemu leasing
na 9. strani:
•	Pogovor s predsednikom Lojzetom Peterletom
na 17. strani:
•	Ta dom je strašen in teman
1^0 OTROŠKI TEDEN — Zveza prijateljev mladine iz Novega mesta je °b mednarodnem tednu otroka pripravila kar cel teden prireditev in doga-j *a otroke. Sejem Vse za otroka na Glavnem trgu predvsem ob večerih " množica staršev z otroki. Trgovci so s prodajo zadovoljni, otroci pa . | ™ v svoji zbirki igračo več, morda pa tudi kaj drugega. Sejem bo še v nede-1 ^0Poldan, prireditve pod kapitljem pa vsak popoldan prikličejo otroke. i 'ti 'OrS P"P<)B|nl' se jih bo poln avtobus odpeljalo v kostanjeviško jamo, za jutri L ^arnzatorji povabili zanimivega gosta, v soboto ob 10. uri bo bolšji sejem. fil ii^' Pa bodo lahko odigrali simultanko z velemojstrom Brunom Parmo. Na t' ,ako veselo je bilo pod kapitljem v ponedeljek popoldan, ko sta program z f V|)imi igrami vodila Toni Gašperič in Biba iz Studia D. (Foto: J. Pavlin)
dar je to hkrati tudi vseslovensko vprašanje, o katerem bi se morali Slovenci odločati na referendumu. Podobno, kot sc bodo nemara morali na tak način odločati Krčani o širjenju začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov. Dr. Plut je omenjal še možnosti gradnje novih plinskih elektrarn, ena izmed njih pa bi bila lahko tudi namesto JE v Krškem. Vse te možnosti bodo toliko bolj sprejemljive, ko bo znana lokacija za končno odlagališče. Dokler tega ne bo, naj ne bi odločali o usodi JE Krško.
Predsednik zelenih iz Krškega, Silvo Mavsar, seje povsem strinjal, daje Posavje ekološko močno obremenjeno okolje. Dejal je, da so zeleni načelno za čimprejšnje zaprtje JE Krško, ampak
• Zeleni so na sestanku zavzeli stališča tudi do tako imenovane medrepubliške koordinacije, ki je predolgo čakala na svoj prvi sestanek v novi sestavi. Dr. Plut pa je k temu dodal, da bi moral biti sestanek v vsakem primeru odprt za javnost.
dem, svinjsko farmo v Pristavi. Mavsar je še posebej opozoril na namene Agro-
kombinata iz Krškega, ki menda name-i Črni mla-
rava posekati 100 ha gozda v C....
ki, kjer naj bi bili sadovnjaki. Alfred Železnik iz Sevnice je poleg ekoloških problemov opozoril še na to, da javnost vse premalo ve o zelenih in o njihovih ciljih.
J. SIMČIČ
Livold: odprli najsodobnejše molzišče
Ob prazniku Kočevja

PRI MADŽARSKIH GASILCIH — Delegacija Gasilske zveze Slovenije in sevniškega gasilskega društva, ki jo je vodil predsednik GZS Ernest Eory, seje konec preteklega tedna mudila na strokovni ekskurziji na Madžarskem. Republiška delegacija se je v Budimpešti pogovarjala s komandantom madžarskih gasilcev generalmajorjem Atillo Herijem, Sevničani pa so si ogledali bogat gasilski muzej (na sliki), v soboto pa obiskali GD v Zalaszentgrbtu in poklicno gasilsko brigado v središču županije Zala, v Zalaegerszegu. Več v Prilogi! (Foto: P. Perc)
KOČEVJE — Glavni gospodarski pridobitvi ob letošnjem prazniku občine Kočevje sta prenovljena farma Mercator-Kmetijsko gospodarstvo Kočevje v Livoldu in nova družinska kmetija na Starem Brezju. Oboje so odprli 28. septembra. Nova objekta je gostom predstavil direktor KG inž. Janez Žlindra. Farma v Livoldu je pridobila najsodobnejše avtomatsko molzišče, kakršnega še ni drugod v Sloveniji, poleg tega pa še silose, lagune za gnojevko in gnojišče. Na farmi je 260 stojišč za krave, 40 za mlado živino in 50 za mlajšo živino in teleta. Letno namolzejo 1,670.000 litrov mleka. Posebno razveseljivo pa je, da sta pridelovanje in kakovost mleka na evropski ravni. Mleko je prvega kakovostnega razreda. Vse to je kočevsko kmetijstvo doseglo z dolgoletnim tesnim in uspešnim sodelovanjem z znanstveniki Biotehniške fakultete v Ljubljani, med katerimi je direktor Žlindra posebej omenil novega kmetijskega ministra prof. dr. Jožeta Osterca, dr. Andreja Orešnika in dr. Toneta Vidriha. Poudaril je tudi, da tehnološka, ekološka in estetska prenova farm ter vsi drugi dosežki premalo pomenijo, če z doseženo ceno krijejo pri mesu le 60, pri mleku pa 80 odstotkov proizvodnih stroškov. To je tudi posledica dejstva, da so naše farme za okoli 2,8-krat bolj obremenjene z družbenimi dajatvami na enoto živega dela kot drugod v Evropi.
Ob otvoritvi prenovljene farme v Livoldu so kočevski kmetijci pripravili razstavo Kmetijstvo na Kočevskem. Med drugim so prikazali tudi plemenske koze (last rejca Jožeta Turka iz. Starega Loga) in plemenske ovce (last rejca Jožeta Papeža iz Poloma).
J. PRIMC
Rudnik v Kanižarici bodo zaprli
Vprašanje je le, ali v 5 ali> 10 letih —
Ljubljanska toplarna se bo preusmerila plin — Ze do leta 1992 ob delo kakih 100 ljudi____________
ČRNOMELJ — Nobenega dvoma ni več, da bodo kanižarski rudnik zaprli. Vprašanje je le, ali se bo to zgodilo v 5 ali v 10 letih. Polovico svoje letne proizvodnje je namreč Rudnik Kanižarica doslej v okviru slovenske energetike prodajal ljubljanski toplani, dolgoročna slovenska usmeritev pa je čimčistejša energija, se pravi čimveč električne energije iz vodnih elektrarn in čimvečja uporaba plina.
Že sedaj v dveh od treh kotlov ljubljanske toplarne kurijo čistejši pa tudi cenejši uvoženi premog. Že do leta 1995 pa se naj bi ta toplarna povsem preusmerila na plin. Po tej »črni« varianti naj bi torej proizvodnja v kanižar-skem rudniku povsem zamrla najkasneje v petih letih, po drugi, milejši, pa naj bi to trajalo kakih 10 let, češ daje z. ljubljansko toplarno sklenjena pogodba za odkup premoga do leta 2000 in da bo REK Trbovlje, kamor sodi tudi Rudnik Kanižarica, vztrajal pri tem.
Poleg tega pa sedanja organiziranost slovenskih rudnikov rjavega premoga, ki sodijo v kombinat REK Trbovlje, ni dokončna. Vsa stvar gre v smer, da bi Rudnik Kanižarica, sedanja temeljna organizacija, postal samo eden ob obratov, tako imenovanih profitnih centrov, ki bodo sicer še naprej spremljali svoje
BO ŠEL RUDNIK KANIŽARICA V STEČAJ?
ČRNOMELJ — Črnomaljska SDK je 28. septembra na novomeškem sodišču vzložila prijavo za uvedbo stečajnega postopka za Rudnik Kanižarica. To je bila SDK dolžna storiti po zakonu, kajti Rudnik Kanižarica je imel v preteklih 75 dneh več kot 60 dni blokiran žiro račun.
O CEREBRALNI PARALIZI
LJUBLJANA — Zveza društev za cerebralno paralizo Slovenije je v ponedeljek na tiskovni konferenci v Cankarjevem domu predstavila svoje delo. S tem je želela opozoriti javnost na probleme oseb s cerebralno paralizo in prikazati, kako Zveza na sodoben način skuša čim bolje poskrbeti za ljudi, obolele za cerebralno paralizo. Omenjena predstavitev sodi med poteze, s katerimi
• V Črnomlju pa se pojavljajo celo razmišljanja, da kanižarskega rudnika ne bi v celoti zaprli, marveč bi v njem tudi potem, ko naj bi nehala jemati premog ljubljanska toplarna, kopali premog za široko potrošnjo, to pa je slaba polovica vse letne proizvodnje. »Naš cilj je zadržati čimveč delovnih mest v rudniku,« pravi
Videm: obnova papirnega stroja se je začela
V nedeljo ustavili PS-1
KRŠKO — Podjetje Videm iz Krškega je med prvimi v Jugoslaviji konkuriralo za izredno ugodne italijanske kredite in očitno je, da ga bo tudi med prvimi izkoristilo. Kot je že znano, gre za temeljito prenovo največjega in najstarejšega papirnega stroja PS-1, ki se je pričela te dni. To pa je hkrati tudi eden izmed temeljnih kamnov Vidmovega projekta evropa 92, s katerim Videm stopa na evropsko sceno.
Več sta o prenovi PS-1 na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedala vodja projekta Zoran Dular in direktor produkcijske enote Proizvodnja papir inž. Jože Raušl. Po terminskem planu so sedanji PS-I zaustavili 30. septembra, demontaža seje pričela 1. oktobra, gradbena dela bodo končana do 15. novembra, ko se bo začela tudi montaža. 8. marca prihodnje leto naj bi se, če bo šlo vse po načrtih, začela poskusna proizvodnja.
Za prenovo papirnega stroja, ki dela že od leta 1955, so se odločili predvsem zaradi zastarelosti opreme in tehnologije, ki nista več omogočala proizvodnje papirja za sodobne potrebe. Hkrati s prenovo stroja so se lotili tudi prenove deinkinga, to je naprav za predelavo starega papirja. V skladu s svetovnimi gibanji naj bi namreč tudi v Vidmu poslej uporabljali več starega papirja in ga potem predelali v nove izdeleke. Vse to pa pomeni tudi naložbo v ekologijo, poudarjajo v Vidmu. Na novem stroju bodo izdelovali tiskovne papitje, površinsko oplemenitene in pigmentirane za revije in ofest tisk, pisalne in mehano-grafske papirje z lesovino in sekundarnimi vlakni ter ofsetni papir za knjigo-tisk po najsodobnejši Beloitovi tehnologiji.
Vrednost celotne naložbe je domala 500 milijonov din, od tega bo tuja
oprema vredna več kot 31 milijard lir.
dem je za naložbo prispeval 18 odst. lastnega denarja, okoli 7 odst. znašajo sredstva razvojnega dinarja, tuji krediti
pomenijo 55 odst. denarja, konzorcij Ljubliansk.........................
jšnjih tozdov v Črnomlju, ki so izgubili svojo samostojnost, od Gorenja, IMV-ja. Beti do Dolenjke. To se naj bi zgodilo z začetkom prihodnjega leta.
H ujše kot to pa je vprašanje, kaj bo z okoli 400 zaposlenimi v Rudniku Kanižarica po njegovem zaprtju, pa naj bo to že čez 5 ali šele čez 10 let. Žaradi postopnega zmanjševanja proizvodnje bo treba že v prvi fazi, se pravi do leta 1992, najti delo za 80 do 100 ljudi. Zato morajo znotraj REK Trbovlje ter ob pomoči republiških sekretariatov za energetiko, delo in regionalni razvoj začeti pripravljati programe za prestrukturiranje oziroma delovno preusmeritev pričakovanih tehnoloških presežkov. Črnomaljski izvršni svet je v dogovoru ž republiškim sekretariatom za energetiko sprejel sklep o imenovanju komisije za iskanje programa in sredstev za prestrukturiranje tehnoloških presežkov.
A. BARTELJ
Ljubljanske banke pa je zbral 19 odst. vsega denarja in je tako celotna finančna konstrukcija pokrita. Treba je povedati, da projekt malce kasni, čemur pa so botrovale predvsem naše domače politične razmere oz. nestabilen položaj Jugoslavije. Kljub vsemu seje na ta italijanski kredit še kako splačalo počakati, saj je odplačilna doba 20 let, obrestna mera pa znaša samo 1,75 odst., kar je v svetovnih razmerah domala zastonj kapital.
J. S.
PROTEST ŠOLARJEV V RIBNICI
RIBNICA Nad tisoč ribniških šolarjev in predšolskih otrok je v torek, 2. oktobra, za eno šolsko uro zaprlo za ves promet šolsko ulico in del Kolodvorske ulice v Ribnici. S tem dejanjem so protestirali, ker je postala ulica mimo šol in vrtca glavna obvoznica v Ribnici. Promet pod šolskimi okni ogroža varnost šolarjev in moti pouk. Ta dan so izbrali za protest zato, ker je zdaj mednarodni
teden prometa varnosti in teden otroka, poleg tega pa nameravajo prav Šolsko
ulico še razširiti in tako šolo še bolj utesniti.
predsednik črnomaljskega izvršnega sveta Anton Horvat. »Tudi analiza
stroškov kaže, da je Kanižarica med cenejšimi rudniki v Sloveniji in da ob primerni finančni disciplini ne bi ustvarjal izgube.«
Cinizem dr. Šešerka
poslovanje, vendar ne bodo imeli svojega žiro računa. Tako se bo, kot kaže, še kanižarski rudnik pridružil vrsti pre-
TERMOELEKTRARNE NE BO
ČRNOMELJ — Govorice o gradnji termoelektrarne in toplarne za potrebe črnomaljske občine oziroma cele Bele krajine so ponehale. Tak objekt tudi v (jicuaiaviicvsuuiiiiEupjittv.,o .... programskih izhodiščih ob načrtova-želi Zveza odločneje prodreti v medije. nem postopnem zmanjševanju in do-Novi nastop v medijih je Zveza zasno- končni ukinitvi proizvodnje premoga v ■ pomočjo Maje Gspan in »Fu- kanižarskem rudniku ni predviden.
Očitno je za to več kot dovolj razlogov:
JUSI
Jutri bo še oblačno vreme z občasnimi padavinami, za konec tedna pa se spel obeta sončno vreme.
poleg ekološke obremenitve Bele krajine se tudi iz ekonomskega vidika taka naložba ne bi izplačala, kajti pri sedanji proizvodnji je v kanižarskem rudniku zalog premoga le za 25 let. Povrhu vsega je bila ta ponujena »rešitev« Belokranjcem že vseskozi sumljiva tudi zato, ker je termoelektramo in toplarno kot rezervi program REK Trbovlje predvi-deLk za Belo krajina * .....
#.
Le kaj so se takega pogovarjali na medrepubliški koordinaciji za jedrsko energijo minulo sredo na Otočcu, da so morali pred nosom zapreti vrata krškemu županu Vojku Omerzuju in republiškemu poslancu Metodu Šoncu in seveda vsej zbrani novinarski srenji? Zapreti vrata slednjim pomeni zapreti vrata javnosti. Kaj pomeni zapreti vrata legitimnim predstavnikom Krškega in Posavja?
Tajni sestanek za zaprtimi vrati je očitno precej razburil javnost, sicer si ni mogoče razlagati nastopa dr. Lea Šešerka, podpredsednika IS Slovenije in člana koordinacije na TV. Pojasnil je. daje sestanek trajal kar 9 ur, kar daje slutiti, da je bil pogo vor temeljit in odkrit. V diplomatskem jeziku se slednje bere, vemo kako. V svetu ni nič nenavadnega, da se takole prepirajo, tudi sestanki za zaprtimi vrati so, ampak tu je neka posebnost Dr. Leo Šešerko je ob obisku avstrijske ministrice za ekologijo v Krškem dejal, daje krška občina povsem suverena glede odločanja o usodi JE. Tista njegova izjava po Otočcu zato zveni kot cinizem. In Šešerkov cinizem m nič manjši po zagotovilu, da bodo poslej ti sestanki javni. Posavci se upravičeno bojijo, da bodo njihovo usodo spet krojili ljudje, ki so obljubljali sanacijo reke Save. ki so leta in leta obljubljali gradnjo stalnega odlagališča jedrskih odpadkov itd. Sije mogoče tudi s temi dogodki razlagati dejstvo, da se javna razprava o širjenju začasnega skladišča radioaktivnih odpadkov pri JE krško ne premakne nikamor, na kar so med drugim opozarjali tudi na sestanku zelenih z dr. Plu-tom? Torej je opozorilo, da Posavci ne bi smeli pustiti manipulacije z interesi Posavja, več kot na mestu.
JOŽE SIMČIČ
mm

Kriza je oklestila štipendije
Naša anketa
redne razmere? Nikakršen, a kaj ko poljska izkušnja nikomur nič ne po ve. Je JL A res prepričana, da jo bodo v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Makedoniji ljudje sprejemali s kruhom in soljo? So generali res tako slaboumni, da ne vedo, da oficir na dolžnosti na Kosovu ne bi smel ustreliti civilista, vojaški migi pa ne prestrezati hrvaških policijskih helikopterjev? JLA je na tem, da bo potrošila še ostanek že sicer dvomljivega ugleda, ostala ji bo samo groba moč. Ob domnevi, da vsi generali in 'išii časniki mislijo tako kot iz pokoja vpoklicani general Stevan Mirkovič, nekdanji načelnik generalnega štaba JLA. Ta domneva pa ni najoolj trdna, v JLA je tudi kakšen nesrbski oficir, da o čisto navadnih vojakih, ki za nikogar (zanimivo, mar ne?) niso kategorija, niti ne govorimo.
Kljub gornjim pomislekom, ki še zdaleč niso sistematični in vsi, je verjetnost, da JLA v Jugoslaviji bo posredovala (na Kosovu to že počne). Nihče naj ne bo začuden, če bodo krhki osemnajst in devetnajstletniki po romunskem vzoru streljali v ljudstvo, misleč, da preprečujejo državljansko vojno ali pa kar tako. Vse to in še več se lahko zgodi ter tudi nekaj časa traja. Vendar ne v nedogled Ljudje, ki bodo dočakalijutro, ko ne bo več niti Jugoslavije niti JLA, so že rojeni.
Vsaj dva razloga za karkoli
V Posavju močan upad kadrovskih štipendij
Kolega Marjan Bauerje nedavno v Delu komentiral novomeške polemike okrog predloga, naj bi novomeški občinski praznik v bodoče ne praznovali več 29. oktobra v spomin na ustanovitev Novomeške čete leta 1941 in njen napad na nemško postojanko na Bučki, ampak 7. aprila, v spomin na dan pred 625 leti, ko je avstrijski vojvoda Rudolf IV. zaselku na polotoku Krke podelil mestne pravice in svoje ime. Zapisal je, da nekateri preprosto nočejo verjeti, da se bodo slovenski šolarji čez 100, 200 ali še več let spet učili, daje bilo slovensko ljudstvo med tistimi, ki so se uprla Hitlerju in mračnjaštvu. V imenu svobode, ljubezni do domovine, do zemlje, v imenu človekovega dostojanstva. Ni namreč res, daje bilo vse, kar seje zgodilo v zadnjih 45 letih, prevara in zločin. Začetek je bil in bo ostal svetal, nepošteno je čez Rudolfov ovinek pljuvati po ljudeh, ki so se Hitlerju in Mussliniju ter vsemu, kar sta in še poosebljata, uprli v času, ko je kazalo, da si bosta podjarmila svet. Podobnih pobud, kot je novomeška, ali zahtev za spremembe datumov občinskih praznikov, pa tudi najrazličnejših imen, je danes še veliko. Nič hudega. Marsikaj bi bilo tudi zares treba spremeniti. Vsekakor sta tudi tukaj potrebna trenost in razum. Kampanjsko delo nikoli in nikjer ni dobro, navadno zruši tako dobro kot slabo, pa tudi pri tem ne bi bilo.
ŽIVKO ŠEBEK, sekretar skupščine
Ko to pišemo (torek opoldne), šene ve. kaj vse bo ob vse bolj zapletenih razmerah v državi reklo in sklenilo Predsedstvo SFRJ, katerega setanek je sklical dr. Borisov Jovič, potem ko je tako jadrno zapustit New York, jasno pa je, o čem bodo razpravljali Jovičevi možje. Govor bo, oziroma je bil, o novem koraku Republike Slovenije v suverenost in razglasitvi srbske avtonomije na Hrvaškem. In kaj je rdeča nit obeh točk? Možnost intervencije JLA tako v Sloveniji kol na Hrvaškem.
Zanimivo je, da za kaj takega očitno sploh ni potreben sestanek državnega predsedstva. Jugoslovanski vojaški vrh je, če verjamemo tozadevno vedno dobro obveščenemu Tanjugu, že minuli teden sklenil, da ne bo dovolil razkosanja države. V tem, tako imenovanem vojaškem vrhu, ki je nova, seveda nelegalna ustanova, je tudi obrambni minister general Veljko Kadijevič. S sestankom in z izjavo se je JLA postavila nad predsedstvo države in nad zvezni izvršni svet. Spregovorila je politično, ne prvič, do česar nima, vsaj na tak način ne, po ustavi nobene pravice.
Zanimivo je, da se ni vojaško ministrstvo ob razpravi o večji vojaški suverenosti Slovenije niti z besedico do-
taknilo nove srbske ustave, ki določa, da je predsednik Srbije vrhovni poveljnik oboroženih sil srbske države, ne samo teritorialne obramb •> in ne samo v miru, ampak tudi v vojni. Sta Srbija in JLA že eno in isto, jima bo popolnoma odkrito pritegnilo tudi državno predsedstvo, če slednje seveda ne bo razpadlo, za kar so razmere že dozorele. Kdo bo potem vrhovni komandant oboroženih sil SFRJ?
Namen tega pisanja je povedati, da ni bilo v Jugoslaviji še nikoli doslej toliko pravih ali navideznih razlogov za uvedbo izrednega stanja po naročilu Srbije. Dovolj velik razlog za tankovske gosenice na ulicah je že delna slovenska vojaška suverenost, razglasitev srbske avtonomije na Hrvaškem pa je še veliko lepša priložnost, še posebej, ker lahko JLA v tej republiki nastopi tudi pod pretvezo ščitenja hrvaške države, češ, Hrvatje doma sami ne znajo narediti reda, preprečiti je treba državljansko vojno itd. Zadeve se odvijajo v spirali, sedmim srbskim občinam (v njih še zdaleč ne žive samo Srbi) na Hrvaškem se lahko v zahtevi po atonomiji pridružijo še štiri, prej ali slej bo Beograd srbski upor zaukazal tudi v Bosni in Hercegovini.
Kakšen izhod so za Jugoslavijo iz-
SEVNICA — Gospodarska kriza ne prizanaša le delavcem, marveč v takih časih zmanjkuje denarja tudi za štipendije. Močan upad števila kadrovskih štipendij v Posavju od lanskih 585 na letošnjih 393 to zgolj potrjuje.
Največ kadrovskih štipendij so spet razpisali Krčani (222), zatem Sevničani
• Letos sta prispeli tudi dve vlogi za štipendijo za Teološko fakulteto, ker pa še ni jasen njen status tokrat ni bilo nič s podelitvijo štipendij. Titove štipendije so letos razpisali le za mlade delavce, do zaključka študija pa jo bodo prejemali še po pet Brežičanov in Krčanov ter štirje Sevničani. Naj ob tej priložnosti vse štipendiste iz združenih sredstev v Posavju povabimo na informativne sestanke, ki bo v petek, 5. oktobra ob 18. uri v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah, prav tako v petek, toda ob 17. uri bo sestanek v dvorani GD v Sevnici, v soboto, 6. oktobra ob 8. uri pa v dvorani Delavskega doma v Krškem. Novim štipendistom in tistim, ki so v šolskem letu 1990/91 menjali stopnjo izobraževanja bodo odločbe razdelili na sestanku. Štipendistom, ki ne bodo prevzeli odločb oz. dostavili manjkajoče dokumentacije, ne bodo izplačali štipendij.
občine Krško: »Če naj občine sploh še imajo svoje praznike, potem mislim, da bi krška občina zaradi vsebine lahko obdržala svoj praznik. Praznuje ga v spomin na izgnance in žrtve boja na strani protifašistične koalicije v drugi svetovni vojni. Spomin nanje bi morali ohranjati. Prepričan sem namreč, da brez tega boja in zmage po letu 1945 na območju današnje občine Krško ne bi bilo več slovenskega življa.«
MARJAN JEVNIKAR, kmet iz Dola pri Trebnjem: »Za trebanjski praznik menim, naj ostane, če ga ljudje toliko časa praznujejo in če praznik ni simbol nečesa negativnega. Če bi prihajale pobude na skupščino, naj se datum spremeni, pa bi se lahko odločili za kak drug datum, če bi bil zgodovinsko pomembnejši. Je pa vprašanje, kateri datum izbrati, da bi bil za vse dober, ali obletnico rojstva kakega krajana ali kaj drugega. O tem je umestno govoriti, če smatramo, daje praznik občine potreben.«
M. BAUER
(110), Brežičani pa le 61. Kot sta povedala Andrej Mihelin in Vili Zupančič iz sevniške enote republiškega zavoda za zaposlovanje, so se nekatere firme celo odločile, da prekličejo že razpisane kadrovske štipendije; krški Videm, denimo, je od razpisanih 62 pristal le pri 25 odobrenih kadrovskih štipendij. Od večjih posavskih podjetij nima letos nobene kadrovske štipendije sevniška Kopitarna.
Zaradi veliko manjšega števila kadrovskih štipendij je v Posavju veliko močnejši pritisk prosilcev na štipendije iz združenih sredstev. Vseh vlog v Posavju je bilo kar 2494, v sleherni izmed treh občin pomeni to glede na lansko šolsko leto povečanje za približno petino. Brežičani so napisali 808, Krčani 933 in Sevničani 753 vlog. Okrog desetina prosilcev je izpadla zaradi cenzusa. Pri vsej žalosti pa je razveseljivo vsaj to, daje pri kadrovskih štipendijah bistveno večje število prosilcev za višje in visoke šole, čeprav še vedno prevladuje 4. stopnja.
Kot zanimivost naj omenimo, da so posavske osnovne šole predlagale 83 nadarjenih učencev za kadrovske štipendije, brežiška srednja šola pa 15 dijakov. Po strogi selekciji med nadarjenimi se je sreča nasmehnika slabi polovici: štipendije so odobrili 19 Krčanom ter po 14 Brežičanom in Sevničanom.
P. PERC
BORIS OMERZU, obrtnik iz Sevnice: -»Nisem pristaš kampanjskih, zaletavih akcij in pobud, zato me tudi prav nič ne moti, če praznujemo sevniški občinski praznik rav- -no 12. novembra v spomin na drzno potezo
>pskih držav, ki so se udeležili tradicionalnega srečanja Metliko — Pohvale zdravstvenemu domu in gostoliubi
METLIKA — Od 26. do 30. septembra je bilo v Zagrebu tradicionalno strokovno srečanje zdravnikov iz 23 evropskih držav, ki se ukvaijajo z znanstvenoraziskovalnim delom na področju splošne medicine. V petek je ta mednarodna druščina zdravnikov obiskala Metliko.
cine, drugo pa, najti odgovor na teoretsko vprašanje, kaj je danes najpomembnejše v splošni oziroma družinski medicini glede na razvoj specialnosti v naši stroki,« pravi prof. dr. Antun Budak, predstojnik katedre za splošno medicino na zagrebški medicinski fakulteti. »Ob ogledu metliškega zdravstvenega doma smo ugotovili, da tukajšnjim zdravnikom na čelu z doc. dr, Mlačkom zelo uspeva reševati zdravstvene težave prebivalstva; gre skratka za visoko strokovno in tudi z znanstvenoraziskovalnega stališča uspešno zdravstveno postajo. V Metliki je medicina na ravni razvitih evropskih držav. Kolegi iz teh držav niso pričakovali, da bodo v Jugoslaviji videli kaj takega,« je končal prof. Budak.
Vodja zdravnikov na letošnjem strokovnem srečanju v Zagrebu, prof. dr. Cor Spreeunenberg iz Nizozemske, je poudaril, da je splošna medicina v Jugoslaviji na visoki ravni, saj so na zagrebški medicinski fakulteti med prvimi v Evropi uvedli katedro za splošno medicino in začeli s
postdiplomskim študijem te medicinske veje.
»Predvsem je potrebno, da v Jugoslaviji razvijete svoje metode za stalno izobraževanje zdravnikov, ki delajo v splošni medicini. Tak sistem že uspešno, s pomočjo video tehnike, razvijajo na zagrebški univerzi.
Eden od naših ciljev je razvoj majhnih zdravstvenih postaj in tu v Metliki smo lahko videli, kako uspešno lahko deluje majhen zdravstveni dom. Za nas iz Zahodne Evrope je presenetljivo to, da so pri vas vsi ljudje popolno zdravstveno zavarovani, pri nas mora pacient polovico stroškov plačati sam. V zdravstvenem domu v Metliki smo videli zelo dobro vodeno dokumentacijo o zdravstvenem stanju ljudi, kar je zelo pomembno. V mnogih evropskih državah ni tako. Velik vtis je name naredila tudi dobra opremljenost zdravstvenega doma z raznimi sodobnimi aparati,« je končal prof. Spreeunenberg.
A. BARTELJ
Kvedra, ko je iz sevniških zaporov Nemcem ici pred nosom odpeljal politične jetnike. Me- igr; nim pa, da bi zgodovinarji le lahko malo 3 | bolj proučili preteklost Sevnice, da bi ugo- rob tovili, ali se ni zgodilo že poprej, pred 2. sve- in, lovno vojno, kaj takega, česar bi se radi s to ponosom spominjali vsi Sevničani.« jčl »ni inženir
Strokovni del obiska je bil izpolnjen z ogledom metliškega zdravstvenega doma, kjer so se seznanili z načinom dela. V poročni dvorani v metliškem gradu je zdravnike sprejel metliški župan, ki jim je na kratko predstavil Metliko in občino, tu so jim pripravili tudi krajši kulturni program, potem pa so si gosti ogledali Belokranjski muzej. V Vinski kleti so jim pripravili pokušnjo najboljših belokranjskih vin, pred večerjo v menzi Vinske kleti pa jim je zapel metliški oktet Vitis, na harmoniko je zaigral Silvo Mihelčič, ogledali pa so si tudi modno revijo mode'ov metliške Beti za prihodnjo pomladno-poletno sezono. Z bivanjem v Metliki so bili gostje v vseh pogledih zelo zadovoljni, nad gostoljubnostjo pa naravnost navdušeni.
»To tradicionalno strokovno srečanje zdravnikov, ki se ukvarjajo z znanstvenoraziskovalnim delom na področju splošne medicine, ima za cilj rešiti dve pomembni vprašanji: prvo, kako organizirati trajno izobraževanje zdravnikov splošne medi-
DRAGICA ABRAHAMSBERG, tajnica občinske skupščine in IS Ribnica: »O spreminjanju praznikov v naši občini uradno še ni bilo govora. Menim, da je prav, da ima občina svoj praznik in da takrat vsaj podeli priznanja občanom, zaslužnim za njen razvoj. Morda se bo res treba odločati! atije sedanji datum najprimernejši; menim, da ni napačen in da smo se ga že navadili. Prav bi tudi bilo, da bi bil to dela prost dan. Seveda je vprašanje, kako bi se v okviru veljavnih predpisov dalo izpeljati.«
NACE KARNIČN1K, upokojenec, predsednik ZZB NOV občine Kočevje: »Menim, daje praznik občine Kočevje vezan na tako pomemben dogodek, da lahko ostane tudi v bodoče. Gre namreč za slovensko državnost in samostojnost, razglašeno na Kočevskem zboru. Nesmiselno pa je, da imajo ponekod praznike v počastitev raznih porazov. Prav je tudi, da je občinski praznik normalen delovni dan. Po starem pojmovanju so bili .nedelavni’ predvsem cerkveni prazniki.«
rakoli država — predvsem s tako številnimi nacionalnimi in etničnimi razlikami, kot je Jugoslavija — lahko ostala dalj časa skupaj, in to še v razmerah, v kakršnih je Jugoslavija danes. Čeprav je bila Jugoslavija že nekajkrat na »razpotjih«, so namreč letošnje volitve v Sloveniji in Hrvatski pripeljale državo do tiste točke, ko je (bo) potrebno sprejeti zelo resne in težavne odločitve.
Jugoslovanjski jutri ima zato po mnenju zunanjih ocenjevalcev naših razmer na voljo tri variante:
Prva: Beograda bi se moral odločiti za intervencijo JLA v Sloveniji in Hrvatski, da bi preprečil njuno odcepitev.
Druga. Jugoslovani bi se morali odločiti, da gredo vsak svojo pot in da država razpade.
Tretja: Ostali del Jugoslavije naj bi šel po poti Slovenije in Hrvatske, kar pomeni, da bi (bo) razpisal svobodne volitve in skušal nove politične liderje v Ljubljani in Zagrebu prepričati, da bo njihova prihodnost koristna in varna le v demokratični in združeni Jugoslaviji.
Prerokbe posameznih analitikov političnih razmer na Balkanu pa so še bolj črne, saj predvidevajo eno samo možnost. Tako sodijo, da je Jugoslavija hudo nestabilna država, z velikimi razlikami med kulturami in civilizacijami, in njeni lastni državljani je zato ne želijo ponovno ustanoviti. Nekega dne se bo verjetno razdelila, tako kot sta se leta 1905 Norveška in Švedska. To, kar želijo Jugoslovani medtem storiti, pa da ni idealna rešitev, temveč samo poskus začasno gospodarsko ublažiti morebitno škodo, ki bi z razpadom Jugoslavije nastala.
Iz vseh teh domnev in ugotovitev je razvidno, daje (bo) usoda Jugoslavije v glavnem odvisna od sodbe Evrope o nas, o naši pomembnosti za njeno varnost in o naši vsestranski pripravljenosti za vstop vanjo.
V. BLATNIK
Bomo kdaj dozoreli za Evropo?
ZDRAVNIKI V VINSKI KLETI — Na obisku v Metliki so se zdravniki specialisti splošne medicine iz 23 evropskih držav, ki se ukvarjajo tudi z znanstvenoraziskovalnim delom, pomudili tudi v Vinski kleti, kjer so jim pod vodstvom mag. Julija Nemaniča pripravili degustacijo najboljših belokranjskih vin. Nasploh so bili zdravniki z obiskom v Metliki v vseh pogledih zelo zadovoljni. (Foto: A. Bartelj)
IVAN PEČNIK, referent za stanovanj- q sko gospodarstvo na občini Črnomelj: »P° er^ moje bi bilo najbolj prav, da bi občanoi" ^ ponudili več predlogov za občinski praznik in potem naj bi se ljudje sami odločili, kateri ^ J dan naj bo občinski praznik. Glede sedanje- ^ ga črnomaljskega praznika, ki ga praznu-jemo v spomin na zasedanje Slovenskega )V narodnoosvobodilnega sveta, se pravi prve- e ’ ga slovenskega parlamenta, sicer ni nobenil1 ^ pripomb, a vseeno bi bilo prav, da bi prat"
LJUBLJANA — V svetu si že ves čas po Titu zastavljajo vprašanje, ali bo Jugoslavija preživela kot enotna država ali ne.
V Jugoslaviji so danes združeni prav vsi izzivi, s katerimi se neuspešno ubada tudi Vzhodna Evropa: (ne)legilimnost političnih ustanov, nujnost gospodarske reforme in demokratizacije družbe, izkušnje s populizmom, krepitev vseh vrst nacionalizmov, grožnje za spremembo notranjih in zunanjih meja. Pomembni vzroki za naše sedanje težave pa so tudi v naši bližnji politični preteklosti, ne le v različnih težnjah nenaravno povezanih, dokaj različnih, malih balkanskih narodov.
Slovenske in hrvatske zahteve po konfederaciji so za prebivalstvo teh delov Jugoslavije nedvomno dokaj privlačne ne samo v kulturnem, temveč tudi v ekonomskem pogledu. Ti dve republiki bi se namreč v konfederalni obliki državne ureditve lahko zelo naglo približali Zahodni Evropi — tudi če bi bili stiki z drugimi deli Jugoslavije oteženi. Težko pa je predvideti, kakšne prednosti bi konfederacija prinesla vzhodnemu delu države, v katerem hegemonistične težnje Srbije do Makedoncev, Albancev, Črnogorcev in Muslimanov izražajo tako komunisti na oblasti kot opozicija.
Kaj malo verjetno je. da bi kate-
Ijubljanska banka
Dolenjska banka d.d Novo mesto
Izvršilni odbor Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Novo mesto je na svoji 10. seji v septembru letos sprejel več dopolnil pravilnikov o kreditiranju občanov s področja kreditiranja obrtnikov in stanovanjskega kreditiranja. Bistvene novosti v kreditni ponudbi banke so:
1.	Banka dovoljuje obrtnikom, ki preko žiro računa poslovno sodelujejo z banko, prekoračitev lastnih sredstev na tekočem računu v višini ene polovice povprečnega priliva sredstev na žiro račun v zadnjih treh mesecih. Prekoračitve odobrava kreditna komisija na podlagi presoje bonitete posameznega obrtnika. Rok vračila prekoračitve je 6 mesecev.
2.	Banka odobrava premostitvene kredite obrtnikom na podlagi pogodb o opravljenih storitvah ali prodaji blaga. Jamstvo za redno vračilo kredita predstavlja priliv sredstev iz sklenjenih pogodb. Rok vračila kredita mora soglašati s pogodbeno dogovorjenim rokom plačila za opravljene storitve ali prodano blago, pri čemer prevzema riziko neplačila ali nepravočasnega plačila obrtnik.
3.	Na področju stanovanjskega kreditiranja banka zvišuje možno višino kredita na vezana lastna sredstva občanov od 300% na 400%. Skupna višina kredita je odvisna od kreditne sposobnosti občana. Hkrati s tem banka ukinja obliko kreditiranja na podlagi vplačila lastne udeležbe in kredite za zaključitev finančne konstrukcije. Trenutno veljavna obrestna mesta za stanovanjske kredite na podlagi vezave lastnih sredstev znaša 24% letno.
Vabimo vas, da se za vse morebitne dodatne informacije oglasite v enotah Ljubljanske banke Dolenjske banke d.d. Nove mesto.
PETER PEZDIRC, kmet s Krasinca, Metlika: »Pri nas občinskega praznika ne praznujemo, sploh nc vem, kdaj je in v spomin na kakšen dogodek se praznuje. A napad na belogardistično postojanko na Suhorju? Lahko bi si izbrali kaj drugega, kakšen bolj pomemben dogodek, saj se ni vse, kar je pomembnega za našo občino, zgodilo samo med zadnjo vojno. Gotovo bi se našel kakšen drug zgodovinski datum, ki je pomemben. O tem bi morala odločati nova občinska skupščina.«
IDA RESNIK, uslužbenka na Svobodnih sindikatih v Brežicah: »Občinski pra? nik je ponavadi datum, do katerega se M) naredi. Zdaj je v modi spreminjati imena praznike, celo tako, da nekateri že razmiš-
ljajo, da bi spremenili dan hišnih svetov. P1! ., moje je tako spreminjanje neumno. Kaj bi .!c
moje je tano spreminjanje neumno. Naj m -izmišljali nova imena in jih spet prilagaja^ <, dnevni politiki. Naj se najprej dokaže, da "! ■ bilo Brežiške čete, potem pa naj še tisti, kisl ^ jo je izmislil, odgovarja. Vse preveč
obremenujemo s stvarmi, ki nič ne ponesejo.«
Ljubljansko
pismo
Št. 40 (2146) 4. Oktobra 1fljt
DOLENJSKI UST
/kmetijstvo
Nič več potaknjencev in sejanja
Zgradili naj bi laboratorij za celično razmnoževanje rastlin — Kocka bo padla 18. ______oktobra, ko naj bi s Holandci ustanovili mešano podjetje
ČAIEŽ — V podjetju Cvetje, nekdanjem tozdu brežiške Agrarie, se te dni pripravljajo na podpis pomembne pogodbe. 18. oktobra, naj bi s holandskim partnerjem sklenili dogovor o sovlaganju v laboratorij za razmnoževanje rastlin. Pogodbe imajo že pripravljene, zdaj pridobivajo lokacijsko dovoljenje, in po besedah direktorja Jožeta Avšiča zaenkrat ni nobenih razlogov, da ne bi dogovarjanje uspelo.
DRAŽJE MLEKO
I Ljubljana — za oktobra odda-
■ P mleko bodo rejci krav molznic dobi-Povprečno 4,60 din, kar je za 25 par |eČ kot je znašala Odkupna cena v sep-ka pmbru oddanega mleka. To je sicer še /0J jcdno nekaj manj, kot je kot lastno čepe Jo izračunal kmetijski inštitut, je pa po ci-rnenju republiškega odbora za mleko bi ajveč, kar lahko zmorejo mlekarne in da ppci. Pridelovalci mleka so s to ceno na podbujeni bolj kot rejci pitanega govedo K kjer so stroški prireje in prodajna fna goveda precej bolj vsaksebi se-[°du v škodo kmetov.
Sejmišča
SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na [potnem sejmu so imeli naprodaj P do 3 mesece starih in 58 starejših fašičev. Prodali so 89 mlajših po 35 Pn kilogram žive teže in 18 starejših "* 28 din kilo žive teže.
novomeSketržnicI
:zoj V ponedeljek so branjevke na trž-emhei ponujale glave zelja po 16 din, kitaram fižola po 30 din, paradižnik alop 15 din, redkev 20 din, krompir na go-kobno po 8 din, za ozimnico po 4 ve'K čebulo po 8 din za kilogram, so-b sMo (endivijo) po 30 din za kilogram, 'jčka so bila 2,5 din, pesa po 25 din, Jeršilj 50 din za šopek, sirček 50 din • Na tržnici je sedaj čas grozdja, ki , je mogoče kupiti po 20 din za "Ogram.
»V svetu so taki laboratoriji že dolgo nekaj običajnega. Tudi v Ljubljani ga že imamo, zato se bomo morali specializirati. Lotili se bomo tistih vrst rastlin, ki jih pri nas še nihče ne razmnožuje in ki jih bomo nato vzgajali za prodajo,« pravi Avšič.
Doslej so nove rastline vzgajali na klasičen način, to je s potaknjenci in s sejanjem, medtem ko so bolj kakovostne rastline tudi uvažali. Pridobivanje mladih rastlin z razmnoževanjem celic
• V Cvetju se že več let opirajo na možnost izkoriščanja termalne vode na levem bregu reke Save pri Mostecu, vendar jih pri tem močno ovira neurejeno Dobovško polje. Dokler ni dorečeno, kaj in kako s savskimi hi-drocentralami, tudi ne bo znano, kako bodo tam izvedli agrarne posege in kdaj bo izgrajen nasip ob reki. V samem podjetju pa ni ovir, da se ne bi dela pri Mostecu začela že spomladi.
bo omogočilo, da bodo z majhnim številom ljudi pridelali ogromne količine povsem zdravih rastlin. Pomembno je namreč, da se pri klasičnem razmnoževanju virusne in druge bolezni prenašajo na mlade rastline, s celičnim razmnoževanjem pa dobimo povsem zdrave rastline.
Skupna vrednost naložbe, za katero so se Holandci začeli zanimati na začetku letošnjega leta, je 300 tisoč holand-
VETERINA V ZAKONITE OKVIRE
KOČEVSKA REKA — V najkrajšem času bo reorganizirana veterinarska služba na območju Kočevske Reke. Sestanek o tem bo predvidoma še ta teden, na njem pa bodo sodelovali tudi notranji minister Igor Bavčar pa veterinarski inšpektor idr. Po predpisih mora namreč veterinarska služba delovati v določenih zakonskih oblikah, medtem ko zdaj opravljajo to službo na območju Kočevske Reke in Gotenice izbrani posamezniki. S tega območja doslej tudi niso prihajala redna poročila o delu te službe, ki so sicer obvezna.
VRTNARSTVO d.o.o. proizvodnja in trgovina Straža, Novomeška 81
Vrtnarstvo d.o.o. Straža odpira novo cvetličarno v Metliki na CBE 67 (bivši RTV servis). Udeležite se otvoritve, ki bo v ponedeljek, 8. oktobra, ob 10. uri.
Nudimo vam:
—	rezano cvetje,
—	lončnice,
—	keramične izdelke,
—	lončke in korita PVC,
—	zaščitna sredstva za rastline,
—	veliko izbiro okrasnih rastlin za urejanje vrtov,
—	izdelujemo vse vrste aranžmajev.
Se priporočamo za obisk!
lil1
eri
Je' 0'
tu-
■p ve- c
Kmetijski nasveti
Odkritje: dicuran torte
ru vsej ljubezni do narave in naklonjenosti do gibanja zelenih se uporabi ,rfl jpicidov v intezivnem poljedelstvu ne bo mogoče nikoli v celoti odpove-■■ ”■ Lahko pa se občutno zmanjša, če se začne bolj delati po pameti, ob c5Jem st; ikovnem znanju in pravi izbiri herbicida. Prva preizkušnja je že ■saj se začenja jesenska setev in z njo priporočena jesenska raba herbici-i ki je lahko bolj učinkovita in ki manj prizadene naravo.
Le hoče poljedelec zmanjšati porabo kemičnih snovi za zatiranje pleve-v> mora več znati in bolje poznati svoja polja. Vnaprej mora vedeti, kakš-* Plevele lahko na posamezni njivi pričakuje, saj le tako lahko izbere tisti micid, ki bo najbolje učinkoval in preprečil zapleveljenost. Stroka naj-JjU priporoča uporabo herbicida po vzniku žita, če je to le izvedljivo, saj za učinek tedaj potrebujemo najmanjšo količino škropiva. Enostavneje Seveda škropiti ob setvi, v obeh primerih pa je bolje kot spomladi, saj Kklnja ^poraba herbicida že v kali zatre plevelovo konkurenco kulturni l mni. Zal je treba dodati, da v primeru, če se v posevku pojavijo večletni L kninski pleveli, kot so osat, slak, slakolistna dresen in še nekateri, jesen-11 uporaba herbicida često ne zadošča in je treba posevek poškropiti še
'mladi.
c ^zmanjšani porabi herbicidov pa prispevajo tudi učinkovitejši priprav-^ Zadnja leta se posebno močno uveljavlja novo odkritje: kombinirani v.rnicid dicuran forte, ki ga po licenci švicarske tvrdke Ciba — Geigy iz.de-
2 zagrebški Chromos. Njegove odlike so nesporne: učinkuje na vse ple-^ (le trave, širokolistne plevele in tudi na zloglasni smolenec, ki včasih tako ePrede in duši žito. Nadalje je zanj značilno, da deluje tudi ob sorazmerno
1 j ^ERBICID NOVE GENERACIJE — Aktivna snov herbicida dicuran " 2*e je sestavljena iz dveh komponent: iz klorotolurona, ki je v prodaji ; Pod imenom dicuran, in triasulfurona, ki so ga odkrili šele pred nekaj n”! k' velja za neverjetno učinkovito substanco, delujočo že v najmanjši PjPcini, merjeni v gramih. In kar je še posebej vredno: triasulfuron je za žita i . [<>loško selektiven: to pomeni, da ga rastlina s svojim metabolizmom lasi' <Hazgradi v neškodljive sestavine.
j>i j[kih temperaturah in ob velikih toplotnih nihanjih; to pomeni, daje mo-? z njim škropiti še pozno jeseni, ko se temperature žc bližajo ničli. Za-iri' Atuje eno samo škropljenje in dokaj majhni odmerki. Takoj po setvi pše-j J-* a pred vznikom, je priporočljiva uporaba 2 kg dicurana forte na , *k»r, po vzniku in spomladi pa 1,5 kg.
Inž. M. L.
5
S
I
S
*
*
j
i
skih guldnov (okrog 2 milijona dinarjev). V laboratoriju bi lahko pridobili letno 20 milijonov raznih sadik in gomoljev. 60 odst. te količine naj bi šlo na holandsko tržišče, ostalo pa bi bilo na razpolago za domačo pridelavo in za jugoslovansko ali ostala tržišča.
Kar polovico udeležbe bo Cvetje pokrilo z zemljiščem in z že zgrajeno infrastrukturo. Zunanji partner v mešanem podjetju bo poskrbel za tehnologijo. Pri uvajanju visoke tehnologije v vrtnarsko proizvodnjo bodo uporabili ' domače znanje. Zaposleni bodo domačini, vodja laboratorija, diplomirani agronom z znanjem angleškega jezika pa bo moral opraviti nekajmesečno prakso v holandskih laboratorijih.
»O lokaciji laboratorija smo se že do-
9	f
Jože Avšič, direktor Cvetja
Novost:
črnoplodna
aronija
Nova, pri nas še nepo-znana sadna vrsta
Novi svet, Amerika, ni dal samo pomembnih poljščin, kot sta koruza in krompir, marveč tudi nekatere do njenega odkritja Evropi neznane sadne vrste. Med njimi je črnoplodna aronija, jagodičevna grmovnica, ki se je zaradi svojih dokaj pozno odkritih odlik šele zadnja desetletja bolj uveljavila v svetu. Evropa jo je več stoletij poznala le kot okrasno rastlino po parkih in vrtovih, slovitemu ruskemu selektorju Ivanu Mi-čurinu in za njim še prof. Lisavenku pa gre predvsem zasluga, da je črnoplodna aronija postala tudi koristna sadna vrsta, brez katere si ni več moč predstavljati celovite sad-nopredelovalne industrije. Danes je v svetu že nad 20.000 ha nasadov, od tega večji del v Sovjetski zvezi.
Aronija se odlikuje predvsem z veliko prilagodljivostjo težavnim rastnim razmeram, kakršnih je prav v Sovjetski zvezi obilo. Je odporna proti nizkim temperaturam, boleznim in škodljivcem, kasno odganja in cveti ter potrebuje sorazmerno malo svetlobe. Daje obilen pridelek, ki je v industriji vsestransko uporaben, saj vsebuje veliko vitaminov, predvsem vitamina P, B9, B2, in A, pomembna pa so tudi barvila, kijih uporabljajo kot dodatek svetlim sadnim sokovom. Iz aronije je mogoče izdelati liker, aperitiv, sadni žele, sirup ipd. Pridelovanje zahteva sorazmerno malo dela, aronija je pač večletna listopadna grmovnica, glede oskrbe ni zahtevna.
Dovolj razlogov torej, da Sodobno kmetijstvo ob njeni predstavitvi slovenske sadjarje, ki novosti še niso preizkusili, poziva: »Gojimo črnoplodno aronijo!«
— n
govorili. Pri tem smo upoštevali interese Holandcev, da bi bilo možno tudi morebitno širjenje. Če bodo namreč učinki taki, kot pričakujejo, so pripravljeni povečati zmogljivosti laboratorija. Če bomo še ta mesec podpisali pogodbo o ustanovitvi mešanega podjetja, bo laboratorij v prvi polovici naslednjega leta že začel delati. Tak način razmnoževanja rastlin bo cenejši in bo zato vplival tudi na dohodek. Pomembno pa je tudi to, da imamo ob stikih s Holandci priložnost spoznati njihov način dela s strokovne in poslovne plati,« je dejal Jože Avšič, direktor Cvetja.
B. DUŠIČ
SAMO 15 TON KROMPIRJA NA HEKTAR
Odkar seje tudi na naših poljih pojavila prstanasta nekroza gomoljev, preti krompirju prava katastrofa. Nevarnost je toliko večja, ker pridelovanje te po-mmebne poljščine tudi sicer ne napreduje ali ponekod celo nazaduje. Letošnji pridelek ocenjujejo na komaj 15 ton krompirja na hektar, kar je precej manj kot v nekaterih preteklih rekordnih letih, da o primerjavi z nekajkrat večjimi pridelki v kmetijsko razvitih deželah sploh ne govorimo. T udi to napoveduje, da se pridelavi krompirja pri nas slabo piše in da z nadaljnjim višanjem že tako sorazmerno visoke cene ni moč iskati rešitve. Za krompir bo v prihodnje potrebno več narediti v strokovnem smislu ali pa bo pridelava zašla v vse hujšo krizo.
SPET ČEBELJA KUGA
KOČEVJE — V občini Kočevje že okoli tri leta-ni bilo primera hude gnilobe (kuge) čebelje zalege. Pred kratkim pa je čebelar iz Šalke prijavil sum, da imajo čebele kugo. Preiskave so pokazale — rezultati so znani od minulega četrtka — daje bil sum upravičen in da gre res za čebeljo kugo. Ukrepi bodo zdaj taki: v krogu 3 km bodo pregledali vse čebelje družine in prepovedali promet s čebelami; satje in zalego v okuženem čebelnjaku bodo uničili (na srečo ima čebelar le 7 panjev). Skušali pa bodo tudi ugotoviti, odkod je bila čebelja kuga zanesena v občino.
EN HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: mag. Julij Nemanič
Na pomoč, mošt ne vre!
S to težavo se lahko sreča vsak vinogradnik. Glavni vzroki, da se vrenje ustavi, so naslednji:
•	pomanjkanje kisika,
•	pomanjkanje hrane za kvasovke,
•	temperatura mošta med vrenjem,
•	ostanki škropiva,
•	strupene snovi, ki pridejo iz grozdja.
. V primeru pomanjkanja kisika — to se lahko zgodi, če mošt ob raz-sluzevanju preveč žveplamo in če nam vre še v parafiniranem sodu — si pomagamo tako, da del mošta prezračimo, se pravi, da odtočimo skozi zrak 1 /4 količine in tako kvasovkam zagotovimo potrebni kisik. Skozi zrak pa smemo pretakati le mošt, ki je že vrel, a se je vrenje ustavilo; če pretakamo skozi zrak mošt, ki še ni začel vreti, bo porjavel. Tudi hrane za kvasovke lahko zmanjka. (Na srečo letos gro/je ni gnilo.) Glivica botrytis namreč pobere iz jagodnega soka veliko hranljivih snovi, ki jih kvasovke potrebujejo za delo in razmnoževanje. Tudi preostro razsluzevanje belega ali rose mošta osiromaši mošt «a snovi, ki so potrebne za alkoholno fermentacijo. Ko mošt razsluzimo, ne smemo čakati, da se popolnoma zbistri, sicer bo alkoholno vrenje prepočasno in negotovo. Lahko pa si pomagamo takole: Slovenski zakon o vinu dovoljuje, da lahko dodamo naslednjo hrano za kvasovke: tiamin (vitamin BI) v dozi do 60 mg/hl, pantotensko kislino do 60 mg/hl, amonijev fosfat ali sulfat ali
~------—1
klorid do 30 mg/hl. V primeru, da nam zaradi gnilega grozdja ali drugega vzroka že mošt cikne in nastopi skoraj praviloma zastoj v vrenju, pomaga pantotenska kislina in celo zmanjša ocetno kislino.
Temperatura mošta med vrenjem se ne sme dvigniti na 30° Celzija, sicer se vrenje ustavi. Prenizka temperatura v hladni jeseni tudi ustavi vrenje, če smo se zanesli na kvasovke iz grozdja. V obeh primerih si pomagamo z vitalnimi kvasovkami iz mošta, v katerem je že veliko alkohola in so dodane kvasovke že navajene na alkohol. Posebno če je mošt vroč — to se lahko dogodi pri rdeči drogzi — so dodatne kvasovke zaradi visoke temperature in alkohola lahko šokirane.
V moštu so lahko razni zaviralci vrenja. Podrobnosti o tem v teh člankih ne bom navajal, pomagamo pa si lahko tako, da:
1.	dodamo v beli mošt, ki noče več vreti, 10 do 20 g/hl aktivnega oglja;
2.	dodamo preparat hefacell, in sicer 20 do 30 g/hl.
Danes se dobijo na trgu že tudi suhe kvasovke, ki so narejene za pomoč pri zastoju v vrenju. Navadno zadostuje doza 30 g/hl, včasih je potrebno tudi 50 g/hl. Suhe kvasovke namočimo v mlačni vodi (40° do 45° Celzija). Moštu jih moramo dodati v roku pol ure, vendar moramo tudi približati temperaturo namočenih kvasovk temperaturi mošta vsaj na 5° do 10°C. Velike razlike v temperaturi (cca 10°C) povzročajo v kvasovkah fiziološke spremembe in ustvarijo možnost za nastanek H2S (vonj po gnilih jajcih).
mag. JULIJ NEMANIČ
•NN\ VV V\\WWVWW\ V\WWWWWWV>
Servis za vina z napakami
Inž. Stojan Golob ponuja laboratorijske storitve
NOVO MESTO Ob poplavi vseh vrst zasebnih trgovin in podjetij bodo storitve, ki jih je pred časom začel uvajati inž. kemije Stojan Golob zanimale
Inž. Stojan Golob
predvsem vinogradnike. Na Lamutovi 3 v naselju Mestne njive je odprl laboratorij za vino, imenovan Reka. Ime samo nima kaj dosti opraviti z vini, njegovo osnovno poslanstvo so ekološki nasveti. Inž. Golob ima na tem področju veliko izkušenj, saj je do sedaj delal kot ekolog na čistilnih napravah. Po zaslugah očeta vinogradnika se je začel zanimati tudi za kemično analizo vin.
• Tistega dne, ko boš postal s svojim delom zadovoljen, se ubij. (Ojetii)
Ni prav, vendar je tako, daje za analizo onesnaženja naših rek, voda, zemlje in drugega manj naročil, kot je bilo pričakovati. Zato se je odločil za dodatno dejavnost: tako bodo poslej Dolenjski vinogradniki imeli tudi svoj servis za vinogradništvo. Na Lamutovi 3 se bodo lahko oglasili vsi tisti, ki imajo vina z napako, pa bi jih radi pozdravili. Stojan bo opravljal analize vin za interno uporabo, meril alkohol, kisline, količine žvepla in druge sestavine vina. V tem času je obisk njegovega laboratorija še posebej zanimiv za tiste vinogradnike, ki jim mošt noče vreti ali pa bi želeli svojemu moštu dodati selekcionirane kvasovke, vzgojene prav za dolenjska vina. Dvadecihtrske stekleničke kvasovk za rdeče in belo vino so mu poslali iz Biotehnične fakultete, stanejo pa 50 din.
Kasneje bo v tem laboratoriju mogoče dobiti tudi vsa čistilna sredstva, nudil pa bo tudi usluge uporabe filtra za čiščenje vin.
J. P.
OPOZORILO PRED PRAŠIČJO KUGO
LJUBLJANA, KOČEVJE, RIBNICA — Vetarinarskc inšpekcije slovenskih občin so te dni prejele obvestilo, daje bila 27. septembra v Nikšiču v Črni gori ugotovljena prašičja kuga. Sumijo, da je vir okužbe nedovoljen promet s prašiči iz občine Šabac. Ta srbska občina je zaradi svinjske kuge zaprta za promet s prašiči že od junija letos, vendar rejci prašičev in prodajalci iz te občine predpisov ne upoštevajo, saj so kazni majhne. Prav na območju Dolenjske in še posebno občin Kočevje in Ribnica pogosto prodajajo prašiče iz te srbske občine (kamioni imajo oznako ŠA), zato je zdaj potrebna še posebna pozornost inšpektorjev in miličnikov. To je nujno zaradi zasebnih rejcev prašičev, manjših zasebnih prašičjih farm in tudi velike družbene farme v Klinji vasi pri Kočevju. Kočevska in ribniška občina pa sta še posebno hvaležno področje za uvoz prašičev, ker zadružni organizaciji ne poskrbita. da bi preko njiju kmetje lahko kupili kakovosten in ne predrag podmladek.
NAJSODOBNEJŠE MOLZIŠČE — Udeleženci otvoritve prenovljene farme v Livoldu, o čemer poročamo na 1. strani, so si še posebno pozorno ogledovali avtomatsko molzišče, ki je prvo take vrste v Sloveniji. Tu namolženo mleko je najboljše kakovosti. (Foto: J. Primc)
gospodinjski kotiček
Dieta v domači kuhinji
V pogovoru z gospodinjami sem ^‘mnogokrat spoznala njihovo stisko, ker ne vedo. katero jed lahko postavijo na mizo, če je med domačimi člani tudi bolnik. Zato sem se odločila, da gospodinjam v nekaj nadaljevanjih opišem vrste obolenj, ki jih lahko zdravimo doma z ustreznimi domačimi jedmi. Poudariti moram, da se mora gospodinja, ki pripravlja hrano, držati predpisov za določeno obolenje. Vsekakor pa ona pozna navade bolnega člana svoje družine, zato bo najlažje ustregla njegovim željam. To je zelo pomembno, saj bo bolnik le tako dlje časa zdržal ob dietni hrani.
Preden gospodinja popolnoma zgotovi hrano za družino, oddeli določeno količino in jo pripravi na dietni način. Za bolnika je zelo pomembno, kako mu hrano ponudimo. Če je le možno, naj sedi v družbi družinskih članov, drugače pa naj gospodinja poskrbi za mizico na postelji. Hrana naj bo okusno in lepo servirana. Posamezne jedi naj bodo na krožniku zložene in sestavljene tako, da pri bolniku zbudijo željo po jedi. Ponudimo vedno manjšo količino hrane, vendar v več obrokih Pri jedi se izogibajmo
neprijetnim pogovorom, bodimo prijazni in pazimo, da se bolnik ne Čuti osamljenega. Njegov apetit je mnogokrat odvisen od psihičnega razpoloženja. Nastopa letni čas, ko se bo med nami pojavilo vse več prehladnih obolenj z visoko temperaturo, celo s pljučnico ali z gripo.
Pri visoki temperaturi nudimo dosti tekočine v obliki čaja, ki ne sme biti vroč, temveč topel, da ga bolnik lahko takoj popije z. dodatkom naravnih vitaminskih sokov. Samo tekočino dajemo le v času najvišje temperature, nato pa preidemo na mleko, kekse, kuhana ali pečena jabolka, kostno juho z rumenjakom, kuhano belo meso, kuhano ali dušeno zelenjavo, kuhan riž ter kuhan pretlačen krompir brez. maščobe. Majhne otroke, ki vročinsko zbolijo, nikoli ne silimo s hrano, ker bomo izzvali bruhanje. Nudimo le večkrat v majhnih količinah šipkov čaj in se posvetujemo z zdravnikom. Če ne gre za hujše obolenje, mu že naslednji dan ponudimo lahke škrobne jedi, kijih bo sprejel brez. odpora.
HELENA MRZLIKAR Kmetijski zavod Ljubljana

IZ NKŠIH OBČIN

IZ NKŠIH OBČIN

Bo Krka spet dolenjska lepotica?
Tovarna zdravil Krka gradi lastno čistilno napravo — Začetek poskusnega obra-tovanja aprila 1991 — Mestna komunalna naprava bo potem delala bolje
NOV O MESTO — Krka že dolgo ni več nekdanja zelena dolenjska lepotica. Danes že na izviru ni povsem čista, svoje pa potem naglo dodaja najrazličnejša industrija in drugi. V Novem mestu so že pred leti hoteli narediti konec onesnaževanju z osrednjo čistilno napravo. Rezultati sicer so, a dejstvo je, da vsa industrija še vedno nima urejenega čiščenja svojih odpadnih voda, mestna čistilna naprava pa je tudi preobremenjena in čiščenje ni najbolj učinkovito. Problem zdaj rešuje Tovarna zdravil Krka, za katero pravijo, da v vsej Sloveniji največ dela za to, da bi bilo okolje manj onesnaženo. V polnem teku je gradnja njene lastne čistilne naprave.
»Krkina čistilna naprava bo moderne, zaprte izvedbe, brez odprtih bazenov, ki niso primerni za okolje, kjer so v
neposredni bližini stanovanjska naselja. Bo na razmeroma majhni površini ob sedanji mestni čistilni napravi tik ob reki Krki, posrkbeli bomo, da bo vse urejeno tako, da se bom čimbolj vključila v okolje. Oba dvajsetmetrska valja smo
POPRAVEK
ŠKOCJAN — V poročilu o Škocjanu, ki je ostal brez vodstva, objavljenem v prejšnji številki, je prišlo do neljube pomote. Po razpravah sodeč, naj bi bil eden od »krivcev« za odstop predsednika sveta Janeza Povšiča član sveta krajevne skupnosti Franc Hrastar. Mišljen je bil Franc Smrekar. Za napako se vsem prizadetim opravičujemo.
DELAVCI V UPRAVI OSTALI BREZ DELA
NOVO MESTO — V ponedeljek, 1. oktobra, je 34 delavcev v občinski upravi novomeške občine dobilo status presežnih delavcev. Večina od njih bo z odločbami o čakanju doma prejemala 80-odstotno plačo, nekaj bo dokupa let, izplačali pa bodo tudi nekaj odpravnin. Razlog za to odločitev je, ali ukinitev delovnih mest ali pomanjkljiva izobrazba, smo zvedeli na petkovi tiskovni konferenci. Začasno, dokler ne dobijo novih delavcev, pa bodo sedanji še delali. S tem zmanjšanjem občinske uprave se bo novomeška občina približala načrtom, da mora na enega upravnega delavca v občini priti 300 ali več prebivalcev.
Inž. Tone Recelj
DVA NOVA ČLANA IZVRŠNEGA SVETA
Tenel spet na prelomnici?
Direktor inž. Ivo Longar je odstopil, ker zbor delavcev ni podprl zamisli o reševanju podjetja
NOVO MESTO — Skoraj leto dni je od tega, ko smo poročali, da je novomeška Iskra Tenel pred usodnim dnevom D. No, ta usodni dan se Tenelu še ni zgodil, dogajalo pa se mu je v preteklem letu marsikaj in zdaj je spet na nekakšni prelomnici.
V tem letuje Tenel prodal nekaj svojega premoženja, da bi zmanjšal svoje stroške in težaven položaj. Okrog 130 delavcev je že skoraj leto dni doma z odločbami o čakanju na delo. Na nedavnem zboru delavcev je donedavni direktor Ivo Longar povedal, da jim je že v prvem polletju uspelo doseči poslovanje brez izgube, da pa se s firmo ne da tako životariti kot doslej in jo je zato treba preoblikovati v več podjetij (po posameznih programih), kjer bi imeli odločilno besedo glavni delničarji, ki bi se tudi morali izkazati z večjimi vložki svežega kapitala. To naj bi bila edina možnost za rešitev dobrih programov, ki bi bili sposobni obstati na trgu. Kateri so to in koliko so vredni, zdaj ocenjuje neodvisna strokovna ustanova, čeprav je bil že pred letom govor, da so ti izračuni narejeni. Projekta preoblikovanja tokrat ne bomo podrobneje razlagali, zaradi novinarkine prisotnosti je inž. Longar poudaril, da gre za poslovne tajnosti, saj je projekt šele v osnutku in
zato še ne proučen skupaj z največjimi upniki. Povejmo še to, daje inž. Longar zagotovil v bodoči organizaciji delo za 410 ljudi, v kar pa bolj poučeni v Tenelu povsem ne verjamejo.
Zbor delavcev preteklo sredo je v popolnosti odrazil slabo vzdušje v podjetju in vsesplošno nezaupljivost do vodilnih. Zakaj ti, ki so se identificirali kot možni bodoči vodilni, niso delali že sedaj tako, da bi ne bili v težavah, so spraševali ljudje. Zakaj nas zapuščajo
dobri kadri, strokovnjaki, ki so se šolali raznih seminarjih, specializacijah,
Samostojna pot »Kolpe«

METLIKA — na nedavnem referendumu o novi organiziranosti Novolesa, podjetja, kije zašlo v hude težave, so se delavci tozda Tovarna kopalniške opreme iz Metlike odločili za samostojno nadaljnjo pot. To so potrdili tudi na referendumu 21. septembra, ko so sprejeli statut novega podjetja.
Po novem je ta bivši metliški Novolesov tozd podjetje v družbeni lasti Kolpa in je kot tako in pod takim imenom tudi že registrirano. To je podjetje za proizvodnjo in predelavo plastike in plastičnih mas. Osnovna usmeritev novega podjetja ostaja taka kot prej, se pravi proizvodnja kopalniške opreme in kuhinjsih pomivalnih korit, bodo pa ta program stalno dopolnjevali in posodabljali. Tudi število zaposlenih se za sedaj ne bo spremenilo, tako da ostaja 236 zaposlenih.
Seveda bi bilo povsem nerealno pričakovati, da bo s tem, ko so se ločili od Novolesa in postali samostojno podjetje, takoj konec težav.
kijih že dalj časa pestijo. Predvsem gre za hude likvidnostne težave. Zaradi slabše kupne moči in skorajda ustavljene gradnje družbenih stanovanj se je na celotnem jugoslovanskem trgu precej zmanjšalo povpraševanje po njihovih izdelkih, dodatne težave pa jim povzroča še huda finančna nedisciplina. Zaradi vsega tega so morali močno povečati izvoz, kar pa je zaraJi precenjenega dinarja še dodatna obremenitev.
V podjetju Kolpa poudarjajo, da bodo njihovi odnosi z Novolesom korektni, saj bodo ostali tudi poslovno povezani. Sedaj je v teku delitev premoženja z Novolesom, vendar pri tem ne pričakujejo nobenih težav ali zapletov. Kolje povedal Peter Drenik, vršilec dolžnosti direktorja podjetja Kolpa, se naj bi to podjetje kmalu preoblikovalo v dve delniški družbi, ker menijo, da bi bili tako organizirani bolj uspešni.
A. B.
na primer postavili v brežino Krke, kar je bilozelo zahtevno in vsaj za petino dražje, kot če bi ju postavili na ravno. Njena zmogljivost bo večja od trenutnih potreb, predvidoma bo zadostovala za vsaj dve desetletji, že zdaj pa imamo tudi študijo za predhodno čiščenje fer-mentacijskih odpadnih vod, če bi postala ozko grlo zaradi povečanja odpadnih vod. Poleg tega je narejena tako, da je možno nanjo speljati tudi komunalne odpadne vode. Sicer bosta mestna in Krkina čistilna naprava delovali vsaka zase povsem samostojno, s tem da bo Krka kot doslej še naprej pomagala strokovno voditi mestno, na kateri zdaj tudi delamo izboljašve, predvsem da bi preprečili občasni smrad. Skupaj z obeh naprav bomo obdelovali le odpadno blato, za kar je Krka že nakupila precej opreme,« pravi inž. Tone Receli iz Krke.
Investicijska vrednost Krkine čistilne naprave se suče okrog 3,5 milijona dolarjev, inž. Recelj pravi, daje to za tako zmogljivo napravo dokaj ugodno. In kakšna bo voda, ki jo bo Krka spuščala
• Krkina biološka čistilna naprava bo nekaj posebnega za jugoslovanske razmere. Tehnologijo zanjo so zasnovali Krkini strokovnjaki ob sodelovanju strokovnjakov z zagrebške Prehrambeno biotehnološke fakultete in iz Bayerja. Osnova za tehnološki projekt so bili rezultati, ki sojih dobili z večletnim delovanjem pilotne čistilne naprave. Tehnologijo sicer tudi stalno preverjajo, saj se proizvodnja
METLIKA — Na zadnji seji občinske skupščine so izvolili dva nova člana izvršnega sveta. To sta Anton Penič iz Bereče vasi, ki bo zadolžen za področje kmetijstva, in Toni Gašperič za področje kulture, izobraževanja in informiranja. Tako metliški izvršni svet po novem šteje 9 članov. Na tej seji so člani izvršnega sveta tudi podali slovesno izjavo.
in s tem Krkine odpadne vode vsako leto spreminjajo. Čistilno napravo
gradi mariborska Hidromontaža ob sodelovanju GIP Pionirja in IMP Ljubljana. Oprema bo večinoma iz uvoza, saj je specifična. Delovanje Krkine čistilne naprave bo v celoti računalniško vodeno, pri snovanju vsega potrebnega za to prav tako sodelujejo Krkini strokovnjaki.
v reko iz svoje čistilne naprave čez dobrega pol leta? Bila naj bi najmanj tako čista, kot to zahtevajo zakonski predpisi, a inž. Recelj je prepričan, da bo še bolj. Obetajo si od 95 do 98-odstotno uspešno biološko čiščenje, na sedanji mestni pa je največ 80-odstotno. Ko bo začela delovati Krkina, bo seveda lahko učinkovitejša tudi sedanja mestna čistilna naprava, povsem razbremenjena Krkinih, zaradi zahtevnih tehnoloških postopkov močno obremenjenih odplak.
Z. LJNDIČ-DRAGAŠ
»Miko« izpolni
vse pohištvene želje kupcev
Zasebnik v Novoleso-vem salonu pohištva
NOVO MESTO Sredi septembra je zasebno podjetje Mirna Commerce iz Sevnice odprlo v Novem mestu zasebni salon pohištva »Miko«, ki bo gotovo popravil še vedno šepavo tovrstno ponudbo v dolenjski prestolnici. »Miko« gostuje v donedavnem Novolesovem salonu pohištva, kije to tovarno očitno tako bremenil, da ga je raje oddala v najem, prodajo svojih izdelkov pa preselila v novo industrijsko prodajalno ob tovarni v Straži. V salonu so ostali zaposleni vsi prodajalci, ki so bili v njem že do sedaj, prejšnji poslovodja Jože Seničar pa je eden od dveh lastnikov omenjenega sevniškega podjetja, ki je že pred pol leta odprlo svojo prvo poslovalnico s pohištvom v Krškem, želijo pa vsaj še eno.
»Stroški poslovanja ne bodo majhni, morali se bomo kar pošteno truditi, da se bomo preživeli, a saj
Jože Seničar
znamo delati. Vsekakor bomo poskušali kupcem ponuditi vse pohištvo, ki se dobi na domačem trgu. pa tudi pohištvo iz uvoza. Vsekakor naj bi iz našega salona nihče ne odšel z neizpolnjeno željo glede pohištva. Iz široke ponudbe v našem salonu, od pohištva za vsak prostor do zaves, posteljnine, svetil itd., pa bi še posebej poudaril našo ponudbo kuhinjskega pohištva, ki ga bomo tudi brezplačno montirali. Imamo pa tudi uvoženo italijansko keramiko, lepila in fungirno maso v barvah zanje, uvožene talne obloge itd.,« pravi Seničar in obljublja konkukrenčne cene, ugodno prodajo na kredit ter še posebej ustrežljivost do kupcev.	^ j p
zakaj smo z lahkoto pustili to znanje, da je odšlo? Ljudje so spraševali, o direktorjevem predlogu niti niso hoteli razpravljati, ampak so ga zavrnili. Ivo Longarje zato odstopil, kolje napovedal, in delavski svet je njegov odstop naslednjega dne sprejel. Hkrati ni mogel imenovati vršilca dolžnosti, saj tega dela ni hotel prevzeti nihče iz Tenela. Novega direktorja naj bi vendar dobili čimprej, v ta namen so mesto že javno razpisali. Poleg tega je delavski svet vendar podprl, da se do srede oktobra preveri ekonomska upravičenost predlaganih rešitev, zahteval intenziviranje pogovorov s tujci in z največjimi upniki, ki naj bi se vključili v program.
Z. L.-D.
ČISTILNA NAPRAVA V GRADNJI — Ob novomeški čistilni napravi v Ločni delavci Hidromontaže in Pionirja hitijo z gradnjo Krkine čistilne naprave (na sliki). Ko bo čez dobrega pol leta dograjena in bo Tovarna zdravil vse svoje odplake čistila na njej, bo lahko učinkovitejša tudi sedanja čistilna. Da bi bila reka Krka spet lepotica kot nekoč, pa bo moral Krkinemu zgledu slediti še kdo ob njej. (Foto: Z. L.-D.)

Sramota, ki se ji reče sv. Miklavž
Odziv na pismo bralca
NOVO MESTO — Članek na pismih bralcev v 37. številki Dolenjskega lista, ki gaje pod naslovom Sramota, ki seji reče sv. Miklavž, napisal Jože Majes, je pod občinsko streho dvignil kar nekaj prahu. Sekretariat za urbanizem in varstvo okolja je zato sklical poseben sestanek.
Ker je večina očitkov v Majesovem pismu letela na 1MV, je njen predstavnik prvi odgovarjal. IMV je na Gorjancih lastnik 86 arov košenic in stavbe pri sv. Miklavžu. Lastniki ostalih površin so po večini v zasebni lasti. Tradicionalna srečanja delavcev te tovarne po zagotovilu Sima Gogiča niso glavni izvir onesnaževanja. Imajo ekipo smetarjev in drugih, ki vselej po več dni ostanejo na Gorjancih in pospravljajo. »Za svoje srečanje IMV popravi gorjansko cesto, uredi zasilna stranišča na obrobju košenic in vse, kar je potrebno za takšno število ljudi. Glavni problem je voda. IMV ne namerava kaj več vlagati v Gorjance,« je zbranim povedal Simo Gogič.
Gozdarji menijo, da so Gorjanci širši družbeni interes, zatojih oni ne nameravajo čistiti, pa tudi ceste bodo popravljali le toliko, kot jih sami potrebujejo. Predstavnik je menil, da so onesnaževalci košenic predvsem nedeljski gostje, ki jim manjka kulture. Za turizem in večji promet te ceste niso, zato bi jih bilo potrebno asfaltirati, seveda pa bi bilo najbolje, da bi ljudje na Gorjance hodili peš, je menil gozdar. Kmetijski inšpektorje menil, da Gorjanci
• Predstavnik Planinskega društva je menil, daje Majesov članek napihnjen in da na gorjanskih košenicah ni tako kritično. Obljubil je, da bodo planinci še to jesen pregledali celotno območje vrha Gorjancev, ocenili stanje, večje smeti pa pospravili. Zato bi bilo potrebno na košenice postaviti kontejner in več sodov za smeti.
zanje še niso zanimivi, da pa bi se dalo nekatera zemljišča uporabiti tudi kot kmetijska. Angelca Legan iz sekretariata za urbanizem in varstvo okolja si je ves čas prizadevala, da bi Gorjance nekako le rešili trenutne sramote. Predlagala je enodnevno akcijo, v kateri bi sodelovali planinci, lovci in drugi ljubitelji tega lepega košča Dolenjske. Akcija Očistimo Gorjance bi morala biti še to jesen, potem pa bi morali nastaviti zelene straže ali pa redarja, ki bi ljudi opozarjali na to, kaj se na košenicah lahko počne in česa ne. Seveda bi bilo potrebno spremeniti tudi kazni za kršitelje, saj so te smešno nizke. Na koncu je bilo rečeno, daje Gorjance najbolje pustiti pri miru, jih čuvati takšne, kot so, predvsem pa ljudi opozarjati s tablami in drugače, da z uničevanjem narave uničujejo tudi sebe.
J. PAVLIN
NOVA CVETLIČARNA V METLIKI
METLIKA — V ponedeljek, 8. oktobra, bodo v Metliki odprli novo cvetličarno. Na Cesti bratstva in enotnosti 67, v prostorih, kjer je bil prej TV servis, jo bo odprla zasebna firma Vrtnarstvo iz Straže pri Novem mestu. V tej cvetličarni bo, obljubljajo, na voljo rezano cvetje, lončnice, okrasna keramika, delali bodo cence, ikebane, žalne šopke, na voljo pa bo tudi kar kakih 300 vrst sadik okrasnega grmičevja in sadike za živo mejo. Od srede oktobra bodo imeli tudi sadike ameriških borovnic, vse vrste listavcev, vrtnice in še marsikaj.
Zmanjšana uprava majhne občine
Nova organizacija upravnih organov — Poslej le dva upravna organa in dva predstojnika — Kdor ne bo dobil odločbe, bo »tehnološki presežek«
METLIKA — Osrednja točka dnevnega reda zadnje seje zborov občinske skupščine Metlika je bila sprejem odloka o organizaciji upravnih organov. To je bila tudi točka, kije že na tako dolgi seji trajala najdlje. Gre za odlok, ki so ga že lep čas napovedovali in ki bo v občinsko upravo prinesel veliko novega.
Ena od pomembnih novosti je tudi več ljudi, se ve že precej časa. Po izho-
Kakorkoli že, odlok je sprejet, izvršni svet ga je predlagal zato, da bi bilo delo v občinskih upravnih organih bolj racionalno, cenejše in uspešnejše. Sedaj je
ta, da bosta poslej na občini le dva upravna organa, in to sekretariat za gospodarstvo, splošne zadeve in družbene dejavnosti ter uprava za družbene prihodke. Seveda sta tako poslej na metliški občini tudi samo dva predstojnika, in to Marjan Končar sekretariata in Martin Štubljar uprave za družbene prihodke. Za naslednjo sejo izvršnega sveta pripravljajo predlog sistemizacije delovnih mest in notranje organiziranosti občinske uprave. V skladu s tem bosta predstojnika delavce z odločbami razporedila na delovna mesta, kdor pa ne bo razporejen, ga bo treba drugače reševati. Grobo povedano, kdor ne bo dobil odločbe, bo nekakšen »tehnološki presežek«.
Daje v metliški občinski upravi pre-
diščih za racionalizacijo organizacije upravnih organov, ki jih je leta 1988 pripravil republiški sekretariat za pravosodje in upravo, naj bi bilo v metliški občinski upravi zaposlenih 27 ljudi, takrat pa jih je bilo 43. Glede na kriterije, ki upoštevajo število prebivalcev, površino občine, število zaposlenih in družbeni proizvod, sodi metliška občina skupaj z občinami Logatec, Hrastnik in Dravograd med najmanjše v Sloveniji.
Po številu zaposlenih v občinski upravi pa je imela med temi daleč največji »presežek«. Medtem so se zaposlenim v občinski upravi pridružili še delavci prejšnjih interesnih skupnosti; že prej pa so govorili, da se naj bi njihovo število zmanjšalo za kakih 40 odst.
• Že pred sprejemom tega odloka je bilo nekaj odkritih, še več pa prikritih nasprotovanj. Tako so v oddelku za notranje zadeve skušali doseči, da bi še naprej ostali samostojen oddelek s svojim predstojnikom in da se ne bi »utopili« v sedanjem sekretariatu. Vendar izvršni svet ni popustil niti pred republiškim sekretariatom za notranje zadeve in se pri tem skliceval na podobno prakso drugih manjših pa tudi večjih občin in na sodno prakso, saj je republiško ustavno sodišče spomladi letos potrdilo podoben primer iz občine Laško.
na tem izvršnem svetu, da odlok uresničuje.
A. B.
Novomeška kronika
GORJANCI Te dni je bil izredi1t dobro obiskan sestanek o ekološki in [h I eeršnji usodi Gorjancev. Med drugim bilo rečeno, da so na tej prelepi gori najv tri stranišča v naravi, kar je za včasih til L/ nekaj tisoč ljudi, ki se udeležujejo mn*aj žičnih pojedin in popivanj, odločno pl v< malo. Zaradi hude nuje postanejo Gt 'kil janci eno samo stranišče. Nadrobili so f ' tudi lovcem. Ti da s silnim streljanjem. proizvaja svinčenke in šibre, tudi hu da onesnažujejo zemljišče. In naš komenta nk Je že res, da so menda Rimljani izum 3f tudi zato, ker so jedli in pili iz svinčet ®či posod, veliko vprašanje pa je, ali so lo' lvc na Gorjancih že pustili toliko svinca, da 'ni se izplačalo odpreti rudnik.	st
KAVARNA Minuli četrtek st -A! napisali, da eden izmed natakarjev v k°t varni na Glavnem trgu ni najbolj bis "u pameti, saj dvomi, da sta dve naročili d volj za dva gosta. Zvedeli smo, daje ta j'8l ditev med natakarskim zborom povz.ro **1< la nejevoljo in ogorčenje, češ da ®k prekleto pri zdravi pameti. Tudi to je v | P kol res, v spodnjih prostorih kavarne, v 'ej! ceriji, imajo kolegico, ki, ko je treba vrt 'an. presežek denarja od zapitka, večkrat, I 0 F je to običajno, nima drobiža, če pa bi b stri vrniti tja do 5 dinarjev, pa je nadvse poi ta bljiva. Gostuje seveda nerodno tečnal^n za liste dinarje. S tem računa tudi natal.' -
rica. Zelo inteligentno, ali ne?
RADIO Če bi bil avtor te kronike11 n
enkrat mlad, bi si želel postaji novinar t1 Cf vomeškega radia Studio D. Že zaradi te| ~~~
ker za nastopanje v etru ni potreben | tv
u
sluh za slovenščino. Tako je dežurni no nar omenjene radijske hiše v nedeljo i' čer, ko je govoril o športnih dogodit med drugim izjavil, daje bila tekma »r ‘-u očarljiva«. Se sreča, da ni v celoti tak ti1 U| novomeški radio.

Ena gospa je rekla, da seje najviS .1 organov nove novomeške obl« le' niso več zaprte za novinarje. Oblas j ^ vendarle spoznala, kako važno je t iVS| čelo »Piši o meni, pa čeprav dobri :jm
ipi
|že
rep
ja.
Ul
tih
K)v
rda
Tej
nji P ji lič, :ti
vinc s Selišč — Jano, Jožica Fabjan z sejca — Mateja, Bernarda Gričar iz gelnice — Suzano, Brigita RibiČ,hl Kočevskih Poljan — Patricijo, Jelka jto gore iz Dol. Prekope — Nastjo, Zde , Radovič s Preloke — Marijo, Janja E Jsl vec iz Rumanje vasi Jureta, Mirj R*
‘	7 SgtfE
ca Žugeli iz Otoka — Tanjo, Mojca ■ Q0r janov iz Črnomlja — Tamaro, Jožica E?r kobčič iz Lokev — Janija, Marta Prt ® iz Dečje vasi — Polono, Renata Erp Trške Gore — Uršo, Jožica Robek s j" pri Zburah — Marka, Marija Pezdif 3 Slamnc vasi —Aleša, Nada Bahori' ||)v Žakanja — Mihaela, Biserka Jurin 3 Novakov Majo, Zdenka Govedn j.. Sodjega Vrha — Majo, Rozalija Milj ™1 iz. Vinice — Gašperja, Stanka LukŠi ? Jurnevasi — Ano,JožicaBrkopeeiz j* roške vasi — Mateja, Pavla Šurla iz (;,, Lakovnic — Ireno, Marjanca Škrinj« r . Kašče —Nino, Marica Ribarič iz. Orl« a| vega — Ivano, Manda Dražetič iz Črn 3
lja — Kristino, Katica Hrastov iz Bo
Ud
cev — Maria, Nataša Mlakar iz I
Matica, Slavica Cesi
Barbaro, Vesna Te;
ti
*'n
Kamene Trebnjega —
Slamne vasi Diano, Mira TrifkoV | Črnomlja dečka, Romana Janko'1 * Črnomlja -dečka, Nada Lovrin iz P« ve vasi — dečka.
IZ NOVEGA MESTA: Nada Jen Kettejevega drevoreda 49 Tino, Jo Šega, K Roku 5- Mitja, Hajra Smail1 Ceste herojev 26 — Alena, An J '— Smolič iz. Vrhovčeve 8 — Gašperja,' {§■ Kunstek z Drejčetove poti — Mateja, ijsk žena Gajič iz Lobetove 7 dečka, U 3ra, Skube, Košenice 155 Jerico, K !.q>| Rebernik s Ceste herojev 26 EvoJ ob rija Turk z. Partizanske 29 — Nino in gi„, žica Hrovat z Drejčetove poti 13 I ili|j rušo. Čestitamo!	i ka
°<11
Sprehod po Metliki
, ;**P! Ž« 1 o
OB TEDNU OTROKA je sprejel legacijo šolskih otrok metliški ^ Branko Matkovič. Z njimi seje pogov1 juje o izboljšanju prometne varnosti v me* ‘Jh, občini. Otroci so imeli kup predli! ^ 1 Matkovič pa bolj malo denarja, da b1
lahko obljubil kaj konkretnejšega. t ----------------------------FSAT! Ie*i,
VSE POGOSTEJE JE SLI!________	,
SEDE, ki govore o tem, da bi bilo po* rSi no pobratenje z Ozljem, Wagno in R‘ ,.VS hiji bolje izkoristiti. Tako na gospe dpi, skem, kulturnem kot tudi turisti pja področju. Doslej je bilo vse preveč sl* ?*X nostnih obiskov, izmenjav otrok in v! ,'jii nostnih nasmihanj, premalo pa konl*1 -pl nih dogovorov. Pa naj gre le za izmed <*“' likovnih razstav, kulturnih skupin, p*>•
kulturnih skupin,
z.ov izdelkov delovnih organizacij i*!*, -dobnega. Že obstoječe prijateljstvo b*
treba speljati v ekonomske vode. LETOŠNJI TEDEN OTROKA
„	P% K,!
Šolska mladež, se je spravila na plot* '!l po katerih je risala in pisala, da bi* -A opozorila starejše, kako naj pazijo na«!1.r.a tudi nase.	*111
da

se
>ra j
S?

R
momaljski drobir
, da
'OVORICE Po Črnomlju se z.ad-(3 ^ase širijo govorice, tla je v črnomalj-— » Demosu veliko ljudi, ki so bili znani trdorokci v prejšnjem režimu. Vod-redi1 Demosa zagotavlja, da to ni res, da in n ljudi pri njih ni in da so to lažne go-'im ‘ce, kijih razširjajo tisti, ki hočejo De-tajv iu škoditi.
h tu LAČA — Da se ne bi med govorice, mn'aj bi kompromitirale Demos, vrinil ’ P1 ,|)lP*no Poljubljeni šlager o neznansko Gi »ih plačah funkcionarjev, naj v tem ) J vse bolj tajnih plač objavimo vsaj , tajnika črnomaljskega Demosa j. »a Starešiniča. Tajnik Demosa, treh tf n», ki imajo v črnomaljski občini več rti 3000 članov, dobiva 6.000 dinarjev ičet ®^ne plače. Sedaj so na vrsti za javno loi ‘Vo plač svojih funkcionarjev ostale "uialjske stranke, vključno s tistimi, ki stečaju.
sr AZNI — S tem denarjem bi človek v I 0 naletel, če bi prišel, v roke črnomalj-bis nu sodniku za prekrške, vsaj sodeč po ili d •■n, kijih lahko v&ik prebere na občin-a glasni deski. V Črnomlju je navada, o dločbe siKlmka za prekrške razobesijo Klasni deski, kar naj bi. verjetno, delo-je v | Preventivno. Pri tem pa prihaja do ' ^Jšnje zmede, ki jo povzroča zame-r anje sedanjih dinarjev s prejšnjimi, it, 10 piše, daje bil nekdo za vožnjo z neti b slriranim in povsem neizpravnim av-poi kaznovan z 200 dinarji, drugemu pa :naj dnik odmeril kar 80.000 dinarjev, ker ital I' dneh odjavil prodanega avta, po '^očakov pa sta morala plačati gostin-‘i nista imela na vidnem mestu obeše-r1 cenika, i te|" n | no
o z«č_
>dk »rt k ti
Drobne iz Kočevja
l»ŠE IZGINJAJO - Tudi iz kočev-nradov počasi izginjajo slike pokoj-! Predsednika Tita. Ponekod so to sto-Ze pred meseci, ponekod v teh dneh (epubliškem zgledu), ponekod pa Tito la.
AM po CVETJE? — Bliža se dan zih in poskrbeti je treba za cvetje na Jpvih. Sadike pa so drage. Kočevci (ali da Kočevarji) pa so iznajdljivi in sadi-lreprosto kradejo, kjer pač so. Tako je 'njkalo že nad polovico sadik mačeh, Dih za okras svoje stavbe posadili v Jičnjake okoli Ljubljanske banke. Pri-,š ‘ti pravijo, da mrtvih ne spoštuješ, če |8 Je zanje ukradeš.
!aS “ANJE V ČAKALNICI - Še tako ■ f 1 bolniki običajno sedijo v čakalnici I lvstvenega doma ali pa jih takoj "r jhie zdravnik. Zato je toliko bolj pre-:lljiya balkanska razvada, da se nekaki v čakalnici zdravstvenega doma “ležejo na klop in dremuckajo.
iz APORE BODO ŠE — Zadnji dve le-bdo središče Ribnice po več mesecev ‘to zaprto, in to zaradi gradnje kanali-;dei [e 'td. ter rušenja ali obnavljanja neka-j g stavb. Tudi zdaj je cesta zaprta, za-'irj »b® se bo nadaljevala tudi skozi skoraj D v'bodnje leto, in sicer zaradi urejanja , J Ceye hiše. Pred letošnjo zaporo je štet-°meta skozi Ribnico in po ribniški J ani?i pokazalo, da gre večina prome-r< ribniško središče in ne po
fs ;AvAROVATI BANKE — Ob zad-dil froPih so si nekateri le ogledali, kako je rril |PVanjem domačih bank, in ugotovili, -inl ."varuje v glavnem le steklo, dni ,yNČNO PARKIRIŠČA — Končno šili ,j| Slavna stavba občinske skupščine ’ 5i 'a Primerno parkirišče, pravzaprav ' ii|Ve' D°slej pri stavbi skupščine sploh (• ? “rejenih parkirišč, nji S PRIPOMBAMI IN PRED-irll ^ NA RAČUN RTV? — V svet po-'m j!?ev i" gledalcev RTV Slovenija so iz L*® občine imenovali Franca Peteli-ai dojenca iz Ribnice. Gledalci in po-■sai J®1 RTV torej lahko sporočajo svoje ji a "tpe, kritična mnenja pa tudi pohva-ovi | ^nJemu, da jih bo posredoval pristoj-oV Oljeno pa je, da bi mu poslali pri-pe ^Pismeno.
> Trebanjske iveri
'bniški zobotrebci
i,' toT
DOPOLNILO Na seji trc-
| i h. “ občinske skupščine so nekoliko g J;vdaIi o odvozu smeti iz KS Mokro->• I ohz-' ^un8artnik, predsednik trebanj-in z,!C,nske skupščine, je pri tem med | 'j|. rekel, da Komunali ni za posel, i, Je. po vsem sodeč, to, da odvoz sme-,AaPrica Komunale, ampak da občin-_ja °k narekuje odvažanje odpadkov. Lj f. Predsednika je nekdo iz dvorane KI iarjjHma »dopolnil«: »... samo za
i ^EK V ŽAKLJU Ko odborniki /ii 1 ,T®ln'0bčineTrebnjenasejahglasu-vl &uje'SPrcrnembah določenih odlokov.
(aicJo nekaterikrat samo o nekaj šte-L lne',ki naj bi bile v novem odloku dru-*se • v starem. Samo en parlamenta-)r Je nad tem glasno pritožil, češ da Illldtjhrskati po starih odlokih, če hoče Ugj' /Saj take številke sploh pomenijo. R 4 v«M,mo^a*‘' pomeni, da oni pred , m,, “kakor preberejo obnavljajoče se P, ih|:'Se 'n se jim o tem ne zdi vredno 'iii bivi1' kesed “b P3 jim je figo mar. za d bi i; dvignili roke. V zadnjem prime-W dal111 kdaj v prihodnje kak šalji-^ f^^a dnevni red prodajno ceno obči-
'	* Potem ko je trebanjska
(j|0Ka skupščina podprla Demosov la 8 za odstranitev Titove slike, je na-*i(l pC-®a’ čigavo podobo zdaj obesiti a .	.! so za Prešerna, drugi za Can-
<i(lbol; *ji nekako za Golio, zato bi bilo 'd tlifn bi obesili več slik in čeznje . |er r 0 zaveso, ki bi jo v primeru sporov ' r.ilj l„nozgodovinski vedi poljubno po-

IZ NKŠIH OBČIN
dm
IZ NtkŠIH OBČIN
H
Negotova usoda obrata Gorenja
Z Danfossom sredi meseca — »Ločitev« od Gorenja in »poroka« z Rotomatiko?
ČRNOMELJ — Na tiskovni konferenci prejšnji četrtek v črnomaljskem obratu Gorenja, na kateri je tekla beseda o tem obratu, smo, rečeno na kratko in zato tudi deloma poenostavljeno, zvedeli v glavnem to, daje nadaljnja usoda tega obrata dokaj negotova, da pa si Gorenje močno prizadeva, da bi ta tovarna dobila nov program in uspešno proizvajala naprej.
Tiskovne konference so se udeležili Jože Dolinar, direktor proizvodnje Gorenje Gospodinjski aparati. Drago Bahun, direktor kadrovsko-organizacijskega sektorja te velike velenjske tovarne, novi začasni vodja črnomaljskega obrata Avgust Sušeč, predsednik stavkovnega odbora v tej črnomaljski tovarni Bojan Trifkovič, s strani črnomaljske občine pa podpredsednik občinskega izvršnega sveta Jože Strmec.
Zaradi opuščanja proizvodnje sedanjih tipov kompresorjev imajo v črnomaljski tovarni zagotovljeno delo le še do konca tega leta, pa še to od srede septembra le ena izmena, tako da od 165 zaposlenih dela le 105 delavcev, ostali pa so doma »na čakanju«.
Na tiskovni konferenci so vodilni možje iz Gorenja predstavili tri možnosti: proizvodnja novega tipa sodobnega kompresorja; izdelava loncev za nov tip kompresorja za firmo Danfoss, se pravi tako imenovani »lohn posel«; in če obe varianti propadeta, iskanje nadomestnega programa.
Seveda bi bilo za vse najbolje, če bi v črnomaljski tovarni čimprej stekla proizvodnja novega tipa kompresorja, ki ga naj bi proizvajali v okviru Iskre Rotomatike iz Idrije. Taje pred časom za to od republike že dobila znatna sredstva. V tem primeru bi bilo Gorenje samo eden od partnerjev, ki bi v ta program vložil prostore, se pravi črnomaljsko tovarno, opremo, znanje, poleg tega pa prispeval .še 1,3 milijona nemških mark licenčnine. Celotna naložba v proizvodnjo novega tipa kompresorja je ocenjena na 50 milijonov dinaijev.
Vendar je treba v prvi vrsti za ta projekt pridobiti dolgoletnega partnerja Gorenja, dansko firmo Danfoss. Tu pa se stvari zapletejo. Danfoss kot eden velikih svetovnih proizvajalcev kompresorjev za hladilno tehniko v sedanjih časih hude recesije na tem področju ni zainteresiran, da bi se na že tako prenasičenem trgu pojavil še en konkurenčni proizvajalec kompresorjev. Dali bi soglasje za proizvodnjo samo za potrebe jugoslovanskega tržišča. Gorenje bi jemalo okoli 600.000 kompresorjev na leto, da pa bi bila proizvodnja ekonomsko
PLESNA ŠOLA V ČRNOMLJU
ČRNOMELJ — Plesna šola Novo mesto se bo za nekaj časa preselila tudi v Belo krajino. V prostorih osnovne šole Loka bodo poslej od jutri, 5. oktobra, naprej začetni in nadaljevalni tečaji. Za plesne začetnike bo tečaj ob 18. uri, nadaljevalni pa ob 19.45. Ljubitelji plesov, vabljeni!
• Z amnestijo si oblast kupuje naklonjenost pri ljudstvu. (Lokar)
Za računalniki še borza surovin
SPE Trebnje dobavitelj računalniške opreme
upravičena in konkurenčna, bi morali izdelati najmanj 800.000 kompresorjev na leto. Gorenje pa je pripravljeno še naprej v Črnomlju kupovati kompresorje za svoje potrebe samo po konkurenčnih svetovnih cenah. »Gorenje 70 odst. svoje proizvodnje izvozi in si zato ne more privoščiti, da bi kompresor plačevalo dražje, kot je na svetovnem tržišču,« so jasno povedali na tiskovni konferenci. »Že sedanji tip kompresorja, ki ga proizvajajo v Črnomlju, je ne samo zastarel, ampak tudi predrag.« Priznali so tudi, da bi bilo s stališča Gore-
nja najbolj enostavno in tudi najceneje, če bi kompresorje za svoje potrebe kupovali od Danfossa in drugih proizvajalcev po svetovnih cenah. »Vendar v Gorenju na to gledamo širše, tu gre za 160 ljudi v Črnomlju, za usodo te tovarne, pa tudi idrijska Rotomatika ima namenske linije za proizvodnjo motorja za kompresor. Kljub vsemu je treba poudariti, daje usmeritev Gorenja taka, da se tovarne, ki proizvajajo komponente, osamosvojijo, Gorenje pa bo od njih kupovalo te komponente po cenah, ki veljajo na svetovnem trgu.«
Precej bolj jasna bo nadaljnja usoda te črnomaljske tovarne že v prvi polovici oktobra, ko naj bi v zvezi s tem programom opravili končne pogovore z Danfossom.
A. BARTELJ
Komisija ni vlada v senci
Demos ustanovil komisijo za gospodarstvo
ČRNOMELJ — Pred kratkim je črnomaljski Demos ustanovil komisijo za gospodarstvo. Za sedaj šteje komisija 5 članov, nameravajo pa jo še razširiti. Večina sedanjih članov komisije je članov Demosa, ne pa vsi. Predsednik komisije je Zvone Ivanušič, člani pa Anton Malenšek, Viktor Zupančič, Peter Ambrožič ml. in Peter Malenšek.
Na ustanovitev komisije so nekateri reagirali s posmehom, češ zakaj črnomaljski Demos ustanavlja tako komisijo, ko pa je vendar zmagal na volitvah in postavil svojo vlado. V Demosu na to odgovarjajo, da naj bi bila vlada res Demosova, vendar je v njej pol »rdečih«. »Poleg tega pa komisija za gospodarstvo ni ustanovljena zato, da bi bila nekakšna vlada v senci, ampak bo delovala res le kot komisija,«
21. OKTOBRA SHOD DEMOSA
ČRNOMELJ — Za nedeljo, 21. oktobra, pripravljajo v črnomaljskem kulturnem domu velik shod Demosa Črnomelj. Na njem bodo podali poročilo o dosedanjem delu Demosa v črnomaljski občini, sledila bo javna tribuna o prihodnosti Slovenije. Za sodelovanje na shodu so že dobili pristanek številnih vabljenim z dr. Jožetom Pučnikom na čelu. Med drugimi bodo na shod črnomaljskega Demosa prišli tudi dr. Dimitrij Rupel, Ivan Oman, dr. Dušan Plut, če bo kljub številnim obveznostm le utegnil, pa tudi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle. To bo prvi večji shod črnomaljskega Demosa po volitvah. Sicer pa bodo jeseni predstavniki Demosa Črnomelj obiskali vsak večji kraj v občini ter prisluhnili ljudem in vsemu, kaj jih tare.
TREBNJE — Potem ko so v preteklosti v Trebnjem v bivši Zvezi socialistične mladine razmišljali o ustanovitvi neke vrste podjetja znotraj ZSMS, zdaj v Trebnjem res posluje podjetje SPE, Servisno-produkcijska enota. Podjetje naj bi bilo servis za različne storitve v drugih podjetjih, kot npr. za knjigovodstvo, čiščenje prostorov, računalniško podporo, vzdrževanje strojev in naprav, storitve v menzah in podobno.
Najbolj je SPE razvila svoj računalniški inženiring. Kupcem je sposobna dati vse, od računalnika in programske opreme do papirja za računalnik, kot pravijo v podjetju, V SPE poudarjajo, da so pooblaščeni distributer ameriške firme Word perfect, ene vodilnih na področju izdelave urejevalnikov besedil. SPE iz Trebnjega sodeluje tudi z. ameriško firmo PCX, ki nedvomno sodi v vrh proizvajalcev na področju računalniške informatike. Zaradi teh vezi poudarjajo v SPE, da prodajajo kakovostne računalniške programe in opremo.
Očitno je, da bo SPE sčasoma razširila ponudbo storitev, nekako po prvotnem načrtu. Ustanoviti namerava borzo surovin, na kateri naj bi različni proizvajalci lahko prodali neuporabljeni in odpadni material ter blago iz zalog drugim proizvajalcem, ki bi omenjeni material še lahko uporabili. Za potrebe borze bi SPE izdajala bilten s popisom takega materiala. Servisno-produkcijska enota pa je sposobna nuditi tudi inš-trukcije, opraviti različne prevode besedil organizirati seminarje in pripeljati v Trebnje turiste, zagotavljajo v SPE Trebnje.
M. LUZAR
IZ RAZPRAVE
•	Med delegatskimi vprašanji je bil govor 'udi o načrtovanem smetišču v Globokem. Marko Marn je dejal, da je slišal, da bo za deponijo dala denar republika Slovenija. Ali to lahko pomeni, da globoško smetišče ne bo izključno za potrebe trebanjske občine, ga je zanimalo. Dokler bo deponija v občinski pristojnosti, se bo občina zavzemala, da bo smetišče občinsko, je miril Ciril Pungartnik, predsednik občinske skupščine. Po besedah Jožeta Rebolja, predsednika izvršnega sveta Trebnje, pa se lahko zgodi, da bo urejanje smetišča prešlo v republiško pristojnost, ker praksa kaže, da določenih stvari ni mogoče urediti v občini. Oglasil seje tudi odbornik Marjan Jevnikar, češ ne smete nas zdaj postavljati pred dejstvo, da bo to regijsko smetišče. Na koncu o tem ni bilo soglasja niti kakega obvezujočega sklepa, kar verjetno pomeni nadaljevanje razprave, posebej še, ker so odborniki, npr. Božo Kravcar, nekako zagrozili, da bodo po zapisnikih preverili, kakšno smetišče je občina načrtovala na začetku, in se ravnali po teh načrtih.
•	Demos je zahteval dvoje: pisarno zase in preverjanje, če je t.i. Pavlinova vila, tj. stavba bivših DPO >■ Trebnjem, bila v preteklosti zakonito oddana SZDL. Priporočil pa je, naj bi v občinski stavbi odstranili vse Titove slike. Zbori so po razpravi s tem soglašali, ni pa obveljalo, s čim naj bi slike zamenjali.
•	Na seji so imenovali komisijo za denacionalizacijo in ugotavljanje povojnih množičnih pobojev. praVno dvomljivih procesov in drugih nepravilnosti v občini Trebnje! V razpravi ob tem je bil zlasti odmeven nastop Marjana Dolenška, kije med drugim opozoril, da so tudi v občini množična grobišča, in pozval »tudi trebanjsko in novomeško sodstvo, naj dokaže svojo neodvisnost, strokovnost in poštenje tudi s tem, da prizna tudi kakšno sodno zmoto«.
pravi tajnik črnomaljskega Demosa Vlado Starešinič.
Predvsem bo komisija pri svojem delu izhajala iz usmeritve za nadaljnji pravilni razvoj občine. Tako ima na primer črnomaljski Demos pripombe na dolgoročni plan občine do leta 2000 in komisija bo delovala na podlagi teh splošnih usmeritev, kaj naj bi bilo za nadaljnji razvoj občine najbolj smotrno. Najbolj splošna usmeritev je, daje treba občino iztrgati iz provincialnosti.
Nujna je dograditev doma v Kočevju
Obisk pri ministrici za zdravstvo dr. Bohovi
LJUBLJANA, KOČEVJE Na razgovoru pri republiški ministrici za zdravstvo dr. Katji Boh je bila minuli teden delegacija iz Kočevja (predsednik občinske skupščine dr. Mihael Petrovič, direktor Zdravstvenega doma Kočevje dr. Tihomir Odorčič in predsednik gradbenega odbora za gradnjo tretjega trakta ZD Kočevje dr. Stanko Nikolič), Pogovarjali pa so se o možnostih za nadaljevanje gradnje zdravstvenega doma v Kočevju.
Ugotovili so, daje bilo za nadaljevanje te gradnje veliko storjenega pod staro občinsko in republiško vlado. Delegati iz Kočevja so poudarili. daje nadaljevanje te gradnje potrebno, ker sedanji zdravstveni dom ne ustreza potrebam sodobne zdravstvene službe. Sklenjeno je bilo, da bodo o tem še razgovori. Na prvem, ki ga bo sklicala ministrica, bodo pregledali vsa gradiva o tej gradnji. Dopolniti bo treba tudi projekte, saj so stari že okoli 10 let in jih je torej potrebno prilagoditi novi zakonodaji in dosežkom v zdravstvu pa tudi dejanskim potrebam.
J. P.
Sto vlog za denacionalizacijo
Komisija za zadeve borcev ni več potrebna — Kaj pa _________komisija za raziskovanje pobojev?____________
deve borcev NOV in vojaških vojnih invalidov.
Vse komisije bodo imele zelo odgovorno delo. To velja tudi za komisijo za denacionalizacijo, saj je prišlo že okoli 100 vlog za denacionalizacijo, ki pa jih bo možno obravnavati šele, ko bo o tem sprejet ustrezni zakon.
Med predlaganimi komisijami pa pogrešamo še predlog za imenovanje komisije za raziskovanje medvojnih in povojnih pobojev, saj je podobno komisijo imenovala že republiška skupščina, zdaj pa naj bi jo še občinske. Kot je slišati, bi taka komisija imela tudi v ribniški občini nekaj dela.
J. P.
RIBNICA Občinska skupščina Ribnica je doslej izmed predvidenih stalnih delovnih teles skupščine že imenovala svet za SLO in družbeno samozaščito (predsednik Franc Mihelič) in komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve (predsednik Franc Mihič).
Osnutek odloka o delovnih telesih skupščine predvideva še ustanovitev sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu ter komisije za ustavna in sta-tutarnopravna vprašanja, javno upravo ter lokalno samoupravo; komisije za vloge in pritožbe, komisije za varstvo okolja, naravne in kulturne dediščine, komisije za denacionalizacijo in gospodarske komisije.
Ne bo pa več komisije za vprašanja borcev NOV, ker so z novimi predpisi njene pristojnosti prenesene v pristojnost občinskih upravnih organov za za-
ZAZIDALNI NAČRT SPREJET
RIBNICA — Poročali smo, da zbor združenega dela občinske skupščine Ribnica na zadnji skupščinski seji ni bil več sklepčen, ko so sprejemali zazidalni načrt Hrastje. Medtem pa je bil zbor že ponovno sklican in je ta načrt tudi sprejel. Odgovorni v občinski upravi pa pričakujejo zaplete šele sedaj, ko bo treba zemljišča, kijih zajema načrt, pridobiti (beri: razlastiti). Ni še znano, če bodo razlastitev izpeljali za vse območje naenkrat ali po posameznih zaokroženih delih. Poizkusiti pa nameravajo še drugače: najprej bodo sklicali sestanek z lastniki zemljišč in jih vprašali, če so pripravljeni zemljišča prodati, da bi jih torej odkupili že prej in razlastitveni postopek ne bi bil potreben.
O RAZLASTITVI PO ČLOVEŠKO
ČRNOMELJ — Nove stranke so se začele vključevati tudi v reševanje povsem konkretnih stvari, ki tarejo ljudi. Eden takih primerov je razlastitev zemljišč za novo obrtno cono v Črnomlju. Na občinski seji. na kateri je bil govor o tem, je vsa zadeva izzvenela še precej v duhu starih časov, tako da so se lastniki teh zemljišč bali, da jih bodo razlastili po starem, se pravi po kratkem postopku in za takšno simbolično odškodnino. Čeprav že nova skupščina ni tako mislila, je lastnike pomiril šele nedavni pogovor z njimi, ki so se ga udeležili tudi tajnik črnomaljskega Demosa Vlado Starešinič, sekretar ZSMS-LS Boris Mu-žar in poslanec te stranke Silvo Mihelčič. Pogovor se je končal v obojestransko zadovoljstvo, postopek teče tako, da se bodo z vsemi lastniki zemljišč dogovorili za odkup. Če za nič drugega, je bil ta pogovor koristen že zato, da so se ljudje prepričali, da se da z novo oblastjo pogovoriti na človeški način.
Dogovor treh občin
Bodočnost zgornje Kolp-ske doline je v turizmu
KOČEVJE, DELNICE, ČABAR Se ta mesec bo podpisan »Splošni dogovor o nekaterih enotnih izhodiščih za načrtovanje gospodarskega razvoja in rabe prostora na območju Čabranke in zgornjega dela Kolpe-'. Osnutek dogovora so sprejeli najvišji predstavniki občin Kočevje, Delnice in Čabar na nedavnem sestanku v Delnicah. Veljati bo začel, ko ga bodo sprejele skupščine vseh treh občin.
V dogovoru je med drugim zapisano, da na lem območju naravne danosti in kulturna dediščina omogočajo predvsem razvoj turizma. Te danosti in kulturno dediščino bodo občine varovale. Zato bodo v razvojnih in prostorskih načrtih upoštevale naslednja izhodišča.
Posodobitev in gradnja cest bo namenjena povezavi krajev na tem območju in odpiranju v svet. Male elektrarne je možno urejati le tam, kjer so že bili mlini in žage; možno pa je graditi tudi manjše akumulacije, vendar se tako zbrana voda ne sme odvajati izven porečja Kolpe in Čabranke. O posegih v porečju Čabranke in Kolpe morajo načrtovalci obvestiti vse podpisnike dogovora in si pridobiti njihovo soglasje. Pri gospodarskem razvoju teh krajev bo dana prednost turizmu in tradicionalnim dejavnostim tega območja, in to v takem obsegu, da ne bodo ogrožale okolja. Vse gospodarske dejavnosti, ki ogrožajo kakovost vode v obeh rekah, bodo sanirali. Pospešili bodo gradnjo čistilnih naprav v naseljih, kjer je to gospodarsko smotrno; drugod pa gradnjo dvo- ali triprekatnih greznic. Zgradili bodo tehnično, sanitarno in estetsko neoporečne deponije na lokacijah, ki ne bodo kazile videza okolja, skrbeli za njihovo strokovno vzdrževanje, proučili pa bodo tudi možnosti za odvoz odpadkov izven porečja Čabranke in Kolpe.
J. P.
TEŽAVE IN NAČRTI TRAVNE GORE
TRAVNA GORA, RIBNICA Znano je, daje dom na Travni gori dobil pred leti turistično bodečo nežo, da ga je nato prevzela v upravljanje Gasilska zveza Slovenije in ga v sodelovanju z občinskimi gasilskimi zvezami usposobila. Zdaj je dom na Travni gori gostišče B kategorije. Nekaj prostorov ima v najemu zasebni gostinec, nekaj pa si jih je pridržala Gasilska zveza Slovenije za svoje potrebe. Težave doma na Travni gori so v tem, da zmanjkuje vode, ko gostje uporabljajo v večjem obsegu kopalnice; da ni urejeno čiščenje odplak in da cesta do doma še vedno ni asfaltirana. Vse to pa bo veliko stalo. Zdaj je treba pripraviti za vse načrte in predračune.
NIČ VEČ UTAPLJANJA MRLIČEV
RIBNICA. DOLENJA VAS-Razpis za izvajalca gradnje mrliških vežic za novo pokopališče za območje Dolenje vasi je že dan v javnost, vežice bodo začeli kmalu graditi, dokončane pa bodo do sredine prihodnjega leta. Novo pokopališče bo na Vidmu, se pravi v smeri proti Lipovcu. »Lončarji«, ki so se nalezli že ribniškega nekoliko obešenjaškega humorja, pravijo, da poslej mrličev ne bodo več polagali v vodo (pokopališče v Prigorici namreč zaliva talna voda. da so pogosto pokopavali pokojnike kar v vodo), kar je bilo posebno neprijetno za neplavalce.
P-c
Ali se je torej pošta zlagala?
Seja trebanjske občinske skupščine — Zdaj vsi člani izvršnega sveta — Pripo-____mbe na zapisnik in glede časa — Soglasje za ukinitev izsiljeno?
TREBNJE — Zbori trebanjske občinske skupščine so na seji 26. septembra letos naposled le izvolili manjkajoče člane vlade in pripeljali do konca imenovanje predstojnikov. Kaže, daje bil za ureditev omenjenih zadev skrajni čas, saj so v razpravah na seji prišli na dan številni problemi, ki bodo močno zaposlili občinsko vodstvo v popolni zasedbi.
Na začetku seje je kazalo na polemiko, ker je Marko Kapus pismeno protestiral, češ da so v zapisniku skupščinske seje 11. julija letos napačno zabeležili njegovo razpravo o Predlogu odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za naselje Mokronog. Bruno Gričar pa je znova nasprotoval dopoldanskim sklicem skupščinskih sej.
Ko so v nadaljevanju pretresali predlog odloka o zvišanju letošnjega občinskega proračuna, ki so ga potem sprejeli. je zlasti Tatjana Fink iz. Trima opozarjala, da je gospodarstvo preobremenjeno in da bi morala državna uprava delali čim ceneje. Toda v občini smo gospodarstvo razbremenili maksimalno. je odgovoril Jože Rebolj, predsednik izvršnega sveta, racionalizirati se mora republiška uprava.
Čeprav so odbornikom posredovali
na seji glede ustanavljanja delavnic za delo pod posebnimi pogoji le informacijo, so se na to lemo precej razgovorili. Marko Marn z Mirneje zavrnil informacijo, češ da so se stvari močno spremenile. ker nedavno na Mirni niso izglasovali samoprispevka za otroški vrtec. Glede napovedanega ukinjanja internata mirenske šole s prilagojenim programom, ki bi bilo potrebno za ustanovitev delavnic, je Marn dejal, da je soglasje staršev za ukinitev morda celo izsiljeno.
Seja skupščine seje končala z množico delegatskih vprašanj in pobud. Silvester Prpar je zahteval odgovor o dograditvi telefonskega omrežja v suhokranj-skih krajevnih skupnostih Svetinje, Knežja vas in Dobrnič. Pojasnili so mu. da po informacijah pošte krajevni skupnosti Dobrnič in Knežja vas men-
da še nista poravnali vseh obveznosti do pošte, vendar je ta uradni odgovor označil za popolno laž. V Mokronoški krajevni skupnosti pa so, kot je bilo slišati na seji. nezadovoljni, ker je Komu-
• Kot rečeno, so na seji izvolili člane izvršnega sveta. Majda Ivanov je tako podpredsednica IS in ima na skrbi družbeno planiranje, gospodarstvo in proračun ter je hkrati predstojnica sekretariata za družbeno planiranje in gospodarstvo. Milan Rman je član IS, zadolžen za občo upravo, družbene dejavnosti in delovanje občinskih upravnih organov, in hkrati predstojnik sekretariata za občo upravo in družbene dejavnosti. Zdenka Krese je kot članica v IS zadolžena za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito in je predstojnica sekretariata za ljudsko obrambo.
nala pošiljala na eno samo gospodinjstvo tudi po več obvestil o odvozu smeti. Opozorili so. da do vseh domačij smetarski tovornjak niti ne more voziti.
M. LUZAR

IZ NKŠIH OBČIN
Republika — dvolična mačeha
Obrtniki na Gorjancih?
OBISK NEMCEV IZ OBRIGHEI-MA — Sodelovanje in prijateljstvo med občinama Krško in Obrigheim iz Nemčije traja že 10 let. Od minulega četrtka do nedelje je bila delegacija iz Obrigheima prvič na obisku v krški občini. Pogovarjali so se o sodelovanju na vrsti področij ter izmenjavi izkušenj z JE Krško. Gostje iz Nemčije so Krško zapustili z najlepšimi vtisi. Krški Valvasorjevi knjižnici pa so ob tej priložnosti podarili 95 knjig. Na sliki: krški župan Omerzu izroča predstavniku občine Obrigheim spominsko darilo. (Foto: J. S.)
'M
IZ NKŠIH OBČIN

ia
BREŽICE — Brežičane so prispevki za spremembo namembnosti zemljišča najbolj udarili ob planirani obrtni zoni v Dobovi. Tam bi se danes že gradilo, če ne bi sprememba namembnosti stala kar dvakrat več kot samo zemljišče. Obrnili so se na republiške organe, ki pa so jim na zahtevo po nižjih prispevkih odgovorili negativno, češ da na kmetijskem zemljišču I. kategorije nobena dejavnost ne more biti tako donosna, kot je ravno kmetijstvo.
Republiškim ljudem je mogoče verjeli, kajti plodna zemlja je samo ena, in ko je enkrat uničena, je za vedno izgubljena. Toda v brežiškem primeru gre za tako imenovane »Rupe« pri Dobovi, ki za kmetijstvo niso obetavne. Se pravi, da je težava še drugje, namreč v sami razdelitvi zemljišč v razrede. V občini se bodo zdaj lotili spreminjanja bonitetnih razredov, saj želijo na vsak način zadržati 22 predvidenih obratovalnic (zaposlile naj bi okrog 300 ljudi) na svojem območju.
Visoke cene spremembe namembnosti zemljišč silijo obrt in industrijo ter druge dejavnosti na manjvredna zemljišča, vendar pa, kot ugotavljajo v Brežicah, na vrh Gorjancev ali na Orlico ne morejo. Kdo bi tam odprl obratovalnico? Tudi nekateri namigi o izrabi bojarjev, kjer so nekoč kopali glino, ne pridejo v poštev. Izvršni svet jih namreč nima za manjvredne, saj so tam še neizkoriščene surovine.
Vprašanje je, ali se bo naš odnos do varovanja kmetijskih zemljišč spremenil samo zaradi visoke cene. V Brežicah vsekakor želijo imeti možnost, da se sami odločijo in si preračunajo, kaj je boljše. Ocenjujejo, da se republika mačehovsko obnaša. Ko gre za posege republiškega pomena, ji ni pomembno, katera zemljišča se uničujejo, nasprotno pa pri občinskih posegih uči, kje lahko in kje ne smejo graditi. Zanimiv je tudi podatek, da gre kar 70 odst. prispevkov na republiko. Nekaj se jih v drugačnih oblikah res spet vrača v občino, gotovo pa premalo.
Verjetno bo treba na področju varovanja kmetijskih zemljišč še marsikaj doreči. Vsekakor pa bi se bilo nujno držati dogovarjanja in upoštevanja konkretnih primerov, ne pa neživljenjskih predpisov.	g. DUŠIČ
Priložnost, da za otroke kaj storimo
Teden otroka na ramenih brežiškega vrtca
BREŽICE — Letošnji teden otroka bodo v Brežicah podaljšali v cel mesec, da bi tako čimbolj izpostavili interese otrok. Letos je organizator vseh aktivnosti ob tednu otroka brežiški otroški vrtec. Sami bodo ob tej priložnosti nekoliko spremenili dnevni režim v mali šoli. Otrokom bodo omogočili, da lahko spijo po želji, in ne več obvezno. Z začetkom oktobra so z jedilnika odstranili vse sladke sokove in jih nadomestili z nesladkanim čajem. Pripravljajo tudi dan, ki ga bodo otroci preživeli povsem brez sladkorja v prehrani.
Ža otroke nad tremi leti starosti, ki sicer niso vključeni v vrtce, bodo 16. in 25. oktobra popoldne vzgojiteljice pripravile poseben program s kratko lutkovno igrico. Ob tej priložnosti bodo organizirali tudi razne igre in ustvarjalne aktivnosti, da bodo otroci lahko izdelovali in risali ter svoje izdelke odnesli domov. Starši bodo medtem lahko sodelovali v razgovoru s profesorjem pedagogike in psihologije. Beseda bo tekla o razlikah med družinsko vzgojo in vzgojo v družbenih ustanovah ter o delu domačega vrtca in željah staršev.
Starši, ki delajo v popoldanski izmeni, se bodo z otroki lahko oglasili v vrtcu 11. in 18. oktobra od 8.30 do 10. ure. Otroke bodo lahko vključili, v katero skupino bodo želeli in tudi h katerikoli vzgojiteljici. Po želji bodo lahko tudi sami ostali z otrokom.
Letos otroškega živžava ne bo, zato pa vzgojitelji in vodstvo brežiškega vrtca pripravljajo praznovanje jeseni. V četrtek, 18. oktobra, bodo tako po 16. uri pekli kostanj in krompir, ličkali koruzo, se vozili v kočiji s konjsko vprego in sodelovali v družabnih igricah ob glasbi ansambla Majolka, ki bo tokrat za otroke igral zastonj. Z otroki lahko pridejo tudi starši. Vstopnine ne bo, zbirali bodo le prostovoljne prispevke za nakup igrač.
B. D.
Najprej je treba pomesti doma
Sistemske okvire gospodarjenja določajo na republiški in zvezni ravni, a tudi ____________občina lahko precej pripomore k izboljšanju pogojev
BREŽICE — Občinska vlada je prepričana, da mora država ustvariti možnosti za normalno gospodarjenje, zato se z zahtevami po spremembah obrača na republiko. Tako so že v začetki, poletja dali predlog, da se kmetom in obrtnikom zmanjšajo prispevki za Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Na republiške organe so naslovili tudi zahtevo po nižjih prispevkih za spremembo namembnosti zemljišč.
Kot so povedali člani občinskega izvršnega sveta na tiskovni konferenci za posavske novinarje, kije očitno postala redna oblika -posredovanja informacij, si zelo prizadevajo, da bi izboljšali pogoje gospodarjenja na občinski ravni, kolikor se to sploh da. Najprej so
zmanjšali občinsko upravo in poleg številčnih sprememb poskrbeli tudi za bolj kakovostno delo.
Občinske prispevne stopnje so glede na začetek leta zmanjšali za polovico, več pa, če hočejo Brežičani normalno živeti, skorajda ni možno. Prizadevajo si tudi, da bi pritegnili čimveč znanja in kapitala. S tem namenom bodo še vedno posegali v gospodarstvo in mu intenzivno iskali partnerje, ki imajo kapital in bi bili pripravljeni vlagati.
Brežiški izvršni svet se ukvarja tudi s svetovanjem podjetnikom in si prizadeva povezati gospodarstvenike ne le v
občini, temveč v celem Posavju. Da bi čimbolj pospešili razvoj gospodarstva, so omogočili tudi izdajo gradbenih in lokacijskih dovoljenj v izredno kratkih rokih. Tisto, kar seje včasih vleklo mesece, se zdaj lahko uredi v treh ali štirih dneh. Iz virov sklada stavbnih zemljišč pripravljajo komunalno opremljena zemljišča ali celo že poslovne prostore ter oživljajo mestno jedro, kjer se bo prav tako še našlo prostora za lokale. Skupaj z Zavodom za zaposlovanje izgrajujejo informacijski sistem, s pomoč-
»ITA« PRIČELA Z DELOM — Na krški avtobusni postaji obstaja sedaj kompletna ponudba. Pred dnevi je namreč začela delovati še poslovalnica Izletnikove turistične agencije Ita, ki jo vodi Majda Drobnič (na sliki). »Ledino oljem, saj Izletnik doslej ni imel kdove kakšne ponudbe na tem področju. Poleg tega je jasno, da se bo treba spopasti s konkurenco Kompasa in številnih privatnih agencij,« pravi Drobničeva. Poleg tako rekoč standardne ponudbe turističnih agencij, kot so izleti za 29. november, počitnice na morju, v vseh slovenskih toplicah, organizirajo po željah strank prevoze, izlete, vodnike itd. »Vse storitve ponujamo po ugodnih cenah, hkrati pa posredujemo tudi programe ostalih agencij,« je povedala Majda Drobnič, ki je do nedavnega živela v Nemčiji, kjer je bil njen mož konzul v Mannheimu. (J.
S.)
SIROMAŠNOST TUDI PRI ŠOLANIH LJUDEH
BREŽICE — V občini že nekaj časa ugotavljajo, da jim šolani kadri bežijo drugam, zato so se posledice slej ko prej morale pokazati. Ko so analizirali kvalifikacijsko strukturo zaposlenih v gospodarstvu občine Brežice, so ugotovili, da le-to premore natanko 72 ljudi z visoko izobrazbo. To pomeni 1,9 odstotkov vseh zaposlenih v gospodarstvu, če pa k tem prištejemo še tistih 2,4 odstotka z višjo izobrazbo, dobimo komaj dobre 4 odstotke. V navedenih številkah se torej odraža vsa beda brežiškega gospodarstva.
• Očitno je, da se je brežiška vlada resnično odločila odstraniti vse ovire v gospodarjenju in podjetništvu. Da to ne bo lahko delo, je jasno, gotovo pa je tudi, da za vse ne bo enako boleče. Če bodo nekateri pridobivali, bodo mnogi tudi izgubljali. To nekateri čutijo že zdaj, še posebno delavci občinske uprave, ki so bili prvi na udaru.
jo katerega bodo dobivali ustrezne podatke, da bi lahko vplivali na štipendijsko politiko.
B. DUŠIČ
Niso sposobni zagotoviti niti izkaznice?
Graja sindikatov
Z DELOM SKUPŠČINE NISO ZADOVOLJNI
BREŽICE — Člani brežiške ZKS-SDP so se pretekli teden sestali, da bi spregovorili o svoji bodoči organiziranosti in o nadaljnjem delu ter o pripravah na kongres svoje stranke. Beseda je tekla tudi o delu skupščine, s katerim kot opozicija nikakor niso zadovoljni. Prepričani so, da bo nekaj v tej smeri potrebno ukreniti, predvsem sprejeti predloge in zahteve v zvezi z delom tega občinskega organa ter jih posredovati tudi delegatom.
Vprašanja o KATV brez odgovorov
Za dograditev omrežja bi potrebovali v krški občini več kot 3 milijone din
KRŠKO — V krški občini že kar nekaj časa obstaja sistem kabelske TV, za katerega pa se doslej ni vedelo, čigav je. In ker je bilo tako, je povsem jasno, da nihče ni vedel, kdo s sistemom upravlja, kdo ga vzdržuje, in tako sc ni tako redko zgodilo, da sistem ni deloval.
Zdaj pa se bo vendarle očitno nekaj premaknilo. 26. septembra je bil v Krškem ustanovni zbor lastnikov priključkov, ki se gaje udeležilo 60 lastnikov izmed 3500. Kot je povedal Toni Pleterski, kije strokovni delavec skupščine lastnikov kabelskega distribucij-
LE ENA SEKRETARKA
SEVNICA — Doslej je imela sevniška občina poklicna sekretarja občinske skupščine in občinskega izvršnega sveta. Skladno z novo organizacijo in delom ter sistematizacijo delovnih mest v občinskih upravnih organih bo poslej vse delovne naloge strokovne službe SO in IS organiziral in vodil sekretar IS in SO, kije po položaju tudi vodja strokovne službe. In po sklepu zadnje seje sevniške občinske skupščine je imenovana za sekretarko SO in IS SO 26-letna višja upravna delavka Marjeta Vovk iz Sevnice, kije bila doslej zaposlena na sevniški davkariji kot referentka za odmero davkov od obrti.
skega omrežja občine Krško, je bilo na ustanovnem zboru največ vprašanj o sami izgradnji. Najbolj so se oglašali najbolj prizadeti. Del Dolenje vasi, Vrbine, del Senovega in del območja KS Leskovec doslej še ni priključen na sistem KATV. Doslej so za sistem porabili okoli 2 milijona dinarjev, za popolno izgradnjo pa bi potrebovali še 3,2 milijona. S problemi je seznanjena tudi občinska vlada, ki hoče jasne in točne odgovore od gradbenega odbora, še posebej, ker po Krškem krožijo vseh vrst govorice. Posamezniki naj bi si na račun KATV precej odebelili denarnice.
»Seveda bo treba sistem vzdrževati,« pravi strokovni delavec Pleterski. »S tem namenom naj bi bila tudi ustanov-
Vendar sistem kabelskega TV-omre-žja za sedaj ni edini, ki ostaja brez gospodarja in jasne vizije, kaj bo v prihodnosti. Podobno je menda tudi z občinskim glasilom Naš glas, ki je dobilo prepoved objavljati prispevke Zelenih iz Krškega. Skratka, v krški občini bodo morali očitno doreči nekatere zadeve na področju informiranja.
J. S.
SEVNICA — Za kaj še sploh potrebujemo Ravnikove sindikate, ko pa čelnemu funkcionarju dobršen del članstva Zveze svobodnih sindikatov sploh ne zaupa več, vodstvo pa ni bilo sposobno v vseh teh mesecih, kar pridno plačuje članarino, zagotoviti niti uboge sindikalne izkaznice?
Takole bi lahko povzeli del ostrih besed na račun republiškega sindikalnega vodstva, ki jih je na seji občinskega sveta ZSS v Sevnici povedala predsednica sindikata Jutranjke Marica Jonozovič. Opozorila je, da postajajo delavci, naveličani stalnih obljub, že kar živčni. In zdaj delavke v Sevnici spravlja v slabo voljo še to, da nimajo niti sindikalnih izkaznic, čeprav že tri mesece plačujejo članarino, medtem ko jih na primer delavci Jutranjke na Dolu pri Hrastniku že imajo in lahko kupujejo določeno blago po diskontnih cenah.
Delavci tudi terjajo podatke, hočejo odgovore o višini regresov in plač za vse, predvsem o tem, koliko so si razdelili v negospodarstvu od občinske do republiške ravni, torej tudi do Ravnika. Sindikalisti so opozorili, da je nesprejemljivo, da bi kar 70 odst. denarja, zbranega s članarino, republiški svet ZSS porabil za plače 250 zaposlenih, le 30 odst. denarja pa bi ostalo za program. To bi morali slišati tisti v Ljubljani, a jih ni nikoli blizu.
P. P.
ljena družba z omejeno odgovornostjo.
ži'.................. ' ‘ ‘ ‘
čivela pa naj bi od informiranja in ekonomske propagande.« Del obveščanja je že začel delovati, saj na 3. kanalu redno objavljajo podatke o onesnaženosti, ki jih za sedaj zbira Savaprojekt.
Ob plinovodu še brv čez Savo?
(Ne)smotrnost gradnje številnih mostov preko Save — Bo na Radni brv?
SEVNICA — Da bi nekako le prišli do brvi čez Savo, tam, kjer je bil nekoč leseni mosz za cestni pomet, je sevniška občina postavila Petrolu, investitorju plinovoda, da mora prav na tem mestu na Radni plinovod prečkati Savo. Tako naj bi krajani in delavci Jutranjke, ki so že večkrat zahtevali vssy brv za pešce čez Savo namesto bivšega mostu (ta pa jim je bila že tudi večkrat obljubljena!), s skupnimi močmi le prišli do bližnjice čez Savo.
Petrol je pristal na ta pogoj glede tra- ne naložbe (govorijo o 700.000 DEM!),
membnega, je menila predsednica občine Mijovičeva. Razmišljanje je sklenila z mislijo, da bodo krajinarji lahko ugotovili, da s temi zahtevami še najbolj kazimo naravo, in pri tem omenila številne mostove v Posavju in Zasavju. V
se vodovoda, s tem da tudi sam terja, naj nekdo pokrije vrednost naložbe med polaganjem cevi plinovoda po savskem dnu. Očitno je, da krajevna skupnost Boštanj, ki je imela brv že pred časom v referendumskem programu za krajevni samoprispevek, niti družno z Jutranjko tega ne bi zmogla. Razliko bi torej morala pokriti sevniška občina, ki mora do maja 1991 Petrolu priskrbeti lokacijsko dokumentacijo oz. odločbo. Petrol zahteva, da naj bodo vsi denarci za brv zagotovljeni, za krajevno skupnost Boštanj oz. njen prispevek pa terja še posebno jamstvo. Očitno je, da zdaj. ko je že znana približna vrednost celot-
marsikomu pojema sapa.
Na izredni seji sevniške vlade, kjer so med drugim sprejeli odredbo o javni razgrnitvi lokacijskega načrta za primarno omrežje zemeljskega plina v Sevnici, so opozorili na nesmotrnost podobnih naložb, kot je denimo tudi omenjena brv. Županja Breda Mijovič je dejala, da, »če hodiš po svet, se lahko sprašuješ o ekonomski upravičenosti lakih mostov, kot so na Vrhovem, kjer ga uporablja še kakšen krajan in traktorist,« zato je bila nesmiselna zahteva oz. pogoj Sevničanov ob gradnji HE Vrhovo. Mostovi so tudi del t.i. rente, zato ne bo morebiti denarja za kaj bolj po-
• Za sevniški del plinovoda so predvidene le štiri merilno-regulacijske
naprave. Poleg industrije bi bilo smotrno na plinovod priključiti še strnjeno Naselje heroja Maroka, Dobrava je na meji rentabilnosti, medtem ko ostajajo stara Sevnica, Drožanjska cesta in Floijanska ulica že močno vprašljive. Zap linovod pa se že zanimajo celo Boštanjčani. Vsekakor je pričakovati živahno javno razpravo o sevniškem plinovodu.
tej luči kaže odmisliti tudi zahteve po trajnem mostu čez Savo na Blanci.
P. P.
Kopitarna počasi le okreva
Novo vodstvo energično poseglo v urejanje razmer v najstarejsem kolektivu v občini
SEVNICA — V sevniški Kopitarni so se temeljito lotili sanacije podjetja. Nova direktorica 384-članskega kolektiva Marinka Pucelj Arandjelovič je morala kot pravi, sprva vleči «gasilske poteze«, saj je imela ob njenem prihodu Kopitarna že 30. dan blokiran žiro račun.
Kopitarni je srbska blokada resda prizadejala veliko škodo, toda tudi vodstvo očitno že nekaj časa ni bilo kos zaostrenim razmeram. Ni bilo pravega pregleda nad finančnim in materialnim poslovanjem, res pa je, da so bile zagate še toliko večje, ker so tudi številni poslovni partnerji Kopitarne, med njimi, denimo. tudi tako velika, kot sta Borovo in Peko, v precejšnjih finančnih škripcih.
»Nekateri naši dobavitelji so se
sprva sicer zmrdovali, ko smo jim začeli zavračati nekakovostno blago, ker od Kopitarne tega poprej niso bili vajeni. Zdaj postajajo to povsem normalni poslovni običaji, saj je jasno, da iz slabega blaga ne moremo narediti dobrih izdelkov. Moram pa poudariti, da je še zmeraj ogromno nediscipline v vseh fazah proizvodnje tudi pri nas, in to so naše notranje rezerve!
V tržnem gospodarstvu je potrebno veliko prožnosti, zato skušamo naše dc'avce oborožiti še z dodatnimi znanji, bodisi s pomočjo
• V sevniški Kopitarni so s pomočjo poslovnega sistema Mercator in z lastnimi rezervami ob letošnjem polletju pokril! 54 odst. izgube, ob tričetrtletju pa računajo, da se bo ta številka povzpela že čez 80. Ugotovili so, da imajo 42 delavcev »presežka«, 30 delavcev pa je na začasnem t.i. prisilnem dopustu. Od 45 družbenih stanovanj jih bodo 20 prodali. Odkar je za krmilom nova direktorica. Kopitarna ni imela več blokiranega žiro računa, za kar ima gotovo zasluge tudi LB-TPB, d.d„ Krško.
Marinka Pucelj — Arandjelovič
internih programov izobraževanja, tudi učenje tujih jezikov, ali pa omogočamo obiske seminarjev na Brdu in v Radencih,« je povedala Marinka Pucclj-Arandjelovič.
P. PERC
Novo v Brežicah
MODA - Ni znano, ali so občit možje opravili kakšen hitroparilni te angleščine, ali berejo angleške časopise pa so jim besede v sivih celicah ostale S ameriških filmov. Vsekakor je več očitno, daje med njimi v modi anglešči Novinarji smo na pogovorih z njimi prej dobili lekcijo o »public relatiol nato o »managementu« in o «consultin| ter še o čem. Posebej presenečeni nis bili, saj smo podobnih modnih muhi dobro navajeni.
SE DEVET LET - Prebivalci Dob skega polja so ogorčeni. Ker so zadev zvezi z elektrarnami na Savi še nedort ne, ne morejo priti do nujno potrebn nasipa, ki bi jih obvaroval pred popla mi. To nevarnost so s pridom izkoriši ko so pritiskali na občino in republiko bi se stvari čim hitreje premaknile. S namreč po nekaterih statistikah popla’ pri Mostecu vsakih devet let. Zadnje, veto leto je ne dolgo tega že minilo, po| ve pa ni bilo.
»RADE JAPANCI ZA NAS« ponči delajo, mi pa se vozimo v njiho avtomobilih, ki so dobesedno prepla Brežice. Pa ne samo to, govori se o t delegaciji, ki naj bi se mudila v občini, gre tokrat za delegacijo pravih Japont so se mnogi vestni delavci balkanskega la pošteno prestrašili. Avtomobili so i redu, japonski standard tudi, a da bi m< li še tako delati kot oni?! Na srečo sej« kazalo, da Japonci niso tako neumni bi konja učili govoriti (ali Balkanca d ti). Radi bi namreč samo najeli ali ku bizeljski grad in k nam hodili počivati'
11 BR€2lSK£fs.£~
POR0DNI$NIC£v*^
V času od 22. do 28. septembra i. brežiški porodnišnici rodile: Milena On , • zel iz Pišec — deklico, Boža Avgušt . n Senovega — Žiga, Antonija Pajk iz Sl Pes na pri Trebnjem —Simona, Alenka Z' °al z Zasapa — Karmen in Špelo, SnjeJ ,a Beloševič iz Male Gorice — Adrii lrri Marjana Čebular iz Loga —Nastjo, S fan Žana Katanica iz Male Jazbine — l l?šl Helena Drakulič iz Starega Grada —- stv< deja. Marija Zajec z Viher —Blaža, J« ki j Horvat iz Šenkovca — Filipa, St knj Kalafatič-Jurlin iz Samobora — N zal Anita Gomilšek iz Krškega — Kirn, B ske ta Blas iz Cerovca — Darjana, Mih c|ru Tanadi izSobenje vasi — Barbaro, Jo Vrtačnik-Lorber iz Brežic — Živo, h jana Slamar iz Krškega — Kristij Barbara Nikolič iz Krškega — Majo, rica Cvitanovič iz Kraja Donjega — magoja, Marija Ferenčak iz Brežic dečka, dr. Mojca Savnik-Iskra iz Breži Anjo, Orhideja Miladinovič iz Laduč Maria, Dubravka Šmitlehner iz Breži
dečka, Jožica Kumar iz Lomnega deklico. Čestitamo!
I
Krške novice

I
NEMCI — Upamo, da ne bomo vzročili mednarodnega spora, če b< objavili skromen prispevek o prislov g nemški varčnosti. Občinska delegacij* Obrigheima iz Velike Nemčije je nafl Valvasorjevi knjižnici v Krškem pod* kakšni dve gajbi knjig, med katerimi j« lo tudi nekaj zelo dobro ohranjenih ž.e| izdaj. Piker zlobnež iz občinskih d« matskih krogov je na to dejal, da bodo čani vrnili Nemcem milo za drago: po jim bodo dve kišti zbranih del E. Kard ŠOLA — Nekdanje šole v Kopriv ne obnavljajo več, tako firma Darja ta1 ne bo začela delovati. Lastnik firme, kdanji predsednik krškega izvršnega ta, pa se zaradi tega sploh ne sekira. P' da bo občina zaradi tega ob 27.000 mesečne najemnine. Do novih indus skih zmogljivosti pa bodo tako prišli * sednji šmarski občini, kjer so g. Dob
niku vrata na stežaj odprta.	.
CESTA — Če v cestnih podjetjih ^al
«ai
dai
Že
•or
V0|
iri
jo nadzornikov, bi lahko sodelovr lej.
občani. Neki občan iz Podbočja na)
namreč o cestah sporočil nekaj takih |ja|
datkov, ki mu že dajejo licenco za
opravila. Sprašuje se, zakaj še ni asfal1 pri
8rs
de
2 kilometra dolgi odsek ceste med K«* njevico in Podbočjem. Iz Podbočja p*i ste ne vodijo samo v Kostanjevico, J' več tudi proti Krškemu. In v tisto srn* 8 bankine tudi za 20 cm nižje od cesC Cestarji baje tudi slabo vzdržujejo ceS* jih nasploh ni dosti na spregled.

sPl _^d0
Sevniški paberki
RDEČI — Planinci in tudi nek1 drugi obiskovalci planinske postojank Lisci se sprašujejo, zakaj neki so odstj , poljsko stranišče, postavljeno ob pr® 50-letnice seje politbiroja CK KPJ. V %
ni so zaradi povezave s tem dogodkoi* ljudno rekli kar »rdeči sekret« in J* Mi vkljub ideološkemu predznaku kar i*3 ko
vkljub ideološkemu predznaku kar no služila svojemu namenu. So b evforiji odstranjevanja simbolov »sd nih časov« pri pas (mimogrede: na, džarskem je vSeUbše mnogo huje1 ogibajo zVezdi še bolj kot hudič križtj' ležni podobnih sanitarno-ideoloških segov morebiti še kje?	ot!
ZEMLJA - Na Šmarčni so va» ^ globoko prizadeti in nejevoljni, kerjef 0,
kratkim nek sovaščan prodal lep kos”
Ije sevniški zadrugi. Nič nimajo proa si je na ta način bivši lastnik zemlje » krat toliko opomogel, da si je lažje ’ nov avto in traktor. Bolj jih moti to*® bo zdaj, ko ni ta zemlja od enega »
Pri
do
bei
ga
ari
*bi
vaščanov, precej težje tehtno zopcrsO’. he ti pretiranemu škropljenju hmeljišča’ 17
........	J Ul
obč'j še|
lik 'fl liA
žini vasi. IZGUBA
Na sevniški
skupščini je odbornik Miro Gačnik ji ač šal, ali se to »rima«, da imajo v Lise'*) se
plače in nobene izgube, v Komunal'h tr| šoke plače in izgubo. Vsekakor je ohjj mi ganizaciji in zmanjševanju števila,!) žu slenih v občinski upravi dobro vsaj y se po malem tresejo hlače tudi dela , . Komunale.
Začelo se je v Novem mestu
Predavanje dr. Janeza Vrečka o zgodovinski literarni avantgardi, katere središče je bilo Novo mesto
NOVO MESTO — Pred nekoliko številnejšim občinstvom, kot se je zbralo na poprejšnjem predavanju, je v Študijski knjižnici Mirana Jarca v petek, 28. septembra, dr. Janez Vrečko govoril o slovenski zgodovinski literarni avantgardi. Predavanje je bilo datumsko le dva dni kasneje, kot je bila pred 70 leti odprta umetniška razstava v Novem mestu, osrednji dogodek novomeške pomladi, ki predstavlja vrh prve faze slovenskega umetnostnega avantgardnega gibanja. Študijska knjižnica je v delovno počastitev te obletnice poleg predavanja pripravila tudi slikovno-knjižno razstavo o novomeški pomladi.
Vrečko je v svojem predavanju razgrnil novejše gledanje literarne zgodovine na tako imenovano slovensko zgodovinsko literarno avantgardo, ki jo stroka, in to ne samo slovenska, temveč evropska, postavlja kot sočasno z ostalim evropskim avantgardističnim gibanjem. S slovenskim se južna meja tega gibanja postavlja nižje od poprej začrta-
\ ne črte Dunaj Budimpešta, hkrati ko se razblinja očitek o stalnem slovenskem zamudništvu.
Literarna zgodovina postavlja začetek slovenske literarne avantgarde v Novo mesto, kar je vsekakor presenetljivo, saj bi od province kaj takega ne pričakovali, vendar je v Novem mestu bival in deloval Anton Podbevšek, kije bil duša gibanja in srce dogajanja, ki ga danes poznamo kot novomeško pomlad. Stroka v dogajanju, katerega 70-letnico praznujemo zdaj, vidi vrh prve faze avantgardističnega gibanja. Novomeška pomlad ni bila dogodek lokalnega pomena, marveč dogajanje, pomembno za vso slovensko literaturo. Mimo nje poslej literarna zgodovina ne bo mogla iti, prav tako, kot ne bo več mogoče mimo dolgo spregledanega in napačno ovrednotenega Antona Pod-bevška, za katerega je predavatelj Vrečko zatrdil, daje osrednja osebnost slovenske zgodovinske literarne avantgarde.
M. MARKELJ
Matija Glad v Likovnem salonu
Razstava njegovih kipov bo odprta še do 21. oktobra — Predstavil se je z novimi deli, ki jih je ustvarjal zadnjih šest let — Li
Liki iz zgodovine
KOČEVJE Z otvoritvijo razstave del kiparja Matije Glada 27. septembra so se začele prireditve ob letošnjem prazniku občine Kočevje. Kiparje dobro znan na Dolenjskem, saj je razstav-
LITERARNI VEČER V ŠTUDIJSKI KNJIŽNICI
NOVO MESTO — Jutri, v petek, 5. oktobra, ob 19. uri bo v veliki čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela nekateri besedni ustvarjalci iz Novega mesta. Obenem bo pogovor o poeziji in o besedni ustvarjalnosti na splošno.
DANES ODKRITJE KIPA
MIRTOVIČI — Danes, 4. oktobo-ra, ob 13. uri bodo v Mirtovičih ob Kolpi odkrili kip Petra Klepca. Kip je delo Marjana Leša, ljudskega kiparja iz Gerovega, se pravi iz hrvaškega dela Dežele Petra Klepca. Odkritje tega kipa —simbola sodi v okvir prireditev ob prazniku občine Kočevje.
Kakšne so narodne noše?
KOČEVJE — Tudi v našem časopi-(u smo se razpisali, kakšna je kočevska jin še kakšna druga) narodna noša. V besedah in po časopisih prihaja do de-Jjat, kdo ima o noši bolj prav. Kaže pa, da so vse te razprave potekale po nepo-lrebnem. Po knjigi Ante Buriča »Go-S fanski priimki skozi zgodovino«, ki je f l?šlaleta 1983, povzemamo, daje znan-' sNenik Baltazar Hacqpet (1739—1815), o r* 1 * * * 5 * * * * le 0P>soval naše kraje, v svoji tretji S»knjigi v besedi opisal in s slikami prika-g ?al narodne noše Ziljske doline, Kranj-i h j ’ Dolenjske, Kočevja, Istre in raznih 'f0 drugih krajev.
Likovna delavnica Krke
Ustvarjalo bo osem likovnih umetnikov
KONCERT
Klemena ramovša
SEVNICA — Sevniška zveza kulturnih organizacij prireja v sredo, 10. oktobra, ob 17. uri v kulturni dvorani GD Sevnica koncert Klemena Ramovša (kljunasta flavta). Ramovš, pripadnik gibanja “stara glasba« in organizator velikih mednarodnih koncertov pri nas, bo na koncertu predstavil zgodovino glasbe za kljunasto flavto in histo-riat samega inštrumenta. Ta odlični glasbenik bo svoj koncert tudi ko-Mmentiral s pomočjo diapozitivov.
NOVO MESTO — Krkina likovna delavnica, kar se zdaj imenuje tradicionalna slikarska kolonija, ki jo prireja novomeška tovarna zdravil, bo potekala letos v Dolenjskih Toplicah, in sicer od ponedeljka, 8., do sobote, 13. oktobra. Razstavo del, kijih bodo ustvarili letošnji udeleženci, bodo slovesno odprli v ponedeljek, 29. oktobra, ob 13. uri v avli poslovnih prostorov Krke v Ločni. Ob otvoritvi bo bogat kulturni program.
K sodelovanju v tokratni Krkini likovni delavnici se je prijavilo osem likovnih umetnikov iz Slovenije. To so: Bogdan Borčič iz Slovenj Gradca, Andrej Ajdič in Savo Sovre iz Ljubljane, Lucijan Bratuš iz Vipave, Franc Purg, Željko Opačak in Darinka Pavletič-Lorenčak iz Celja ter Brako Suhy iz Novega mesta. Glavna tehnika v likovni delavnici bo risba, slikarji pa bodo lahko ustvarjali tudi v akvarelu, gvašu, temperi in pastelu. Prireditelji niso posebej določili teme, temveč so prepustili izbiro udeležencem.
Podobno kot vse prejšnje slikarske kolonije Krke bo tudi letošnjo spremljal umetnostni zgodovinar in likovni kritik Janez Mesesnel iz Ljubljane. Ob koncu likovne delavnice v Dolenjskih Topli-
cah bo pregledal vsa oddana dela, izbral najboljša in najznačilnejša za razstavo ter napisal o njej oceno. K sodelovanju so povabili dr. Milčka Komelja, da bi tudi on označil oziroma ovrednotil bero letošnje likovne delavnice, vendar v času, ko to poročamo, njegov odgovor še ni znan.
I. Z.
Ijal poleg v Kočevju tudi še v Črnomlju. Sodražici. Ribnici, Novem mestu, Brežicah, Krškem, Kočevski Reki, Velikih Laščah, Metliki. Grosuplju. Dolenjskih Toplicah in seveda v rodni Banjiloki na Kostelskem v občini Kočevje; razen tega pa še po drugih krajih Slovenije, na Hrvaškem (Delnice, Pulj, Reka) in pri zamejskih Slovencih v Dolini pri Trstu.
Tokrat se predstavlja z novejšimi deli, ki jih je ustvaril od zadnje razstave pred šestimi leti. Tudi tokrat je upodobil predvsem like iz rodnega Kostelskega, se pravi ljudi, ki jih je spoznal še v svoji mladosti. Najbolj je ponosen na okoli 2 m visok kip Potovke. Potovka je bila v nekdanjih časih ženska, kije potovala iz kraja v kraj, prenašala novice, čenče, posredovala ženitne ponudbe, skratka: nadomeščala današnja sredstva obveščanja. Med domačini liki so še Berač, Dobrovoljček, Družina, Polhar. Ženska z otrokom (v več inačicah). Mačeha, Molitev, Drvar, Starček in še nekateri.
Nekaj likov je iz naše zgodovine (Matija Gubec), iz literature (Hlapec Jernej) pa še iz Matijevega vsakdanjega življenja nekdaj (v Kočevju) in danes (v Koblerjih), kot Lovec, Cigan Štefan, Ribič, Soseda, Premišljevanje, Bralec itd.
Na otvoritvi razstave so v kulturnem programu nastopili člani Kulturnega društva Kostel, in sicer tamburaška sekcija ter pevski sekstet. Razstavo pa je v imenu pokrovitelja občinske skupščine Kočevje odprla predstavnica skupščine Nataša Žilevski, kije kiparja Glada predstavila tudi kot nekdanjega izdelovalca lutk, organizatorja in režiserja lutkovnih predstav, igralca in mentorja mladih. Ob zaključku pa je poudarila, da nas taki dogodki, kot je otvoritev te razstave, zbližujejo in zbujajo naš narodni ponos.
J. PRIMC
NOVOMEŠČANI TESTIRALI FILM — V ponedeljek seje pod pokroviteljstvom Laboda pričel v Domu kulture 15. teden slovenskega filma, ki ga pripravlja odbor za film pri ŽKO. V ponedeljek so vrteli v Pulju nagrajen film Do konca in naprej. Otvoritvene predstave, ki sojo med prvimi videli Novomeščani, so se udeležili tudi snovalci filma: režiser Jure Pervanja, direktor filma Marcel Buh, tonski tehnik Jože Trtnik in propagandist filma Miro Polanko (na sliki od leve proti desni). Po vsaki predstavi so se o filmu in težavah slovenske filmske produkcije pogovarjali z gledalci. (Foto: J. Pavlin)
f red večerom Zupanovih skladb v Novem mestu
riv Puhovnim pesmim Jakoba Frančiška Zupana (1734 — 1810), skladatelja prve slovenske opere Belin, bodo Novomeščani lahko prisluhnili 9. oktobra zvečer v frančiškanski cerkvi, ko bo nastopil Consortium musieum
NOVO MESTO — Komaj smo •Jaredili prve korake v pravo, kolensko jesen, se nam v Novem mestu
I obeta velik kulturni dogodek. V °rek, 9. oktobra, bo namreč v no-ojneški frančiškanski cerkvi ob 19. i ! rePr'za koncerta z deli skladatelja V. ®koba Frančiška Zupana, kot sta ga al Sp* 180-letnici smrti tega avtorja .ji, ^Pravila v Narodni galeriji v Ljub-a1 Nluzikološki institut SAZU in alii p yski zbor Consortium musieum. Ko rpfeditev je povsem upravičila pro-pi sr*msko odločitev organizatoijev gle-i, I >* oživljanja del iz naše glasbene m) Rodovine, njena ponovitev pri no-;sd jptteških frančiškanih pa bo nekak-popravni izpit za Novo mesto tHčo njegove dolgotrajne hladnosti j0 dela kulturne dediščine oziroma t b» Ume,nos,n'*1 zakladov naše glas-I ®*ne preteklosti. Prav v osrčju Novell S« mesta, v knjižnici frančiškanskega postana in delno v kapiteljskem nS >k-Vu' se namre^ nahaja bogata sIj ,0,rka notne literature skladatelja, .,a|®rega delom bomo zdaj lahko pri-■ khnili tudi v Novem mestu.
t. Kdo je bil Jakob Frančišek Zupan? • i*1 k	dr- Danilo Pokorn iz Muzi-
t)l v iškega instituta Znanstvenorazisko-<vii	centra SAZU je zbral naslednje
,al ^atke:
e i< -*akob Frančišek Zupan (Suppan) se !ii!) n r°dil 27. julija 1734 v Schrottnu pri :il> 6engsbergu (okraj Wildon, Zgornja ferska) v kajžarski družini z desetimi tte l r°ki. Priimek kaže na rod slovenske jd ohren'ne’na^ ž,velJseJe nt‘k°č v večjem J*! J ?®gu priseljeval v te vinorodne kraje o* Haloz in Slovenskih goric. Osnove iz
51 Hr)užne in glasbene izobrazbe je Zupan e j |jb|l od učitelja in organista v Hengs-\ do u ‘n najbrž na njegovo pobudo, L L^ninevno s štipendijo nekdanjega fav' i^gsberškega župnika Brennerja, lena i*i °dšel na univerzo v Gradcu. Še
k«
j^d, vsekakor pred letom 1757, je pri-", A. v Kamnik. Sprva je bil pomočnik cif , !teUa in organista Valentina Gotzla, li(L tr I-’1 a 1757 oženil z njegovo hčerko in ib1* nj',leta pozneje postal Gotzlov nasled-j ; K kot ludi magister in regens chori j'1' uPne cerkve na Sutni.
***| L,”d 1762. do 1765. je bil Zupan glas-11 Vr>dja in učitelj v deškem semeniš-

ču Petra Pavla Glavaija v Komendi. Tam je z vokalno-instrumentalnimi mašami, deloma z lastnimi, zbudil tako pozornost, da so ljudje iz bližnje in daljne okolice trumoma prihajali v komendsko cerkev. Kot skladatelj je menda že v tistem času posegel tudi na področje posvetne glasbe. Po treh letih se je vrnil na staro delovno mesto v Kamnik.
Po skladateljski in izvajalski strani je bilo pomembno tudi Zupanovo delo v Accademische Confoederation Stae Ceciliae, ki je ob praznikih ali vsaj enkrat na mesec izvedla vokalno-instru-mentalno mašo v župni cerkvi. Društvo je bilo morda odsev ljubljanske Aca-demiae Philharmonicorum, bolj verjetno pa prvo meščansko glasbeno združenje na slovenskih tleh, zraslo iz kulturne tradicije, ki je nastala v Kamniku za župnikovanja zaslužnega pospeševalca ljudske izobrazbe Maksimiljana Leopolda Raspa. Že pred 1770. je Župan, morda po Glavarjevem zgledu, ustanovil šolo, ki pa so mu jo oblasti 1787. prepovedale in ga napotile na učiteljsko preskušnjo. Ko jo je uspešno opravil, je bil imenovan za učitelja na kamniški glavni šoli. Čeprav je bil na glasu sposobnega učitelja, se je njegov gmotni položaj z leti poslabšal, kar mu je verjetno jemalo voljo za skladateljsko delo. Pridružile so se še težave z zdravjem in je leta 1801, že tako oslabel, da so njegovo učiteljsko službo morali opravljati namestniki. Umrl je 1 L aprila 1810, osem let za svojo ženo, šestinsedemdesetleten.
Zupan, po Pohlinu »egregius Com-positor et Musicus«, je pomemben predvsem kot skladatelj Belina, prve opere v slovenskem jeziku in ene zgodnjih v slovanskem svetu. Komponiral jo je na libreto ljubljanskega bosonogega avguštinca Janeza Damascena Deva, objavljen leta 1780 v Pisanicah; 306 stihov obsegajoči tekst izraža v alegorični obliki radost ob rojstvu domače posvetne poezije. Pobudo za to delo je skladatelj morda dobil iz Zoisovega kroga ali pa v spominu na predstave jezuitskega gledališča, ki jih ie videl med študijem v Gradcu. Opera se ni ohranila. tudi ne vemo. ali je bila izvedena. Ne
povsem jasni Pohlinov zapis dopušča domnevo, da sojo uprizorili v Kamniku. O njeni glasbi zato lahko samo ugibamo. Šodeč po libretu, bi lahko bila baročna, a če upoštevamo čas, v katerem je nastala, in slog drugih Zupanovih kompozicij,je precej verjetno, daje vsaj deloma že bila v stilnem risu zgodnjega klasicizma.
Ohranjenih je (nekaj delno) nad 20 Zupanovih domala izključno duhovnih skladb: dueti za dva ženska glasova in večidel sopranske arije z orkestralno spremljavo, tri krajše kantatno oblikovane skladbe za soliste, zbor in orkester (Te Deum, Lythaniae, Regina coeli z alternativnim besedilom Salve Regina), dve maši, pri tretji je Zupanovo avtorstvo vprašljivo, ter ena skladba za instrument s tipkami. Največ teh del je v glasbeni zbirki frančiškanskega samostana v Novem mestu, ostala pa so v arhivih ljubljanske stolnice, novomeškega Kapitlja in frančiškanskega samostana v Klanjcu na Hrvaškem. Morda se bo kaj Zupanovega našlo še kje, ker naši glasbeni arhivi niso do konca raziskani. V Komendi je nekoč menda bilo več not z Zupanovim imenom, gotovo tudi njegovih skladb, vendar ni danes za njimi nikakršnega sledu.
Zupanov kompozicijski stavek je preprost in lahko pregleden, ob ostankih baročnega sloga, npr. v Te Deumu, kaže dovolj jasno razvidne stilne prvine zgodnjega klasicizma. Polifonije v njem ni, akordika je prozorna, instrumentalna spremljava pevskih glasov skromna, omejena na tako imenovani cerkveni trio, ki ga sestavljajo dve violini in orgle kot basso continuo, temu pa je včasih dodan par rogov ali par clarinov (visokih trobent), viola ali timpani le izjemoma. Nekaj skladb je v rudimentarni, zgodnje klasicistični sonatni obliki. Najmočnejša stran Zupanove glasbe je njena prikupna melodika, preprostost in poljudnost pa jo postavljata v bližino tistega, kar je v strokovni literaturi včasih označeno kot frančiškanski slog. Zato tudi ni presenetljivo, da se je pretežni del njegovih kompozicij našel prav v arhivih tega reda.
Jakob Frančišek Zupan je osrednja glasbena osebnost slovenskega prepo-
roda in pravi pomembnejši slovenski skladatelj, kije deloval na naših tleh in tu ustvaril glasbeni opus večjega obsega, ki seje vsaj v glavnem tudi ohranil.
Tako predstavlja skadatelja muzikolog dr. Pokorn. Koliko je Zupanovo delo res razvojnega pomena, je težko reči, kajti njegovo skladateljsko delo je bilo bolj ali manj osamljeno. Na slovenskih tleh je bila v drugi polovici 18. stoletja velika vrzel v glasbenem življenju in je tudi skladatelj Zupan in za njim Linhart nista mogla zapolniti, medtem ko seje drugod, v zahodnih deželah, glasbena produkcija sijajno vzpenjala. Čeprav je Academia Philharmonicorum prenehala delovati, to ni pomenilo, da na ljubljanskem odru ni bilo moč spoznavati novih stilnih orientacij. Ljubljansko stanovsko gledališče je odprlo vrata italijanski in nemški operi, nemškim sing-spielom, melodramam in komičnim operam in tako dajalo vodilni ton in polet glasbenemu delovanju ljubljanskega mesta. Če pa se je nekaj dogajalo v Ljubljani, je nedvomno odmevalo tudi navzven ter delovalo tudi na Zupanovo ustvarjalnost in na njegovo reproduktivno delo v Kamniku. Žal pa je morala biti izvajalska raven prilagojena potrebam in Čustvenosti zelo diferenciranega poslušalca.
Poglejmo še, katere Zupanove skladbe so shranjene v Novem mestu. Knjižnica frančiškanskega samostana ima naslednje: 1. Salve Regina in A (samo naslovna stran), 2. Salve Regina, 3. Regina coeli in G, 4. Regina coeli in A, 5. Hymnus: Egregie Doctor Paule. 6. Sta-bat Mater in F, 7. Aria de Santissimo. 8. Aria de B.M.V., 9. Aria de B.M.V. in F, 10. Aria germ. de B.M.V., 11. Aria germ. de B.M.V., 12. O Maria. wan ich danke (arija v C-dugu), 13. Aria ger-manica de B.M.V. pro Adventu, 14. Aria germanica D.B.M.V., 15. Aria ex D: germ: De B.M.V., 16. Aria ex A: a Due de B.M.V., 17. Aria in F pro qua-dragesima, 18. Aria in F: pro omni Tempore, 19. Aria ex G: De Venerabili Sacramento. V Arhivu novomeškega Kapitlja pa so shranjena še ta Zupanova dela: 1. Lythaniae in G (manjka rog I in rog II), 2. Missa ex C in 3. Regina coeli et Salve Regina.
CVETKA HRIBAR
KIPAR IN NJEGOVO DELO — Na fotografiji je kočevski kipar Matija Glad in njegov kip »Potovka«, ki jo je ustvaril po resničnem liku iz svoje mladosti na Kostelskem. (Foto: J. Primc)
SHvo Mihelčič spet v Kanado in Ameriko
Na povabilo izseljencev
ČRNOMELJ — Od 5. oktobra do 13. decembra bo črnomaljski glasbenik Silvo Mihelčič že tretjič v Kanadi in
Ameriki. V Kanadi, kamor odhaja na
povabilo slovenskih izseljencev, bo nadaljeval delo, ki gaje začel letos spom-
ladi, ko je bil tam pet tednov. Takrat je
v Hamiltonu vadil tri pevske zbore: otroški pevski zbor, ki deluje v okviru tamkajšnje slovenske šole, ter mladinski in mešani pevski zbor slovenske župnije sv. Gregorja Velikega. Ob tem je delal glasbene priredbe slovenskih ljudskih plesov za folklorne skupine, tako je med drugim naredil notni zapis kompletne semiške ohceti za tamkajšnjo folklorno . skupino Bled, kar je edini notni zapis semiške ohceti sploh. Knjižnici te župnije je Silvo pustil 47 rokopisov in posnetkov. Poleg tega je imel spomladi v Hamiltonu in Torontu sedem koncertov.
Sedaj bo, kot rečeno, to pedagoško, zborovodsko in koncertno delo nadaljeval. Prvi mesec bo imel koncerte v Montrealu, Torontu in Hamiltonu, turnejo pa bo zaključil z nastopom na velikem folklornem festivalu v Washingto-nu v ZDA. Njegov koncertni program obsega glasbeno izročilo Slovenije.
Se to: izseljenci, ki so Mihelčiča povabili, mu plačajo pot, njegovo dejavnost v kanadi pa financira tamkajšnje multikulturalno ministrstvo, ki podpira tudi kulturno dejavnost slovenskih izseljencev v Kanadi.
A. B.
Za kratek čas
Slika s koncerta
NOVO MESTO - Obalni oktet Izola je nastopil v Klubu novomeškega Doma kulture 27. septembra s koncertnim sporedom pod skupnim naslovom Fuk je Kranjcem kratek čas. Toda z javnimi vabili napovedana koncertna tema, ki je stalno deležna velike pozor-nopsti javnosti, je omenjenega večera delovala med Novomeščani kvečjemu kot uspavalna tableta, saj je bilo število obiskovalcev prireditve v mejah skromnega odziva.
Torej je omenjeni prireditvi z začetkom ob devetih zvečer manjkalo prav malo, da bi bil podoben seansi kake zarotniške lože. Vsekakor ga imejmo za prijeten večer, ki je ponudil občinstvu bolj ali manj znano blago iz zakladnice ljudske, a tudi profesionalne literarne ustvarjalnosti, vendar je pomenil eno redkih (dosedanjih) priložnosti, videti toliko primerkov tovrstne tvornosti skupaj. Pesmi, ki jih je, gledano v celoti, Obalni oktet Izola dobro izvedel, je pevcem priredil Mirko Slosar po antologiji slovenske pornografske poezije, urednikov Marjana Dolgana in Mirana Hladnika.
Gostujoči pevci in recitatorka, ki so dostojno in ves koncertni večer pronicljivo poudarjali neminljivo spolnost, so spodbudili poslušalstvo mestoma k odkritemu aplavzu in gromkemu smehu, pri čemer je bila silovitost reakcij odobravanja premosorazmerna z leti posamezne ploskajoče osebe.
Na koncertu so prodajali tudi glasbene kasete z obravnavanim repertoarjem Obalnega okteta Izola.
M. LUZAR
ŠTIRIDESET LET SLOVENSKEGA OKTETA
LJUBLJANA — Letošnji 27. september je pomenil natanko 40 let delovanja Slovenskega okteta. Obletnico bo oktet proslavljal vse do septembra 1991. leta, in sicer z izvajanjem posebnega sporeda izbranih slovenskih pesmi, z Večerom slovenske pesmi in besede s Poldetom Bibičem ter s programom, kjer bo sodeloval organist Hubert Bergant. Osrednji jubilejni koncert bo imel Oktet v ljubljanskem Cankarjevem domu 17. aprila prihodnje leto. Pokrovitelj Slovenskega okteta je Adria airways, med sponzorji pa je tudi Riko Ribnica.
•	Mesto verouka je v župnijski učilnici, ne v šoli! (Vencelj)
•	Odgovorni nismo samo za tisto, kar počnemo, marveč tudi za to, česar ne storimo. (Moliere)
Likovnik iz Dragatuša
Jože Matkovič, grafik amater, razstavlja
DRAGATUŠ — V črnomaljski zasebni galeriji Miniart so začeli novo sezono z razstavo grafik Jožeta Matkoviča, amaterskega grafika in slikarja iz Dragatuša. Razstava je že na otvoritev v petek, 21. septembra, privabila toliko ljudi, da niso mogli vsi v dokaj tesen razstavni prostor, in tudi v dneh po otvoritvi je zelo dobro obiskana, kar govori o tem, da si takih prireditev v Črnomlju ljudje res želijo.
Sicer pa belokranjski ljubitelji grafike in slikarstva Matkoviča oziroma njegovo delo poznajo že od prej, saj je Jože prvič razstavljal svoje grafike v Črnomlju pred 13 leti, pa na razstavi v Semiču in Metliki
in lani na skupinski razstavi belokranjskih likovnikov spet v Črnomlju.
»Gre tako rekoč izključno za .minulo delo’, saj v zadnjem času nisem nič novega ustvaril, kajti za to nisem imel ne časa ne pogojev. Letos se bom vselil v novo hišo, kjer si bom uredil svoje delovne prostore in čez zimo tudi primerno prešo za kakovostne odtise. Volje je še dovolj, motivov pa tudi,« pravi Matkovič.
Z grafiko seje Jože začel ukvarjati v Ljubljani, kjer je končal grafični oddelek srednje šole za oblikovanje in se potem kot laborant zaposlil na ljubljanski likovni akademiji, kjer gaje za grafiko navdušil, mu največ pomagal in svetoval prof. Bogdan Borčič. Leta 1969 je Jože na razstavi mladih likovnih umetnikov amaterjev v Mestni galeriji v Ljubljani dobil 1. nagrado za lesorez Strehe, kije razstavljen tudi sedaj v Črnomlju. Ker v Ljubljani
Jože Matkovič
ni dobil stanovanja, seje prea 12 leti preselil domov v Dragatuš, zaposlil pa seje v Novem mestu na Dolenjskem listu kot grafični oblikovalec, kar je še sedaj. Matkovič seje v grafiki poskusil v raznih slogih, tudi v nadrealističnem, motivno pa so ga v zadnjem obdobju najbolj privlačevali mlini in železnica. »Zlasti mlini zame kot grafika še niso izčrpani, nasploh pa mi motivov, kijih je vredno grafično obdelati, ne manjka,« pravi Jože iz nadaijene dragatuške Matkovič-Cestnikove rodbine. Njegova mama Cita je pesnica in slikarka, stric Evgen Cestnik partizanski pesnik in glasbenik, dva Jožetova brata se ukvarjata z muziko, eden pa s fotografijo.
»Pogovarjamo se, da bi organizirali nekakšno srečanje in kolonijo vseh belokranjskih likovnikov, akademskih in ljubiteljskih, teh, ki živimo v Beli krajini, in onih, ki sedaj živijo in ustvarjajo drugje. Taka kolonija bi gotovo zelo spodbudno vplivala na likovno dejavnost v Beli krajini,« je prepričan Matkovič.
A. B.

pisma
in
odmevi
Za vsak primer
Ponoven ugovor pisca
Za vsak primer sem bil že zadnjič pogledal v Slovenski pravopis, oni iz leta 1962, kjer nosi ta beseda ničlo (ne glede na to, da so besede v slovarju razporejene po abecedi, naj še jaz navedem stran — 800). O ničli v tej zvezi ta knjiga ne govori prav nič lepo: »Še večje besedne in slogovne spake in najhujše nebodijihtreba so zaznamovane z ničlo (0) str. 6/ Sic.
Moji skromni učitelji in tudi gimnazijski profesor so me torej učili kar prav. Vse kaže, da bom s tem tudi umrl. Dotlej bom očitno moral shajati tudi z omenjenim starim pravopisom, ne le, ker za novega nimam dcnaija, temveč, kot o njem pišete, gaje zanj tudi škoda. Žilica mi sicer ni dala miru, šel sem v knjižnico in videl, da je »verjetno tudi tukaj pomagal slučaj«. Ni čudno, daje Slovar tako zajeten, ko udobno razlaga, kaj je historično, publicistično, ipd. oni pa kot s kolom po glavi: ničla, zvezdica, ipd.
No, da ne bo izgledalo, da sva se v tej vasi proti vašemu jeziku zarotila že dva (zadnjič gospod župnik o tem kako se piše Bog), saj lahko izpademo še vsi za Cankarjeve Mrmolje, primer zaključujem. Če bo kdo slučajno le preje vstopil iz te nehvaležne Federacije v Konfederacijo in za to že kaj vadi, hvala Bogu,
zato pišite malo lepše tudi o novi vladi. ALFRED Ž
ELEZNIK Boštanj 56
PRIPOMBA LEKTORJA
;a Železnikove-
Moja
zavrnitev neupravičenega Železnikovega očitka, daje šla fraza za vsak slučaj »mimo skrbnega lektoija«, je pisca močno ujezila. V tej jezi pa je šel tako daleč, da mu je odveč celo moje navajanje strani v Slovarju slov. jezika, na katerega se sklicujem, češ da so tam besede že tako razvrščene po abecedi (!). Ker ne razume, da se tudi knjižni jezik razvija in da je marsikatera oblika, beseda, fraza, kije bila pred časom morda prepovedana, zdaj dovoljena, ker jo je posvetila splošna raba, marsikatera pa, kije bila svoj čas dovoljena, je zdaj zastarela, se sklicuje Železnik v svoj zagovor na svoje nekdanje učitelje in na zadnji celotni Slovenski pravopis, ki pa je izšel že pred skoraj tridesetimi leti in je v marsičem nujno zastarel. Kljub temu da je Slovar slovenskega jezika sestavljala cela vrsta najvidnejših slovenskih jezikoslovcev in drugih strokovnjakov in da je delo doživelo lepo priznanje ne samo v domačih krogih, marveč tudi v tujini, ga samozavestni polemik opravi kar nekako z levo roko. Takole piše: »Ni čudno, če je Slovar tako zajeten, ko udobno (?) razlaga, kaj je historično, publicistično ipd.!« »Očitno,« pravi, »bom moral shajati tudi z omenjenim starim pravopisom, ker za novega nimam denaija, temveč... gaje zanj tudi škoda.« Stari pravopis pa je Železniku všeč tudi zato (v resnici ga v svojem pisanju ne upošteva vedno, o čemer priča njegov nelektoriran sestavek sam), ker je beseda slučaj opremljena z ničlo, to se pravi »kot s kolom po glavi« (sic!).
Naj končam z besedami znamenitega slovstvenega zgodovinama in esteta dr. Ivana Prijatelja, ki je zapisal: «Jezik je večni mladenič, čigar rast ne preneha nikdar, jezik je večno ustvarjanje, jezik je življenje, o katerem marsikaj vemo, kako je hodilo, a ničesar, kam pojde...«
Prav zato je letos pri Slovenski akademiji začel izhajati nov slovenski pravopis, ki pa zaradi povedanega prav tako ne bo veljal večne čase, kakor nobena druga stvar ne. Seveda se bo zaradi sprememb, ki jih prinaša, treba marsikaj na novo učiti nam vsem!
Lektor
Iz KS Osilnica
BREZ SLOVENSKE TELEVIZIJE — V vaseh v kanjonu Kolpe je težko zagotoviti kakovosten televizijski sprejem. Tako vasici Bosljiva Loka in Grintovec sploh ne dobita slovenskega TV-programa. Zanimivo pa je, da so pred več leti tudi tu lahko sprejemali slovenski TV-program, čeprav bolj slabo. Potem so televizijci nekaj preurejali in zdaj lahko tu le zapojejo »Adijo, Slovenija«.
NEURJE DELALO ŠKODO — Neurje z močnim deževjem v začetku preteklega tedna je spet naredilo na območju krajevne skupnosti veliko škode. Predvsem velja to za območje ob potoku Belica, kjer podjetje Hidrotehnik prav zdaj popravlja škodo po prejšnjem neurju. Tako je sedanje novo neurje poškodovalo tudi tisto, kar so popravili po prejšnjem.
1GRF. KRAJEVNIH SKUPNOSTI — Pred leti so v občini Kočevje uvedli igre krajevnih skupnosti v raznih športnih panogah. Edino območje, kjer potekajo te igre redno vse od začetka, je tisto, ki zajema KS Osilnica, KS Draga in KS Kočevska Reka. Na nedavnih igrah so se športniki teh treh KS pomerili v nogometu, balinanju, šahu in streljanju. Zmagala je Kočevska Reka, 2. je bila Osilnica in 3. Draga.
V.8lS0
Kaj, če bi objavljali imena tatov?
Oblast naj kaj ukrepa
Zadnja leta naletimo vse pogosteje na tatvine kmečkih pridelkov. Po mojem mnenju bo morala nova oblast kaj ukreniti, sicer se lahko zgodi, da ne bo nihče obdeloval njiv in bomo rajši vsi kradli. To pa bi bila velika pot nazaj. V prvi vrsti bi morali uvesti jeseni čuvajsko službo. Drugo: miličniki ali policaji bi morali dobiti večja pooblastila in na kraju samem krivca kaznovati. Pravjo, da ima v Ameriki šerif kot prvo nalogo varovati lastnino državljanov. Pri nas bi morala skupščina nujno sprejeti zakon o zaščiti lastnine, kakor ga imajo zahodne države. Vsekakor se oblast mora odločiti, ali bo ščitila lastnike in pridelovalce ali tatove.
Zadnjič je bil pri meni neki proletarec 3. (Po teoriji imamo namreč tri vrste proletariata: čiste proletarce, obubožane kmete ali obrtnike in lumpenproletariat.) Pritožil se mi je, da ga občina izkorišča. Vprašal sem ga, kako, pa mi je odgovoril, da mu daje samo 1.000 din podpore. Ta »proletarec« se ne zaveda, da dobi kmet, ki je 40 let delal, redil otroke, plačeval davke in prispevke, mogoče 2.000 din pokojnine. In sedaj naj gre ta »izkoriščani« krast kmetu pridelke?! Tu bo treba nekaj ukreniti, sicer bodo ljudje zgubili zaupanje v oblast in veselje do dela. Večina si le želi napredka v gospodarstvu.
P. S.: Mogoče bi zaleglo, če bi vsak teden v časopisu objavili spisek tatov.
F. DERGANC
Zavajanje po sistemu »leasing«
Ponudba grsup§ljskega Trenda — Kaj je obljubljal elegantni prodajalec v srajci — »Sta ti ovde tražiš« — Imena — skrbno varovana skrivnost
beli
Letošnjo pomlad mi je prišel v roke cenik osebnih avtomobilov grosupeljskega Trenda, ki ponuja uvožene avtomobile po dosti nižjih cenah po tako imenovanem sistemu leasing. Z ženo sva se odločila za informativni obisk, njihove nanovo odprte poslovalnice v Novem mestu. Ob prihodu naju je sprejel elegintnp uniformiran gospod z oznako »Trend« na snežno beli srajci in nam razkazal v salonu razstavljena avtomobila mazdo 121 in Citroenovega Ax 14 RD. Ženi je bil zelo všeč varčni citroenov dizelaš AX in sva se v hipu odločila, da dvigneva svoje devizne prihranke ter ga takoj vplačava, še posebej, ker nama je elegantni prodajalec zagotovil, da so v ceniku navedeni dobavni
roki 60 do 90 dni zgolj formalnost. Zagotavljal nama je, da lahko avto dobiva že pri prvi pošiljki, morda že čez teden ali najkasneje mesec dni. Na podlagi bančnega potrdila o vplačilu nama je prodajalec izstavil hranilno knjižico HKS Trend, na kateri so bila namensko vezana sredstva, vplačana za nakup avtomobila, obrestovana po stopnji 0,54 odst. mesečno. Ob koncu sva z ženo lahko izbrala celo barvo avtomobila.
Med čakanjem na nov avto so se o Trendu začele iz Grosupljega širiti razne govorice o sumljivih poslih te zasebne firme, ki lahko čez noč bankrotira, kot npr. HKS Les v Ljubljani s svojo podružnico v Radovljici.
URŠENSKI ABRAHAMI — Zadnjo soboto zvečer so v bifeju v bivšem zadružnem domu na Uršnih selih ustanovili društvo uršenskih Abrahamov. Gre pravzaprav za srečanje vseh, ki so se na območju sedanje krajevne skupnosti Uršna sela rodili, so tu preživeli mladost, hodili v šolo ali v teh krajih živijo že več kot 15 let, pogoj pa je, da so rojeni leta 1940. Rednih članov tega društva je . 23, 4 so pokojni, eden je izredni, dva pa častna, »ustanovnega sestanka« ob dobro založenih mizah pa se je udeležilo 16 rednih članov. Nekateri so se šele tu prvič videli. Za to priložnost je Pavle Florjančič, ki sedaj živi v Škofji Loki, pripravil zanimivo zgodovinsko kroniko teh krgjev. Sklenili so, da bodo poslej srečanja tega društva vsako leto, in sicer zadnjo soboto v spetembru, ob »potr-galki«. Že za prihodnje leto bodo povabili tudi svoje vrstnike Kočevaije, ki so s starši kmalu po rojstvu zapustili te kraje in sedaj živijo po vsem svetu. (Foto: A. B.)
Gre tudi za ge^racijski spopad
Še eno razmišljanje o praznovanju novomeškega občinskega praznika
Osamljenost, duhovna praznota, pomanjkanje ljubezni in medsebojnega spoštovanja. odklanjanje vrednot vseh vrst, uničevanje starega in hlastanje po novem še ne doživetem, siva vsakdanjost, predvsem pa brezimnost in splošna ravnodušnost, vse to so značilnosti žitja današnjega človeka, še posebno mladih. Zato me prav nič ne preseneča, da mnogi hrepenijo po nesmrtnosti, pa hkrati ne vedo, kaj bi počeli ob deževnem nedeljskem popoldnevu...
Časniški prepiri, podtikanja, napadalnost, zbadljivost in vse, kar še spada k polemiki, pri takih bralcih običajno ne zbudijo posebne pozornosti. Le kdo bi se sicer vznemirjal, če dva posameznika na glas in goreče razmišljata o pomembnosti in zgodovinski utemeljenosti nekega občinskega praznika.
Prav gotovo pri vsem tem dosedanjem »nakladanju« o primernosti oziroma neprimernosti spreminjanja datuma dosedanjega občinskega praznika ne gre samo za vznemirjenost niti za gorečnost, ampak za vsebino, za prestiž. Toje medgeneracijski spopad z globokimi notranjimi nasprotji v ozadju. Datum je samo pročelje, oslova senca, za katero pač ne kaže izgubljati preveč energije.
Slovenci smo se v vsej svoji dolgi zgodovini velikokrat uprli tujcem. Enkrat
bolj, drugič manj uspešno. Vendar, upirali smo se! Zato močno dvomim, da leto 1945 zasluži tako pozornost, kot da se od takrat dalje mora ves svet vrteti drugače. Zakaj vsi ti dogodki v zvezi z revolucijo ne smejo že biti enkrat preseženi? Zakaj ne moremo že enkrat začeti živeti brez podmene, da s pojavom boljševistične revolucije v Sloveniji v svetu pač niso pričeli šteti let spet od začetka!?
Upor in boj proti okupatorju je gotovo pogumno in veliko dejanje. Za domovino in njeno svobodo so borci tvegali največ, kar so imeli — svoje življenje. Življenje je tudi vse, kar človek lahko podari sočloveku! Vendar na to čudovito pšenično njivo Slovenstva in narodne samobitnosti je ponoči nekdo vsejal ljuljko. Vse žrtve narodno zavednih Slovencev, ki niso imeli pojma o politiki, marksizmu in revoluciji, je vse to veličastno razdajanje življenj za lepšo bodočnost notranje razvrednotila in izničila bratomorna vojna z vsiljeno, Slovencem tujo boljševistično preobrazbo družbenega življenja, z bojem za oblast komunistične partije. »Ljudje bi menjali geometrijske aksiome, če bi ti nasprotovali njihovi volji«, je nekje zapisal Lenin. No, pri nas pač niso spreminjali aksiomov, ampak so po načelu »kdor ni z nami, je proti nam« veliko ljudi pometali v kraške jame, o čemer zadnje čase veliko beremo
Se: Razočaranje v Črnomlju
Ob pismu, objavljenem prejšnji teden na 9. strani — Vprašljiva organizacija ali polna usta humanosti?
Vsaka prireditev, še posebej dobrodelna, ki naj bi bila več kot dobro obiskana, zahteva marsikaj, kar je običajnemu obiskovalcu v celoti zastrto. Blišč je le zunanji. Na šoli s prilagojenim programom v Črnomlju to zelo dobro vedo. Imajo izkušnje, pravi Toni Gašpe-rič. Resje, zato si nikoli ne bi upali trditi za potencialno občinstvo, da ima polna usta humanosti, a v srcu grobi karierizem. Na prireditvi za bolnike z multiplo sklerozo ni bilo črnomaljskih defekte-logov. Odgovor na vprašanje, ki se samo zastavlja, je sila enostaven: za prireditev niti vedeli niso. Organizatorje bi bilo smiselno vprašati, koliko reklame in propagande so naredili. Očitno ne vedo, da nekaj plakatov, obvestilo v časopisu in radiu za Črnomaljce nikakor ni dovolj. Sedaj lete puščice na vse strani, tudi defektologi so tarča neiznajdlji-vosti organizatorjev; zaradi dobrodelnosti se postavlja pod vprašaj zaupanje črnomaljskih politikov. To seveda nima nobene zveze z osebnim agnažiranjem, z zadolžitvami, da vsakdo iz kolektiva proda določeno število vstopnic.
Ker so na šoli s prilagojenim programom izkušeni v organizaciji dobrodelnih prireditev, jih avtor članka izpostavlja. In ker so njihove izkušnje take, kot so, trdijo, daje kriva prazni dvorani napaka organizatorja, in ne kratek stik na relaciji človek-humanost. Rahlo zlobno pripominjajo, da je šel uspeh prireditve v predvolilnem času nekomu močno v nos, saj so dobro obveščeni že dan po prireditvi čisto natančno vedeli, v katere fonde se je prelil podarjeni denar. Da je šola bogatejša za lepo pohiš-
tvo, da bo novi kombi za delavnico pod posebnimi pogoji vsak hip pred vrati, jih ne zanima. Nujno je ponovno očrniti zaposlene, z njimi pa tiste, ki so jim pomagali.
Ne le letošnjo razgibano pomlad, ko so politiki nabirali točke in sta dobrodelno prireditev organizirala Studio D in Socialistična zveza, pač pa že trikrat prej so bile dvorane močno pretesne za vse, ki so želeli na prireditev v korist duševno prizadetim. Organizatorji — osnovna šola s prilagojenim progra-momi in delavnice pod posebnimi pogoji —so imeli že dneve pred prireditvijo vstopnice prodane in zagotovljeno občinstvo. Zakaj je bilo tako, je iz članka jasno razvidno. Niso si upali ne smeli privoščiti takega razočaranja. Pred seboj so videli ljudi, ki jim je bil izkupiček namenjen, ter nastopajoče, ki so žrtvovali svoj čas. Tudi Toni Gašpe-rič je bil med njimi. Med gledalci jim zato ni bilo potrebno iskati posebnih slojev, ki bi morali biti menda bolj humani, ter jim buditi vest. Vedno so se lahko le zahvalili množici.
Brezsmiselno bi bilo sedaj ugibati, kaj bi bilo in če bi bilo. Cinično povedano, štirinajst defektologov prireditve ne bi rešilo. Na šoli s prilagojenim programom so prepričani, da bi bilo število gledalcev zavidljivo, če bi organizator iskal pomoč in informacije pri belokranjskem društvu za pomoč duševno prizadetim. Žal jim je, da se to ni zgodilo, in so sedaj po krivici obdolženi nehumanosti. Nobeno pisanje ne more več rešiti prireditve.
VIDA ŠUTEJ Črnomelj, Cankarjeva 3
Čakal sem do konca celotnega dobavnega roka 90 dni. Takrat sem po telefonu poklical novomeško poslovalnic co, kjer mi je nejevoljen ženski glds odgovoril, da oni nimajo nič z dobavami avtomobilov, ker je seznam naročnikov avtomobilov v upravi v Grosupljem, ki razpošilja avtomobile naročnikom. Potem smo vsak dan od jutra do večera vrteli telefonske številke uprave Trenda v Grosupljem, vendar zaman. Vse njihove telefonske številke so bile stalno zasedene. Zaradi nedostopnosti informacij ter vse številnejših govoric sem pričel dvomiti o poslovnosti grosupeljskega Trenda, še posebej zato, ker mi niti na poslane telefakse niso hoteli odgovoriti. Moje potrpežljivosti je bilo konec tudi zaradi tega dogodka. Ko sem nekega dne končno le dobil telefonsko zvezo z odgovornim v Trendu, mi je le-ta na vprašanje, zakaj ne dobavlja avtomobilov AX v roku, odgovoril, da je nekaj »zaštekalo« pri uvozu, nato pa odložil slušalko. Istega dne pa je omenjeni usluženec Trenda ponudil ta tip avtomobila v zameno za naročeni fiat uno, s katerim je tudi nekaj »zaštekalo« pri uvozu. Besen sem se naslednji dan odpeljal v Grosuplje.
Pred mogočno stavbo Trenda v Grosupljem je stala množica ljudi. Vhod je bil zaprt in na drugi strani vrat je stal »gorila«, ki je po sistemu »eden po eden« spuščal ljudi v upravno zgradbo.
Privatizacija ne poteka le usklajeno?
»Gorila« meje, ko sem se prebil do vrat, vprašal: »Sta ti ovde tražiš?« Ko me je
potem le spustil v upravno stavbo, so mi dali papir, na katerega sem moral napisati, zakaj odstopam od naročila avtomobila. Potem so razveljavili dogovor o sovlaganju. Med tem časom mi je tudi
Predsedstvo Združenja lastnikov laščenega premoženja redno spret vsa dogajanja, ki vplivajo na možn vračanja odvzetega premoženja I timnim lastnikom, in meni, da je trebno proces vračanja odvzete lasti voditi usklajeno z lastninjenjem d bene lastnine, pri čemer je treba prednost interesom bivših lastnikom
Odvzeto privatno premoženje in zultati gospodarjenja s tem premi njem so pomembna sestavina družb lastnine. Zato je nedopustno, da b premoženje privatizirali, to je pro ali prenesli lastnino na nove lasti mimo tistih, ki imajo na njem mori pravice in materialni interes.
Združenje tudi sodi, da vodi privatizacija dd nerealno nizkih cel prodajo družbenega premoženja, o ra prostor špekulacijam in zlorabart predstavljajo težko popravljivo naj nalno škodo, zmanjšuje možnosti popravljanje starih krivic in povzf nove. S takimi postopki se tudi ustva jo ugodna tla za nekontroliran vdol jega kapitala do take mere, da la ogrozi elementarne interese sloven ga naroda. Zato se združenje zavzi za celovito reševanje vseh vprašan, so vezana na položaj lastnine in pn iz lastnine, ter zahteva enakopra obravnavanje nosilcev podjetniških ciativ iz sedanje in bivših generacij, takim ravnanjem bo mogoče uti ugled naše demokratične oblasti d< in v svetu in ustvariti zaupanje, kije trebno za kvalitetne ekonomske nalo
postalo jasno, zakaj s Trendom ni bilo .................;foi
in slišimo. Je to razvrednotenje vrednot in dosežkov NOB? Ne, sploh ne! Je pa poskus razločevanja med bistvom edinstvene narodove vstaje proti tujcem in razločevanje med razrednim bojem oziroma revolucijo, ki jo je nekdo kot kukavičje jajce vtaknil v gnezdo Slovenstva.
Vse se podira. Zvezde padajo z neba. Idile je konec! Voda se je v teh petdesetih letih preveč usmradila in mnogi hite nalivati novega vina, ki razganja stare mehove! Če hočemo ali ne, dejstvo je, da smo priče zatonu socializma in komunizma doma in v svetu! Blagovest partijskega odrešitvenega načrta že zdavnaj več ne osvaja množice. Prodornost gibanja, ki temelji na kolektivizaciji in družbeni lastnini, je izničila njegovo notranje nasprotje. Zdi sc, da seje vsa ta revolucija naenkrat in nepričakovano končala, brez pravega poraza. Sesula seje v prah kot hiša iz kart. Preprosto je izgubila ves svoj smisel. Zmaga je že bila začetek konca. Revolucija je požrla samo sebe. Kakšna ironija! Sicer pa se v zadnjem času v velikem številu zbirajo pogrebci, da pokopljejo to gnijoče in razpadajoče telo, ki smo mu včasih rekli Jugoslavija.
Ni kaj, ljudje smo pač različni in vse preveč dolgo te različnosti nismo mogli niti smeli tako ali drugače izraziti. Sprijazniti se bo pač potrebno z dejstvom, da kljub petinštiridesetletnemu pranju možganov nekateri še vedno mislijo, ravnajo, čutijo in govorijo drugače, kot to počne politično tradicionalno in mistificirano in boljševistično naravnana skupina ljudi, vsem demokratičnim procesom navkljub. Boleče, zelo boleče je prelomiti z nečim, kar je bilo človeku vse življenje sveto, za kar seje navsezadnje bojeval, mnogi pa so zato izgubili tudi življenje. Kljub temu gre življenje naprej, brez obotavljanja, poti nazaj ni več, toje lahko samo še navidez-nost. V podkrepitev teh svojih misli naj navedem nekaj Kardeljevih stavkov: »Zato nič, kar je bilo ustvaijenega, nam ne sme biti tako sveto, da ne bi moglo biti preseženo in da se ne bi umaknilo tistemu, kar je še bolj napredno, še bolj svobodno, še bolj človeško!«
In kateri je navsezadnje moj predlog za praznovanje občinskega praznika? Podpiram pobudo ZSMS-Liberalne stranke, da Skupščina občine Novo mesto spremeni sedanji datum občinskega praznika in vse aktivnosti v zvezi s tem, prenese v mesec april, ki naj postane MESEC OBČINE NOVO MESTO! Le tako bo volk sit in koza cela in vsi bodo lahko na svoj način prišli na račun: od »ustanovitelja« do »osvoboditelja«! Od Rudolfa do OF! Tako bodi! Postanimo že enkrat bolj strpni drug do drugega, imejmo več potrpljenja z vsemi stvarmi in dogodki, predvsem pa s samim seboj. To naj bo moje vabilo vsem ljudem dobre volje, da bomo lažje dočakali edinost, srečo in spravo, ki naj nazaj se vrnejo ... Nekje sem prebral ta latinski pregovor, ki pa se mi zdi ravno pravšnji za zaključek lega razmišljanja: »TEMPORA MUTANTUR ET NOS MUTAMUR IN ILLIS«, kar po naše pomeni: časi se spreminjajo in z njimi tudi mi! Kdor more. naj razume!	FRANCI KONCILIJA
mogoče dobiti telefonske zveze. V prostorih, kjer sem bil, so bile telefonske slušalke odložene poleg telefonov, verjetno zato, da uslužencem ni bilo treba odgovarjati na nadležne pozive kupcev. Na glavni blagajni so mi izplačali vloženo glavnico, ne pa tudi obresti. Povedali so mi, da obresti obračunavajo konec vsakega meseca in jih pošiljajo po pošti. Teh obresti še danes, po mesecu dni, nisem prejel.
Znancem, ki so, kot jaz, naročili avto pri Trendu, sem svetoval, naj dvignejo denar, ker avtomobilov zagotovo ne bodo dobili v dogovorjenem roku. Sodelavki, ki seje takoj odpravila v Grosuplje, niso vrnili denarja, rekoč, da naj pride spet čez mesec dni, ko se bo izboljšala njihova finančna situacija. Zdaj pa smo lahko vsi naivni kupci Trendovih avtomobilov globoko razočarani nad poslovnostjo imenovane delniške družbe. Ni avtomobilov niti sredstev za vračilo denarja ter izplačilo obresti.
Videti je, da so priimki in imena vodilnih managerjev Trenda skrbno varovana skrivnost, kajti nikjer jih ni moč zaslediti. Na vseh eksternih dokumentih je samo njihova uradna štampiljka in nečitljiv podpis. Torej, gospodje iz Trenda Višja gora in Grosuplje, pridite na dan s svojimi polnimi priimki, če vas je kaj moža, da vidimo, kdo se igra z denarjem in živci potrošnikov.
VLADO LJUBI, Trg rudarjev 4, Senovo
• Pustimo direktorjem, da kradejo tovarne in družbeno nino, saj so edini, ki to znajo sl ti. (Hamurabi)
BOLJ ZAŠČITITI KULTURNE SPOMENI1
l
Vedno pogosteje beremo, da so' pali kakšno cerkev ali kapelico. Pre lo pa skrbimo, da bi te kulturne spe nike zaščitili. Če je kapelica ali ce slabo zaprta, sama izziva prijatelje lastnine, da si prisvojijo kakšno slik kip. Pred tremi leti sem bil v kočevs Travendolu nad Uršnimi seli. V stoji nekaj lepih hiš in tudi kapela, je zgradil Kapsch, nekdanji prebiv vasi, po rodu Kočevar. Prav zapr densembil, kosem videl,daje izka . nekdo ukradel ključavnico. Kapel je sicer že precej izropana, vendar je v tranjosti še nekaj slik, če niso medtei
Im
i

(
(
ukradene. Tudi zvonček še lepo stq
mestu. Slišal sem, da bi nekdanji nik, tovarnar z Dunaja, zelo rad obl
kapelo in rojstno hišo prednikov, i ^
pa je Travendol (Draundol) na točki in vreden ogleda.
SPOROČILO
K
KRŠKO — Referat za vpraš borcev pri občini Trebnje sporoča ei cem, da bodo priznavalnine s poP nom izplačane do 15. oktobra.
• Morali bi se že enkrat sestati, potegniti črto in reči: v vojni in norosti smo vsi enako grozni. (Bre-govič)
Pot šolske sestre Venduline
94-letna Marija Kravcar iz Blešinje vasi pred povratkom v ZDA: »Na svidenje čez dve leti!«^
Marija Kravcar, po domače Ma-leževa Micka iz Blešinje vasi pri Trebnjem, se je rodila 19. 8. 1896. V tej vasi so bili dobri kmetje in tudi Kravcarjevi so bili napredni ljudje, z urejeno kmetijo, z veliko glav živine; bili so celo prvi, ki so imeli mlekarno in izdelovali domače maslo.
Družina je bila velika, saj se je rodilo 11 otrok in Marija je bila drugi otrok. Ko so dekleta odrasla, so sc Marija, Pepca in Jerica odločile, da vstopijo v samostan šolskih sester v Mariboru. Samostan je bil posvečen sv. Frančišku. Po sprejemu v samostan je Marija dobila ime Vendulina, Pepca je postala Feliksa in Jerica Estera. Tam je sestra Vendulina opravila meščansko šolo.
Leta 1912 so šolske sestre ustanovile več postojank v Severni Ameriki, v Jollietu Liionim, pozneje pa še dve šoli v Chicagu in eno v Clevelandu. Sestra Vendulina je bila leta 1926 premeščena v Chicago. Poučevala je na srednji šoli, a pozneje dokončala šolo ter poučevala
na univerzi. Učila je celih 53 let
Ko sem bila pri njej na obiskuv Blešinji vasi, je rekla, da Cerkev kli' če velikodušna in požrtvovalna sf ca, ki znajo prisluhniti stiski bližnjega. »Če boste kaj napisali,« mi je rekla, »poudarite to, da v vseh 53 letih poučevanja nisem zamudila nib minute, tudi zaradi bolezni ne, Čeprav sem bila včasih slabega počutja. Do danes še nisem nikoli vzel» nobene tablete. Moja pijača je čisto navadna voda, edino pri zajtrku pijem čaj ali mleko.«
Pred dvema letoma je praznovala 92. rojstni dan med svojimi d<? mačimi. Rekla je, da se bomo če* dve leti spet videli in čez dve .spe1, potem pa še za 100-letnico. In vet" jetno bo rp^ofokala to visoko starost, saj je še zelo vitalna in ima izreden spomin. Ko je bila letos * septembru doma. jo je nečak popeljal na objskfjo Gorenjski, na Brezje, v Kranj, kjer živj njena sestra Feliksa, in v samostan v Stični, kjer je njena sestrična. Obiskala je tudi' Trebnjem znance in prijatelje |! mladih let.
Ko sem jo vprašala, kako p: naša vožnjo z avionom, je odgov rila: »Vožnja je zelo prijetna, nikr ne mislim na kaj hujšega. Tako di go potovanje mi ne dela skrbi, sem vedno pripravljena na sffl1 Vesela pa sem, ko pridem domov if, vidim, daje na domu vse tako lep0! Nečakova žena je že v 84. letu stf! rosti in je težko bolna, vendar)( vzojila tudi svoje otroke v delovat ljudi.«
Ko sva se poslovili, sem ji zažek' la še naprej tako trdnega zdravja1 da bi se čez dve leti spet videli. J REZKA MAJE11
J,
DOLENJSKI LIST

Št. 40 (2146) 4. oktobra

Ih
»Včasih se zdi, da je kompas daleč
in zvezde še dlje«
r.
. okratni sogovornik Dolenjskega lista v h Lojze Peterle, predsednik izvršnega sveta skupščine Republike Slovenije. Peterle je do-c [vojski rojak, rodil se je 5. julija 1948 v Cužnji j •, mi v občini Trebnje. Gimnazijo je obisko val in končal v Novem mestu. Na ljubljanski filozofski fakulteti je diplomiral iz geografije in zgodovine, konča! je tudi prvo stopnjo ekonomije. po študiju se je zaposlil na Urbanističnem inšti-'jflu, zadnja štiri leta pa je delal na Zavodu za družbeno planiranje. Bil je med ustanovitelji stranke slovenskih krščanskih demokratov, katerih predsednik je danes. Z Lojzetom Peter-\ kloni se je pogovarjal novinar Marjan Bauer.
DL: Lahko hi rekli, da sle ne glede na kratek čas, kar imate dolžnost in čast opravljati funkcijo premiera, zaradi svo-Je8a delovanja najbolj hvaljeni in hkrati 1udi najbolj grajenj slovenski predsednik vfade vseh časov. Želeli bi, da sami odgovorite, zaradi katerih potez po vašem ttnenju žanjete pohvale, prav tako zanimivo pa bi bilo zvedeti, kaj je zakrivilo kri-dke. Katere od teh so po vašem upravičene 'n kateri aplavzi bi bili lahko glasnejši?
Peterle: »Vlada ima seveda obilo dela, na vsuki seji obravnavamo v povprečju vsaj 20 '°ek in vsaka pomeni nek sklep, ki zadeva ene-, ka ali drugega v tej deželi. Mislim pa, da je bilo je ked potezami, ki jih je vlada naredila, zelo do-^ro ocenjeno vztrajanje v zvezi z naborniki, na iii| sPlošno je dobro o vrednotena zunanja politika, e kmetje so lepo sprejeli dejstvo, da smo po pogo-ll'i v°rr>i metodi uredili glede cen mesa. Tudi to, da «! 'Osmo dopustili verižnih stečajev, je bilo spreje-1 10 na znanje z dobrimi komentarji. Seveda pa M nekaterih ista dejanja dožive slabo kritiko, d Politiki nikoli ne narediš poteze, ki bi vse zadovoljila. Ne vem. kaj naj bi označil kot potrebo Po večjem aplavzu, o lem relativno malo J '<*mišljam.«
DL: Mogoče zunanja politika. Ne glede bQ pripombe o popotovanjih je za suvere-1° Republiko Slovenijo pomembno, da se Je začela tako ali drugače spogledovati s Svetom.
Peterle: »Reke! šem, da večina slovensko ! Ona njo politiko podpira. Vendar se večina ne fbaža, bolj se i'zraf<jjp'mlif ki so kritični. Tukaj '	pričakovalifieg(i{ik o bolj pošten odnos do
tega, kar delamo zunaj. Osebno mislim, da smo še premalo navzoči na svetovnem ali evropskem odru. Jasno je tudi, da mora biti vlada kritična do svojih odločitev. Tako je na primer ob zakonu o tisku nesreča v tem to sem že nekajkrat pojasnil — da ta predlog sploh ni prišel v normalno proceduro, da je bil že v proceduralnem delu razprave v skupščini opravljen tudi vsebinski det, tako da vlada sploh ni imela priložnost vsega normalno pojasniti. Mislim, da bi nam bilo precej laže, če bi šel ta zakon skozi s kakšno modifikacijo. Nam seveda ni šlo za to, da se prizadene neodvisnost kogarkoli, prizadevali smo se ureditipra vno praznino, kije nastala po umiku Socialistične zveze. Takratna reakcija me je neprijetno prizadela, saj ni imela prave osnove. Drugih podobnih hudih odzivov se ne spominjam, če pa grem po pismih ali reakcijah po telefonu, bi rekel, da ima vlada veliko podporo.«
DL: Demosova vlada nedvomno namerava voditi Slovenijo kaj več časa, kot je bilo omenjenih 100 dni. Katere so ključne poteze, ki jih bomo Slovenci s pomočjo skupščine, vlade in predsedstva potegnili do konca leta? Pri katerih ciljih pričakujete popolno soglasje, s čim se po vaši oceni ne bo strinjala opozicija?Kakšno je sicer vaše mnenje o slovenski parlamentarni opoziciji in vladi v senci, kar seveda ni eno in isto? Je v opoziciji kdo, s katerim bi Demos rad navezal trajnejše zavezništvo, mislim seveda na stranko, ne na posameznika?
Peterle: »Do konca leta imamo povsem jasne cilje in naloge. Prva naloga je vsekakor sprejem ustave, kar ne zadeva vlade, čeprav pri tem sodeluje, ampak slovensko skupščino in potem vso slovensko javnost, saj bo treba to ustavo sprejeti z referendumom. Jasno je, da se s sprejemom ustave stvari ne zgodijo same od sebe, takoj za ustavo je treba sprejeti različne zakone, ki bodo izhajali iz ustave in s katerimi bomo lahko na novo urejali posamezna področja. Čaka nas izredno težko delo, resorji se dobesedno potijo v teh nalogah, posebej tudi zaradi tega, ker morajo delati po različnih možnih scenarijih razpleta jugoslovanske krize, vključno z nemiroljubno možnostjo, saj moramo biti na vse pripravljeni. Ena zadeva je torej ustava, druga priprave na razplet in sprotno sodelovanje v tem razpletanju, tretja stvar strateške na-ra ve pa je sodelo vanje z do sedaj poleg Slo veni-je edino demokratično republiko, s Hrvaško, s katero se pogovarjamo o konfederalni opciji. Pooblastila za te pogovore mora vladi dati slovenska skupščina. O temeljnih ciljih imamo v Sloveniji skupen politični imenovalec, tudi o ustavi zaenkrat ni bistvenih razhajanj, vprašanje pa je. kaj bo še prinesel čas.
O vladi v senci bi rekel, da je omejena izrazito na ZKS-SDP in da po tej logiki lahko pričakovali še več vlad v senci. Opozicija se profilira, rekel bi, da se je tudi bontonsko obrusila, v začetku je bilo obilo dociranja. Človek se nerodno počuti, če ga o demokraciji podučuje tisti. kije do včeraj ni dopuščal Toda to so pač nujne faze na poti k trdnejši demokraciji, zato v zvezi z opozicijo ne bi bil plati zvona. O trajnejšem zavezništvu s kom iz opozicije Demos zaenkrat ne razmišlja, o tem ni nobenih pogovorov. Poskušali smo, to je znano, z liberalci, vendar smo pogo vore prekinili po njiho vem tr-
mastem vztrajanju na stališčih, kijih parlamentarna večina ne bi mogla sprejeti.«
DL: Politični nasprotniki sedanje vlade trdijo, da bo ta kabinet pade! zaradi tistega, zaradi česar se je pravzaprav dvignil: zaradi obljube vračanja lastnine. Te obljube ne bo mogoče uresničiti hitro, zlahka in popolnoma pra vično, razen tega pa privatizacija, če uporabim nedavne besede predsednika Milana Kučana, »ni orodje in način reševanja problemov gospodarske rasti, plačilne bilance, polne zaposlenosti, inflacije, regionalnega razvoja, enakomerne delitve dohodkov, kar vse so naši problemi.«
Peterle: »Lastnina je gotovo eno od težjih vprašanj, s katerimi se mora ukvarjati ta vlada. Dejstvo je. da ima lastnina različna porekla, da je bilo vanjo vlagano tako ali drugače, da je menjala lastnike in podobno, tako da je razen za gozdove, kjer je stanje sorazmerno preprosto, za vse druge vrste lastnine, za druga zemljišča, za stavbe itd. naloga veliko težja. Tukaj dela obširna komisija, ki pripravlja rešitve, kar pa bo trajalo. Če bi hoteli reše vati kar se da hitro, bi morali narediti tako kot takrat, ko so uvedli nacionalizacijo, ko je imela vsaka občina močne komisije, ki so počele te stvari. Problem je tudi, da ni več dokumentacije, denimo — izginila je zemljiška knjiga in podobno. Slišimo različne stvari. Vendar bomo vztrajali in naredili, kar je mogoče. Ves čas smo govorili, da smo za popravo še popravljivih krivic. Če bo to kje nemogoče, je druga stvar, ne bojim pa se, da bi bila zaradi tega vlada ogrožena.
Glede besed gospoda Milana Kučana bi rekel, da je eno vprašanje vračanja lastnine drugo pa vprašanje privatizacije tako imenovane družbene lastnine. Ta je bila deloma privatizirana, deloma pa je tudi pridobivala vrednost skozi ta čas njenega, bi rekel, družbenega statusa. Recimo razne tovarne, kijih prej ni bilo. Gotovo, da privatizacija ni edini moment, na katerem bi temeljili vprašanje gospodarske rasti, polne zaposlenosti pa tudi razvoja, vsekakor pomislim, da je bistveni del vsega tega. Privatizacija je namreč najtesneje povezana z vprašanjem gospodarske rasti; dokler ne bo lastnine, ne bo prave motivacije, ne bo pravega gospodarjenja. In če tega ne bo, seveda ne bo ustrezne gospodarske rasti. Zaradi tega se tu ne bi strinjal s Kučanom. Privatizacija bo v končni fazi pospeševala tudi zaposlovanje, čeprav bo v prvem krogu povečala število nezaposlenih, saj vemo, da imamo preveč zaposlenih ljudi. Nov razvoj pa bo dal nova delovna mesta.«
DL: Ena od zaprek k večjemu soglasju Slovencev je tudi odnos do nedavne preteklosti. Kako bi vi na kratko definirali partizanstvo in kako domobranstvo ter kaj bi morali storiti Slovenci, da preteklost ne bi nenehoma delala senco sedanjosti in celo prihodnosti? Storiti ne čez 10 ali več let, ampak že včeraj, danes, jutri.
Peterle:» V nekem smislu so zadeve o tem delu naše preteklosti preproste. Prišel je okupator s treh strani, ljudje so, jasno, bili proti, nekatere politične sile v Sloveniji so se povezale v Osvobodilno fronto, začele z odporom, druge sile so se organizirale drugače, razmišljale in ravnale drugače. Meni vedno pomeni boj proti okupatorju boj proti nasilju, torej neko vrednoto, nekaj, kar moraš storiti. Vprašanje je, kako in za kakšno ceno. V tem smislu vidim v narodnoosvobodilnem boju nujnost tega časa in tako ga tudi gledam. Z vsem spoštovanjem. Lepo bi bilo za Slovence in laže nam bi bilo, če bi bil to res samo narodnoosvobodilni boj. Vendar se je znotraj tega, kar se pač ne da zanikati, začelo tudi to, čemur potem rečemo revolucija. O lem so zgovorni dokumenti. Ko so se začele likvidacije ljudi, posebej tudi na Dolenjskem, je prišlo do dvoma o svetlih ciljih narodne osvoboditve, dodelitev ljudi ter potem tudi do ustanovitve te druge formacije. Nastopila je državljanska vojna, dobila svoje pospeške in izraz. Kadar sila trči ob silo, ne gre brez krvi Zapletli smo se v vrtinec, ki je trajal še v povojni čas. Treba je upoštevati, da so ljudje pri nas vendarle imeli informacije, kaj se je godilo v Rusiji oziroma v Sovjetski zvezi. Politično je legitimno, da so se tisti, ki niso bili za revolucijo in za to, da se nekaj podobnega kot v Rusiji zgodi tudi pri nas, organizirali. Za to so imeli vso legitimnost. Vsekakor pa je res, da nas je to zelo zaznamovalo. Zlasti tisto, kar seje godilo po vojni. Lahko namreč rečeš, vojna je, v redu, se godi to in ono. Težko pa je dejstvo, da imamo mi več žrtev državljanske vojne kot žrtev v bojih z okupatorji. iz česar se da videti, kje je bilo težišče. Vesel sem, da začenjamo te sence premagovati. S simbolnimi in tudi drugimi dejanji. Dobro bi bilo, da bi prišli o preteklosti do čim bolj objektivne resnice. Iz nje potem ne bi smeli kovati potrebe po revanšizmu. Reči moram, da kjerkoli sem bil med ljudmi, nisem srečeval izrazov re-vanšizma, pač pa vedno željo po resnici. Ta se pogosto začenja z željo po vedenju, kje je od koga grob, kje je padel, te osnovne človeške stvari. Nikoli nisem slišal izrazov, da je treba temu ali onemu kaj storiti Mislim, da res dozorevamo tudi za spravo.«
DL: Odnos do vere, vernost ali nevernost so najbolj intimna stvar vsakega posameznika, intimnost, ki je nedotakljiva, sveta. Vi ste prvi slovenski predsednik vlade, za katerega vemo, da veruje v Boga, zato dovolite nevljudnost oziroma vprašanje tudi o tem. Zastavil ga bom posredno. Verovati v Boga je gotovo velika opora, osebna moč. Tako, kot je bila inje še velika moč tudi vera, recimo, v komunizem. Z vaše strani to dvoje seveda ni primerljivo, medtem ko z boljševiške oziroma ateistične nekako je, ker pač poenostavljajo zadeve.
Peterle: »Če bi dejansko gledali poenostavljeno, bi lahko rekli, da ima vsak nekaj, v kar veruje, čeprav bi lahko rekli tudi drugače. Dejal bi nekaj, na kar da, ima torej vrednoto, ki ga drži, s pomočjo katere ži vi, ima pred sabo nekaj svetlega, nekaj, za kar je pripravljen tudi kaj storiti. Jaz sem poznal in še poznam ljudi, tudi
med komunisti, ki so svoje ideale jemali, vsaj na zunaj sem jaz tako videl, kol religijo, vero. Torej kot nekaj, čemur so predani, nekaj, zaradi česar niso pripravljeni popustiti, in tako naprej. Tako kot vera meni daje moč in gotovost, ta njihova vrednota tudi njim daje oporo, recimo smisel življenja. Mislim, da je bil problem religije v družbenem smislu pri nas ta. da je bila neka utemeljitev smisla dovoljena, druga pa diskvalificirana. Tudi zato sem vesel, daje prišlo do demokratizacije, kjer so vse izbire moralnih temeljev in vrednot prepuščene posamezniku.«
DL: Gospod predsednik, v sedanji vladi sle, če se ne molim, kar štirje Dolenjci, kar zagotavlja, bi rekli Dolenjci, da ne bo ta vlada nič naredila za Dolenjce. Vendar to ni vprašanje, bolj me zanima, kako je Dolenjcu, če je predsednik vlade. Je lahko včasih Dolenjec?
Peterle:» V vlogi, v kateri sem zdaj, moram biti Štajerec, Prekmurec itd. Včasih mi je težko biti Dolenjec, ker bi se želel izogniti vsakršni oceni, da podpiram ene bolj kot druge, še posebej, ker so nekateri r podobnih ali še večjih težavah kot Dolenjci. Po drugi strani pa se ne da in tudi ne želim iz te dolenjske zaznamovanosti. Ta zaznamovanost mi pomaga pri mojem delu, včasih sem Bogu hvaležen, da sem pognal na tistem hektaru borne k raške zemlje na visokem Dolenjskem. Tako sem lahko spoznal vso paleto življenja, od domače revščine do druge revščine in tudi bogatije. Nekdo se je nekoč pošalil, da prihajam iz kamene dobe, ker je v tistem času, ko sem bil še doma, nekdo na kresilno gobo in kremen prižigal tobak. Po zaslugi rojstva v teh krajih vem. kaj je slovensko podeželje, kaj je njegova nesreča pa tudi, kaj je njegova vrednota. Ko smo prišli v Mirnsko dolino, sem spoznal nekoliko ugodnejše socialno okolje, z gimnazijo v No vem mestu so se mi odprla druga obzorja, z Ljubljano še naslednja. Meni je socialna paleta Slo venije znana ne sa%io po študiju zgodovine in geografije, ampak tudi iz osebne izkušnje. To je za razumevanje tega, kar se danes godi v Sloveniji, sila pomembno in mi pri delu v vladi zelo prav pride.«
DL: Od kod človeku moč, da se čuti sposobnega za takšno funkcijo, kot jo imela zdaj vi? Gre namreč za neznansko odgo-
vornost, za katero potrebuješ moč, ki naj brž ne more temeljiti samo na takšni ali drugačni samozavesti. Na tej ravni samo zavest najbrž ni dovolj.
Peterle: »Zlasti glede zadnjega imate prav. Gotovo je res, da sem ta posel prevzet v res težkem času, ko se nekaj lomi in postavlja novo, ko se včasih zdi, da je kompas zelo daleč in zvezde še dlje. Reči pa moram, da bi verjetno potrebo val že nekoliko religiozne razlage, če bi vam hotel predočiti svoj osebni mir pri tem delu. Ta mir je tukaj temeljna kategorija. Če bi začel begati ali se izgubljati v podrobnostih, bi slabo končal. Bistveno je, da sem v tej funkciji integralen, da ohranjam moralno in osebno integriteto. Tukaj je nekaj te milosti, da ta mir pač imam. Ne da se ga pridobiti niti naročiti. Je v člo veku ali pa ga ni. Čeje, moraš živeti tako, da ga ohranjaš. Zelo pomembno za ta mir je, vsaj po mojem mnenju, da imaš urejeno družino, neko osnovno okolje te trdnosti. Marsikdo me vpraša, od kod mi energija in tako naprej, saj sem nenehoma po sejah in po svetu, 16 ur na dan. Med prijatelji včasih rečem, da mi dobre duše zmolijo energije za sproti
Moč mi daje tudi veliko pričakovanje ljudi. Tudi osebno mislim, da ima ta dežela veliko prihodnost. Priložnosti, ki jo ima zdaj Slovenija, ne smemo zapraviti. Glede slovenstva sem velik optimist, vključno z zamejskimi pokrajinami. Mojega dela tudi ne moreš opravljati, če nimaš temeljnega veselja za to opravilo. Jaz ga imam, menim, da sem v položaju, ko lahko uresničim številne svoje in druge ideje. O tem delu mislim, da je izredno ustvarjalno. Skratka, uživam v njem. Vsakršen drug odnos bi verjetno pomenil razpad osebnosti. Preveč stvari je namreč na mizi in v zraku. S to funkcijo se ne čutim kaznovanega, čeprav se je marsikdo čudil, od kod ta Peterle, saj, revež, nikogar ne pozna. V krogu okoli sveta »2000« sem bil navsezadnje 20 let, sistematično smo študirali filozofske, sociološke, gospodarske in narodne leme. Akumuliral sem obilo znanja, ki mi zdaj prav pride. Naš krog je žal živel v neke vrste javni anonimnosti, nihče se ni zanimal za nas, našega dela niso vrednotili. Moja glavna naloga danes je, da zasledujem osnovno vizijo, opravljam koordinacijo in nadzorujem, da se dogovorjeno povezano izvaja.«
Novo mesto
z novim mestnim mostom
M.
arsikdo v Novem mestu je še vedno prepričan o neprimernosti izbrane lokacije novega novomeškega mostu na Loki ob železniškem mostu in zmajuje z glavo, ko postoji ob gradbišču. Medtem pa se gradnja počasi že približuje koncu. Če ne bomo imeli to jesen posebno slabega, deževnega in hladnega vremena. investitor in izvajalci zagotavljajo, da bo most s priključki vred dograjen konec novembra in da bo še letos lahko po njem stekel promet. In. Davorin Ružič, glavni nadzorni iz Republiške uprave za ceste, tudi pravi, da bo most r končni fazi lep, saj so ga z arhitektonsko obdela vo in j spreminjanjem projekto v, kar je tudi gla vni razlog za enomesečno zamudo v gradnji, spremenili v pravi mestni most.
Lokacija mostu je razlog za več posebnosti v gradnji in podobi, kar je povzročalo precejšnje konstrukcijske težave, predvsem s statiko. Most bo zelo dolg, kar 183 metrov, širok pa 18,1 metra. Sloji na desetih podporah, od tega bo na vsakem bregu ena oblikovana »ročno«, podobno stebrišču obstoječega železniškega mostu. Vozišče je široko kar deset metrov, po vsej dolžini mosta je namreč še tretji pas, potreben na obeh konceh mostu za zavijanje, ker se ta na obeh straneh praktično izteka v križišče.
Pešpot bo široka meter in pot, kolesarska steza pa še decimeter več. Med voziščem in kolesarsko stezo je posebna ograja, ki naj bi varovala kolesarje in pešce. Most bo imel — podobno kot i' Ljubljani most čez Grubarjev kana! in fužinski — tudi posebno oblikovano betonsko ograjo, robne vence za lepši pogled nanj, čisto posebno bodo izdelane tudi svetilke. Na mostu bo ena večja razgledna ploščad in pet manjših prostorčkov, kjer bodo ljudje lahko postali, ne da bi bili napoti mimoidočim. Osnovni namen teh srečališč in vseh posebnih arhitektonskih obdelav — so delo arhitekta prof. Petra Gabrijelčiča, ki se v Sloveniji sploh edini ukvarja z obdelovanjem mostov — je bil seveda »razbiti« izredno dolžino mosta in ga narediti za mestni most, kakršen mora biti, če že je na tej lokaciji in naj ne deluje kot popoln tujek.
Konstrukcijske težave so imeli tudi s priključki na most, posebno na levem bregu Krke. Sicer se bo most na desnem bregu Krke zaenkrat navezoval neposredno na obstoječo Partizansko cesto. Ta bo verjetno že i' prihodnjem letu deležna rekonstrukcije oz. deloma verjetno tudi prestavitve bližje h Krki, da ne bi več prečkala bolnišničnega kompleksa. Na levem bregu bo pri Železniškem gospodarstvu narejeno novo križišče, urejajo tudi že odsek do križišča pri Ljubljanski banki. Ta odsek bo razširjen, tako da bo prostora tudi za kolesarsko stezo, pešpot in tudi 1,2 metra široko zelenico med njima. Tudi na tem delu bo posebna ograja in razsvetljava za pešce in kolesarje, pri stari občinski stavbi bo nov oporni zid, tako da eno-metrska poglobitev odseka, ob kateri zdaj mimoidoči še nejeverno zmajujejo z glavo, ne bo videti nič nenavadno.
Inž. Davorin Ružič zatrjuje, da se vsi skupaj z izvajalci (Gradis in G/P Pionir) vred trudijo po najboljših močeh, da bi gradnjo čimprej, a tudi čim k valitetneje pripeljali do konca, da se zdaj na vseh koncih razkopano Novo mesto znebi vsaj enega gradbišču in velikega prometnega ozkega grla. Če naslednja dva meseca ne bosta premokra in premrzla, zaradi česar namreč ne bi mogli kvalitetno izvesti zahtevnih zaključnih del na mostu, bo promet po novem mostu stekel že sredi letošnjega decembra, medtem ko bodo pešci in kolesarji morali na odseku od mostu do križišča pri banki na asfalt in na posebno razsvetljavo verjetno počakati še kak leden po tem.
Ta novomeška investicija je po sedanjih cenah vredna nad 40 milijonov dinarjev, od tega je Republiška uprava za ceste zagotovila 40, novomeška občina pa 60 odstotkov. Da je obveznost i' lanskih hudih inflacijskih časih poravnala z avansi, je najela tudi kredite, a zaenkrat vse kaže, da se bo občina znebila te svoje obveznosti že v prihodnjem letu. Prihodnje leto naj bi se potem končno lotili rekonstrukcije prometno izredno obremenjene Ceste herojev in. kot že omenjeno, tudi Partizanske ceste. Korenite izboljšave za novomeški mestni promet pa bo pravzaprav prinesla šele severna mestna obvoznica med Ločno in Bučno vasjo oziroma Muhaberjem.
Z. LIND1Č-DRA GA Š
priloga dolenjskega lista
(3 9
V neobvezen premislek
Državine muke za 0,90 din
Država je zanimiva zadeva, zlasti če je učinkovita. Naša zgodba sega v oktober leta 1986, ko se je skupina Dolenjk odpravila na sindikalni izlet na Madžarsko. V avtobusu je bilo veselo vse do meje y Goričanu, kjer so bili cariniki (predvsem ženski del moštva) nekoliko bolj uradni kot običajno. Pregled po torbicah je prinesel na dan tudi kakšen dinar ali devizo čez dovoljeno vsoto, vendar vse v mejah običajnih tihotapskih manir. Narejeni so bili zapisniki, nakar je avtobus jadrno odbrzel proti Budimpešti, cariniki nikoli ne najdejo vsega, Madžarska pa nima morja in je tudi zaradi tega poceni dežela.
Spomin na carinsko strogost in doslednost je zbledel v nekaj dneh, človek pozabi. Država in njeni uradniki nikoli Koncem septembra letosje na vratih pozvonil poštar, treba je bilo podpisati, nakar se je v rokah znašla odločba zveznega sekretariata za finance oziroma zveznega deviznega inšpektorata, oddelka v Ljubljani. Njihov pečat je velik kot polna luna. V odločbi je črno na belem pisalo, da je občanka N. N. oktobra pred štirimi leti skušala brez prijave mejnim carinskim organom prenesti v tujino 0,90 din več, kot je dovoljeno, kar so ji cariniki preprečili, denar pa začasno zasegli. K er je s tem naredila prekršek (sledijo členi zakona), se jo kaznuje z denarno kaznijo 0,70 din (nič din 70/100), pred leti tihotapljeni denar pa se ji odvzame v smislu člena itd. Odločbi je bila priložena splošna položnica z vsoto v višini kazni, glasila je torej na 0,70 din.
Pa še recite, da država ni učinkovita Deluje tudi po štirih letih, ne odpusti niti vsoto, kije manjša od dinarja Da bi zaradi pravice pridobila 0,90 din, se vrže v stroške za položnico, ki sama po sebi stane 0,60 dinarja, tu je še ovojnica, kijo je bilo treba poslati priporočeno, kar tudi ni poceni. To pa še ni vse, zaradi 0,90 din se je (že) l. junija letos sestala komisija za prekršek pri zveznem deviznem inšpektoratu v Ljubljani Breda Potočnik-Zupan je bila predsednica, Metka Žumer in Agneza Rotar- Vidic člana, Cvetka Strnad pa jih je spremljala na pisalni stroj. Zanimivo bi bilo vedeti, koliko je vredna ura njihove tako množične strokovnosti. Zelo na tekočem je bila država tudi s postopkom o prekršku. Prijava oziroma odredba je šla naprej samo dva dni manj kot dve leti po prekršku.
Zgodba pa, če občanka položnice ne bi odhitela plačat (na banki so se kar valjali od smeha), še ne bi bila končana. Tihotap-ka bi se lahko v roku osmih dni pritožila. Mlini bi mleli naprej. Če pa denar ne bi bil nakazan, bi lahko država 0,90 din prisilno izterjala. Če se ji tudi to ne bi posrečilo, bi nekdanjo potnico v Budimpešto čakal zapor, čeprav ni jasno, koliko rešetk ti pripada za neplačanega 0,90 dinarja kazni
Skratka, ta država deluje ne glede na to, ali pri tem zažira tudi samo sebe. Samo pomislite,kakšen miselni napor bi bil, če bi se kdo na deviznem inšpektoratu spomnil, da bi tistih 0,90 dinarja morda le kazalo revalorizirati.
MARJAN BAUER
»Rešitve čez noč, zal, niso možne!«
P
Podpre
podpredsednik novomeške občinske skupščine Branko Kirm je na novinarski konferenci 28. spetembra napovedal, da se z 1L oktobrom — za ta dan je sklicana prva jesenska seja občinske skupščine — p Novem mestu začenja vroča politična jesen. Zakaj vroča, še ni čisto jasno, čeprav je jasno, da bo takrat glavna pozornost gotovo posvečena (tako je tudi prav, saj se od razčiščevanja j preteklostjo, pa naj bo to še tako krvavo potrebno, ne da živeti) občinskemu vladnemu programu, ki ga je vlada dala iz rok pred nekaj dnevu Kirm je napovedal, da bodo v skupščini z njim odločili, ali bo šlo naprej tako kot do sedaj ali drugače. Odločiti se bo vsekakor treba čimprej o marsičem, saj čas neizprosno teče in večini zaenkrat prinaša le velike skrbi, kako preživeti, kar pa vsem še ni čisto jasno, ne nazadnje je novomeško skupščinsko vodstvo na primer hotelo vladni program obravnavati zaenkrat le kot informacijo.
Kakorkoli že, vladni program je zdaj tu, čaka na parlamentarno presojo in dovoljenje za izvajanje. Program novomeške vlade je v glavnih obrisih, še posebno gospodarski del, predstavil novomeški »minister za gospodarstvo«, podpredsednik občinske vlade Andrej Kirm.
• Novomeška občina je v nezavidljivem gospodarskem položaju, z neugodno gospodarsko strukturo, z naglo rastočo nezaposlenostjo, z izgubami večjimi od akumulacije, s pomanjkanjem dobrega menedžmenta itd. Položaj je vsaj za kakšno stopnjo slabši od siceršnjega v republiki, ki vsa čuti neobstoj »prave« gospodarske sistemske zakonodaje. Kako se je novomeška vlada odločila lotiti se problematike?
Kako gasijo Madžari
JV'
JL JL.me
etu je zbolela krava. Ni in ni hotela piti vode. Zato je kmet poklical živinozdravni-ka. Veterinarje rekel naj dajo kravi piti vodo iz gasilskega šlema in bo spet takoj začela piti.
Kakšen bi bil v resnici epilog zdravljenja krave na ta način, kot omenja anekdota, nam sicer ni znano. Jo je pa kot duho vito šalo dobro vnovčil ob koncu skoraj dvodnevne strokovne ekskurzije sevniških gasilcev na Madžarskem predsednik gasilcev v Hodošu Ludvik Jonaš, ki se je izkazal kot vodič in prevajalec, čeprav ni po poklicu ne eno niti drugo. Brez Ludvika, čigar mati je bila Madžarka, bi bili Sevničani na Madžarskem, kjer le nekateri starejši govorijo nemško, kakor izgubljeni v vesolju. Z omenjeno anekdoto je v Zalaszentgrotu na krajšem obisku pri tamkajšnjih prijaznih gasilcih podrl še zadnje zavore ob Zdravljici s kozarčkom v roki. Na simbolni ravni bi seveda lahko pomenilo to tudi dobro izurjenost gasilcev ne le za uspešno gašenje požaro v, ampak tudi lastne žeje. Verjetno so pa res redki gasilci, ki si ne bi z zado voljstvom podmazali suhega grla s kakšno pijačo, zato niti nikogar več ne preseneti, ako pod streho gasilskega doma najde kakšen manjši bife ali vsaj kakšen konec šanka.
Vendar se sevniški gasilci strokovnega izleta v republiko Madžarsko niso udeležili zavoljo »tekočih zadev«. Z republiško delegacijo, ki jo je vodil predsednik GZS Ernest Eory, v njej pa sta bila med drugimi tudi dolgoletni predsednik slovenskih gasilcev prof. Branko Božič (zdaj častni predsednik GZS) in kustosinja osrednjega muzeja gasilstva na Slovenskem v Metliki Marjeta Bolkovec (tajnica že omenjene komisije), se je 13-članska sevniška ekspedicija družila samo prvi dan obiska na Madžarskem. Že prvi krajši postanek v središču ene izmed 18 županij v Žalaegerszeku, kjer sta se v kasarni poklicne gasilske brigade z lado kot vodiča do osrednjega gasilskega muzeja v Budimpešti in nazaj do mondenega letovišča ob Blatnem jeze-
ru pridružila nadporočnika Antal VVeber in Csaba Molnar, je potrdil sicer skope informacije o precej drugačni organiziranosti gasilstva v tej naši sosedi
Gre za povsem drugačne zasnove od tiste, kakršne poznamo v našem gasilstvu, kjer je temelj uspešnosti požarnega varstva prostovoljnost, široka baza — množičnost Če pri nas lahko govorimo le o smiselnem dopolnjevanju požarne brambe s poklicnimi gasilci, potem lahko za razmere v madžarskem gasilstvu po drugi svetovni vojni govorimo o izrazitem zasuku v profesionalizacijo. Gasilske poklicne brigade so nekakšne polvojaške enote, tudi na njihovih čelnih položajih so vojaki, se pravi oficirji
Poklicni gasilci poveljujejo tudi v manjših društvih, kakršno je na primer že omenjeno G D Zalaszentgrot. Ustanovljeno je bilo leta 1882, danes pa premore 93 prostovoljnih in 3 poklicne člane. Med temi je tudi poveljnik, stotnik Tarnaš Reiner, medtem ko je Jozsef Marton, predsednik društva, dokaj značilen predstavik prostovoljnega gasilstva izpred vojne. Tik pred lokalnimi volitvami smo v Zalaszentgrotu opazili precejšnje število plakatov s fotografijami in osnovnimi podatki kandidatov za funkcije. Kakšnega posebnega, prazničnega vzdušja ravno ni bilo in na vprašanje, ali bodo volilci sploh prišli spet na volišča, kamor so jih v zadnjem času na Madžarskem vabili zelo pogosto, so domačini odvrnili, da so prepričani v dober odziv. Predvsem zato, ker gre za volitve v krajevno samoupravo, in je to pač ljudem bliže. Pa tudi zato so pričakovali dober obisk volišč, ker so bile tokrat volitve resnično demokratične — za župana so kandidirali denimo trije: eden krščanski demokrat in dva neodvisna kandidata. Kot smo lahko slišali te dni doma pa so nedeljske lokalne volitve na Madžarskem zaradi slabe udeležbe volilcev v nekem smislu razočaranje. Predvsem v večjih mestih in v prestolnici Budimpešti bodo morali zaradi tega, ker je prišlo na volišča manj kot 40 od-
stotkov volilcev, volitve ponoviti čez 14 dni. S se Madžari že naveličali pravit iger, kijih pr naša demokracija?
Kako neki bi sedanji trenutek, še posebej p razmere v gasilstvu na Madžarskem koment ral oče požarne brambe v tej deželi gorf Odo Szechenyi, razumnik in svetovljan, s kateriI smo se »spoznali« v enem največjih gasilski muzejev y Evropi in na svetu v Budimpešti Verjetno bi pogrešal nekakšen drzen romanih no-pustolovski duh, ki je denimo njega lei 1862 gnal celo tako daleč, da je za eno leto ilt galno zapustil domovino in nabiral izkušnje pl gasilski brigadi v Londonu, za zasluge pri pt stavitvi temeljev gasilstva je pridobil več zvem čih naslovov doma in na tujem — Turki so g kratkomalo počastili z naslovom — paše. Ki zanimivost naj omenimo, da so Madžari let 1904 pripravili 3. svetovni kongres gasilcev Budimpešti. Trajal je cel teden in tedaj so prvi krat večjo pozornost posvetili preventivi. Ali h lahko preprečili, ako bi manj modrovali, da n bi ravno med kongresom na Madžarskem o$ njeni zublji upepelili 400 hiš, je seveda tudi bo akademsko vprašanje.
Sevniške gasilce je bolj kot muzej v Budin pešti, čeravno kot rečeno ta razpolaga z izjen no dokumentacijo in eksponati zanimalo del in oprema poklicne gasilske brigade v Zalat gerszegu. V vsej županiji Zala je okrog 40 drw. tev s približno 360poklicnimi člani, od tega ji je večina seveda v središču. Od tod usmerjaj operativno delo gasilcev in po potrebi tudi san posredujejo. Za to imajo na voljo veliko dobr opreme, čeprav so posebna vozila in oprem zvečine iz vzhodne Evrope. Delujejo robustne vprašanje pa je, kaj lahko takšni mastodont op ra vijo na malo ožji, slabi cesti, ali bi se splol lahko približali mestu intervencije oz. požara
Skratka, Sevničani so ob izmenjavi izkušei z Madžari dobili kar pravšnjo podobo, kje so p organizacijski in tehnični plati gasilstva Neke teri so odhajali iz Madžarske z občutki, da l lahko pri nas Madžari videli marsikaj korist nega, da bi nam celo rahlo zavidali. Podobn kot, če se slovenski gasilci primerjajo z avstrij skimi. Za te in druge primerjave bo dovolj pri ložnosti. Tudi zato je predsednik sevniških go silcev in podpredsednik GZS Anton Kord povabil vrle organizatorje in gostitelje njihov strokovne ekskurzije na Madžarsko, naj pride jo naokoli, saj bodo vedno dobrodošli
P. PERL
nedžment v občini večji interes za ustvarjanje zasebnih podjetij, kot za dobro gospodarjenje v družbenih, ki so jim bila poverjena. Malo je novomeških direktorjev, ki nimajo zasebnega podjetja oz. niso povezani z njim. Motivi za dobro gospodarjenje so se pri menedžmentu, skratka, poslabšali. Kompetence so se jim povečale, od-
govornost večinoma temu ni primerna. Direk->'let
tarske strukture suvereno vlcdajo, si urejajo tajne plače ipd Sistemski nadzor nad tem je potreben, seveda strokoven, brez ideološkega predznaka — cel naš program je pisan tako, da v njem ni ideologije, ampak stroka, zato tudi pričakujemo konstruktivne pobude v zvezi z njim, ne pa njegovo trganje —in pričakujemo ga z zakonom o direktorjih, za katerega je sicer težko reči, kakšen končno bo.«
0 V kaj se je novomeška vlada s svojim programom namenila usmeriti?
KIRM: »Pri izdelavi vladnega programa, ki naj bi le predstavljal dolgoročno strategijo našega delovanja, smo imeli precejšnje težave. Obdelali smo vsa področja z več ali manj uspeha, največ težav je bilo zaradi republiške zakonodaje, ki ni postregla s primernimi rešitvami, ki bi bile potrebne za sedanji prehodni čas v tržno gospodarstvo in ki bi se jih dalo tudi dokaj hitro speljati Če bi vse to bilo, bi bila strategija, za katero smo seveda imeli pred očmi zakonske spremembe, ki so napovedane v republiki, o katerih pa se še malo ve, lahko jasnejša. V skupščini bodo razmišljanja gotovo drugačna, ljudje so nestrpni in terjajo rezultate čez noč, a, žal, se čez noč stvari v ekonomiji ne da reševati. Mislim pa, da je treba intenzivno začeti, mi smo pravzaprav že. Popolnoma iluzorna so pričakovanja, da lahko vlada s kakršnimkoli programom reši čez noč gospodarske probleme, do katerih je y Novem mestu prišlo. Gospodarska struktura je v novomeški občini zelo problematična, tako po strukturi dejavnosti oz. industrijskih panog, ki z izjemo Krke in le še česa manjšega niso konkurenčne v svetu in niti v Sloveniji ne posebno, kot po velikosti podjetij, ki so prevelika. Poudaril bi našo socialistično črno luknjo. V novomeški občini je več kot polovica vseh zaposlenih v podjetjih družbenega sektorja s preko 2.000 zaposlenimi, v Jugoslaviji je takšnih 15 odstotkov. 31. decembra lani v občini nismo imeli podjetja, ki bi zaposlovalo od 170 do 420 delavcev. Imamo, skratka, na eni strani neokretne gigante in na drugi strani male obrtnike (780), ki v povprečju zaposlujejo le nekaj več kot enega delavca na obralo valnico. V zadnjem času se jim intenzivno pridružujejo zasebni podjetniki, a vse skupaj je še vedno zelo neugodno. Prestrukturiranje je na račun neobstoja teh srednjih podjetij veliko težje in bo zahtevalo večje žrtve, kot bi bile, če bi takih srednjih podjetij bilo več. Empirični podatki tudi kažejo, da ima me-
KIRM: »Vladno delovanje smo usmerili k dvojnemu: v reševanje problemov v družbenem sektorju in v aktivnost za nastajanje novih podjetij, kjer imamo tudi večji vpliv in kjer j e lastninsko vprašanje razrešeno, medtem ko bo do razrešitve vprašanja lastnine v družbenem sektorju, kar je potrebno za ustvarjanje nove gospodarske strukture, žal, preteklo še nekaj časa. V normalnih gospodarstvih je normalni posredni ekonomski instrumentarij za spodbujanje gosp odarske aktivnosti, v občini je to da vč-na politika. Ker mi nismo v takšnem sistemu, je tudi ukrepanje drugačno. V okviru občinskih upravnih organov smo že pričeli brezplačno svetovati zasebnim podjetnikom in obrtnikom, sedanjim in bodočim, sčasoma nameravamo zgraditi močan informacijski center, ki bo podjetnike oskrboval z najrazličnejšimi potrebnimi podatki in informacijami V konzalting vključujemo tudi raziskovalno dejavnost Zastonj nameravamo izdelovati celo investicijske projekte, da bi občina trkala na vrata razvojnega dinaja v republiki Izdelujemo tudi prioriteto dejavnosti v občini, občinski interes je predvsem po proizvodnih in storitvenih ter po trgovini, ki bi izboljšala deficitarno ponudbo. Vsi ti projekti morajo obljubljati večje število novih delovnih mest, sajje brezposelnost v občini največji problem. Zdaj imamo na zavodu prijavljenih 1.000 brezposelnih, trend naraščanja brezposelnosti pa y občini še nikdar ni bil tako velik. Delavci na čakanju tu niti niso šteti (v Novolesu jih je na primer 680, v Tenelu blizu 150 itd.), bodo pa mnogi prej ko slej ostali brez dela. Lotevamo se tudi problema pomanjkanja zagonskih sredstev za podjetnike. Nameravamo objaviti razpis za podjetniške projekte. Iz branim bomo pomagali s prostori SLP, ki m padejo pod udar denacionalizacije. Tega je kar precej, mnogi celo v slabem stanju, in bo tako lahko preprečeno njihovo propadanje. Finančne probleme bomo podjetnikom pomagali reševati z razvojnim skladom. Želeli bi uspešno skleniti že začete pogovore z banko in zavarovalnico, da bi prišli do močnega sklada od 25 milijonov dinarjev navzgor. Obrestna mera za ta sredstva bo seveda nižja od siceršnje na finančnem trgu. Hitrejše bo tudi razreševanje takšnih stvari, kolje na primer pridobitev lokacijske dokumentacije. V občinski upravi bo stranka na enem mestu deležna čim komplet-nejšega in hitrejšega servisa. Posebno kar se tiče sedanjega družbenega sektorja, pa pripravljamo poseben analitični pristop za tekoče
Andrej Kirm
standarda Drugo je spremenjeni način financiranja. Že sedaj smo jim odvzeli vlogo profit i nih organizacij, s tem da jih ne financiramo vff z mesečnimi akontacijami, ampak po tekoči potrebah, te pa morajo biti v skladu z letnii programom. Republika še vedno pozna mesa ne akontacije, tak način je povzročal pri post meznih izvajalcih precejšnje presežke, ki so: tudi nenamensko trošili. Izvajalcem se zdaj ni bo več treba ukvarjati z obračanjem denarjaj ampak z vsebino. Posebno poglavjeje tu zdrah stvo, ki se večinsko financira iz republike, k stvari ni ustrezno rešila, bo pa jih v kratkeit-treba. Namesto sedanjih odborov, ki so bit oblikovani po delegatskem principu namesti skupščin siso v, bomo obliko vali projektne sku pine stroko vnjako v za posamezna področja in ■ tem zagotovili profesionalnejši nivo. Močno ji zreducirana tudi dosedanja strokovnotajniške zasedba iz prejšnje sisovske organiziranosti-Povedal bi tudi, da mislimo, naj bi bile glavni dejavnosti s teh področij skoncentrirane v stre ki, vse stranske storitve pa bi šle na trg. Po našem naj bi šlo na trg tudi čim več dejavnostiJ področja javnih financ. Za kapitalno intenzi' ne dejavnosti bodo sicer ustanovljena javni podjetja, ostalo pa se bo preneslo na lokaln1 samoupravo.«
spremljanje gibanja gospodarskih rezultatov, ki ne bo temeljil le na spremljanju bilanc uspeha in ugotavljanju dohodka, ampak na podatkih, kaj se dogaja s kapitalom podjetja. Kjer bodo signali, da se manjša, bo treba ukrepati, tudi glede menedžerskih struktur. Te analize delamo za vsako podjetje posebej, posebej bomo pozorni tudi na plače, ki so v našem gospodarstvu marsikdaj amortizer izgub oz. marsikje ni izgube le na račun izredno nizkih plač. Tega je v novomeški občini veliko in dejansko le zamegljuje že itak slabo sliko. Še enkrat bi poudaril, da je faza globoke krize, žal, neizbežna, da bo do no ve gospodarske strukture prišlo le z odmiranjem sedanje. Za potrebna sredstva za socialne programe se še ne ve, ali bodo republiška, samo občinska bodo glede na pričakovane težave premalo. Vsekakor bi morali vsi ukrepi iti v to smer, da se zaostri konkurenčna klavzula, da se tisti, ki imajo več virov za preživljanje, .spravijo’le na enega. Iz tega razloga tudi podpiramo evropski delovni čas. Tudi na kmetijstvo ne pozabljamo, ne nazadnje je to komparativna prednost vsaj dela občine. A tudi tu je marsikaj odvisno od republiških rešitev. Vsekakor nam je interes nastajanje družinskih kmetij, iti pa bomo tudi morali v zaključevanje repro verige, da nam smetana ne bo odtekala kar naprej v Ljubljano.«
• Prestrukturiranje gospodarstva, oživitev gospodarske aktivnosti je glede na-razmere seveda daleč najpomembnejša naloga, česar vsaj del nove oblasti gotovo še ni po vsem dojel. Vlada se je seveda lotila tudi vseh drugih področij življenja in dela. Kaj na primer načrtujete za družbene dejavnosti?
KIRM: »Na tem področju ni republiška vlada še nič naredila. V Novem mestu izdelujemo strategijo, da bi do konca leta naredili to, kar bo predpisal zakon o zavodih. Cilj naše vlade je, da družbene dejavnosti reorganiziramo, z namenom pocenitve, ne pa na račun slabšega
• Mogoče bolj od problema slabih pid in mnogim vse bolj grozeče nevarnoti
brezposelnosti ljudi teži sedanje dogajanj, z družbeno lastnino; tajne plače, ko se d1 rektorji v propadajočih podjetjih izdati* nagrajujejo, interne delnice, sumljivo ** činsko delničarstvo dosedanjih vodilu itd. Kako gleda vlada na te stvari?
KIRM: »Če hoče sistem delovati, mof predvsem imeti rešeno lastninsko vprašanj1 Pri nas ni, iz tega v glavnem izvirajo tudi v? ostala vprašanja, na primer slabo vodenji Tajne plače so neumnost. Sistem internih dd nic ni v redu, vsi takšni poskusi po svetu so š doslej izjalovili. Delnice so končale v rokd bogatih posameznikov, pri nas je bojazen, bodo v rokah direktorskih struktur. V vsake* podjetju je nekaj zainteresiranih. Dosedatf upravljalske strukture si bodo uzurpirale 10*!. nino, kot si jo je leta 1945 država z nacionO'1 zacijami. To bi lahko preprečili z ustrezno ti nanjo kontrolo in z nepriznavanjem Markoj čevega programa v teh delih. Zdi se nam, do v bilo bolje, da v prehodnem obdobju s podjdf strokovno upravlja tudi država, podobno kol , javnih podjetjih. A občina ne more preprek — interne delnice določa zakon o družbene* \ kapitalu — tega, kar se dogaja pred naHj očmi. Pooblastila za to ima republiška vlaj njihovo delo gre v to smer, da hočejo nared, kopijo zahodne zakonodaje, kar je slabo, L se ne bomo mogli izogniti nasilni prvobi akumulaciji kapitala. Upoštevati bi bilo tre
specifiko prehajanja iz družbene lastnine
_..........*
najti temu primerne rešitve. To bi se dalo L spešiti Mi smo ob vsaki priložnosti, ko sob pri nas predstavniki republiške vlade, prev'1 gali operativne rešitve, na primer za uspešne] reševanje problema brezposelnosti z znižanju davkov in prispevkov za nova delovna me*; za drugo izmeno v preslabo izkoriščenih kap citetah družbenih podjetij itd. Kot vidite, nit * kega še ni!«
ZDENKA LINDIČ-DRAGč
d\
10G)
priloga dolenjskega list
^	C3 -L3 O, ^	»y. c^l SS »».. S' Vy>:	g
Optimizem, a brez nekdanjega blišča
Ob letošnjem kočevskem občinskem prazniku 3. oktobru, dnevu slovenske državnosti
Časi, ko smo občinski praznik počastili z odpiranjem velikih gospodarskih objektov, so najbrž dokončno za nami. In kar prav je tako, kajti od objektov, ki so požirali veliko denarja, ni bilo vedno veliko koristi.
Ob letošnjem prazniku se ne bo dogajalo nič veličastnega. Ne moremo se pohvaliti z velikimi gradnjami, zato moramo biti veseli tudi manjših dosežkov. Očistili smo na primer Rinžo. Je to majhen ali velik dosežek? Za otroke, ki so z mostu in bregov opazovali delo v strugi in sanjali o tem, da se bodo prihodnje leto kopali v Rinži, je bilo čiščenje v času šolskih počitnic gotovo pomemben dogodek.
Kmetijsko gospodarstvo Ko-" končuje posodobitev in brim defojnacijo farme v Livol-dosvgn	u‘ubogo sanirali
duhati
memben dosežek. ^ ud-Sicer pa se prav na področju kmetijstva dogajajo stvari, ki skoraj neopazno spreminjajo podobo dela Kočevske. Število družinskih kmetij se počasi, toda vztrajno veča. Zaraščene površine se po desetletjih spet spreminjajo v pašnike, na katerih se Pase živina, tako da pokrajina Postaja prijazna. Ker pa nastajalo te kmetije predvsem v najbolj
oddaljenih predelih Kočevske,prinaša ponovna naselitev tudi nove probleme (ceste, voda, elektrika, telefon, prevozi šolarjev in še kaj). Če teh problemov ne bomo pospešeno reševali, je bojazen, da »kolonisti« občutka samote in drugih tegob, povezanih z življenjem na odmaknjenih kmetijah, ne bodo vzdržali, upravičena. Bilo bi žalostno, če bi -— najbrž zadnjič — poskus ponovne naselitve opuščenih predelov propadel.
Tudi turizem ni več tujec. Počasi, toda zanesljivo si utira pot v nekaterih delih občine: Osilnica
in njena okolica vse bolj dobivata podobo živahnega turističnega kraja; premika se tudi v Vasi Fari; iz ruševin gradu Kostel se dviga obnovljeni vogalni stolp; prvi zametki kmečkega turizma se kažejo v Brezovici; v Dolu urejajo Kamp in druge turistične objekte
itd.
Obirajoče se vrača življenje v kraje, kjer je že desetletja usihalo. Pa vendar kočevska stvarnost ni prav rožnata. To, da številnim zaposlenim grozi izguba dela, ni najbolj zaskrbljujoče, zaskrbljujoče je dejstvo, da tisti, ki delo imajo, ne zaslužijo toliko, da
bi si zagotovili socialno varnost po merilih sodobne Evrope. Na to, da bi ustvarili dovolj akumulacije za odpiranje novih delovnih mest, niti v sanjah ne moremo pomisliti. Večina podjetij se duši in samo upati smemo, da so njihovi proizvodni programi dovolj zanimivi za tiste, ki imajo potreben kapital za sanacijo.
In kakšne težave tarejo zasebnike in tiste, ki bi to radi postali?
V občini, kjer je bilo še ne tako dolgo nazaj že razmišljanje o zasebni dejavnosti skoraj bogokletno dejanje, ne more biti niti
PRIREDITVE OB PRAZNIKU OBČINE KOČEVJE
weuieK, 27. septembra
ob 18. uri — Otvoritev razstave likovnih del Matije Glada z nastopom članov tamburaške skupine KD Kostel v LIKOVNEM SALONU v Kočevju
Petek, 28. septembra
ob 11 uri — Otvoritev prenovljene farme v Livoldu
oE Jfi ur! ~ ?,T,eV d,ružinske kmet'je v Starem Brezju oh 16. uri - Tradicionalni Tek Kočevskega zbora
Start in cilj na ploščadi v Kočevju
Mihael Petrovič predsednik občinske skupščine
Sobota, 29. septembra
ob 10. uri — Odbojkarski turnir »Medo« (moški in ženske) v Domu telesne kulture v Kočevju ob 15. uri — Regata kajak-kanu na Rinži
Start in cilj med VVO in SŠTUD v Kočevju
Sobota, 29. in nedelja, 30. septembra
ob 9. uri - Odprto prvenstvo občine Kočevje v tenisu na igriščih v Gaju v Kočevju
Nedelja, 30. septembra
ob 19. uri — Turnir prijateljstva; tekmovanja pionirjev v šahu v prostorih restavracije Nama v Kočevju
Torek, 2. oktobra
ob 19. uri - Literarni večer Cirila Zlobca z naslovom »Moja kratka večnost«, v knjigarni DZS v Kočevju
Sreda, 3. oktobra
ob 12. uri - Svečana seja predsedstva občinske skupščine v prostorih občine Kočevje
ob 16. uri - Rokometni turnir za ženske na rokometnem igrišču v Gaju v Kočevju
Četrtek, 4. oktobra
ob 13. uri - Odkritje simbola Doline Petra Klepca v Mirlovičih
Sobota, 6. oktobra
ob 8. uri - Tekmovanje članov društev invalidov iz Domžal Grosuplja Novega mesta, Ribnice, Reke in Ko-
ob 14 un_ S?.™ KMŠČ.U v Gaju v Kočevju
Srečanje športnikov pobratenih občin Kočevje - Hab v malem nogometu, balinanju, kegljanju
in tenisu na igriščih v Gaju v Kočevju
Sobota, 13. oktobra
ob 14. uri — Kulturno-zabavna prireditev »Kostanjev piknik« na ploščadi v Kočevju
dovolj zasebnega kapitala niti dovolj ljudi, ki bi podjetniško razmišT/ali. Tiste pa, ki imajo nekaj kapitala, obilo dobrih idej in še več volje, čaka na poti do cilja preveč ovir.
čeprav je Kočevska velika in redko naseljena, je na primer pot do zemljišča trnova. Večina zemlje jev družbeni lasti, in čepra v je sedanji lastniki niso niti podedovali po svojih prednikih niti za pošten denar kupili, so za odstop vsake pedi zemlje pogosto postavljali pogoje, ki so težko sprejemljivi.
Ni lepo, da o tem pišem ob prazniku, toda vsak praznik, vsak jubilej je prelomni trenutek, ko se oziramo po prehojeni poti in izbiramo pot, po kateri bomo krenili v prihodnost. Morda bodo ob tem zapisu prizadeti pomislili na to, da takšno ravnanje Kočevske ne bo pripeljalo v Evropo.
Vožnja po nekaterih kočevskih cestah pomeni še vedno srečanje s preteklostjo, žeje si v pre-nekaterem kraju še vedno ne moremo pogasiti z dobro vodo, divjad še kar naprej uničuje pridelke na polju in mlado rast v gozdu itd. Kadarkoli razmišljamo o kočevski sedanjosti, se srečujemo z njeno svojstveno preteklostjo. Preteklost nas bremeni moralno, gospodarsko in drugače ter nam kroji prihodnost, če kje, potem se zgodovina ponavlja na Kočevskem.
lursKo postošenje Kočevske, ki se je začelo leta 1469, je kočevsko podeželje hudo prizadelo. Poljedelstvo je bilo skoraj povsem uničeno. Da bi se deleža opomogla, je leta 1492 cesar Friderik dovolil Kočevarjem številne davčne olajšave in svo-uuuno trgovanje z živino, platnom in drugimi domačimi izdelki.
luoi r\Kjijcv. druge GVeiuvuc
vojne je Kočevska dočakala opu-stošena. Svoje je storila potem še nerazumna politika na tem območju po vojni. Spet je bilo Podeželje opustošeno, njive, travnike, pašnike in celo naselja pa danes prerašča gozd. Tako skoraj po natanko 500 letih Ko-
čevska spet potrebuje pomoč. In če je v davnih časih cesar na daljnem Dunaju prisluhnil stiskam, tožbam in prošnjam kočevskega človeka, potem menda tudi naš glas pri vladi v Ljubljani ne bo naletel na gluha ušesa in trdo srce.
Kakšno pomoč pravzaprav pričakujemo od Slovenije? Predvsem pospešeno posodobitev glavnih cest, pri čemer ne pričakujemo asfalta do vsake hiše! Posodobitev cest je pač predpogoj za obstanek in vračanje ljudi v odmaknjene kraje. Gradnja in posodobitev cest je hudo draga stvar. Toda svetovati nam, naj si pomagamo, kakor vemo in znamo, jo pač višek cinizma.
Kočevska je velika in raba prostora je s prostorskimi plani opredeljena samo za četrtino celotnega prostora. Ne pozabimo, da do nedavnega nismo bili gospodarji ogromnega dela občine! Tudi zaradi pomanjkanja prostorskih načrtov imamo pri uvajanju novih gospodarskih in drugih dejavnosti velike težave, ki ovirajo hitrejši razvoj. Zato smo zaprosili slovensko vlado, naj ustanovi na našem področju Zavod za prostorsko planiranje in razvoj.
_ Če na teh dveh področjih ne bomo deležni pomoči, se nam ne piše lepa prihodnost.
Danes mnogi razmišljajo c usodi našega praznika. V času, ko se včerajšnje resnice rušijc kot hišice iz kart, je res možne marsikaj. Ker pa so si v predvolilnem boju zasluge za proglasitev 3. oktobra za Dan slovenske državnosti lastili tudi kandidat Demosa, se mi zdi to razmišljanje nekako odveč.
In moje voščilo ob prazniku vsem, ki vztrajajo in upajo na Ko-cevzAvm? če do sedaj nismo obupali, tudi zdaj ne obupajmo! Tudi v naši občini se čuti nova gospodarska in druga miselnost. Zato bodimo, kot pravi moj dolgoletni znanec, zmerni optimisti1 PREDSEDNIK občinske skupščine dr. MIHAEL PETROVIČ
Nedelja, 28. oktobra
ob 9. uri - Republiška razstava psov nemških ovčarjev na-stadionu v Gaju v Kočevju
r
ZASTAVA AVTO
p.o. LJUBLJANA
PE KOČEVJE
Ljubljanska cesta 67 Tel: 1061) 851-342, 851-344
*	servis osebnih in tovornih avtomobilov
*	prodaja novih avtomobilov
*	zamenjava staro za novo
*	popravilo traktorjev, kmetijske in gozdarske mehanizacije, motornih žag in gradbenih strojev
*	strugarske storitve
splošno gradbeno podjetje kočevje n. sol. o.
ČESTITAMO ZA PRAZNIK OBČINE!
I
INDUSTRIJA KOVINSKE OPREME p. o. —
KOČEVJE
VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM IN OBČANOM ČESTITAMO OB PRAZNIKU OBČINE
Proizvodni program:	— kovinsko pohištvo
—	lestve	— oprema za kopalnice
—	likalne mize	— galvanske storitve
ČESTITAMO ZA PRAZNIK
ujmi
LUMPI
couxct»om
tovarna pletenin in konfekcije
KOČEVJE
PROIZVODNI program
•	Prikolice in polprikolice
•	Avtomešalci
•	Cisterne-prikolice in polprikolice
za prevoz materialov v razsutem stanju	____
•	Kontejner-cisterne za prevoz materialov v razsutem stanju
•	Polprikolice za prevoz kontejnerjev
•	Specialne kiper polprikolice za prevoz BULC kontejnerjev
•	Kiper prikolice in polprikolice
OB
PRAZNIKU
ČESTITAMO
VSEM
PREBIVALCEM
OBČINE
S Prodajni program:
w nadomestni deli za avtomobile Potrošni material avto laki
avtopnevmatike ter prodaja po naročilu
kovinar
kočevje
REŠKA CESTA 23
Podjetje Avto-Kočevje Kočevje čestita občanom in poslovnim partnerjem za občinski praznik 3. oktober.
Vsem občanom želi uspešno prebroditev tegob današnjega časa, poslovnim partnerjem pa pozitivno poslovanje.
V podjetju Avto-Kočevje Kočevje se zelo trudimo zadovoljiti vse naše poslovne stranke. Kvalitetno in hitro opravljamo prevoz blaga v tuzemstvu in inozemstvu, nudimo popravila vseh vrst tovornih vozil in prikolic, tudi generalna popravila motorjev in sklopov, pranje vseh vrst tovornih vozil, tehnične prealede tovornih in osebnih vozil ter traktorjev in prevoz potnikov z avtobusi — po naročilu.
Vse usluge nudimo po konkurenčnih cenah.
Cenjenim poslovnim partnerjem nudi svoje usluge delovni kolektiv, ki se je v svojem 40-letnem delovanju usposobil za najzahtevnejša naročila.
Občanom in po3i°'-~:— nrHateljem čestitamo za praznik občine	..
^-BUTOBemmn
trgovina, zastopanje. IZVo«.__rn~~~--;-
Ljubljanska 75, 61330 Kočevje	voonja.kočevje d. o. o.
Občanom, sodelavcem in drugim poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine
mercator — TRGOPROMET d.d.
61330 Kočevje, Ljubljanska 18

INTEGRAL
STOJNA
Avtobusni promet KOČEVJE
M sem rwštnrpoTnfKom, doiovmm ljudem, ODCanom in poslovnim partnerjem čestitamo za praznik občine
hvdrovod
Ljubljanska c. 38 61330 Kočevje
kočevj e
prazniku občhe	°bčanom °b
VIROMO
agencija v ustanavljanju Šmarješke Toplice 126
Telefon (068) 73-746 vsak dan od 18. do 21. ure
Priporočamo naslednje storitve'
- pomivan|e °km> Informirate se lahko po telefonu ali pa mi pridemo k »aml
V 12. številki
POSLOVNI ODBOR OZ GRIČ
razpisuje
prosta dela in naloge s posebnimi odgovornostmi:
VODENJE RAČUNOVODSKEGA SEKTORJA
Pogoji:
—	višja ali srednja izobrazba ekonomske smeri
—	5 let ustreznih delovnih izkušeni
—	Poizkusna doba 3 mesece Tnenovanje velja za 4 leta
nega odbora m° ° '2biri °bves,ili v 30 “"o" » sklepE Pošlo,-
EETER^
BIRO M. Žibertova 1, 61000 Ljubljana,
® (061)310-671
•	Dvanajsta številka Barometra vam 4. oktobra prinaša nove informacije o bančnih kreditih za krizne čase
•	Zveza potrošniškovje dobila odgovor na svoj protest
•	Skrita grožnja salmonele
•	Podjetniški duh na Obali dejaven pozimi
•	Borza povpraševanj
•	Pojasnila in pripombe k prečiščenemu besedilu Zakona o podjetjih za redne naročnike pa Zakon o podjetjih v prilogi
•	Barometrova baza podatkov na Primorskem
Barometer lahko kupite v kioskih dela in Vjesni-ka, zagotovo pa vam ga bodo poslali kar po pošti, zato ga naročite! Telefon v uredništvu: (061)
GOSTINSKO PODJETJE HOTEL PUGLED KOČEVJE
Občanom in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik občine.
Čestitamo vsem delovnim ljudem in občanom
p. C.
V

KAM MORA BITI RAČUNALNIŠKI PROGRAM V VAŠEM PODJETJU
Računalniški program MISEL je nedvomno eden najuporabnejših na našem Irzišču. Program je razumljiv in oripraven za vse oblike noslovania
Tako je na primer modul OSEBNI DOHODKI S KADROVSKO EVIDENCO’	*	1 ' p e omike poslovanja.
•	ENOSTAVEN ZA DELO
Uporabnik za delo z modulom Osebni dohodki s kadrovsko evidenco ne potrebuje računalniškega znanja, zadostuje že, da je usposobljen za delo z OD s KE.
•	PRILAGODLJIV SPROTNIM SPREMEMBAM
V	POSLOVANJU
V	podjetju lahko v šifrantih sami nastavite spremembe v načinu nagrajevanja.
•	OMOGOČA SPROTNO USKLAJEVANJE S SPREMEMBAMI V ZAKONODAJI
V	podjetjih z računalniškim programom Misel so lahko prvič izplačali osebne dohodke po novi zakonodaji 3. januarja 1990, saj je bil program že prilagojen obračunavanju v konvertibilnih dinarjih.
'o-
#■>
'?v.
J?
MANAGEMENT-CONSULTING, d.o.o., Črnomelj, Moše Pijade 6
razpisuje:
a)	za področje Novega mesta in okolice:
—	25-urni začetni tečaj angleškega jezika za otroke od 5 do 10. leta starosti, 2 x 1 ura na teden (cena: 800 din za osebo)
—	50-urni dopolnilni tečaj angleškega jezika za učence od 5 do 8. razreda OS in srednješolce, 2 x 2 uri na teden (cena-1.500 din za osebo)
—	60-urni začetni in nadaljevalni tečaj angleškega jezika za
5 (P°udarek na konverzaciji), 2 x 2 uri tedensko (cena-2.000 din za osebo)
b)	za področje Bele krajine:
59~urni dopolnilni tečaj nemškega in angleškega jezika za učence od 5. do 8. razreda OŠ in srednješolce, 2 x 2 uri tedensko (cena: 1.500 din za osebo).
Pisne prijave sprejemamo do 15. oktobra.
Informacije po telet.: 51 -014, vsak dan razen srede in nedelje od 16. do 18. ure, v soboto pa od 8. do 10. ure.
Zagotavljamo vam odlične učitelje in prilagajanje vašim željam.
V SODELOVANJU S PODJETJEM GORENJE-POINT VAM PONUJAMO PAKET SOFTPOINT, KI VSEBUJE: MODULE OSEBNI DOHODKI S KADROVSKO EVIDENCO. OSNOVNA SREDSTVA, PORAČUNIH / TER OSEBNI RAČUNALNIK PC-AT 40Mb IN TISKALNIK A4, ŽE ZA 39,990 DInJV
r°V< 51
IDEJA
0.0.0
Podjetje za proizvodnjo, storitve in trgovino ter izvoz-uvoz Vrbovce 14, 68310 Šentjernej telefon 068/42-941
Obveščamo vse svoje dosedanje in bodoče kupce, da bo ob dnevu mrtvih organizirana stojnična prodaja sveč, svečnikov, podstavkov za sveče, večnih lučk pri pokopališčih v Prečni Ločni Šmihelu, Brusnicah, Šentjerneju, Gradišču, Šmarju, Grobljah in Kostanjevici.
Prodaja bo od 28. oktobra do 1. novembra, in to 28., 29. in 30. 0 „ dL.a.y P°Paldanskem času, 31. oktobra in 1. novembra cel dan.
VSE POTREBNO ZA UREDITEV GROBA LAHKO LETOS KUPITE PO BISTVENO NIŽJIH CENAH NA SAMEM POKOPALIŠČU.
D3E
Mercator - Trgoavto
<gt§)
podjetje za izobraževanje, d.o.o., Ljubljana,
vabi k sodelovanju
diplomirane germaniste za poučevanje angleškega in nemškega jezika v Novem mestu.
Kandidati naj prijave z dokazili pošljejo na naslov: GRAMI, podjetje za izobraževanje, d.o.o., CVI/10, 61260 Ljubljana-Polje, v 8 dneh po objavi oglasa. O izbiri bodo obveščeni v 14 dneh po koncu razpisa.
MERCATOR-TRGOAVTO, d.o.o., Koper,
razpisuje
JAVNO UHAZHU
ffP^»^podarske9a Poslopja, ki stoji ob poslovni prfi našo prodaj^notU’ Liublianska c- 8, v kateri bomo od-
Gospodarsko poslopje meri okoli 155 m2 s pripadajočim zemljiščem v izmeri okoli 400 m2. Točna odmera in poračun bo
Prostof^potrebno krediti in se v njem lahko opravlja dejavnost, vezana na avtostroko.
Izklicna cena znaša 280.000 din.
Javna dražba bo dne 11. 10. 1990 ob 12. uri v Novem me.
Interesentf rfic^aju pieu pncemum javne dražbe vpl^atMO0/® izklicne cene kot varščino in o tem predložiti ustrezno dokazilo ostali del kupnine pa plačati v roku 8 dni po končani dražbi, vse na žiro račun št. 51400-601-13789 SDK Koper.
Dodamefntormaclje^ahko^dobite po telefonu št. 066 25-271.
nanrsir^inrfa tradicija, stil IN oblika - IZ naše hiše v vaš dom
/fi keramika	^
GIPPIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5, Novo mesto tel 068/21-201. 24-298, 26-016 telefax 068/23-213
SEDAJ JE ČAS:
KERAMIČNE PEČI IZ »KERAMIKE« PIONIR
•	kmečke peči
•	toplozračne peči
•	štedilniki
•	kamini
•	pizza peči
•	prijetna toplota za vaš dom
•	zdravo in ekonomično gretje
•	ekološko čisto okolje
•	lahko vzdrževanje, kakovost in trajnost peči, predvsem pa prihranek ff7'
pri energiji	' Ccfrrfl-
---PRODAJA IN INFORMACIJE:
GIP PIONIR — KERAMIKA IN FINALIZACIJA Slakova 5, Novo mesto tel 068/21-201. 24-298. 26-016 telefax: 068/23-213
\ /______\
VAŠE ZAUPANJE V NAŠE PEČ, JE ZAUPANJ^VNARAVO^ ^ ^ ^ ^ p0M,GALf
Nudimo vam nerjaveče posode vseh oblik in dimenzij za vretje, zorenje.in shranjevanje vina:
posode s plavajočo zgornjo podnico: na polnjeno zračnico in na parafinsko olje — cisterne z ovalnim grlom, klasične z raznimi sistemi za hlajenje vina
Cisterne so zelo kompaktne iz debelih pločevin, za katere dajemo tudi 5-letno garancijo!

G0
...JjMUž&n«
-.. in7[ IU TCDC7I.IA
[‘.Iti PAVLINJEK JOŽE IN TEREZIJA " J Murska Sobota,tel.: 1069) 21174
TEHNIČNI INŽENIRING d.o.o.
širi svojo dejavnost na področju trgovine in hladilne tehnike. Zato iščemo sposobne sodelavce, ki so se pripravljeni spopasti z zahtevami in težavami tržnih zakonitosti, kvalitete, poslovne uspešnosti in konkurence (komercialna prodaja).
Ravno tako želimo zaposliti sposobnega strokovnjaka s področja servisiranja kompresorsko-hladilno-zamrzovalnih naprav ter batnih in ostalih zračnih kompresorjev.
Vsi zainteresirani naj oddajo pismeno vlogo na naslov: TERRA, Tehnični inženiring, Novo mesto, p.p. 15. Vsem, ki bodo ne glede na starost, spol ali izobrazbo dokazali rezultate svojih prizadevanj, nudimo trajno zaposlitev, osebni dohodek ter stimulacije pc sistemu zahodnoevropskih držav. Istočasno vas obveščamo, d£ imamo na zalogi reparirane hladilne kompresorje po ugodnih ce nah s 6-mesečno garancijo oziroma nove Danfoss kompresorje.
DPVZ
Dolenjsko-posavski veterinarski zavod p.o. Cesta herojev 78 68000 Novo mesto
objavlja
JAVNO LICITACIJO
za prodajo naslednjih vozil:	izklicna ce
kamion TAM 75 B z nadgradnjo (neregistriran)
kiper — vozen 50.000 kombi IMV 1600 (registriran) — vozen 80.000
Licitacija bo v soboto, 6.10.1990, ob 9. uri na dvorišču Zavo Novo mesto, Cesta herojev 78.
Ogled vozil je mogoč 6.10.1990 od 8. ure dalje. Udeleženci morajo pred začetkom licitacije položiti na blag, zavoda varščino v višini 10% izklicne cene.
Prodaja bo potekala po načelu »videno-kupljeno«. Jamstvž Kupec mora odpeljati kupljeno vozilo v 7 dneh po licitaciji. Pr tem mora v celoti plačati kupnino, sicer varščina osti
Informacije lahko dobite po telefonu (068) 21-259 ali (C 21-511.
0 Rt. 40 (2146) 4. oktobra \
Manihejska
kronika
Dan zatem, ko je bila na tiskovni konferenci založbe Mladinske knjige predstavljena njegova najnovejša knjiga ese-iev Manihejska kronika, je pisatelj Marjan Rožanc umrl. Slovenska literatura je z njegovo smrtjo veliko izgubila, če bi sodili po njegovih zadnjih Hvaritvah, ki so kazale, da stopa v vrh svojega ustvarjalnega napona, hkrati pa seveda lahko že tudi zapišemo, da je z ^ Rožancem veliko dobila, saj je ' iako v prozi kot v literarni ssejistiki ustvaril in zapustil v ’ j slovenski literarni zakladnici dela, ki jih lahko uvrstimo iRed najboljše tovrstne stva-fitve tega desetletja. To še posebej velja za eseje, zbrane v knjigi Manihejska kronika.
Debeljak kot eden naših intelektualnih »zdomcev« rad potuje, in to ne samo po službeni dolžnosti. Potovanja mu pomenijo mnogo več kot potešitev sle po odkrivanju novega, neznanega, zanj so priložnost, da z duhovnimi vatli
Gre za devetnajst literarno-i8ejističnih razmišljanj o temeljnih rečeh. Pisatelj si zastavlja vprašanja in poskuša sanje odgovoriti, vendar nje->°vi odgovori niso dokončni, jstaiajo odprti, ni jih mogoče ;aokroženo povzeti, se z njimi ltrinjati ali ne strinjati. Da se ■h le živeti, poustvarjati, obdelati v okviru lastnih nada-injih razmišljanj. Rožanc se v
iskanju odgovorov giblje po logiki heretika, zato z njegovo knjigo ne bodo zadovoljni tisti, ki hočejo jasnih in zglajenih odgovorov. Njegovo ma-nihejstvo pa je v spoznanju, da ni mogoče prisiliti nasprotja v poenotenje, zlo z dobrim, hudiča z bogom, čutno z duhovnim in obratno. Razlika mora ostati, da ne pride do tragičnih izkrivljanj svetosti bivanja. »Ni življenja brez smrti ne veselja brez žalosti, ni želje po skupnosti brez ljudomrzne zaverovanosti vase in ne lepote brez grdobije, kakor tudi ni Boga brez Hudiča. Samo na ta način lahko mrtvemu svetu še vdihnem nekaj življenja,« je zapisal Rožanc v eseju Satanove finese.
Recenzent knjige Vasja Predan jo je kratko in jedrnato označil s tremi besedami: sijajno, izzivalno branje.
PESMI KOT FOTOGRAFIJE
Aleš Debeljak je po letu 1982, ko se je v Pesniškem almanahu mladih predstavil s prvo pesniško zbirko Zamenjave, zamenjave, izdal še pet knjig: pesniške zbirke Imena smrti, Slovar tišine in Minute in Postmoderna sfinga. Dobil je že skoraj vse literarne nagrade, ki jih lahko dobi slovenski pesnik (lani Jenkovo, letos nagrado Prešernovega sklada), nagrajen pa je bil tudi v Ameriki, kjer zadnji dve leti predava in proučuje sociologijo religij na univerzi Syracuse.
Zadnje veliko priznanje, ki ga je dobil za literaturo, je staro le nekaj tednov: mednarodna literarna nagrada Kristal Vi-lenice 90.
izmeri »daljo in nebesno stran«. Priložnost za nova doživetja, občutenja, premišlje-nja in spoznanja. Na teh poteh so se mu rojevale tudi pesmi v prozi, zbrane v njegovi zadnji knjigi Minute strahu, ki je izšla nedavno pri Mladinski knjigi v zbirki Nova slovenska knjiga.
Te pesmi so nastale v zadnjih štirih, petih letih, prene-katera na ameriških postajah Debeljakovega popotovanja.
Že njihova oblika preseneča in pomeni radikalni odklon od Debeljakovega dosedanjega načina pesnjenja, od natančno odmerjenih treh štirivrstičnic. Pesnik sam jih imenuje fotografije s poti. Ali so te pesmi potemtakemodslikava trenutkov, ki so pesnika posebej prevzeli in ga napolnili s takšnimi občutji, mislimi in spo-znaji, da jih je bilo vredno iztrgati iz toka časa in, ubesede-nene, povzdigniti v nadčasov-nost? Vsekakor gre za nekaj takšnega: za fiksirane hipce časa, napolnjene s trajanjem v sedanjosti, z vednostjo o minulosti in s slutnjo neodvrn-ljive prihodnosti, ali obratno, stisnjene v zgoščeni sedanjik samote in strahu.
1. ZORAN
PRELESTI
PRELESTI
Humoristični romani v slovenski literaturi niso prav pogost pojav, zato je kratki roman Toneta Partljiča Prelesti prelesti, ki je pred kratkim izšel pri Mladinski knjigi v zbirki Zamet, vreden pozornosti. Avtor je sicer v javnosti bolj kot prozaist poznan kot pisec uspešnih komedij, vendar pa s to knjigo ne stopa prvič na pripovedna pota. Ustvaril je že več krajših proznih del, Prelesti prelesti pa so njegovo doslej najdaljše prozno besedilo.
Zgodba romana govori o mlademu študentu, ki obiskuje podeželske kinematografe, ker honorarno zbira podatke za nekakšno analizo o stanju reproduktivne kinematografije na slovenskem podeželju. Na svojih potovanjih po slo-
jlpfc
bilja na slovenskem podeželju. Podoba ni prav lepa, čeprav ostre in mestoma sarkastične tone blaži humoristična dobrodušnost.
Lahkotno in zabavno branje.
M. MARKELJ
TRI BEVKOVE POVESTI
V	drugi polovici prejšnjega meseca smo se spominjali -nekako skromno in obrobno -stoletnice rojstva in dvajsetletnice smrti pisatelja Franceta Bevka, plodovitega in priljubljenega pisatelja, po katerega delih še vedno radi segajo mladi in odrasli pa tudi bralci zunaj slovenskega jezikovnega območja, saj je prav Bevk eden najpogosteje prevajanih slovenskih pisateljev. Na pravo pravcato goro Bevkovih povojnih izdaj, ki jih je vseh skupaj okrog poldrugi milijon izvodov, je Mladinska knjiga v počastitev obeh obletnic položila novo knjigo, in sicer Tri povesti o tolminskih grofih.
V	knjigi, ki je izšla v zbirki Pisanice, sta ponatisnjeni doslej skoraj neznani Bevkovi povesti o tolminskih grofih, ki sta izšli že pred zadnjo vojno v družinski reviji Naš glas. Povesti sta se pisatelju porodili ob zbiranju gradiva za pisanje zgodovinske trilogije Znamenja na nebu. Naletel je na Rutarjevo Zgodovino Tolminske-
deda. Zgodbe je zapisal in objavil. Urednik jubile-jne knjige Janez Dolenc je tema zgodbama pridružil še povestico o trdosrčnem in krutem tolminskem grofu Meninu, ki jo je Bevk napisal trideset let kasneje in jo je uvrstil v svojo pravljično knjigo Čarovnica Cirimbara.
Tri povesti je ilustrirala tolminska slikarka Jana Dolenc.
MiM
KAKO SO ŽIVELI
Znanje si je mogoče pridobiti na najrazličnejše načine, gotovo pa knjiga televiziji in ostalim elektronskim medijem navkljub ostaja ena od najbolj privlačnih možnosti. Še posebno, če gre za knjige, ki so oblikovane in sestavljene tako, kot velja za izdaje v zbirki
venskogoriških krajih pa ne odkriva zgolj klavrnega dejstva, da podeželskih kinematografov ni več, da so usahnili v spremembah, ki jih je doživelo podeželje, da v njih na črno delajo male tovarnice ali si delavci ogledujejo pornografske filme, med obiski se srečuje z ljudmi in dogodki, ki so prav tako po svoje klavrni in žalostni kot samo stanje kinematografov. V podtonu pripovedi je čutiti, kot da so s kinodvoranami, tovarnami sanj, izginile tudi sanje drugačnih vrst, ostal pa je nič kaj lep in nerazveseljiv svet. Junakova potovanja avtorju služijo kot okvir za izrisavanje podobe sedanjega trenutka žitja in

TRI POVEST! : O TOLMINSKIH! GROFIH
ga iz leta 1880 in v nji na pripovedi o tolminskih grofih, ki jih je sam nekoliko poznal tudi iz pripovedovanj svojega
»Kako so živeli« francoske založbe Hachette. Prevode knjig iz te zbirke postopoma daje v roke mladim in ukažejnim Slovencem Mladinska knjiga, ki je pred kratkim poslala na tržišče naslednje tri, tako da zdaj zbirka v slovenščini šteje že šest od skupno devetih knjig.
Zbirka Kako so živeli, ki si hitro pridobiva nove in nove bralce, je bogatejša za tele naslove: Zgodovina rimske vojske, V zavetju srednjeveških gradov, V času Vikingov. Lahkotno besedilo, ki pa" nikakor ni skregano z dognanji zgodovinske znanosti, na prijeten način razgrinja značilnosti posameznih obdobij oziroma kulturnih okolij. Bogato in nazorno dopolnilo besedilu so barvne slike, ki presegajo običajno ilustracijo, saj je tudi risar upošteval dognanja zgodovinske vede.
Tone Jakše Milan Markelj
KJE 80 TISTE STEZICE ?
(20J
Nedeljo dopoldan pod LIPCO
0 bi vedel, kaj vse so slišale stare li-1,1 Se danes stoje v mnogih sloven-vaseh? Nekdaj so nudile hladno l >co možakom, ki so v nedeljo ali na ^ Rične dneve posedeli pod košato nio, zvrnili liter vina, zasmodili pi-a'i si odrezali kos tobačne klobase
0	'Riodrovali o tem in onem, kaj se
-	t;8a po svetu godi in kaj je novega
-	0rnačim plotom, Danes vaške lipe 0 hrup avtomobilov in traktorjev, larn še morda cviljenje starega vo-aakih modrovanj pa ne več. Možaki
>r “l)e, ki so dovolj stari, da lahko po-™ z odraslimi, se raje zbirajo v bife-' Sostilnah, kjer pač so, kjer pa go-
1	Ri, je na voljo vsaj kakšen s pijačo ’’ “ko bolj založena hiša ali »pušen-' kot pravijo. Modruje in možuje „ ko vedno, le nekoliko drugače
\° 'starih časih.
-	kem Podljubnu sva naletela na 3' akarje v senčnati uti ob poti. Seveda !- hišo pustili kar mimo. Morala sva J, ;st'. in ko so zvedeli, da sva od »Do-
'a<<> so naju kar zasuli z vprašanji. 1° je današnji trenutek takšen, da Rjem razvnema zanimanje za polij gospodarstvo in s kančkom za-.'RRosti tudi za bodočnost Sloveni-, 1“ d je časopisom ne verjamejo .R) Živemu človeku pa pogledaš v h je bolj jasno, ali zvijači, laže ali vRri resnico.
dar sva položaj kar hitro zaobrni-*V8ezadnje je naloga novinarjev, da Uhejo. In naju ni zanimalo, kaj si j^Rski trust Velikega Podljubna , 'dogajanjih po svetu in na pregrehi Jugoslovanskem jugu, marveč kaj >1 8v°jem domačem okolju. Ko smo rjiltj. ‘ že v prejšnjem zapisu omenje-jjl h 9ve z divjadjo, sva zvedela, da na-J Bač °koli Ljubna ni nič novega.
,, J*ko leto za prvomajske praznike 0 Ra pešpot po Ljubnu,« so nama '^h. »Letos nas je šlo 15 fantov in Jj,‘e tretje leto zapored po starih posl Vida. Zberemo se prvega maja, te kaj da, da gremo po končani poti t G ro od naših zidanic in se še pove-v ■ Kakšnega zajca obrnemo na og-3(i >^Rialo kuretine, svinjine, brez vi-|8®da ne gre, nazadnje pa je na vrsti
pohodu, tako so povedali, obiščejo hJRe, ki jih je na ljubenskem hribu kaj. Hudičevka, Velika jama, Žu-
penska jama, Mala iama, Frlinka, Dr-ganjski velb so najbolj poznane.
KAKO JE CIGAN MARTIN KOVAL LAŽNI DENAR
Skrivnostni svet podzemlja je seveda buril ljudsko domišljijo in v zvezi z nekaterimi jamami so se razvile zanimive zgodbice, ki se jih v Velikem Ljubnu še spominjajo, Jami Hudičevki so stari dali tako ime, ker so bili prepričani, da notri prebivajo hudički in druge zle sile podzemlja. Se ne tako dolgo tega je bila jama zanimiva za ogled, saj so bili v nji lepi kapniki, ki pa jih danes ni več. Iz kraške jame, v katero bi morda kdaj pogledal še kdo drug razen domačinov, so naredili smetišče. Hudičevka je zasuta z vsako vrstnimi odpadki.
V Veliki jami pa so se dogajale kriminalne stvari. V nji je prebival, kot pravi izročilo, zviti Cigan Martin. Bolj kot delo mu je dišal ukraden in prigoljufan kos belega kruha. Kot pravi Cigan je bil seveda vešč kovaškega dela in v svoji jami se je lotil prekovanja denarja. Iz pravih kovancev je delal manjše in tanjše ter si na ta način prigoljufal lep dohodek. Toda roka pravice je dolga in je dosegla tudi Cigana Martina v njegovi jami. V tistih časih so s ponarejevalci denarja kruto ravnali in Martinu so za kazen, ker je počel stvari, ki so dovoljene samo cesarju, zlomili roko ter ga pohabili, da bi ga skušnjava po kovanju lažnega denarja ponovno ne premamila. A Cigan kot Cigan. Ko si je Martin opomogel, je
V Velikem Ljubnu sva naletela na pisano druščino možakov in fantov, ki so nama v senci prijetne ute povedali ve liko zanimivega o svojem domačem okolju.
Bur
Kamnor seže pogled z ljubenskih prisojnih pobočij, se razprostirajo gozdovi, vmes pa so vinogradi in zaselki.
pozabil na hudo kazen, ponovno je razpihal žerjavico v svoji jamski kovačiji in koval nove lažne denarce. Ponovno so ga prijeli in za kazen ter v poduk vsem prav tako nepoboljšljivim Ciganom so Martinu odsekali desno roko.
Kdo bi vedel, kaj se skriva v ozadju te pripovedke? Morda so v Veliki jami res kdaj prebivali Cigani, morda je komu služila za kovačijo, morda pa gre za pripovedko, ki so jo Ljubenčani slišali kje drugje in priredili za domače okolje.
A če je zgodba o Veliki jami bolj pravljica kot resničnost, vedo ljudje povedali resničen pripetljaj v zvezi z jamo Fr-linko, ki leži na južni strani Ljubna blizu Marofa. Jami pravijo tudi Brezno pod hrastom ali Naljubenska frlinka. Gre za precej globoko brezno nad katerim raste mogočen hrast. Med vojno je v to brezno padel Stane Gimpelj. K sreči je bilo v breznu nasutega precej dračja in se je nesrečnež ujel na njem, saj bi se drugače gotovo ubil. Ljubenčani pravijo, da je možak slišal globoko pod seboj šumeti podzemeljske vode. Seveda je vpil na pomoč. Po vsem Velikem Podljubnu so pobrali vrvi, kar jih je bilo, a ko so jih povezali, jih je bilo komaj dovolj, da so segle do ponesrečenca. Po vrveh je v jamo splezal nek pogumen partizan, privezal Gimpeljnovega Staneta, da so ga potegnili ven, potem pa še sebe.
Po drugi pripovedi pa naj bi v jamo padel partizan Iztok, rešil pa naj bi ga pogumen domačin.
V jamo so se po vojni spustili tudi jamarji. Izmerili so ji 31 metrov dolžine in
27 metrov globine. Ugotovili pa so tudi, da je na dnu brezna veliko smeti.
SAMORODNICE NI VEČ TOLIKO
Še bi se menili in gotovo bi zvedela za mnoge drobne zanimivosti, a pot naju je klicala naprej. Do treh popoldne naj bi prišla k cerkvi sv. Vida, kjer je bilo napovedano žegnanje. Časa za dolge pogovore tako ni bilo. Poslovila sva se in krenila po gosdni poti, ki je zdaj zvečine nobeden več ne uporablja razen pešcev seveda. Do prisojnih pobočij Ljubna in zidanic pelje tudi širša in boljša pot, po kateri je mogoče peljati tudi z avtom.
Kaj kmalu sva prišla iz gozda in zagledala prve zidanice. Kot bi stopila v kakšno novo vas, se nama je zazdelo, ko sva zagledala ob poti na gosto posejane zidanice, pravzaprav bi morala reči kar hiše. S poti se odpira lep razgled proti Gorjancem in Kočevskemu Rogu. Ena sama zelena preproga gozdov, kamor splava pogled, le v dolini se svetijo bela pročelja hiš Uršnih sel in bližnjih zaselkov.
Kdor misli, da bo na nedeljo žejen hodil med zidanicami, se moti. Tudi če ga žeja ne muči, je tako, da se ne spodobi zavrniti povabilo na kozarec. In tako sva se morala kaj kmalu, ko sva prispela med ljubenske zidanice, zaustaviti pri Mihu Purebru iz Novega mesta.
»Enega bosta menda spila, da vidita, kaj pridelamo tu gori. In da bo za korajžo na poti,« se ni dal Pureber, dokler nisva pokusila njegovega vina. Povedal nama je, da je Ljuben včasih slovel
Na južnejših pobočjih Ljubna se gozd umakne vinogradom in pokrajina ae povsem spremeni: zidanica sledi zidanici.
predvsem po samorodnici, da pa zdaj ljudje tudi na teh pobočjih sadijo in gojijo bolj plemenite sorte trt, samorodnice pa je že zelo malo. Mnogi sicer prisegajo na samorodnico kot na najbolj pristno trto za naše kraje in zagotavljajo, da ga ni vina za vroče poletne dni, ki bi kosce, delavce v gozdu ali zidarje bolj odžejalo od vina iz te trte. Res pa je tudi, da se trte in vina drži tudi nekaj slabega glasu: po njem rada glava boli. Teče že, teče, prijetno moči grlo, a za pamet dobro ni, če kozarec kozarcu prehitro sledi.
Na nek način je samorodnica potrdilo vinske kulture našega človeka. Zaverovan je v svoj prav, domače in edino pristno vino je zanj samo tisto, ki ima njemu znan okus, se pravi, da vsaj od daleč spominja na šmarnico, šmarjot ali turbo rizling, kot dandanes imenujejo vino iz samorodnice.
Če smo pošteni, je treba priznati, da si samorodnica ni pridobila takšnega slovesa zgolj zaradi slabega okusa naših ljudi. Bolj kot ne so bili vinogradniki primorani, da so se oklenili te trte. Dolenjske vinograde je opustošila trtna uš, ki je naredila takšno silovito škodo, da se je ljudem nevarnost pred njo zapisala globoko v kosti. Izkazalo pa se je, da je amerikanka oziroma samorodnica precej bolj odporna zoper škodljivca od poprejšnjih domačih trtnih sort in ljudje so se oprijeli trte, ki je še uspevala. Sila kola lomi, pa so se dolenjski kmetje tudi navadili na okus šmarnice, da jim zdaj pač najbolj diši in prija.
Vendar se sodobnejši pogledi na pridelavo vino le širijo. Ljuben spreminja svojo podobo tudi po zaslugi ljubiteljskih vinogradnikov, ki poskušajo iz vinogradov potegniti kaj več kot slavno šmarnico. O tem naju jc prepričal že Pureber, še bolj pa Ludvik Medic iz Birčne vasi, ki naju je prav tako povabil k svoji zidanici, da pokusimo še njegovo vino.
On sam ga sicer skoraj ne uživa, je pa navdušen vinogradnik in ljubitelj trte. »Pogled na trto, ki je lepo obrodila, mi je lepši kot pogled na kozarec vina,« je povedal.
In tonjegovo ljubezen do trtja je videti v njegovem precej velikem vinogradu. Lepo in skrbno je obdelan.
»Poskušam delati kar najbolj naravno. Vesta, prejšnja leta se je v vinogradih mnogo preveč škropilo. Ljudem se ni ljubilo okopavati vinograda pa so uporabili zdaj ta, zdaj oni strup, pretiravalo se je pri škropljenju, zdaj pa ni vse skupaj kaj prida,« je povedal.
doga dolenjskega lista

Brez otrok v kazenski bataljon
JL jL. o se je nekdaj popotnik, bodisi z vprežnim vozilom, na konju ali peš, namenil iz Ljubljene v Novo mesto, ga je pot vodila tudi skozi Biško vas. Že v prvi hiši na desni si je lahko privezal dušo in se oddahnil, sede na široki klopi za prostrano kamnito mizo. Ta kamnita miza, tik za vrati z ornamentiranim kamnitim portalom in .vrezano letnico 1874, je edina nema priča tistih časov, ko je gostilna še cvetela in je bila potna glasnih gostov, dvorišče pa hrzajočih konj. Sedaj popotnika pelje Novo mesto železnica skozi predor bližnje Sv. Ane ali pa hrumeča avtocesta onkraj nje. Biška vas pa se je skupaj s svojimi gostilnami pogreznila v podeželsko dremolo. Vendar se je to zgodilo šele po drugi svetovni vojni. Da je šla skozi vas še med vojno važna prometnica, pripoveduje tudi naslednja tragična zgodba.
Bilo je po italijanskem razpadu in od Trebnjega so prodirali Nemci. Partizani so na cesti pred vhodom v ras postavili lesene ovire in se umaknili. Vaščani so se bali, da se bodo Nemci zaradi tega znesli nad njimi, pa so oviro odstranili. Glede na to, kaj se je tačas dogajalo na Čatežu pri Trebnjem, ko so v podobni situaciji pobesneli okupatorji streljali na rae živo, je bil njihov strah popolnoma utemeljen. Vendar pa so odstranjene barikade razkačile drugo stran in ta je terjala maščevanje. Dva mlada partizana z brzostrelkami sla prišla v vas, zgnala skupaj ljudi in dala privesti Krevsovega Alojza. Sledila je javna likvidacija v strah in opozorilo. Ko je Krevsov A lojz obležal v krvi sredi ceste, sta lik vidatorja zbežala. Za njimi so ostali zgroženi vaščani in otroški jok. A lojz je bil namreč vdovec; pri porodu šestega otroka, male Rezke, je njegova žena umrla.
»Še dolgo potem smo posipavali kraj, kjer je sosed izkrvavel, pa je kri kar prodirala spel na vrh,« se spominja Kastelčeva Tončka, ki je doma iz prve hiše v vasi, prav tiste, v kateri stoji mogočna kamnita miza. Pravi tudi, da je pri vsej tej tragični stvari še najbolj žalostno to, da ie šlo morilcem predvsem za to, da nekoga kaznujejo, pa če je bil kaj kriv ali ne. Barikade je menda odstranil njihov osemdesetletni hlapec Alojz, pri Kastelčevih pa se po domače pravi

S55S-^
konKure^ece^nažekon^nineCeneZa
' 5 V1°% P°ipu nad 200 *"	sRl blagovn«
’0”~
,nplaii|u
Naključje je namreč tako, da so prve tri hiše v vasi, s trebanjske strani gledano, vse Krevsove. Prvi se pravi tako le še po domače, v drugih dveh pa res živijo Krevsi. Kaže, da je prišlo do pomote in šest otrok je tako ostalo čisto brez staršev. Sicer pa otroci v tistih časih, ko je na vseh straneh kraljevala le groba brezobzirnost, niso bili nobena olajševalna okoliščina. To ve iz lastne izkušnje tudi Tončka. Ona jih je imela štirinštiridesetega leta že sedem. Najmlajši, dvojčki Francka in Jožica, sta bili stari komaj pet mesecev, ko so jo poklicali pred partizansko sodišče v Žužemberk in jo obsodili na prisilno delo. Za otroke je medtem skrbela sedemdesetletna teta. Mož Janez je bil pri domobrancih, zato tudi ni mogel domov.
»Mirnopeški župnik je imel pri nas v zidanici shranjenih petdeset litrov vina. Bil je v mestu pod zaščito, pasem naročila, naj vino prepeljejo tja. To je bil ves moj greh in za to sem bila obsojena. No, moram pa reči, da so bili do mene kar dobri in da mi razen tega, da sem morala delati in da me je skrbelo, kako je z otroki, p ra vzapra v ni bilo tako hudo. V kazenskem bataljonu nas je bilo kakih šestdeset, moških in žensk. Moški so kosili, ženske grabile, jaz pa sem v gla vnem kuhala. Nekaj časa smo na cesti tudi tolkli kamen. Nekoč so nas napadli domobranci, da smo morali na vrat in na nos zbežati in pustiti orodje kar na delovišču. Domobranci so vse pobrali in tako smo bili rešeni tega dela. Gibali smo se skozi vso Suho krajino od Žužemberka pa do Laz pri Uršnih selih, še največ pa smo se zadrževali pri sv. Petru, pri cerkvici, ki so jo pozneje porušili, kakor sem slišala,« pripoveduje Tončka.
Po štirih mesecih se je Tončka le vrnila domov k otrokom. Prav toliko časa se je v bližini doma skrival po vojni tudi njen Janez, predno seje šelja vit. Se isti dan je potem prišel domo v. Bil je namreč v kuhinji in ni sodeloval v borbenih enotah. Če bi se javil prej, bi bila Tončka že takrat vdova. Tako pa se jima je rodilo še šest otrok.» Trinajst jih imam. po stari šegi, sedaj pa tudi že dvajset vnučkov in enega pravnučka, ponosno pravi Tončka. Ko jije bilo štiri letajo je teta vzela k sebi iz številne Gnidovčeve družine v Ajdovcu. Mladost je hotela v svoj dom. kjer je bilo na lepem gruntu, h kateremu je nekoč spadal poleg gostilne še mlin, kruha dovolj. In Tončka ji jo je dala v obilici.
T. JAKŠE
PRIDITE IN SE PREPRIČAJTE!
Vse potrebne informacije dobite na tel. št.: 26-001,21-826/int. 1252 in 24-121/int. 1252.
Za ljudi predrago, za prašiče ne
Z
e kar lep čas poslušamo ugotovitve, da je v Sloveniji preveč mleka. Po besedah kmetijskega ministra dr. Jožeta Osterca ga naši rejci oddajo kar 20 do 30 odst. več, kot ga porabimo. Taka ugotovitev naj bi služila vladi za odločitev, da z odkupnimi cenami ne bo več ščitila prav vsakega rejca krav.
Pri tem je le malo tistih, ki bi se vprašali, zakajje pri nas trg zasičen z mlekom in mlečnimi izdelki in zakaj nekaterim mlekarnam ostaja vsak dan petina neprodanih izdelkov. Kot piše Delo, so se zaloge sirov v 14 večjih predelovalnih obratih v Jugosla viji po vpele že skoraj na 4 tisoč ton (lanijih je bilo v tem času le za dobrih 1600 ton). Tudi zaloge mleka v prahu presegajo 5 tisoč ton, kar je štirikrat več od lani.
Na podlagi takih podatkov mnogi razmišljajo o tem, da bi vlada morala povečati uvozne dajatve in tako zaščititi domače rejce. Slovenija se poskuša znebiti domačih zalog tudi tako, da bi mlekarnam, ki izvažajo, dajala izvozne spodbude, s katerimi bi pokrile izgubo, kijim jo prinašajo nižje cene na tujih tržiščih. Mlekarnam bi seveda taka rešitev ustrezala, bržkone pa bi bilo vseeno bolje, če bi vlada porabila denar za subvencioniranje prodaje na domačem trgu.
Zahteve rejcev molznic je pač najlažje utišati s trditvijo, da je mleka že itak preveč, pri tem pa, kot kaže, ni prav nič pomembno, kako majhna je dnevna poraba mleka in mlečnih izdelkov na enega Slovenca. Povprečen Slovenec popije na leto 98 litrov mleka, poje komaj kaj več kot štiri kilograme sira in manj kot kilogram masla. V razvitejših državah popijejo povprečno po 120 litrov mleka na leto, pojedo dvainpolkrat več sira in trikrat več masla. (Delo, 27. 7. 90)
Namesto da kar naprej trobimo o prevelikih zalogah mleka, bi morda torej veljalo raziskati, kje so naše notranje rezerve, ki bi omogočile nižje proizvodne stroške, zagotovile boljšo kakovost mleka in mu znižale maloprodajne cene. Ko bodo domače mleko in mlečni izdelki konkurenčni tujim, se jih bo gotovo več prodalo. Porabnikov ne manjka. Poglejmo samo šole, vrtce, domove in ne nazadnje tudi v menze podjetja in takoj nam bo jasno, kolike rezerve t' porabi še imamo!
Ker pa naša vlada ugotavlja, da je mleka preveč in da zato pač ne bo več ščitila neproduktivnih rejcev krav, se tem račun s prodajo mleka ne bo več izšel. Z njim bodo raje postregli domačim prašičem. In tako pridemo do absurdnega stanja, ko se prašiči prehranjujejo z
mlekom, ljudje pa si ga ne morejo privoščiti. Pravzaprav je takšen trend veljal že doslej. V brežiški občini, na primer, je rejcev krav po številu vse manj, na drugi strani pa večji rejci molznic povečujejo skupno proizvodnjo in hkrati tudi proizvodnjo mleka po kravi. Samo 13 odst. vseh v občini odda več kot polovico mleka.
Manjši rejci sploh takrat, ko so odkupne cene nesorazmerno nizke, mleko raje porabijo ali prodajo doma. Tisti, ki ga vendarle oddajajo, pogosto tudi ne dosegajo zahtevane kakovosti. Ker ne živijo od pridelave mleka, na kakovost toliko ne pazijo, mnogi pa nimajo niti možnosti za to. Ni malo takih, ki ne morejo oddajati dvakrat dnevno, tem več mleko hranijo, in to ne pri primernih temperaturah.
Znano pa je, da je toplota glavni sovražnik mleka, zato je treba, rejci to dobro vedo, namolzeno mleko čimprej ohladiti na približno 4 stopinje Celzija. Brez takega hlajenja ne moremo pričakovati kakovostnega mleka, čeprav hlajenje seveda še ni vse. Z njim lahko kakovost samo ohranimo, dosežemo pa jo z dobrim krmljenjem, strokovno selekcijo živine in s strogo higieno. Živali potrebujejo za proizvodnjo mleka tudi čimveč kisika, zato je najbolje, da se pasejo.
V drža vah zahodne E vrope dobijo kmetje za liter mleka manjše plačilo kot naši, a so kmetije kljub vsemu rentabilne. Po nekaterih podatkih naši rejci molznic dosegajo evropsko raven v strokovnosti in tudi pri donosnosti mleka po kravi. Nekatere naše družbene farme jih po donosnosti celo prekašajo in to ob četrtino manjši porabi močnih krmil. A vendar ob relativno visokih odkupnih Cenah niso rentabilne.
Slovensko mleko pa se od mleka v državah zahodne Evrope ne razlikuje samo po višjih
fejel
ime
gaj
;ov
stiu
Re
Site
•v:
lavi
ipis
E!
Pra
proizvodnih stroških. Še skoraj pomembi so razlike v sami kakovosti mleka. Resda t teri posamezniki tudi pri nas dosegajo lep zultate, a ko se vse mleko ob premalo ostri . troli zlije skupaj, se posamezni dosežki izn m Kot ugotavlja ljubljanski mlekarski inštitt je zadnja leta kakovost mleka sicer izboljš £ je še vedno neprimerno nižja od tiste v . 1 Nemčiji ali A vstriji.
Evropska merila dopuščajo največ 300 , bakterij v mililitru mleka, medtem ko naš J konodaja pogleda skozi prste tudi tisti), imajo še do 3 milijone bakterij v enaki ko j‘ mleka. S pasterizacijo se sicer bakterije i jo, v mleku pa ostanejo škodljive snovi, ki. proizvedle. Strokovnjaki zato ocenjujejo, kakovost našega pasteriziranega mleka merljiva kvečjemu s surovim mlekom v zah tke Evropi. Iz tega razloga nočejo niti sliš si: možnosti, da bi se na široko razmahnila p, E, ja surovega mleka. Celo v večini evropski ^L! žav imajo tako prodajo strogo omejeno in V, zirano, ali pa kar prepovedano.	:LI]
Kljub vsemu se je pri nas po nekaterih i, 1' nah že precej uveljavila prodaja surovega ka na tržnicah, v posebnih prodajalnah domove. S stališča kakovosti in higiene pt sv< to vsekakor skok nazaj. Po drugi strani tak razplet v naših razmerah kaj lahko rai ti. Ob monopolu slovenskih mlekarn in c nah, ki jih mleko in mlečni izdelki dosege. tržišču, so ljudje enostavno zgradili pri prodajo, svežo ponudbo in boljše storitve, jetno pa bo stroka vseeno morala reči. morda tudi v obliki ustrezne zakonodaj preden bodo izbruhnile kake okužbe, l
Morda se bodo mlekarske poti vile ra smeri manjših privatnih mlekarn, kakrl 1,1 na vidiku v Cundrovcu pri Brežicah, k Kržan, sicer največji proizvajalec mle občini (letno odda čez 180 tisoč litrov), se, “oe til izgradnje obrata za predelavo mleka, jekt podpira tudi občinski izvršni svet, ocenjuje kot enega izmed redkih perspei programov v brežiškem kmetijstvu. Mlel se zdaj bliža končni fazi dogovarjanja jonskimi partnerji o dobavi opreme.
B. Dl i
X
KUPON
G30[Hj][j^{]0[j^ J ^
KMETIJCI, POZOR!
ZA VAS IMAMO NEKAJ NOVEGA!
V GIP »Pionir« TEG MKO v Bršljinu vam nudimo kvalitetno, hitro in poceni servisiranje traktorjev ter ostale kmetijske mehanizacije, zimsko konzerviranje kmetijske mehanizacije, pranje, tičanje in druga dela.
Če želite hitro in kvalitetno opravljene tovrstne storitve, je GIP »Pionir« TEG MKO v Bršljinu pravi naslov za vas. Prepričani smo, da boste odslej redno koristili naše usluge.
^	In še nekaj:
za vse navedene storitve imate s kuponi 10% popust.
Lastnik lahko na lastno željo sodeluje pri delu.
Poleg teh storitev vam nudimo še:
popravila in vzdrževanje tovornjakov, priklopnikov za tovornjake, poitovornih avtomobilov, vseh vrst gradbene mehanizacije, avtobusov in ostalih komercialnih vozil za
posebne namene, kot so avtomobilske cisterne, gasilska vozila in druga posebna vozila ter
— popravila in vgradnjo hidravličnih instalacij.
Hitro in kvalitetno opravljamo tudi:
—	montažo in demontažo vseh vrst gum,
—	protektiranje zunanjih gum za motorna vozila m kolesa,
—	predelavo in obnovo plaščev ter zračnic za avtomobile, traktorje, tovornjake, kolesa in druga vozila.
16(2

priloga dolenjskega lis
avni trg 24, 68000 Novo mesto, 'pisom KRIŽANKA 38.
NAGRADA V LJUBLJANO
Žreb je izmed reševalcev 36. nagrad-križanke izbral ANDREJA INTI-*kRJA iz Ljubljane. Za nagrado bo ejel dve knjigi iz domačih logov: To-aGašperiča humoreske Kdo je lahko Horist in priročnik za ljubitelje teka, gaje pod naslovom Trideset tisoč ko-i kov napisal Janez Penca. Nagrajencu ‘ stitamo.
Ud Rešite današnjo križanko in pošljite \ai ‘'tev najkasneje do 22. oktobra na na-sY(>'V: Uredništvo Dolenjskega lista,
ko el ki,
'O,
'kiI za M
I/ZI
ski \
Tih00C63f)Ski q{q|( Smrti
I NAGRADNA KRIŽANKA
:•&________
EŠITEV 36. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 36. nagradne kri-nke se, brano po vodoravnih vrstah, si: LESCE, ANTt, KAMNOTISK,
e, požar, sp, raa; AVA, PA-
^LSTVO, OŽE;"ATE>T;'MESKA-K OEM A, EMIL^TRlKO, RL,
iUBAT. OBSpK}'EffiŠ(;lGLAR-L NANAKvšOR^fARlvyl
’	mutmočvt ,tV.
SIi3
Literatura ne pomaga živeti.
D. JANČAR
človek lahko uspešno spremi-8 okoliščine svojega življenja in svet le, če ima pod seboj trdila in če v njih korenini.
S. FATUR
Poezija je družbeno orožje zoper mutavost. E. FRITZ
ZVEZA
DRŽAV
ITAL.
RTV
IGRALKA
KRAVANJA
ATLET
STEKlC
ANTON
NANUT
RIM. LUKA OB TIBERI
38 I
MOČAN
PRIJEM
NEZVENEČ
SOGLASNIK
ETIOPSKA
DENARNA
ENOTA
MESTO NA PELOPONEZU
SPANJE
Časovna
ENOTA
KAČA VELIKANKA
NEM TOVARNA MOTORJEV
GR
MODRIJAN
GR. BOGINJA ZMAGE
VRSTA HITRE JADRNICE
PREBIVALEC GR OTOKA
KAMEN OB CESTI
MIRENSKA
FIRMA
ZENSKO
IME
POVRŠINA
AVT
OZNAKA
KRAPINE
HRV. SKLA-DATELJ (KRSTO)
METALOID
AVTOR
UDIR
JOŽE
STOPNJA
VISKOZNO-
STI
GRELNIK ZA VODO
'I \\\W

RIM. VARUH OGNJIŠČA
SL SLIKAR iMAKSIMi
OS ZAIMEK
REDKEJŠE M IME
IZŽAREVA-
NJE
NEM
SKLADATEl
‘WERNEI
EU
R)
DOBA
f a naš dom je strašen in teman
premnogim otrokom je na svetu hudo — Vsak dan umre 40.000 otrok zaradi lako-te in bolezni — Konvencija o pravicah otrok — Bo kaj bolje?
Ptrok. Kakšno podobo si človek Kliče pred oči, ko zasliši to besedo? (brž v duhu zagleda svoje fantke in 'teke, če jih ima, ali pa si prikliče sliko 'dejanega dojenčka v naročju srečne Jere. Morda si romantično naslika tebo mladih zakoncev, ki po jesen-• obarvanem drevoredu z vozičkom leta svoj mali zaklad na sprehod. Ob edi otrok se kar samodejno prebuja-1 srcu topla čustva, drobci sreče. Res, so bogastvo.
Poda beseda otrok lahko prebudi tu-Povsem drugačne podobe: male jstnjačke napihnjenih trebuščkov in 'kih žalostnih oči. Če bi upoštevali dejstva, potem bi se morali ob bese-strok pravzaprav zgroziti. Kajti ne-era dejstva sodobnega sveta so groz-
v'
Vsak dan umre 40.000 do pet let sta-| °*rok zaradi najrazličnejših lakote in teni, ki niso takšne, da bi se jih ne dalj tnalo stroški odpraviti. Najmanj r milijonov otrok je trajno podhra-teh, 23 milijonov po kritično sestra-r'h- Več kot 100 milijonov otrok v _r°sti, primerni za šolanje, nikoli ne PPi v šolski razred, med njimi je kar °dst. deklic. Več kot 30 milijonov |°k živi na ulicah, brez strehe nad fvo. Med begunci, ki beže iz domovi-i'n iz svojih domov zaradi vojne ali [®te. je 7 milijonov otrok.
^ temi strašnimi podatki, ki jih je sve-Posredovala OZN, so se konec pre-![ega tedna seznanili predsednik dr-r 'n vlad, zbrani na prvem svetovnem tetskem srečanju v palači Združenih c°dov v New Yorku. Sprejeti so mo-f Judi dejstvo, da se težavni položaj 150 svetu ne spreminja na boljše, & C c? Prec* desetletjem vsi menili, da se Položaj je namreč v resnici vse slab-n & se ne bodo razmere v svetu bis-i n° spremenile, bo mnogim otrokom k /vVetu ^ boje.
y!v tem desetletju bo smrt pobrala hud /Y e*t: od poldruge milijarde otrok, ko-
likor naj bi se jih rodilo do konca tisočletja, bo vsak dan umrlo 44.000 otrok, torej 16 milijonov otrok na leto.
V osemdesetih letih so v večini držav tako imenovanega tretjega sveta zabeležili upadanje že tako nizke življenjske ravni. V 40 državah je občutno padel tudi narodni dohodek na prebivalca. Gospodarski polom nerazvitih in razvijajočih se držav pa neposredno vpliva na položaj otrok. Po podatkih iz študije OZN so v 37 najbolj revnih državah sveta skrčili za četrtino izdatke za izobraževanje, zaprli so na stotine zdravstvenih klinik, občutno so zmanjšali uvoz zdravil. Posledice so ponekod tragične: v Peruju, ki ga stiskata gospodarska kriza in državljanska vojna, je podhranjenost med otroki že tako prevladujoča, da je eden od treh otrok resno prizadet v razvoju.
Nezmožnost prehraniti vsaj otroke je posledica hudih zadolženosti posameznih držav in pa nerazumnega tratenja denarja za vojaške namene. Najnovejša študija o razmerah v podsaharski Afriki, ki jo je Mednarodni mirovni raziskovalni inštitut iz Stockholma opravil za Unicef, govori, da številne revne afriške države potrošijo tretjino ali še več svojih prihodkov za dolgove in nabavo orožja. V premnogih državah v splošnem pomanjkanju niso zmanjšali odliva denarja za vojsko, marveč so raje zaprli denarne pipe za zdravstvo in izobraževanje, to pa pomeni neposredno ogrožanje položaja otrok. V Nigeriji, če si pogledamo ta primer, gre kar 30,7 odst. državnega proračuna za vojsko, medtem ko namenijo izobraževanju 1,9 odst. in zdravstvu zgolj 1,4 odst. Od tankov in topov pa ni ne znanja in ne zdravja.
K slabemu položaju držav v razvoju nedvomno veliko pripomore tudi velika zadolženost. Zdaj je treba dolgove, ki so jih zafrčkali, vračati. Za vrnitev glavnice in obresti so morale države v razvoju oddeliti trikrat več denarja, kot
<^)»BELA KRAJINA«
OBRTNA ZADRUGA ČRNOMELJ
Ul.|21. oktobra 10, 68340 Črnomelj,
izpisuje na podlagi sklepa zadružnega sveta prosta dela in flaloge j|
1. RAČUNOVODJE
(kandidat mora poleg z zakonom določenih splošnih pogojev Spolnjevati še naslednje pogoje:
" da ima visoko ali višjo šolsko izobrazbo ekonomske — finančne ali sorodne smeri,
" 5 let delovnih izkušenj pri podobnih delih in nalogah, ag j" poznavanje AOP, računalništva.
Tl Shrani kandidat bo imenovan za dobo 4 leta.
M KOMERCIALISTA
-Jj *a področje trženja strojev, naprav in sestavnih delov.
kandidat mora poleg splošnih z zakonom določenih pogojev ^ Spolnjevati še naslednje pogoje:
■ ^ da ima vsaj V. stopnjo izobrazbe,
*- vsaj 5-letne delovne izkušnje na področju trženja.
Pijave z dokazili o strokovni izobrazbi, življenjepisom in opi-som dosedanjih delovnih izkušenj pošljite na gornji naslov. Prijave bomo sprejemali 20 dni po objavljenem razpisu. Na kuver-16 pripišite »za razpisno komisijo«
, -	”£ci rcmpi^MU Kumi&iju«.
znaša letna pomoč razvitega sveta. In kje vzeti, če ne tam, kjer se bo že nekako potrpelo - pri osiromašenih ljudeh. Prve žrtve vsakršnih omejitev in obubožanja pa so vedno otroci kot najšibkejši in najbolj občutljiv del družbe.
V tej temni podobi pa je le nekaj svetlobe.
Sprejeta je bila Konvencijo o pravicah otrok, ki jo je doslej podpisalo 100, ratificiralo pa 39 držav. Konvencija govori o pravicah otrok do življenja brez izkoriščanja, zanemarjanja in zlorabljanja ter zavezuje podpisnice, da otrokom omogočijo prehrano, zdravstveno varstvo in izobraževanje. Ali bo mogoče konvencijo uresničevati, pa je seveda drugo vprašanje.
Več možnosti uresničitve imajo načrti, po katerih bi do leta 2000 zmanjšali umrljivost otrok za tretjino. Ta čas so otroci žrtve predvsem štirih bolezni: driske in dehidracije, ki jo povzročata onesnažena voda in hrana, oslovskega kašlja, ošpic in tetanusa novorojenčkov. Vsa ta obolenja je mogoče preprečiti.
Za dosego teh ciljev niti ni potrebnega prav veliko denarja. Izračuni kažejo, da bi zadoščalo 2,5 milijarde dolarjev letno za ves svet, pa bi lahko preprečili 50 milijonov nepotrebnih smrti otrok v tem desetletju. Za primerjavo povejmo, da toliko denarja potrošijo v Sovjetski zvezi vsak mesec za nakup vodke oziroma toliko denarja vojaški establiš-ment sveta zapravi v enem samem dnevu.
MiM
9000 let stara uš
Našli so uši, ki so grizle davne prednike
Naglavne uši so prav tako stara nadloga, kolje star človeški rod. Ljudje so jih imeli, jih imajo in jih bodo imeli, enkrat več drugič manj. Dokaz o starodavnosti uši na človeških glavah so potrdili tudi arheologi, ki se sicer pečajo s pomembnejšimi stvarmi. Prvi so naglavne uši iz starih časov odkrili ameriški strokovnjaki, ki opravili podrobne analize 500 let starega mumificiranega trupla nekega Eskima. V črevesju so našli med drugim tudi naglavne uši. Očitno so si jih stari Eskimi trebili kar z zobmi.
Izrealski antropolog Joseph Zias je v reviji National Geographic opazil fotografijo ene od teh naglavnih uši in to ga je spodbudilo, da se je skupaj s kolegom, medicinskim entomologom Ko-stom Mumcuoglujem, lotil iskanja še starejših uši. Opravila sta več analiz človeških las, ki sojih našli v dvanajstih arheoloških najdiščih širom Izraela. Vendar analize niso dale nobenih rezultatov. Toda ko sta si ogledala pod mikroskopom tudi star glavnik z enega od najdišč, se je izkazalo, da so na njem ohranjeni ostanki uši in njihovih jajčec. Glavnik in uši so stari 9.000 let.
Strokovnjaka bosta poskusila iz uši dobiti človeško kri. Molekularni biolog pa bo z analizo tega drobca krvi lahko obnovil gensko snov Človeka, na katerega glavi se je pasla starodavna naglavna uš.
Naravo je treba obravnavati znanstveno, zgodovino pa mora pripovedovali pesnik.
O.SPENGLER
Popravljene krvničke
So zdravniki popravili usodno napako?
Ekipa zdravnikov marylandskega Nacionalnega zdravstvenega inštituta je pred kratkim opravila nadvse zanimiv poseg, za katerega vlada v strokovni in siceršnji javnosti veliko zanimanje. Štiriletni deklici so namreč vbrizgali genetsko »popravljene« bele krvničke, ki naj bi vzpostavile njen povsem porušeni samozaščitni sistem. To je prvi takšen genetski poskus na človeku. Na rezultate poskusa pa bo treba počakati pol ali pa kar celo leto.
Deklica se je rodila brez naravnega samozaščitnega sistema, ki žive organizme varuje pred najrazličnejšimi okužbami. Najbolj banalen prehlad bi bil lahko za dekletce usoden. Usoda ji je s tem zapisala kaj žalostno in kratko življenje tako imenovanih otrok iz balona, kot jim pravijo. Živeti bi morala v osa-mitvenem balonu, ki bi jo varoval pred zunanjim, za druge normalnim, zanjo pa zelo nevarnim svetom, alf pa bi bila odvisna od dragih injekcij, s pomočjo katerih takim otrokom začasno obnovijo imunološki sistem. Otroci brez imunološkega sistema dočakajo največ deset let.
Če se bodo genetsko popravljene krvničke začele množiti, se bo dekletcu vzpostavil naravni samozaščitni sistem. Znanost bi dosegla pomemben uspeh, dekletce pa bi zadelo terno na loteriji življenja.
MINI ZANIMIVOST:-
SUPER ZOBNA KRTAČKA
Bolezni zobovja in dlesni so v sodobni družbi tako razširjene, da pri -zadenejo 85 odst. svetovnega prebivalstva. Zaenkrat je edina prava in učinkovita zaščita pred njimi redno vsakodnevno umivanje zob. Vendar ne kakršno koli, biti mora temeljito. V ta namen so v PDT izdelali mehansko zobno krtačko, ki ima 5.600 dlačic, s katerimi si je mogoče zares učinkovito umiti zobe in učvrstiti dlesni. Bolje danes kot jutri!
Na otočku Johnston shranjeni bojni strupi naj bi zgo-reli v sežigalni napravi — Strah pred nevarnostmi
Otok Johnston, ki leži v Tihem oceanu kakih 1100 kilometrovjugoza-hodno od Havajev, spada med najbolj strupene in nevarne predele na našem planetu.
Na malem koralnem otoku, dolgem vsega 2 kilometra,je vojska ZDA nekaj let izvajale poskuse z atomskim orožjem in je otok še zdaj kontaminiran s plutonijem. V betonskih silosih počiva na tisoče izstrelkov, napolnjenih z živčnimi bojnimi plini. Za nameček pa so na otoku shranili še 25.000 sodov oranžnega agensa, razvpitega strupa, s katerim so Američani v vietnamski vojni uničevali gozdove in zastrupili tudi nekaj svojih ljudi, da o poškodbah domačinov ne govorimo.
Ameriško-sovjetski dogovor o kemičnem orožju zavezuje cba podpisnika, da uničita velik del zalog. Ameriška vojska se je poskusnih uničenj lotila prav na otočku Johnston. Postavili so sežigalnico, v kateri pri temperaturi več kot 1000 stopinj Celzija uničujejo strupe. V sežigalnici delajo roboti, saj zaje posel za ljudi preveč tvegan. Načrtovali so, da bodo podobne sisteme postavili še drugje, če se bo ves sistem dobro izkazal. Vojska mora skrčiti sedanjih 30.000 ton kemičnega orožja na 5.000 ton. Za tako obsežno opr: vilo bi morali imeti še najmanj sedem podobnih se-žignih naprav, ki naj bi jih postavili na ozemlju ZDA. Toda kaže, da tam takšnih naprav ne marajo. Na otoku bodo tako najbrž morali sežgati ne samo »domače« zaloge, marveč tudi druge. Med drugim morda tudi 100.000 topovskih granat z živčnimi bojnimi plini, ki so jih začeli odvažati iz Zahodne Nemčije.
Vojska trdi, daje postopek ekološko neoporečen, medtem ko zeleni v organizaciji Greenpeace mislijo drugače. Po njihovem pri sežigu izhajajo v zrak nevarne snovi, sumijo celo, da lahko pride do izhajanja živčnih bojnih plinov v ozračje. Otok Johnston je sicer res oddaljen več sto kilometrov od najbližjega naseljenega kraja, kar pa ni zadostna to-
lažba za prebivalce bližnjih pacifiških otokov. Nasprotovanje sežiganju strupov na Johnstonu je vse hujše. In kot so po eni strani ljudje veseli, da se bodo znebili nevarnih snovi v svojem okolju, bi po drugi strani le radi videli, če bi za uničenje strupov izbrali še kakšen drug kraj, ne samo otok Johnston.
Nalezljiv samomor?
Ali poročanje res lahko spodbudi k dejanjem?
Veriga samomorov med mladimi, ki je zajela Italijo, je ponovno sprožila vprašanje, ali je samomor lahko nalezljiv, in če je, kakšno vlogo imajo pri tem sredstva množičnega obveščanja.
Trojici Južnotirolcev, ki so avtomobil spremenili v plinsko celico in si v njem vzeli mlada življenje, je v kratkem času sledilo nekaj deset mladih po vsej Italiji. V enem samem tednu so statistiki zabeležili kar trinajst takih primerov.
Sociologi in psihologi si pojav različno razlagajo. Ravnatelj psihiatrične univerzitetne klinike v Bariju Piero De Giacomo meni, da k širjenju samomorov lahko pripomore poročanje, čeprav samo po sebi ne more biti vzrok zanje. Pozornost, ki jo sredstva množičnega obveščanja posvečajo takim dogodkom, lahko vpliva na odločitev posameznika, da si vzame življenje.
Da je nekaj na tem, govore izsledki raziskav v ZDA, kjer je samomor med mladimi razmeroma pogost pojav, saj statistika beleži, da je samomor drugi najpogostejši vzrok smrti med mladimi med 15. in 19. letom starosti. Ameriški strokovnjaki so ugotovili, da število samomorov poraste po predvajanju filmov, katerih vsebina je osredotočena na to tematiko, pa tudi, da se število samomorov zmanjša v dneh, ko ne izidejo časopisi. Občuten porast zabeležijo tudi vsakič, ko samomor naredi katera od znanih in v javnosti priljubljenih osebnosti. Samomor je torej lahko nalezljiv.
MERCATOR - SPLOŠNO TRGOVSKO
PODJETJE
METLIKA, CBE 57,
objavlja prosta dela In naloge za
SAMOPOSTREŽBO LOKA V ČRNOMLJU
1.	poslovodjo SP
2.	dva izmenovodja
3.	vodjo točilnice
4.	več prodajalcev
5.	več natakaric
6.	kuharico
Pogoji: pod 1,2
—	srednja komercialna šola (stop. V) ali poslovodska šola (VKV) s 3 leti delovnih izkušenj ali KV prodajalec s 5 leti delovnih izkušenj; poskusno delo 3 mesece;
pod 3
—	srednja gostinska šola (stop. V) ali KV delavec z gostinsko šolo in 3 leti delovnih izkušenj; poskusno delo 2 meseca;
pod 4
—	končana šola za prodajalce ali druge ustrezne trgovske smeri, 2 meseca poskusnega dela;
pod 5
—	končana gostinska šola za KV natakarja; 2 meseca poskusnega dela;
pod 6
—	končana gostinska šola za KV kuharje; 2 meseca poskusnega dela.
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v osmih dneh po objavi na naslov: MERCAtOR-STP, d.o.o. 68330 METLIKA, CBE 57. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri.
Kužni odpadki
Nov stroj za obdelavo bolnišničnih odpadkov
V	bolnišnicah nastajajo najrazličnejši odpadki, med katerimi so tudi taki, ki bi lahko predstavljali nevarnost, če jih ne bi primerno uničevali. Predvsem gre za kužne odpadke. Da se jih neškodljivo znebijo, jih v svetu in pri nas v glavnem sežigajo, kar pa ni poceni zadeva. V ZDA, kjer vse preračunajo v denar, so ugotovili, da stane sežig kilograma takih odpadkov kar cel dolar.
Švedi sicer niso taki računarji kot Američani, so pa varčni in domiselni ljudje. Izdelali so napravo za dezinfekcijo kužnih bolnišničnih odpadkov, ki svojo nalogo opravi precej ceneje kot sedanje sežigne naprave. Obdelava kilograma odpadkov stane samo 14 do 20 centov, torej petkrat manj, kot je cena sežiga.
V	švedskem stroju, ki nosi naziv Sa-nitec. odpadke najprej razrežejo na majhne koščke, jih poparijo in pregreje-jo na temperaturi 95 stopinj Celzija. Iz stroja pridejo odpadki v obliki konfetov, v katerih ni nevarnih bolezenskih klic. Tako obdelani odpadki so primerni za navadno komunalno odlaganje.
ADRIA
Tovarna prikolic ADRIA CARAVAN Novo mesto, d.d.
Na podlagi sklepa upravnega odbora prenašamo izvajanje določenih funkcij (dejavnosti) na specializirana podjetja oziroma imetnike obrti.
V izvajanje ponujamo naslednje funkcije:
—	servisiranje prikolic v Brežicah,
—	nakladanje prikolic v Brežicah in Novem mestu,
—	družbena prehrana v Brežicah, Črnomlju in Mirni,
—	transport — medobratni,
—	vzdrževanje prostorov, strojev in opreme,
—	administrativni servis.
Prenos funkcij nudimo pod naslednjimi pogoji:
—	dolgoročno pogodbeno sodelovanje,
—	najem obstoječih delovnih sredstev in prostorov,
—	obvezen prevzem delavcev, ki trenutno izvajajo funkcijo,
—	svetovanje in pomoč pri vpeljavi novih poslovnih odnosov.
Prednost pri prevzemu funkcij imajo delavci ADRIE in ostalih organizacij IMV (če ustanovijo ali že imajo ustanovljeno specializirano podjetje za izvajanje navedenih funkcij).
Podrobne informacije lahko dobite v Kadrovsko splošnem področju ADRIE - telefon 23-311 int. 770.
Zainteresirane kandidate vabimo, da oddajo pisne ponudbe v roku 8 dni od dneva objave na naslov: ADRIA CARAVAN Novo mesto, d.d., Kadrovsko splošno področje, Zagrebška 20.
'CaJ O
POTA
L\ stii? &
VLAK GA JE POVOZIL
KRŠKO — Banjalučan Simo Blagoje-vič, začasno zaposlen v krškem Železniškem gospodarstvu, seje 30. septembra ob 18.50 sprehajal po železniški progi med Dobovo in železniško postajo v Krškem. Očitno ni zaslišal vlaka, ki je pripeljal za njim, niti opozorilnega signala, tako da ga je lokomotiva povozila. Bilje Likoj mrtev.
ZBIL KOLESARKO
DOLNJI PODBORŠT — 63-letna Ana Gorišek iz Mačjega Dela se je 30. septembra ob 8.30 peljala na kolesu iz Velikega Gabra proti Šentlovrencu. V ovi-
Neprevidnost je znova morila
Prejšnji teden na območju Novega mesta kar tri smrtne prometne nezgode
ODNESEL FUNGICIDNI KIT — Neznan storilec je pred dnevi iz novomeškega Novolesa, tozd TKO Rosanice, odnesel 48 komadov fungicidnega silikonskega kita, vrednega vsaj 3.500 din.
IZGINILA POSODA 20. septembra je v prodajalno metliškega Mercatorja stopil 22-lelni B. P. iz Brezovice in v trgovini zmaknil tri posode za kuhanje kave, vredne natanko 693,60 din.
VLOM V ZIDANICO — 18-lelna L. S. iz Loga pri Trebnjem je med 19. in 21. septembrom vlomila v zidanico Frančiške Valant na Debencu. Odnesla je kompleta vilic in žlic, vredna 300 din.
ODNESEL DENAR, TORBICO VRNIL — Ivanka Goričar z Dolenjskega Vrha je imela minuli vikend na domačem dvorišču parkiran osebni avtomobil, ki pa ni bil zaklenjen. Med 13. in 15. uro je nekdo stopil do njega ter vzel žensko torbico, v kateri je bilo 1.100 din. Gotovino je pobral, torbico pa velikodušno vrnil.
. OB RADIOKASETOFON - Branko Štubler z Brezovice je 29. septembra ob 22. uri parkiral osebni avto ob cesti v Be-reči vasi in odšel v disko. Ker pa vozila ni zaklenil, je bil tisto noč ob radiokasetofon, vreden 700 din.
ODVIL OGLEDALA — V skupnih garažah na novomeški Cesti herojev je nekdo z. osebnega avtomobila Janeza Po-klača odvil in odnesel zunanja vzvratna ogledala, vredna 500 din.
OSTAL BREZ AVTOMOBILA — Ivan Smrečnik iz Novega mesta je imel navado svoj osebni avto P-126 puščati pred stanovanjsko hišo. V noči na 27. september je to storil z odklenjenimi vrati in ključi v vozilu. Nekdo je to temeljito izkoristil in avtomobil z registrskimi številkami NM 147-132 odpeljal neznano kam. Smrečnik je vsaj ob 13 tisočakov.
KOLESA NI NAŠEL- Darko Gabrijel iz Gorenje Nemške vasi je 26. septembra pustil kolo nezaklenjeno pred bifejem Dunja v Trebnjem, sam pa odšel na delo. Ko seje po dobrih osmih urah vrnil, vozil-ca ni bilo več. Le kdo se vozi z njim?
BREZ BRISALCEV — Na Društvenem trgu v Novem mestu so imeli kompa-sovci parkiran osebni avto Audi 80, s katerega je nekdo v noči na 26. september odvil metlici obeh prednjih brisalcev šip in okrasno letvico.
DVAKRAT OSUMLJEN — 18-letni V. B. z. Malega Slatnika je utemeljeno osumeljn, da je 24. septembra zvečer iz osebnega avtomobila Jožeta Antončiča zmaknil štoperico in sončna očala, v približno istem času pa naj bi tudi nepovabljen sedel na kolo z motorjem, last Jožeta Krhina iz Mihovice, ter se odpeljal z vozil-cem domov. Mladi predrznež bo moral pred sodnike.
NOVO MESTO Minuli dnevi so bili slab uvod v teden prometne varnosti. Dolenjske ceste so namreč pobrale kar tri življenja, v vseh treh primerih je nezgode zakrivila neprevidnost.
V petek, 28. septembra, ob 23.10 seje 27-letni Jože Prešeren z Vrha pri Pahi nad Otočcem peljal s svojim mini morisom po cesti od Mačkovca proti središču Novega mesta. Zaradi prevelike hitrosti je avto v levem ovinku pri Pionirjevem servisu v Ločni pričelo zanašati, nekaj časa je bočno drsel po cesti, nakar gaje zaneslo v levo. V tistem trenutku je nasproti zgolfom pripeljal 22-letni Novomeščan Miha Pavlič, ki mu kljub zaviranju ni uspelo preprečiti silovitega trčenja. Trk je bil tako močan, da je ob nezgodi s Prešernovega avtomobila odtrgalo rezervno kolo, ki je odletelo v vozilo Tomaža Mehleta, ko seje pripeljal za Pavličem. Prešeren, ki je poškodbam podlegel na kraju nesreče, je ostal vkleš-čen v razbitinah avtomobila in so ga izvlekli šele novomeški poklicni gasilci, hudo ranjena pa je bila v nezgodi še njegova sopotnica, 29-letna Marta Bevc iz Novega mesta.
Dan prej, 27. septembra, nekaj po 9. uri seje po lokalni cesti v Mirni Peči z. oseb-
VLOMI NA HMELJČIČU
NOVO MESTO — Prejšnji teden je neznan storilec vlamljal v zidanice na Hmeljčiču pri Mirni Peči, o čemer so se miličnikom potožili lastniki Alojz. Špen-dal, Vili Draksler, Jože Žagar, Jože Brezovar, Alojz. Štamdar, Anica Kralj in Fe-
liks Cesar. Skupne škode je b;,o za okoli 10.000 dinarjev, samo Štamcar je bil
oškodovan za 5 tisočakov.
TRČIL V SMREKO
MENIŠKA VAS — 23-letni Jože Nose iz Obrha pri Dolenjskih Toplicah seje 27. septembra ob 21.50 peljal z osebnim avtom od Meniške vasi proti Dolenjskim Toplicam. Zaradi prevelike hitrosti gaje v ovinku zaneslo proti gozdu, kjer je trčil v smreko. Nose je bil hudo ranjen in so ga odpeljali v novomeško bolnišnico.
Odkrili
tihotapljeno
orožje
Na podvozju avtomobila privezanih 5 pušk
MEDVEDJEK — Ljubljanski prometni miličniki so minuli petek, 28. septembra, med delom na magistralni cesti Ljubljana — Zagreb opazili osebni avto mercedes 200 D, ki je imel na podvozju privezan predmet sumljivih oblik. Miličnika v patrulji sta avtomobilu sledila do Medvedjeka, kjer jima ga je uspelo tudi ustaviti. Njun trud ni bil zaman. Izkazalo seje, daje na podvozuju vozila privezanih več kosov orožja, katerega je voznik, 37-letni V. R. iz Aleksičev, začasno na delu v tujini, pretihotapil iz Avstrije. Slo je za 5 pušk kalibra 12 in modela CC 660, i;
, izde-
lanih v ZDA. Miličniki so voznika in vse tri sopotnike priprli, kasneje pa so ob pomoči kolegov iz Bosne in Hercegovine pri-
likega Gabra proti I nek v Dolnjem Podborštu je zapeljala po levi in trčila v osebni avto, ki gaje nasproti pripeljal 26-leti Marko Oven z Muhabra-na. Goriškova je bila hudo ranjena in se zdravi v ljubljanskem Kliničnem centru.
šli do spoznanja, da sopotniki pri tihotapljenju niso sodelovali in da za orožje sploh niso vedeli. Vso trojico so zato izpustili, voznika pa predali preiskovalnemu sodniku novomeškega temeljnega sodišča, ki je zoper V. R. že odredil pripor.
Orožje so seveda zasegli, zelo veijetno pa bo zasežen tudi osebni avto, s katerim je voznik tihotapil blago, kajti carinski zakon je jasen: če vrednost tihotapljenega blaga presega tretjino carinske osnove za tako prevozno sredstvo, se slednje tihotapcu odvzame. Na posnetku so tihotapljene puške.
VOZIL JE PO LEVI — Martin Tomažin iz Podulc pri Krškem seje 29. septembra ob 15.35 peljal s kombijem iz Novega mesta proti Šmarješkim Toplicam. Blizu Otočca je zapeljal v levo, takrat pa je nasproti z osebnim avtom privozil Novomeščan Željko Mitrič, Prišlo je do trčenja, v katerem seje Mitrič hudo ranil; zdravi se v novomeški bolnišnici.
SEKAL JE OVINEK — 25-letni Ha-zim Merdanovič iz okolice Cazina se je 30. septembra ob 19.40 peljal z osebnim avtom od Metlike proti Novemu mestu. Pri Podgradu je sekal levi ovinek, takrat pa je nasproti z osebnim avtom pripeljal 28-letni Tomaž Zalokar iz Novega mesta. Prišlo je do čelnega trčenja, v katerem seje laže ranila Zalokarje'
Šober
letna Leonida
va sopotnica. 28-iz Novega mesta.
Materialne škode je bilo za 50 tisočakov. PREVRNIL SF. JF. Franc Može iz
Verduna seje 23. septembra ob 23.00 peljal z osebnim avtom iz Mirne Peči proti Novem mestu. Na Daljnem Vrhu je zaradi prevelike hitrosti vozilo pričelo zanašati.
nim avtom jugo peljal 60-letni Jožef Markelj iz Šentjurja. Ko je pripeljal do nezava-
rovanega železniškega prehoda, vozila ni ustavil, pač pa je zapeljal na tire v trenutku. ko je po njih strojevodja Milan Kocjan vozil lokomotivo. Trčenje je bilo močno,. Markelj in njegova žena Alojzija sta ostala vkleščena v razbiti pločevini, izvlekli soju šele vaščani. Marklja mrtvega, njegovo
OBLEŽAL POD TRAKTORJEM
ženo pa hudo ranjeno. Kako silovit je bil udarec, pove podatek, da je lokomotiva avto potiskala pred seboj še 120 metrov.
26. septembra okoli 7. ure zjutraj seje Gabrčan Franc Boltes, 37, s traktorjem od doma odpeljal v Gabrsko goro. kjer ima zidanico. Tam gaje čakala mati, kije ponoči prešala grozdje. Ko je pripeljal v Gabrsko goro, je hotel traktor parkirati na dvorišču med dvema zidanicama, a je zapeljal na nasip, s katerega seje traktor prevrnil na kolovozno pot. Boltesa je mrtvega in stisnjenega pod traktorjem našla njegova mati.	b. B.
PLANINA — 21. septembra je prišlo v gozdu blizu Planine nad Podbočjem do delovne nezgode. Andrej Stipič je skupaj z. bratom podiral drevesa. Ko jih je hotel s traktorjem zvleči iz gozda, je vozilo pričelo drseti po strmini. Stipič je odskočil, vendar ga je traktor vseeno stisnil. Hudo ranjen se zdravi v novomeški bolnišnici.
POGOVOR O PROMETU
Z AVTOM V HIŠO
STARE ŽAGE — 21 -letni Martin Ra-jer iz Gornjih Ponikcv se je 27. septembra ob 6.10 peljal s tovornim kombijem iz. Podturna proti Črmošnjicam. V Starih Žagah je zapeljal v levo in trčil v stanovanjsko hišo Ladislava Lavriča. Hudo ranjen voznik je ostal vkleščen v vozilu in so ga rešili šele novomeški poklicni gasilci.
TREBNJE — Občinski svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in osnovna šola v Trebnjem sta v okviru vseslovenske akcije organizirala v Treb-njem v parku priložnostni shod osnovnošolcev, v okviru katerega so se šolarji pogovarjali tudi s Cirilom Pungartnikom, predsednikom trebanjske občinske skupščine. Predsedniku so našteli vrsto svojih težav, ki se nanašajo na prometno ureditev krajev v občini. Opozorili so, da v naseljih manjkajo pločniki in da kljub gostemu prometu na cestiščih ni označenih in urejenih prehodov za pešce.
Predsednik izgubil spor
Končni epilog pravdanja med bivšim predsed nikom izvršnega sveta Trebnje in kmetort
TREBNJE Kar precej odmeven je bil pred letom in več .spor
med takratnim predsednikom trebanjskega izvršnega sveta Maksom Kurentom in kmetom Alfonzem Jakijem, še posebej, ker so morali na Kurentovo zahtevo vso stvar v roke vzeti celo sodniki. Spor je prignalo do vrelišča pisanje v Dolenjskem listu decembra 1988, ko je Jaki s pomočjo novinarjevega peresa v naš tednik zapisal: »Predsednik trebanjskega izvršnega sveta pa jedo skrajnosti predrzen, ker je posegel v ta prostor, saj je videl, da je kmetija moja. Kurentu sem rekel, da je sramota od predsednika izvršnega sveta, kije šolan, izobražen in bi moral bolj upoštevati zakonodajo. ne pa izkoristiti službeni položaj.«
K urent je zavoljo te in še nekaj izjav Jakija tožil, obravnava pred sodniki trebanjske enote novomeškega temeljnega sodišča je bila letos spomladi. Prvostopenjsko sodišče je Jakija spoznalo za krivega žaljive obdolžitve in mu izreklo pogojno zaporno kazen enega meseca s preizkusno dobo enega leta. Ne Jaki ne Kurent s sodbo nista bila zadovolj-
na. Prvi je od sodnikov Višjega so dišča v Ljubljani terjal oprostite' drugi za obtdženca višjo kazen hkrati pa tudi, da se sodba na Jaki jeve stroške objavi v Dolenjskem li stu. Objava je tu, resda na nikogai šnje stroške, z njo pa tudi končr razplet, ki ga je javnost željn čakala.
»Zmago« v sporu so ljubljansk sodniki pred dnevi prisodili Alfon zu Jakiju: prvostopenjsko sodbo s spremenili in obtožbo Kurenta za vrnili. Zakaj? Odgovor je preprosi Po mnenju sodnikov je v zasebr tal tožbi iz opisa dejanja, ki naj bi ga b storil Jaki, jasno razvidno, da gre z očitek, ki ima večjo težo. Za tovrsl na kazniva dejanja pa se pregon ste rilca prične po uradni dolžnosti. A z drugimi besedami: obtožbo bi tem primeru moral vložiti pristojr temeljni javni tožilec, nikakor pa
zasebni tožilec. To je bil hkrati tui nj|
edini razlog, zavoljo katerega je Vi: je sodišče v Ljubljani Jakija oprost
lo obtožbe in tako poskrbelo t sk<
končni razplet v javnosti odmevni ga spora.
B.
DVAKRAT VLOMIL
ČRNOMELJ — 28-letni Z. M. iz Velike Kladuše je osumljen dveh vlomov, ki naj bi jih bil storil 26. septembra v Črnom-
Romska mladež brede v krimin;
jjg. Ob 00.40 naj bi bil vlomil v trgovino
. ardak in odnesel 7 kg kave ter dva zavitka cigaret, še pred tem pa naj bi bil iz osebnega avtomobila Marinka Miladiča ukradel avtoradio in nekaj orodja. Zoper Z. M. so odredili pripor.
V prvem polletju je število romskih kaznivih dejanj upadlo — Med i ______________mladoletnikov — Kaj bo prinesla letna inventura?
Med storilci vse
P0 DOLENJSKI DEŽELI
•	Anton Lakner iz Gornjega Vrhpolja je prejšnji teden znosil iz. zidanice na travnik več sodov za vino, da jih namoči in pripravi za trgatev. Opravilo mu je popolnoma uspelo, le sodov naslednjega jutra ni bilo več.
•	Minulo soboto je Trebanjec Šerif Tukič odšel v gozd pri Veliki Loki napravljat drva za zimo. Delo ga je segrelo, tako da je suknjič obesil na drevo, zatem pa nadaljeval s sekanjem. Toda zadovoljstvo nad opravljenim gaje minilo, kose mu je pogled ustavil na drevesu, kjer je nekdaj visel suknjič, v njem pa je bilo 700 nemških mark in 800 dinarjev. Za ta denar sije nekdo brez truda lahko privoščil kar več kubikov drv.
•	Neznanec je v noči na minulo nedeljo vlomil v župnijski urad v Prečni. Od vseh sakralnih predmetov neprecenljive kulturnozgodovinske vrednosti se je odločil za 10 kilogramov različnega zamrznjenega mesa, ki ga je našel v kletni zamrzovalni skrinji, in 12 steklenic piva.
•	Rosalničana Z. in M. H. sta se prejšnji teden nepovabljena odpravila na trgatev v vinograd Metličana Martina Sodca. Nabrala sta si frankinje, kraljevine in namiznega grozdja, eno z. drugim bo dalo kar dober cviček.
•	Nekdo je prejšnji teden vlomil v kiosk Dela v Trebnjem in odnesel, reci in piši, kar 5.000 zavitkov raznih
cigaret in 800 din gotovine. Delo je oškodovano za 56.600 dinarjev. Če je
zmikavt zmeren kadilec, bo ta zaloga zadostovala za domala 14 let.
ČRNOMELJ, METLIKA, NOVO MESTO, TREBNJE — Po zadnjih tednih, ko domala ne mine dan brez prijav oškodovanih kmetov in vinogradnikov, katerim s polj, njiv in trtja izginjajo z garanjem pridelani pridelki, zagotovo nihče ne bi pričakoval, daje kaznivih dejanj Romov na Dolenjskem v primerjavi z letom poprej kar precej manj. Prvih šest mesecev govori kar o 18 odst. nižjem številu tatvin, vlomov ali obračunavanj,
Na območju novomeške UNZ so dolenjski Romi v letošnjem prvem polletju storili 128 kaznivih dejanj, še zmeraj pa ta številka pomeni kar četrtino vsega kriminala v črnomaljski, metliški, novomeški in trebanjski občini. Nobena skrivnost ni, da gre levji delež romske kriminalitete na rovaš kaznivih dejanj zoper družbeno in zasebno premoženje, miličniki in kriminalisti so jim v prvih šestih letošnjih mesecih našteli 101 vlom. tatvino ali goljufijo. Odveč je verjetno spomniti, da so tatvine iz kurni-kov, hlevov in s polj svojevrstna romska posebnost. Za razliko od teh številk, ki so nižje od lanskih, pa že prvo polletje kaže, da se Romi niso odrekli še eni svojih navad — črni sečnji po gozdovih.
Število gozdnih tatvin na njihov račun govor je seveda le o raziskanih deja-njih — se je že v prvih šestih mesecih
večje kaznivih dejanj, katerih storilci so mladoletniki in otroci; njih število seje v prvem polletju povečalo za domala petino. Med 176 do julija temeljnemu
javnemu tožilcu ovadenimi Romi bilo več kot 20 odst. starih le 141 let, nadaljnjih 12 odst. pa je bilo! cev v starosti od 18 do 21 let. Če s v resnici pozna po jutru, potem r< kriminaliteti še zlepa nismo stop prste, upravičena je celo bojazen, tovrstnih kaznivih dejanj ob ta spoznanjih čedalje več.
• Za razliko od minulih let v letošnjih šestih mesecih ni bilo večjega števila obračunavanj med Romi, zabeleženih je bilo vsega 7 kaznivih dejanj zoper življenje in telo.
domala potrojilo; upravičenje strah, kaj bo prinesla jesen in priprave na zimo. In še nekaj je, kar navzlic uvodnim, na videz spodbudnim novicam opozarja: vse
UKRADEL DEVIZE
NOVO MESTO — 25. septembra med 12.30 in 19.30 je nekdo izkoristil nepazljivost prodajalke v duty free trgovini na novomeškem Glavnem trgu in iz blagajne zmaknil tujo valuto v vrednosti 3.159,50 dinarjev.
ZVEZA DRUŠTEV SLEPIH SLOVENIJE
objavlja po sklepu izvršnega odbora
la
čiC
bo
sti
Iji'
bo
se:
ob
le
šli
v«
»1
Pri
do
Pri
sm
Vrs
de«
tur
tej
ni
kr:
IN SLABOVIDNIM
JAVNO LICITACIJO
za prodajo izpraznjenega dvosobnega stanovanja s pritiklini R mi, ki se nahaja v II. nadstropju poslovno stanovanjske hiše
Kočevju, Trg zbora odposlancev št. 55, v skupni izmeri 83,8
Izklicna cena na dan 16.7.1990 za stanovanje je 452.571 ,S din, povečana za uradno objavljen indeks podražitev splošni ga združenja gradbeništva in IGM Slovenije do septembl 1990.
Javna licitacija bo v petek, 5.10.1990, ob 10. uri v prostori Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije Ljubljana, Grl harjeva 2.	}
Na licitaciji lahko sodelujejo fizične in pravne osebe. ir^
Udeleženci morajo pred začetkom licitacije vplačati 10'
varščino na izklicno ceno, in sicer na blai
gajni Z Grohar
veze društe
slepih in slabovidnih Slovenije, Ljubljana, Groharjeva 2, ali pC na žiro račun št. 50101 -678-51612.
Udeleženci, ki pred licitacijo ne bodo predložiti potrdila o pl3 Čilu varščine, na licitaciji ne bodo mogli sodelovati.
Varščino bomo kupcu, ki bo uspel, vračunali v ceno, drugih No pa vrnili.	^ M
Če uspeli ponudnik ne bo sklenil kupoprodajne pogodbe v “nirs dneh po licitaciji, varščine ne bomo vrnili. Preostanek kupnin ^ mora kupec plačati na dan sklenitve kupoprodajne pogodbe ,aad' Vse ostale informacije zainteresirani lahko dobijo na Zve društev slepih in slabovidnih Slovenije, kjer se lahko dogovori) tudi za ogled. Prodajali bomo po klavzuli »videno-kupljeno«.' ekm ___________________________________________________________-(40
tako da seje prevrnilo in naposled obstalo na kolesih. V nezgodi je bil laže ranjen sopotnik Dubravko Šinkovec iz Novega mesta.
HUDO RANJENA — 40-letni Suljo Arapovič iz Bosanskega Šamca se je 27. septembra ob 12.45 peljal s tovornjakom od Trebnjega proti Karteljevemu in med vožnjo v klanec obvozil stoječe vozilo. Takrat je pripeljala nasproti z osebnim avtom Novomeščanka Danica Avsec, ki je zavirala, zavila izven ceste in trčila v drevo. Pri tem seje hudo ranila in se zdravi v novomeški bolnišnici. Materialne škode je za 100.000 din.
IZSILJEVAL JE PREDNOST — Franc Turk z Viher seje 26. septembra ob 6.15 peljal z osebnim avtom iz Novega mesta proti Ločni in na Cesti herojev pred pokopališčem zavijal v levo ter izsilil prednost pred avtomobilom, ki ga je pripeljal Novomeščan Dušan Knafeljc. Prišlo je do trčenja, v katerem seje Turk hudo ranil; zdravi se v novomeški bolnišnici. Materialne škode je bilo za 100 tisočakov.
Dolenjske ceste najbolj trezne
odkrili v aprilu, zatem sledijo jul
marec, februar in maj; najpogosll j
Presenetljive ugotovitve akcije »Alkohol v prometu? Ne, hvala!« — Mlado-_________letniki najpogosteje med vinjenimi — Visok delež žensk
Več je vzrokov, zakaj policijske statistike alkohola ne postavljajo višje na lestvici krivcev prometnih nezgod. Osnovni je pač ta, da statistike iščejo zgolj neposredni vzrok trčenj, kot je nenadno zavijanje v levo, prevelika hitrost, prehitevanje v škarje, ne zanima pa jih. ali je nekdo zavil v levo. prehitro vozil ali prehiteval v škarje zavoljo družbe maliganov. Tovrstne neuradne izkušnje namreč kažejo, da kar okoli 25 do 30 odstotkov udeležence' \ cestnem prometu povzroči prometno nezgodo pod vplivom alkohola. to pa že mora dati misliti, še posebej s primerjavi s tistimi petimi odstotki povzročiteljev iz vrst vinjenih. ki jih omenja analiza osemmesečne prometne varnosti na slovenskih cestah. Nič čudnega potem, če sta republiški svet za preventivo in vzgojo ' cestnem prometu ter Republiški sekretariat za notranje zadeve že letošnjega 15. januarja pričela v vseh medijih napovedano akcijo •Alkohol v prometu? Ne. hvala!«, ki je trajala v se do poletnih dni. Rezultati so nadvse zanimivi, najbolj prepričljivo pa je dejstvo, da se je število prometnih nezgod, ki sojih povzročili vinjeni vozniki, v letošnjih prvih petih mesecih zmanjšalo za 23,8 odst.
Slovenski miličniki so v času akcije z alkotesti preizkusili kar 67.029 udeležencev v prometu. Od teh jih je 5.1 odst. pregloboko pogledalo v koza-
rec, 13,1 odst. pa je bilo »zmerno« vinjenih, pač v okvirih, ki jih zakon še dopušča. Ob tem še to, daje v alkoteste pihalo 83,3 odst. voznikov osebnih avtomobilov, 10.8 odst. šoferjev tovornjakov, 3,3 odst. voznikov koles z motorjem, da vseh ne omenjamo. In sedaj k najzanimivejšemu podatku: od preizkušenih je bilo pod vplivom alkohola 33,3 odst. pešcev, 23,2 odst. kolesarjev. 17,5 odst. voznikov traktorjev, 25.1 odst. motoristov in le 5.2 odst. voznikov osebnih avtomobilov. Slednji so očitno akcijo vzeli nadvse resno, najmanj pa so se zanjo zmenili pešci. Med vinjenimi za volanom je petmesečna akcija odkrila tudi 3 odst. kontroliranih voznikov tovornih avtomobilov in I odstotek šoferjev, ki prevažajo potnike. Bolj ali manj znano je verjetno, da so možje postave alkotest namenili slehernemu, ki seje tako ali drugače prekršil zoper zakon, dobra četrtina je bila preizkušena zavoljo tega. ker se niso privezovali z varnostnim pasom, 20 odst. je bilo lakih, ki so preveč pritiskali na plin, 9 odst., ker so nepravilno prehitevali, itd. Zanimivo je nemara, da je bilo največ v injenih med tistimi, ki so prevozili rdečo luč v križišču, vsega 0.7 odst. pa je bilo vinjenih med tistimi, ki so bili ustavljeni zaradi nepravilnega prehitevanja.
Zavoljo obsežnosti in temeljitosti akcije, ki je postregla s prenekatero
koristno izkušnjo, zagotovo ne bo odveč še nekaj podatkov iz analize, ki jo je pripravil Republiški sekretariat za notranje zadeve, posredoval pa Peter Šefman. načelnik oddelka za varnost v prometu, na nedavni tiskovni konferenci. Med 67.029 preizkušenimi udeleženci v prometu je bilo 62.870 moških in 4.153 žensk, vendar delež odkritih maliganov za volanom še zdaleč ni v tem razmerju. Pod vplivom alkohola je bilo namreč 5.3 odst. predstavnikov moškega in 1.8 odst. predstavnic ženskega spola; še dovoljena koncentracija zaužite pijače pa je bila najdena pri 18,9 odst. moških in 8,4 odst žensk. Kot kaže. skuša biti ženski spol enakovreden moškemu temu na tem nič kaj častnem področju. To potrjuje tudi tistih 16 voznic, katerim je alkoskop nameril več kot 1.3 promila alkohoal v krvi. Vsaj enako ali nemara celo še bolj zaskrbljujoča pa je starostna struktura vinjenih udeležencev v prometu. Če verjamete ali ne. najpogosteje so bile pod vplivom alkohola osebe, mlajše od 18 let! Kar 7,5 odst. z alkotesti preizkušenih mladoletnikov je vozilo vinjenih. za njimi 'o s 6.3 odst. osebe med 55 in 59 leti starosti pa s 6 odstotki v injenih tisti med 19 in 24 leti, da ne naštevamo naprej.
pa so alkotesti pozeleneli, točneje? igrali, ob koncih tedna. Ob nedelj1 je bilo vinjenih 8,4 odst. udeležen^ v prometu, sobotah 7. petkih 5,7.sfS2~ dah 4,1, ponedeljkih 4, četrtkih 3d> I\ ob torkih 3.7 odst. Še to: kar H odst. vseh vinjenih je bilo odkri' Z,
med eno in drugo uro zjutraj. Za £)r't običaje in navade navsezadnje nenavadnega. In kako je bilo z vin)
navsezadnje ne ko je bilo z viri nostjo po posameznih občinah? V ^ _ lenjci smo, začuda, lahko povsem1 dovoljni. Največ _pijanih je bik’ lore'
Ljubljani, sledijo Trbovlje. Marihf Jaru Celje in Krško. Območje novonu'- v
Za konec še nekaj o času in krajih kontrol. Največ vinjenih so miličniki
UNZ, kije bilo po številu preizkusa nih udeležencev na tretjem mestu-1 (Roj po številu vinjenih udeležence'' Rbj prometu če verjamete ali ne ^ n prepričljivo zadnje. Ni ga, ki bi si l* šen razplet akcije upal napoved1 ^li pred njenim pričetkom. Ali gre taff „ datek pripisati lanski slabši vinski ' ^ajt tini. pokvarjenim alkoskopom "J |Jaj lenjskih miličnikov ali nemara preb v I sanosti dolenjskih šoferjev, je ^ ,r drugo vprašanje. Kakorkoli že. aM tr0d je uspela, ob krepkem zmanjša11) v0jr števila prometnih nezgod, ki jih 1 (vSj kriv ijo vinjeni vozniki, je prinesla i* tiei, nekaj napotkov za delo v prihod11! 'hej V tednu prometne varnosti, ki pob* jej{j. ■ te dni. bi vsekakor kazalo reči kaM Unk o velikem deležu vinjenih mladi"1 j ki nih prometnih udeležencev , o alko111 lu. vse pogostejšem sopotniku trakV^d ristov in motoristov, ne nazadnje1 o lem. od kod toliko vinjenih v /S1’ njih jutranjih urah. Prav takrat a11-nejo biti posledice trkov najhujše
Ke
B. Bl.il>1
_________S
"ajb
Wa,
8-
.1 'Ha
DOLENJSKI UST
'» Št. 40 (2146) 4. oktobra
I SO
te\ zer a k Til
gai
nčr
Ijn
Okrepljene v boj za vrh
Jože Bratkovič o novomeškem rokometu — soboto start republiške ženske lige
NOVO MESTO S tekmo med ekipama novomeške IMV in ptujske Drave v soboto ob 19. uri v šentjer-ncjski športni dvorani se pričenja sezona dvoranskih ligaških obračunov. Novomeške rokometašice pričakujejo od letošnjega prvenstva veliko, še posebej, ker je novi tekmovalni sistem dosedanjo enotno prvo republiškoli-go razdelil v dve skupini, najboljše ekipe pa se bodo nato pomerile v play off tekmovanju za mesta v novoustanovljeni slovensko-hrvaški medrepubliški ligi.
— „ »Ekipa bo na novem prvenstvu star-;brf tala domala nespremenjena, manjka-a b la bo le Reboljeva, kije odšla na študij e z v Kranj in bo začasno igrala za tamkajšnji Krim. Edina novost je pravzaprav. da je trenersko mesto namesto Janeza Štruklja prevzel Slavoljub Po-Padič, in pa ta, da bodo za nas letos zaigrale tudi nekatere bivše igralke šentjernejske Iskre. Čeprav so se Šent-jernejčani sprva prijavili za tekmovanje, so svoje sodelovanje v ligi naknadno odpovedali Tako bo podobno kot lani novomeško občino v Jenskem republiškem rokometu zastopala le ekipa IMV. S Turkovo, Martinčičevo. Radovanovo in Gorenčevo J. bomo vsekakor toliko močni, da uvrstitev v play off ne bi smela biti vprašljiva,« optimistično razmišlja pred sobotnim startom Jože Bratkovič, predsednik novomeškega kluba. Dodajmo ■ ob tem, da bodo Novomeščanke igrale v ligi skupaj z Ežravo, Radečami. Lisco. Velenjem II, Žalcem, Polano in Šmartnim, zaradi zasedenosti novomeške dvorane pa bodo prvo srečanje v soboto odigrale v Šentjerneju.
"S pripravami na prvenstvo smo pričeli v začetku avgusta, vadili smo doma. le dvakrat smo bili na vikend Pripravah na Primostku. Odigrali smo tudi nekaj prijateljskih srečanj z vrstami Lisce, Velenja, Krima in Radeč, minuli vikend pa nastopili še na n. turnirju v Bihaču. Čeprav imamo pre-cej težav s termini v novomeški šport-ni dvorani, zaradi česar smo se večkrat na treninge vozili v Šentjernej, je
ekipa dobro pripravljena, upam. da bodo dekleta to potrdila tudi v soboto.«
Ob prvi ženski vrsti pa pod okriljem kluba pridno delajo še ekipa
Jože Bratkovič: »Računamo na uvrstitev v play off in boj za medrepubliško ligo.«
mladink ter moška članska in mladinska vrsta. Člani nastopajo v II. republiški ligi, kjer jim je letos po Bratko-vičevih besedah poglavitni cilj obstanek, že prihodnjo sezono pa bodo skušali z izredno obetavno mlado vr-
• Rokometni zvezi Slovenije in Hrvaške sta se dogovorili, da ustanovita »svojo« medrepubliško ligo, v kateri bo nastopilo po šest ženskih ekip iz vsake republike. Iz Slovenije bodo to Velenje, Kranj, Branik, Mlinotest, Buija in seveda lanski prvak ženske I. SRL, kočevska Oprema.
sto poseči v boj za vrh in naposled priti v I. republiško ligo. Trener Jože Mitak in njegov pomočnik Dušan Cotič pravita, da takšne želje niso neuresničljive.
B. B.
Tretji niz odločal zmagovalce
Razburljiv razplet v 3. in 4. kolu II. zvezne namiznoteniške lige — Zmaga in poraz ___________novomeške Novotehne na gostovanjih
JAJCE — Čeprav je le malo manjkalo, da bi se novomeški namiznoteniški igralci s svojega prvega drugoligaškega gostovanja vrnili kar z dvema zmagama, je enako res. da bi kaj lahko ostali tudi povsem praznih rok. Polovičen izkupiček je zategadelj še najpravičnejši, tekmi proti ekipama Jajca in Viteza Vilkoma pa sta bili le za gledalce z močnimi živci. Oba dvoboja je namreč odločila šele deveta igra, to pa je v obeh primerih odločil šele tretji set.
V soboto igra Novotehna ob 17. uri v športni dvorani pod Marofom proti ekipi Ilirije, v nedeljo ob 10. uri pa proti Merkurju.
B. B.
, KOČEVSKIH ULICAH — Tek po kočevskih ulicah je gotovo najbolj množična q‘ lreditev v počastitev kočevskega občinskega praznika. Letošnjega seje minuli pe-\\61 “beležilo kar 350 deklet in fantov, ki so se pomerili v desetih kategorijah. Posne-p 1R's starta, zmagovalci (po kategorijah) pa so bili: Štrek, Lindičeva, Avstelj, Žu-nc> Kužnik, Lindičeva, Novak, Vidmar in štafeta 7,c razreda. (Foto: M. G-č.)
PIONIRJI TRETJI
3'( jjtovo MESTO — V športni dvorani " Marofom je bil v soboto finalni turnir V ^irskega klubskega košarkarskega orlih as(va. V prvem srečanju jo je Trigiav >e .dejano zagodel Novomeščanom in gj b s 36:35, v drugem ps je Ježics od->Hl vi8 dostojno s 67:54. V boju za naslov ?ka.so Kranjčani ugnali Ježico s 74:58, za 3. mesto pa Novoles Postojno s
V soboto popoldne so igralci Novotehne igrali v Jajcu proti istoimenšekipi. Po besedah novomeškega trenerja Egona Žabkarja so bili pogoji za igro nemogoči; pravi čudež, kako je tekmovalna komisija dovolila Jajcu igrati v takšnih razmerah. Srečanje je bilo v podstrešni dvorani, igralce so med igro motili tramovi in stebri. strop je bil nizek, luči vsega 2 metra nad mizami. Gostitelji, vajeni takšnih razmer, so dvoboj v razburljivi končnici dobili: bržkone je bila odločilna tretja igra. v kateri je najboljši domači igralec Kelja-jič premagal najboljšega Novomeščana Jamška. Končnega zmagovalca je odločil deveti dvoboj med Malinovičem in Kočevarjem; prvi set je Novomeščan izgubil z 10:21. drugega dobil z 21:15, v odločilnem pa je vodil že z 19:18, vendar na koncu nesrečno izgubil. Vsaj toliko, kot so imeli smole v soboto, so imeli igralci No-
KRANJEC PRVAK V GORSKI VOŽNJI
ZAGREB — Najboljši jugoslovanski kolesarji so se v ponedeljek pomerili za državne naslove še v gorski dirki na Slje-me. Med člani je slavil Bonča (Merx), Ravbar (Krka) je bil peti, pri starejših mladincih je slavil Kranjec pred Finkom in Stangljem (vsi Krka), med mljašimi pa je bil Novomeščan Murn drugi.
ŠPORTNA
RAZGLEDNICA
’ Če so pripravljalna srečanja kakšno merilo moči in uigranosti ekipe, potem je to za rokometaše ribniškega Inlesa Rika dober znak. Minule dni so namreč odigrali dve srečanji z na papirju precej močnejšima nasprotnikoma: prepričljivo so premagali novega drugoligaša Usnjarja s 24:21, v drugem srečanju pa so šele v fini-šu klonili proti Kolinski Slovanu s 23:26.
•	Ta vikend bodo s tekmovanji v območni košarkarski ligi pričeli tudi igralci Ribnice in Kočevja. Ribničanom je to ligaški krst in so zadovoljni že z dejstvom, da bodo v ligi sploh igrali, medtem ko so želje in cilji Kočevcev precej višji. V ekipo so vrnili nekaj starejših igralcev, z njihovo pomočjo bodo skušali osvojiti prvo mesto in se prebiti v višji tekmovalni razred.
•	Rokometašice kočevske Opreme so pred pričetkom prvenstva v novoustanovljeni slovensko-hrvaški ženski rokometni ligi nastopile na turnirju na Reki. Zasedle so drugo mesto, z igro in pripravljenostjo pa so povsem zadovoljile. Najbojša strelka Kočevk je bila Jeričeva.
•	Nogometaši Kočevja so v 5. kolu medobčinske lige dosegli velik uspeh, saj so v Ihanu zmagali s 3:1 in se tako prebili na drugo mesto na lestvici. Zadetke za Kočevce so dosegli Murn, Farič in Struna. Kot vse kaže, bodo Kočevci jesenski del prvenstva prebili na vrhu lestvice ali tik pod njo.
M. GLAVONJIČ
Mednarodna zmaga Radkoviča
Velik uspeh na zaključni dirki »Alpe-Jadran«
pokal vseeno ostal gostiteljem, ki so visoko zmagali na prvi preizkušnji v Šentjerneju (18:13). Končni rezultat pa je bil 33:29 za tekmovalce avstrijske Štajerske. Rezultati: 1. Radkovič (Slov.), 2. Puhr,
tar osem naslovov j* državnih prvakov Novo mesto
L^Kolesarji v Zagrebu
tri' 2AGRLB — Minuli vikend ter v le n^e'Jek 'n torek je bilo v Zagrebu (^'tošnje dejanje bojev najin) |JU*>h jugoslovanskih kolesarjev za 0avne naslove. Pomerili so se na-'I e ri'č v disciplinah na velodromu, v |o [j?n6deljek še v gorski dirki in nato v (W j,ek še v dirki na kronometer na J arunu.
<tiS na^.et* člani je v zasledovalni vožnji ... i (p ’ kilometre zmagal Rnjakovič ■t jejvP' najboljši Novomeščan Papež. ■ ajj a na 5. mestu, v zasledovalni vož-L’ j /L na kilometer je zmagal Leskovar j.	Šebenik (Krka) pa je bil četrti.
. V . ' uuijsa je uiiu novomesaa oera /J “eh mladinskih kategorijah. Med 1 ^rreJšimi je na 1000 metrov zmagal ** bj|*5*ec Pred Mervarjem, prav tako je
V( Kranjec najboljši v zasledovalni • rn,f ^J' na J kilometre, medtem ko je M m*ajSimi mladinci na 500 me-,iil! v,u>vil Gimpelj, v zasledovalni
11 (?:nj' na 2 kilometra pa je bil Murn lit1^1 Krka) drugi. V disciplini 1000
lil) itie j0v z.200 metri sprinta je bil Filip ilt;) rej*- mlajšimi mladinci tretji, med sta-P»i jc zmagal Mervar, 2. je bil p j, L V ekipni zasledovalni vožnji na >1* i,an urpetre je pri mlajših mladincih V« njf^vo zmagala Krka, enako kot 1 isj«11 starejšimi mladinci na 4 kilomc-
J	bil.Pri čla,,ih.
t, thfc,.Uš' V točkovanju je pri mlajših 1,1 Ha, ")c'b zmagal Gimpelj (Krka), pri L' bi| ,b.^nk, Kranjec (oba Krka) je ■ lre'ji- medtem ko je pri članih D-1 Hvastja (Rog).
WILDON — Na letošnji zaključni konjeniški prireditvi »Alpe-Jadran«, kije bila v nedeljo v avstrijskem Wildonu, je imeniten uspeh dosegel Šentjernejčan Božo Radkovič. Mladi konjeniški zanesenjak je z dobro taktično vožnjo na progi 1700 m premagal favorizirane tekmovalce Avstrijske Štajerske, ki so na domačem hipodromu pričakovali zanesljivo zmago. Božo je z izžrebanim konjem vodil od Starta do cilja, čeprav mu je »za vrat dihala« trojica avstrijskih voznikov. Odbil je vse napade in si prigaral pomembno mednarodno zmago, s tem pa tudi veliko pripomogel, da so slovenski vozniki (Jernej Narat, Martin Križmanič in Drago Les) tudi ekipno ugnali svoje tekmece. Vendar je
NOVA ZMAGA TOMLJETA
NOVI SAD — Letošnja predzadnja dirka avtomobilistov za državno prvenstvo je bila minulo nedeljo na 3250 metrov dolgi krožni progi na Mišeluku. Med slovenskimi vozniki se je znova najbolje odrezal Topličan Matjaž Tomlje, ki zanesljivo vozi naslovu državnega prvaka naproti. V najmočnejšem razredu je prepričljivo opravil z vso konkurenco in zmagal pred Šusterjem ter Vlahom.
PODVINSKEMU DVA NASLOVA
NOVA GORICA Minuli vikend je bilo v Novi Gorici letošnje republiško prvenstvo mlajših mladincev in mladink, ki je zbralo preko 200 tekmovalcev iz šestnajstih slovenskih klubov. Med dolenjskimi dosežki velja na prvem mestu omeniti prvi mesti Brcžičana Podvinskega, ki je zmagal v teku na 100 in 300 metrov z ovirami, tema rezultatoma pa je dodal še tretje mesto v metu kladiva. Od ostalih izidov omenimo drugo mesto Jankovičeve na 80 m z ovirami, srebro Brcžičana Traj-koviča v skoku v višino, prav tako drugo mesto njegovega klubskega tovariša Rovana v skoku s palico, tretje mesto Novomeščana Štruklja v metu kopja ter Rusa. ki je bil v metu diska tretji, v metu krogle pa drugi.
Božo Radkovič po tekmi v Wildonu. (Foto: S. Dokl)
3. Walchner (oba Avst., Štajerska), 4. Križmanič (Slov.), 5. Reif (Avs. Št.), 6. Narat, 7. Les (oba Slov.) in Š.Mair (Avst. — St.)
ŠAH ZA PRAZNIK
KOČEVJE — Ob občinskem prazniku je tukajšnji šahovski klub pripravil pionirski turnir pod nazivom »Prijateljstvo«, katerega pokrovitelj je bila skupščina občine. Med starejšimi pionirji je zmagal Kvafernik (Delnice), 2. je bil Janša (Kočevje) in 3. Ivanc (Ribnica), pri pionirkah pa Miheličeva, 2. je bila Butalova, 3. Šterbenčeva (vse Stari trg). Med mlajšimi pionirji je zmagal Muhič (Kočevje) nad Kobetom in Muhvičem (oba Stari trg), pri pionirkah pa Kapšcva (Stari trg) nad Stipičevo (Ravna gora) in Vukeličevo (Stari trg). Dodajmo ob tem. da mladi ša-histi Starega trga nastopajo v Kvarnersko-goranski ligi, kjer so v 1. kolu s 4:0 premagali reško ekipo Pobri. Za Starotržane so šahirali: U. Kobe, B. Štrbenc, M. Strbenc in Mihelič.
-ob
votehne sreče v nedeljo, ko so igrali proti Vitezu Vitkomu. Odločilen deveti dvoboj sta igrala Topčič in Jakobčič; vsak je dobil po en niz, razplet dvoboja je moral prinesti tretji set. Topčič jev njem vodil že z 20:17, toda Jakobčič je zmogel dovolj moči in zbranosti, da je izid izenačil in ta set na razliko tudi dobil.
REZULTATI: Jajce—Novotehna 5:4 (Malinovič-—Oeri 0:2, Panič—Kočevar 2:0, Keljajič Jamšek 2:1, Panič—Oeri 0:2, Malinovič—Jamšek 0:2, Keljajič— Kočevar 2:0, Panič—Jamšek 1:2, Keljajič— Oeri 2:0 in Malinovič—Kočevar 2:1); Vitez Vilkov Novotehna 4:5 (Topčič Oeri 1:2, Rizvanovič—Jakobčič 2:1, Hasanovič Jamšek 0:2, Rizvanovnič Oeri 2:1, Topčič—Jamšek 0:2, Hasanovič Jakobčič 2:0, Rizvanovič—Jamšek 0:2, Hasanovič—Oeri 2:1 in Topčič—Jakobčič 1:2). Na lestvici vodi po štirih kolih Strojna Maribor z 8 točkami, enako število jih ima Mundus F. Bobič, Radnik in Bosna jih imata po 6, Novotehna je s štirimi peta, Ilirija, Dobojpromet in Jajce jih imajo po 2, brez točk pa sta še Vitez Vit-kom in Merkur.
PRISPEVAL OBIČAJEN DELEŽ — Mladi Janko Oeri, novinec v dresu namiznoteniških igralcev novomeške Novotehne, se je v novi sredini imenitno znašel. Ta čas je za Jamškom drugi najboljši novomeški igralec, v sobotnem srečanju Novotehne z Jajcem je prispeval dve zmagi, v nedeljskem z Vitezom Vitkom pa eno. (Foto: B. Budja)
Igra in rezultat obetata
Za novomeško enajsterico je tudi točka v tekmi z Ljubljano uspeh — Konec krize?
NOVO MESTO — Upati je, da nedeljska točka novomeških nogometašev proti favorizirani ekipi Ljubljane v 7. kolu prve slovenske republiške lige in popoln uspeh prejšnjo nedeljo v Novi Gorici pomenita lepše čase novomeških žogobrcarjev. Po seriji porazov so ti očitno preboleli krizo, še posebej se je to poznalo v nedeljskem prvem polčasu, ko so prikazali zares poletno, domiselno in tudi učinkovito igro.
Teniške novice
• Teniški klub Novljan iz Mirne Peči je minulo soboto in nedeljo organiziral tra-
USPEL TURNIR — Zmagovalec teniškega turniija, ki gaje minuli vikend v Mirni Peči pripravil Teniški klub Novljan, je Marjan Stokanovič, utrinek pa je iz srečanja med Kafolom (na posnet-kujindr. Lapanjelom,kigajez9:l brez težav dobil slednji. (Foto: B. B.)
dicionalni turnir, katerega se je udeležilo 32 igralcev. Lepo vreme, odlična organizacija, zagrizeni boji in zmagoslavje veterana Stokanoviča so poglavitne značilnosti tekmovanja, ki je najboljšim poleg pokalov prineslo tudi praktične nagrade. V boju za 3. mesto je Medle premagal Hočevarja s 6:4 in 6:3, medtem ko je v finalu Stokanovič brez težav opravil s Šefma-nom s 6:1 in 6:2.
• Člani teniškega kluba Kočevje so pred dnevi pripravili že 5. tradicionalno prvenstvo Dolenjske, na katerem je nastopilo 55 igralcev iz Brežic, Novega mesta in Kočevja. Tridnevna prireditev je med Kočevci vzbudila veliko zanimanja, naslov letošnjega prvaka Dolenjske pa si je priigral Brežičan Jože Prosevc, kije v finalu z 2:0 premagal Alena Bradača. Slednji je v polfinalu z enakim izidom izločil Poklača. Prosevc pa z 2:0 domačina Vučka. Zmagovalec je za nagrado prejel teniški lopar, darilo pokrovitelja Ferromota iz Ljubljane.
CERAR PRVI, MURN OSMI
SLOVENSKE KONJICE V nedeljo seje z zadnjo dirko v Slovenskih Konjicah \ motokrosu v razredih do 80 in 125 cem končala tudi borba za naslove državnih in republiških zmagovalcev. V močnejšem razredu jc slavil Brežičan Marjan Zdovc, drugi je bil domačin Branko Peršoh in tretji član AMD Orehova vas. Stanko Vindiš. V razredu do 80ccmje bil prvi Sašo Kragelj iz Orehove vasi. tretji pa Borut Koščak iz Šentvida pri Stični. Za Dolenjce je najbolj zanimiv prav ta razred. kajti v njem sta se za najboljšo uvrstitev vse leto potegovala tudi Novomeščana Murn in Andoljšek. Letošnji državni prvak v tem razredu je Roman Cerar (207 točk), drugi je njegov brat Boris Cerar (205 točk), tretji Sašo Kragelj (192 točk) in osmi s 94 točkami Novomeščan Jure Murn. Na pozivni dirki, ki bo 13. oktobra na motokros stezi v Dolenjskih Toplicah, se bodo v razredu do 125 in 250 cem za prvo mesto borili vsi najboljši, prva nagrada nov 125 cent motor, pa obeta ogorčene boje. Gorsko kolo pa v tekmovanju pionirjev do 80 cem čaka zmagovalca v tem razredu.
Resda je bil hladen tuš za maloštevilne gledalce na stadionu Bratstva in enotnosti v Portovaldu vodilni zadetek gostov v 10. minuti, toda elanovcev to ni zmedlo. Še naprej so igrali borbeno, požrtvovalnost se ie obrestovala že v 2 L minuti, ko je sodnik Spiler iz Laškega še drugič na tekmi pokazal na belo točko. Plevnik je z zanesljivim udarcem izid izenačil in dve minuti kasneje gostitelje popeljal v vodstvo. Kakih 25 metrov od nasprotnih vrat je sodnik dosodil prosti strel, po silovitem Plevnikovem udarcu pa je žoga obtičala v mreži. V nadaljevanju je bila premoč v igri na strani Ljubljančanov, ki so uvideli, da z Novo-meščani ni šale. Že v 47. minuti so po prvem napadu dosegli izenačujoči zadetek: očitno so bili s takšnim razpletom zadovoljni oboji. Resda je bilo še nekaj priložnosti za zadetek, toda neodločen izid je najpravičnejši razplet tekme, kije gotovo zadovoljila kakih 100 gledalcev. V novomeški vrsti gre tokrat pohvaliti oba krilna napadalca, Plevnika in Kostrevca, medtem ko je v obrambnih vrstah znova škripalo.
Nedeljska postava Novomeščanov: Hrovat, A. Primc, Mesojedec, Kramar, Pavlin, V. Primc, Plevnik, Jurišič, Mila-novič, Kobe, Kostrevc.
Po 7. kolu je lestvica SNL naslednja: L Rudar (V) 11,2. Slovan 11,3. Ljubljana 11,4. Ingrad Kladivar 9,5. Naklo 8... 11. Elan 6, 12. Nafta 5, 13. Rudar (T) 5, 14. Medvode 5, 15. Vozila 4, 16. Partizan Hmezad 3. V naslednjem kolu igrajo: Partizan Hmezad — Elan, Vozila — Ljubljana, Mura —Medvode, Domžale — Nafta itd.
V PETEK TEK PO DOLENJSKIH BENETKAH
KOSTANJEVICA — V počastitev krajevnega praznika organizira ŠD Partizan iz Kostanjevice tradicionalni 10. množični tek po ulicah dolenjskih Benetk. Prireditev bo v petek, 5. oktobra, s startom ob 15.30. Na startu bo kar 22 kategorij tekmovalk in tekmovalcev, od cicibanov in cicibank, ki bodo tekli na 400 metrov, pionirjev in pionirk na 800 metrov dolgi progi, mladincev in mladink na 1.600 metrov do udeležencev množičnega teka, ki bodo ob 17. uri odšli na 4 kilometre dolgo progo. Rekord te proge drži Ptujčan Mir-ho Vindiš iz leta 1982, prijave pa zbira organizator do jutri, 5. oktobra.
POLFINALE BO V NOVEM MESTU
NOVO MESTO — Novomeški OK Pionir je te dni dobil organizacijo polfinalnega turnirja za jugoslovanski odbojkarski pokal. Turnir bo med 26. in 28. oktobrom v športni dvorani pod Marofom, na njem pa bodo nastopile vrste Mladosti, mariborskega Tehno Mobila, Bihača in novomeškega Pionirja. Temu na rob dodajmo, da so Novomeščani minuli vikend nastopili na turniiju v Osijeku, kjer so v prvem srečanju premagali Železničarja s 3:0, v finalu pa z enakim rezultatom izgubili od mariborskega Tehno Mobila.
V nedeljo, ko smo se poslavjali od tebe, smo vsi tvoji prijatelji stali kot onemeli ob otoškem pokopališču. Beseda nam ni šla iz ust. Vsak v sebi je obujal spomine na srečanja, ko si bil z namL z vsemi skupaj ali vsakim posebej. Se posebno blizu smo si bili zadnje čase, ko smo s skupnimi močmi gradili motokros progo v Dolenjskih Toplicah in ko si nam ti z vedrim optimizmom skušal pregnati kakršenkoli dvom o tekmovanju, ki bo prihodnjo nedeljo. Vsi smo bili zadolženi za določene stvari. Tudi ti. In ko bodo fantje na jeklenih konjičkih speljali s štartne rampe, bo delček tebe v njih.
Tolikim težkim situacijam si bil kos, da smo z grozo v očeh obstrmeli, ko smo zvedeli, da si vkleščen umrl v avtomobilu. Pogrešali te bomo. Povsod! V Dolenjskih Toplicah, Ob bežnih srečanjih, na sestankih. S tako je umrl tudi delček nas.	MAJDA LUZAR
Letos je cilj obstanek
Kočevske odbojkarice bodo v prvenstvo stopile oslabljene — Dve uvodni tekmi doma
KOČEVJE — Brigita Klun je brez dvoma eno prvih imen kočevske ženske odbojke, brez nje si ekipe drugoligaša ob Rinži enostavno ni moč zamisliti. Vprašanje celo, ali bi ekipa sicer nastopala v zveznem ligaškem tekmovanju. Kapetanka ekipe in naj-starejša igralka, ki je že zakorakala v četrto desetletje življenja, bo v soboto svoje mlajše soigralke popeljala v novo prvenstveno sezono.
»Bržkone bo to najtežja drugoligaš-ka sezona, zato nam je edini cilj, da ostanemo v ligi. Vedeti je treba, da smo ostali brez Maje Uran, ki se je preselila na Reko. kjer igra za tamkajšnjega prvoligaša. Njena odsotnost sc bo še kako poznala v naši igri, njeni udarci na mreži so bili namreč strah in trepet za vse nasprotnice. Da bo smola še večja, tudi priprav nismo imele najboljših, saj so v dvorani menjavali parket, nadomestnega prostora pa ni bilo,« jc pred pričetkom prvenstva povedala Brigita Klun. Za razliko od minulih let pa odbojkarice letos vendarle nimajo problemov s tem, kdo jih bo vodil. Tone Krkovič bo po lanski uspešni sezoni trenersko palico obdr-
žal v rokah, kar je ob vsen težavah zagotovo spodbudna novica.
■•In še nečesa ne gre prezreti. Vselej, kadar smo bile dobro pripravljene, smo prvenstvo slabo pričele in obrnjeno. Ta tradicija bi nam letos prišla še kako prav, kajti ne gre prezreti, da je odbojka postala vodilni šport v mestu.« V pripravljalnem obdobju so odbojkarice LIK-a odigrale nekaj prijateljskih srečanj, vendar premalo, da bi bilo moč objektivno presoditi moč in uigranost ekipe. Povejmo le, da slednja ne bo kaj prida spremenjena, če seveda odštejemo odhod Uranove in da se Sandra Levstik znova vrača v ekipo.
»Žreb nam je namenil, da smo v prvih dveh kolih kar dvakrat gostiteljice. Nemara jc to celo dobro, še posebej, če bomo obakrat tudi zmagale. Resnici na ljubo, to bo težko, kajti naša nasprotnika sta vrsta Odžaka. novinec v ligi, in tradicionalno neugodna vrsta Poreča, proti kateri imamo nekaj grenkih izkušenj. Če že uigranost ne, pa upamo, da bo tehtnico nam v prid prevesila borbenost.«
* M. GLAVONJIČ
,40 (2146) 4! oktobra 1990
DQLENJSKI UST
| TELEVIZIJSKI SPORED )
PETEK, 5. X.
SLOVENIJA 1
8.35—11.45 in 14.10 — 1.55 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00 KUUKČEVE DOGODIVŠČINE
9.25 SLOVENIJA: POLETJE, dok. oddaja, 3/6 9.50 AFERA PRISLUŠKOVANJA, 5/6
10.20 MIHAJLOLOMONOSOV, sovjetska nadalj., 7/9
11.35	VIDEO STRANI 14.25 VIDEO STRANI
14.35	ŽARIŠČE, ponovitev
15.05	SLOVENJA: POLETJE, ponovitev 'dok. oddaje, 3/6
15.35	SOVA, ponovitev 16.50 EP VIDEOSTRANI
16.55	Poslovne informacije 17.00 DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK TEDNIK,- ponovitev
18.10'SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.10 GRADOVI: PALACIJ, 4/13 18.40 HOV!, angl. naniz., 2/11
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
19.59 ZRCALO TEDNA
20.20	NEBU NAPROTI, amer. dok. serija, 2/12	'
21.20	ZAKON V LOS ANGELESU, amer. ngttiz., 21/42
22.10 DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA
1.45 VIDEOSTRANI
SLOVENIJA 2
17.30	Studio Maribor: Tele M — 19.00 Videomeh v Ameriki (ponovitev 2. oddaje) — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče —
20.30	Oči kritike — 21.10 Veliki dirigenti: Lovro Matačič — 22.45 Skupščinska kronika — 23.15 Satelitski programi
SOBOTA, 6. X. SLOVENIJA 1
8.05	— 13.25 in 14.50 — 1.15 TELETEKST
8.20	VIDEO STRANI
8.30	IZBOR TEDENSKE PROGRAMSKE TVORNOSTI
8.30	NEMŠČINA — ALLES GU-TE, 15. lekcija
9.00	MUZZY, angleščina za najmlajše (2/20)
9.10 RADOVEDNI TAČEK 9.25 LONČEK, KUHAJ
9.35	Z B I S-ZLATOROG 9.50 ČUDEŽNA LETA, amer.
naniz., 16/18 10.15 ČEBELICA MAJA 10.40 EX LIBRIS:
SPOMIN NA LJUBLJANSKI TRAMVAJ
11.30	ZGODBE IZ ŠKOLJKE, 28. oddaja
12.00	VEČERNI GOST: MARIO BOGATAJ
12.35	OČI KRITIKE
13.15	VIDEOSTRANI
15.05	VIDEOSTRANI
15.15	KARAVANA ZAPRAVLJIVČKOV:
PREDJAMSKI GRAD, ponovitev zabavnoglasbene oddaje, 4/8
15.50	Žarišče, ponovitev
16.20	SOVA, ponovitev
16.50	EP VIDEO STRANI
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE 17.00 DNEVNIK 1
17.05	MLADI TOM EDISON, amer. mladinski film
18.30	EP VIDEO STRANI
18.35	ZDRAVILA, izobraž. oddaja, 4/7
19.05	RISANKA
19.15	TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME 19.59 UTRIP
20.20	ŽREBANJE 3x3
20.35	KRIŽKRAŽ 22.10 DNEVNIK 3
22.30	SOVA
MOŽ BREZ DOMOVINE, amer. film
1.05 VIDEOSTRANI
17.05	POGREB V BERLINU, angl. film 18.45 RISANKA
19.00	TV MERNIK 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2 19.55 VREME
20.05	STRATEGIJA SRAKE, nadaljevanka TV SA, 1/3
21.00	JESENSKI 3 x 3
21.30	ZDRAVO
22.40 DNEVNIK 3, VREME
23.00	SOVA
SLOVENIJA 2
10.00	Oddaja za JLA in igrani film —
13.00	Športno popoldne —19.00 Da ne bi bolelo — 19.30 Dnevnik — 20.00 Čudežna čutila (angl. poljudnoznan. serija) — 20.30 Popotovanje ob reki Zali (dok. oddaja) — 21.25 Reportaže z nogometnih tekem — 21.50 Športni pregled
PONEDELJEK, 8. X. SLOVENIJA 1
8.35 — 11.05 in 14.40 — 0.40 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK, ponovitev
MITI IN LEGENDE ISLAMSKIH LJUDSTEV, 3/13 MAČKON IN NJEGOV TROP DA NE BI BOLELO NASTOP UČENCEV BALETNE ŠOLE
UTRIP, ZRCALO TEDNA, MERNIK
10.55	VIDEO STRANI
14.55	VIDEOSTRANI
15.05	JESENSKI 3x3 15.35 SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	MOZAIK, ponovitev ZDRAVO
18.20	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
18.20 RADOVEDNI TAČEK 18.35 ČEBELICA MAJA
19.00	RISANKA
19.20	TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	STARE MEJE OČETOVEGA IMETJA, drama TV TG
21.05	OSMI DAN
21.55	DNEVNIK 3, VREME
22.15	VELIKI KOREOGRAFI: ROLAND PETIT
23.15	SOVA
SLOVENIJA 2
17.00	Satelitski programi — 18.50 Letopis popa Dukljanina (dok. oddaja) — 19.30 Dnevnik - 20.00 Žarišče - 20.30 Po sledeh napredka — 21.00 Sedma steza (športna oddaja) ) 21.20 Karavana zapravljivčkov (zabavnoglasb. oddaja, 5/8) — 22.00 Camel trophy 90 (dok. oddaja, 2/3) — 22.30 Satelitski programi
TOREK, 9. X. SLOVENIJA 1
8. 25 -12.10 in 14.10 — 23.50 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK
9.00	ZGODBE IZ ŠKOLJKE 0 JO SOI SK A TV
10.00	BOJ ZA OBSTANEK, angl. poljudnoznan. serija, 6/12
10.25 NEMŠČINA —ALLES GU-TE, 17. lekcija 10.55 SEDMA STEZA 11.15 OSMI DAN
12.00	VIDEO STRANI 14.25 VIDEOSTRANI 14.35 MOZAIK, ponovitev
NEMŠČINA — ALLES GUTE,
17. lekcija
15.05 ŽARIŠČE, ponovitev
15.35 SOVA, ponovitev
16.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00 DNEVNIK 1 17.05 MOZAIK, ponovitev ŠOLSKA TV
18.10	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.10	RISANKA 19.20 TV OKNO 19.30 DNEVNIK 2 19.55 VREME
20.05	NESODOBNO VEDENJE, angl. nadalj., 1/4
21.00	KAVARNA
22.05	DNEVNIK 3, VREME 22.25 SOVA
SLOVENIJA 2
Opomba: 16.45 namizni tenis JU:Nizo-zemska
17.00	Satelitski programi — 18.10 Svet športa — 19.00 Njtša pesem — 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 Žrebanje lota —20.35 Gradovi na Slovenskem, 5/13 — 21.00 Umetniški večer: Ognjenik (kanadski dok. film) — 22.35 Satelitski progiami
SREDA, 10. X. SLOVENIJA 1
8.35 — 11.45 in 14.40 — 0.30 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI 9.00 MOZAIK
9.00 ŽIV ŽAV
9.50 STARE MEJE OČETOVEGA IMETJA, drama TV TG 10.45 NESPODOBNO VEDENJE, angl. nadalj., 1 /4
11.35	VIDEOSTRANI
14.55	VIDEOSTRANI
15.05	ŽARIŠČE, ponovitev
15.35	SOVA, ponovitev
16.55	POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK, ponovitev
17.05 POTOVANJE OB REKI ZALI, 1. del dok. oddaje 17.55 PO SLEDEH NAPREDKA
18.30	SPORED ZA OTROKE IN MLADE
19.05	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	FILM TEDNA
POD VULKANOM, amer. film
22.00	DNEVNIK 3, VREME 22.20 ROCK KOMPAS
23.05	SOVA
SLOVENIJA 2
17.00	Satelitski programi — 18.30 Slovenci v zamejstvu —19.00 Zdravila (izobraž. oddaja, 5/7) — 19.30 Dnevnik —20.00 Žarišče — 20.30 Operne zgodbe: Manon Lescaut — 22.25 Svet poroča
ČETRTEK, 11. X. SLOVENIJA 1
8.35 — 11.40 in 14.20 — 0.00 TELETEKST
8.50 VIDEO STRANI
9.00	MOZAIK, ponovitev
10.45	ZAKON V LOS ANGELESU, 19. del
11.30	VIDEO STRANI 14.35 VIDEOSTRANI
14.45	MOZAIK, ponovitev
15.30	ŽARIŠČE, ponovitev
16.00	SOVA, ponovitev
17.00	DNEVNIK 1
17.05	MOZAIK, ponovitev 17.50 TELESKI 90
PRIPRAVIMO SE NA SMUČANJE, 2/13
18.25 SPORED ZA OTROKE . IN MLADE
ČUDEŽNA LETA, amer. naniz., 17/18
18.55	RISANKA 19.15 TV OKNO
19.20 DOBRO JE VEDETI
19.30	DNEVNIK 2
19.55	VREME
20.05	PODMORNICA, nemška nadalj., 1/6
21.05	TEDNIK
22.10 DNEVNIK 3, VREME
22.30	SOVA
SLOVENIJA 2
Opomba: košarka iz Barcelone
17.30	Studio Ljubljana — 19.00 Allo, al-lo (angl. naniz). —19.30 Dnevnik —
20.00	Žarišče — 20.30 Slovenija: Jesen (dok. oddaja, 4/6) — 20.55 Mali koncert — 21.10 Afera prisluškovanja (dok. oddaja, 6/6) — 21.40 Svet na zaslonu —22.10 Komedija na slovenskem odru: L. Pirandello: Šest oseb išče avtorja
SLOVENIJA 2
17.00 Satelitski programi — 19.00 Danes skupaj — 19.30 Dnevnik — 20.15 Filmske uspešnice: Smaragdni led (amer. film) — 22.00 DP v košarki: Smelt Olimpija:-Jugosplastika (posnetek) — 23.30 Satelitski programi
NEDELJA, 7. X. SLOVENIJA 1
8.00—.0.25 TELETEKST
8.15	VIDEOSTRANI
8.25 OTROŠKA MATINEJA:
ŽIV ŽAV
HOV!, angl. naniz., 2/11
9.45	GRADOVI: PALACIJ, 4/13
10.15	ZGODBA O HOLLYWOODU, angl. dok serija, 1/10, ponovitev
11.05 ALLO, ALLO, angl. naniz., ponovitev
11.30	PTUJSKI VIDEOMEH
12.00	KMETIJSKA ODDAJA
12.30	VIDEOSTRANI 12.40 PESEM OD ROJSTVA
13.15	ONA + ON, ponovitev
14.45	ROSOVVSKI, nemška nadaljevanka, 3/6
15.35 SOVA, ponovitev
•5.55 POSLOVNE INFORMACIJE
17.00	DNEVNIK I
Zadružni svet
Obrtne zadruge »HRAST«, p.o.
Adamičeva 2, Novo mesto
razpisuje dela in naloge
direktorja zadruge
za mandatno dobo 4 let
Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, ki so določeni z zakonom, izpolnjevati še naslednje posebne pogoje:
—	da imajo najmanj srednješolsko strokovno izobrazbo strojne, gradbene, ekonomske ali lesne smeri,
—	da imajo najmanj 5-letne delovne izkušnje pri ustreznih delih in nalogah na vodilnih mestih
—	da so organizacijsko sposobni organizirati in voditi poslovanje zadruge.
Pisne ponudbe z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev, naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi razpisa na naslov:
Obrtna zadruga »Hrast«, Adamičeva 2, Novo mesto, z oznako: »za razpisno komisijo«.
Prijavljene kandidate bomo ob izidu razpisa obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri.
Se vam zdi,
da živite varno?
■'.Vi	'.)\Y) i
zvno .vrAivtuu
‘A momoZ .ti '.(? MA bstttttK
ŽIVLJENJSKO
ZAVAROVANJE
v
Ce lahko mirnega srca obkrožite teh sedem točk,
ste na dobri poti.
Vaša varnost so zavarovani
do
na
je
A/i
(L
Je
Sc,
06
in prihranki pred inflacijo.
Vsako leto
v •	•
se povečujejo.
Z vašim partneijem zagotavljata varnost
življenjskim si vzajemno skupnega življenja.
Ko se vam dobite dodatna miren začetek
rodi otrok, sredstva za novega življenja.
Zagotovili ste šolanje
sredstva za otrok.
Starost vas ne skrbi, da boste uživali varčevalne
ker že danes veste, sadove razumne odločitve.
Tudi, če bo šlo kaj narobe, prebrodili
v življenju kdaj boste krizo z manjšimi težavami
v
Z izpolnitvijo zavarovalne police, Življenjskega zavarovanja pri Zavarovalnici Triglav, z enim podpisom lahko izpolnite vseh zgornjih sedem točk.
nji,
ka,
nik
go,
h
ko
sol
Ve
g
za
zn
N,
zn
nn
su.
52
zv
ko
kj
K(
22
za
n&
Pu
nai
tel
M‘<
Sto
ko
Po
KC

i== zavarovalnica triglav
KER Ž1VL/ENIE POTREBU/E VARNOST
%
%
Joj
%
STUDIO NIT KOPER '
Pon,
1Pl
A:
Št. 40, (2146) 4. oktobra 19C
DOLENJSKI UST
ZLATA VERIGA
ZGOVORNE »ČREPINJE« — Kako so živeli Novomeščani in Dolenjci pred 2.500 leti? Arheologi so pričeli prekopavati Dolenjsko pred natančno sto leti. Arheološka najdišča Dolenjske: Lukenjska jama, Ajdovska jama, Brezje, Cvinger, Kučar, Mihovo, Drnovo. PRAZNIK SITUL je razstava, ki jo morate Meti. Do 18. novembra. Knjige in brošure o naši skupni preteklosti Kajsoiska-H in kaj so našli arheologi. Tik pred izidom je knjiga Novo mesto skozi čas. Kdaj ste bili nazadnje v muzeju? Zdaj bi bil čas, da greste spet. V Dolenjskem muzeju je kontaktna oseba za vas MAGDA PUNGERČAR, tel. 068/21-169.
KONCERT — Če Consortium musicum dvigne na noge Ljubljano, še ne jj pomeni, da bo tudi Novo mesto. Ampak poskusimo. 9. septembra ob 19. uri S bodo v frančiškanski cerkvi nastopili pevci iz Ljubljane. Izvajali bodo skladbe Jakoba Frančiška Zupana ob 180-letnici njegove smrti. Povezava: "J kapiteljski arhiv in knjižnica frančiškanskega samostana sta hranila Zupa-nov notni material.	4
KINO — Ampak to pot ne gre za navaden kino. Novifilmi, svetovne uspešnice Filmsko doživetje vsak drug četrtek. Pričetek II. oktobra. Detektivska zgodba, melodrama o otroku, o ruski podmornici s Seanom Conneryjem, ljubezenska zgodba, komedija. Samoza 150 din. V Domu kulture v Novem mestu sprejemajo rezervacije za abonma FILMSKI ČETRTEK po tel. 21-210.
Tp^zel^v.
tomnuttuffiimipo
LASTOVKA — Toplica je simbol tovarne nogavic iz Polzele, ki jo kupci zelo dobro poznajo. Polzela je na Prešernovem trgu 14 v Novem mestu odprla prodajalno MOJČA. kjer se vam zvrti od velikanske izbire nogavic: za ženske, za Koške, za otroke. Cene so izredno ugodne. Lastovka iz Polzele pomeni pomlad za izbiro nogavic v Novem mestu. Obiščite MOJCO, pričakuje vas!
ZA NOČNE PTICE — Vsi niso za hrupni disko. Ampak kje v Krškem najti odprto gostilno po 22. uri? Pa jo K mogoče najti. GOSTILNA KO-MOCA R je odprta do 2. ure po polnoči- Topla hrana vse do 23. ure. Potem Je mogoče dobiti »samo« narezek. Scena je na Krških žrtev 8, tel. 0608/32-868.
TASEV — Moč, ki traja 10 let, to je Munja iz Zagreba. Njene akumulatorje prodaja firma Tasev na Partizanski cesti v Novem mestu. Po tovarniških cenah. Zamenjava staro za novo. Brezplačna montaža in demon-taža. Kontrola in jamstvo. Akumulatorsko Tasev zastopa Munjo iz Zagreba. Tel. 068/23-826.
RENAULT — Pooblaščeni servis za vsa Renaultova vozila. S certifikatom največjega francoskega proizvajalca. Popravila, garancijska in izven-Sarancijska. Mehanikarska, električarska in kleparska. Prodaja rezervnih ■jelov. Vulkanizerstvo za vse tipe vozil. Zaščita pred korozijo po sistemu koroliti. S triletnim jamstvom. Vse to na istem mestu in ob istem času na ii Obrtniški 4 v Trebnjem. Toje Renaultov trebanjski naslov. G. Tomaž Vovk jS) °dgovaija na vprašanja po tel. 068/44-403 ali 44-550.
ŽAREK — Toje peč firme Pavlič, ki združuje vrsto prednosti majhnih zuna- fe njih mer, velikega kurišča ter optimalnega izkoristka. V tej peči lahko kurite vse, bar gori. Peči z 28 klV, 32 kWin 38 k W. Bojler za vse možnosti Prodaja zastop-nik v Brežicah. Prodaja na domu. Po meri Kot v Ameriki. TeL 0608/61-256.
AVTOIZBIRA — Majhna trgovina z bogato zalogo delov za Zastavo, R-4 in kolfa. Akumulatorji po tovarniških cenah. Atoplašči za vse osebne avtomobile. Izpušne cevi. A vtokozmetika, polime paste, šamponi. Pravi avtobutik, kjer še tabo razvajen kupec najde kaj za sebe. Odprto vsak dan od 7. do 15.30 ure, ob sobotah do 12. ure. V samem središču Brežic. Pomoč tudi v nujnih primerih, fedno konkurenčne cene. Tel. 0608/62-810.
VAKO — Ne zastopa samo vrste 'njih firm, temveč tudi proizvaja. Suši-'cc lesa, ki bi ga moral imeti vsak mi-Zar- In potem še sušilec stisnjenega zfoka VAKO S 80, z zmogljivostjo 80 kubikov na uro. Nepogrešljiv v Zročni instalaciji in pnevmatskem krmiljenju strojev. Vako ve, kako je s sušenjem lesa. Tel. 068/52-073, $2-555.
ELBA — Zdaj jo poznajo že mnogi. In spoznali jo bodo še novi kupci. Zanje so računalniki com-modore 64. Kasetofon je joystick. Igre za odrasle in nedorasle otroke. Glasbeni stolpi, gospodinjski stroji, aparati in še... Na Ulici talcev v Novem mestu pod Gimnazijo. Ne prihajajte med odmorom. Tel. 068/24-884.
^ TERMOTEHNIKA — Geslo Več kot trgovina pomeni, da g. Papež postreže 2 vsem materialom za centralno ogrevanje, vodovod, kanalizacijo, elektroinsta- * 'udje. S vetuje, kaj in kako kupiti za čim manj denarja in najboljši učinek. Dolgo- ■ 'cine izkušnje. Pri hiši velika izbira vseh vrst rezilnih orodij za les in kovine. VEČ *1 ^T TRGOVINA je v Novem mestu, Pod Trško goro 67, tel. 068/22-013, fax * i
-----------------------------------------------------------*
JUBILEJ — M-Standard Novo mesto praznuje 30-letnico. Najlepša leta * Za trgovsko podjetje. Jubilej bodo praznovali delovno. S prijetnimi preseljenji za svoje kupce. OKTOBER-MESEC POPUSTA: 5 odstotkov polista za vsakokraten nakup živil in gospodinjskih potrebščin v vrednosti ?ad 500 din in 10 odstotkov popusta za vsakokraten nakup tekstila in kon-'ekcije v vrednosti nad 1.000 din. V vseh prodajalnah. M-Standard drži be-Sedo. Prepričajte se.
DULE — To ti je trgovina v Smo-enji vasi Paša za oči. Polne police ži-v,l galanterije in tekstila. Prava šta-cuna. Otroške trenirke po I90,40din, buhinjske krpe po II din, ženske hu-rnopke po 13 din, otroške spodnje gajice po 15,60 din. Se splača pogledi ali poklicati. Tel. 068/26-483.
AŠA — A vtošola iz Mokronoga ima polne roke dela. Zato potrebuje še tri honorarne inštruktorje. Osebno ali po telefonu, še najraje pa pismeno, naj se javijo AŠf Slepšek 3, Mokronog. Sicer pa v ASI opravite vse potrebno za varno vožnjo. NOVO: izpit iz cestno prometnih predpisov v Mokronogu. Tel. 068/49-565.
IN VEST — Od idejne zamisli do gradbenega in uporabnega dovoljenja. Vam °Ji ob strani INVEST. Sicer pa še nismo vsega povedali, lnvest vabi mlade strojčke: arhitekte, krajinarje, gradbene inženirje, etnologe... Če nimate ambi-3 Jih boste dobili, razvili. Priložnost se imenuje DOLENJSKA VAS. Osebno ali JJjefonu, pismeno ali ustno, sporočite, kaj znale, kaj bi radi delali na INVEST 0V0 MESTO, Zagrebška 13. Tei/fax 068/22-417, tel. 24-622.	■
Ječita za ZLA TO VERIGO po-Jujte na naslov.-.Alpha do.o. Novo Trdinova Ila, ali po telefonu H58/28-I2L V ponedeljek in \ ,ek do 10. ure, sicer pa vsako Poldne.


rsrrmmmmm:
3
Servis hladilnih in klima naprav 68340 ČRNOMELJ, Kolodvorska 56 telefon 068/52-078; telefax 068/52-073 Službo dobi
dipl. ekonomist ali komercialist.
Osebni dohodek po dogovoru. Nastop dela je možen takoj. Tel.: (068) 52-555, 52-073.
INTERMARC
IMPORT - EXPORT	d.o.o
Trgovina na debelo in drobno tel./fa« 068-24-663 Novo mesto/YU
Cenjene kupce obveščamo, da smo v Stopičah odprli trgovino s tehničnim blagom.
Odprto od 8. do 16. ure. v soboto od 8. do 12. ure.
Se priporočamo!
ROMANA
salon za masažo
—	medicinska in športna masaža
—	savna, bazen
Garni hotel Otočec, telefon 85-150 ali 21-830
Žalost, solza, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli.
V SPOMIN
5. oktobra mineva žalostno leto dni, odkar nas je zapustil dobri mož, skrbni oče in stari oče
FRANC LJUBI
iz Dol. Kamene 57
V globoki žalosti smo ostali: žena Antonija, sin Franci z družino in hčerka Jerneja z Mirom in malo Staško
V SPOMIN
Ob peti obletnici smrti žene oziroma mame in sina oziroma brata
IVANKE in
iz Gabrijel pri Krmelju
hvala vsem, ki se ju spominjate, obiskujete njun prerani grob, nosite cvetje in prižigate sveče.
Vsi njuni
ZAHVALA
V 83. letu starosti seje po težki bolezni od nas poslovila draga mama, tašča, babica in prababica
HUDOKLIN
iz Dol. Mokrega Polja 15
Iz vsega srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence in cvetje ter nam kakorkoli pomagali. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku za lepo opravljen obred, ISKRI-TOZD UPORI in sodelavcem, DOLENJKI in sodelavcem Marketa na Ljubljanski ter pogrebnikom. Vsem skupaj še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
MARIJA
BRANETA
RŽEN
Ne jokajte obvriojem grobu, le tiho k njemt pristopite, spomnite se. miko trpel sem, in večni mir mi zaželite
ZAHVALA
V 63. letu starosti nas je po težki bolezni zapustil dragi mož, oče, stari oče, brat, stric in boter
FRANC
VAUPIČ
iz Orehovice 37
Z žalostjo v srcih se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali v teh težkih trenutkih, darovali vence in cvetje ter pokojnika v tako velikem številu pospremili na zadnji poli. Posebno zahvalo smo dolžni sosedom Bevc, Zičkar, Rezki Zagorc in Štefki Jančar, kolektivoma IM V, Krke-Mesarije Novo mesto, MePZ za zapete žalostinke ter župniku za lepo opravljen pogrebni obred. Še enkrat vsem iskrena hvala!
Žalujoči: žena Marija, otroci Franci, Erih, Albert in Cvetka z družinami, bratje in sestre z družinami ter ostalo sorodstvo
Vsi bodo dosegli svoj cilj, le jaz ga ne bom dosegla ...
Ognja prepolna, polna sil, neizrabljena, k pokoju sem legla.
V SPOMIN
POLONCI FELICIJAN
učenki 8. razreda OŠ Koprivnica Sošolci in razrednik
V SPOMIN
10. oktobra bo minilo žalostno leto, odkar nas je zapustil dobri mož, oče in stari ata
TONE
SREBRNJAK
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate sveče!
Žalujoči: vsi njegovi
ZAHVALA
Podala je roko smrti, tiho in mirno odšla od svojih dragih
MARIJA PRUS
s Krmačine 6 pri Metliki
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem in sodelavcem, ki ste sočustvovali z nami, nam kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence in pokojno tako številno spremili na njeni zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo gospodoma župnikoma za lepo opravljen obred.
Žalujoči: sinova Tone in Ivan, hčerki Mimica in Karolina, snaha Rezka z družinami ter sestra Ivanka
ZAHVALA
Po dolgi bolezni nas je v 67. letu starosti zapustila draga mama in stara mama
ANGELA NEMANIČ
z Božakovega pri Metliki
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so nam kakorkoli pomagali, izrazili sožalje in darovali cvetje. Posebna zahvala številnim duhovnikom, pevcem, govorniku Jožetu za poslovilne besede, žužemberškim faranom in kolektivom Beti, Novolesa, Zdravilišča Dolenjske Toplice, SKZ Metlika ter vsem, ki so pokojno v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti.
Vsi njeni
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpela sem, in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
V komaj 48. letu starosti nas je nepričakovano zapustila naša ljuba žena, mamica, hčerka, sestra, teta, svakinja in botrica
MARIJA GOLOBIČ
rojena BRKOPEC
iz Dolža 7
lz vsega srca se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, znancem in dobrim sosedom, ki ste nam v tako težkih trenutkih stali ob strani, nam kakorkolil pomagali, darovali vence in cvetje ter denarno pomoč, pokojnico pa v tako velikem številu spremili k preranemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo DO IMV karosernica R 5 in montaži R 5. KRKI tozd Marketing ter gospodu župniku za tolažilne besede in lepo opravljen obred. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, sinovi Jože, Marjan, Bogdan. Martin in ostalo sorodstvo
lfTPM TFnMII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR — KINO — SLUŽBO IŠČE — SLUŽBO DOBI — STANOVANJA — MOTORNA VOZILA — KMETIJSKI STROJI * J CIYI I CUNU V MO NI IVI A PRODAM - KUPIM - POSEST - ZENITNE PONUDBE - RAZNO - OBVESTILA - PREKLICI - ČESTITKE - ZAHVALE
tedenski koledar
Četrtek, 4. oktobra Franc Petek, 5. oktobra Marcel Sobota, 6. oktobra Bruno Nedelja, 7. oktobra Dan topništva Ponedeljek, 8, oktobra Branko Torek. 9. oktobra	Abraham
Sreda. 10. oktobra	Zlatko
KRMELJ: 6,10. ameriška komedija Smeh v vesolju.
KRŠKO: 4. 10. (ob 20. uri) franco-i film Študentka. 5. 10.
LUNINF. MENE 4. oktobra ob 13.02	ščip
kino
BREŽICE: 5. in 6. 10. (ob 20. uri) ameriška grozljivka Grde sanje. 7. (ob 18. in 20. uri) in 8. 10. (ob 20. uri) ameriški akcijski film Bratova kri. 9. in 10. 10. (ob 20. uri) ameriški erotični film Kratko srečanje.
ČRNOMELJ: 4. 10. (ob 19. uri) ameriška vojna drama Žrtve vojne. 5. 10. (ob 19. uri) in 7. 10. (ob 20. uri) ameriška melodrama Družinska strast. 9. 10. (ob 19. uri) ameriška grozljivka Zlovešča sila.
' • <
ski ljubezenski .............. _.
(ob 22. uri) ameriški erotični film Nočno življenje. 6. 10. (ob 20. uri) gledališka predstava Maraton. 7. 10. (ob 18. uri) ameriška komedija Glej, kdo to govori.9. 10. (ob 10. uri) ameriški grozljivi film Demon v omari.
NOVO MESTO DOM KULTURE: 4. 10. (ob 18. in 20. uri)sloven-ski film Umetni raj. 5. 10. (ob 18. in 20. uri) slovenski film Veter v mreži. 6. 10. (ob 18. in 20. uri) slovenski film Meja. 7. 10. (ob 18. in 20. uri) slovenski film Gluhi smodnik. 8. 10. (ob 16. uri) gledališče Jaz in ti. Od 8. do 10. 10. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Streljaj in ubij.
NOVO MESTO — DOM JLA: Od 5. do 7. 10. (ob 19. uri) ameriški film Obtožena. Od 8. do 10.10. (ob 19. uri) ameriški film Saigon.
SEVNICA: 4. in 5. 10. ameriška komedija Smeh v vesolju. 6. in 7. 10. ameriški grozljivi film Obsedenec. 8. in 9. 10. ameriška risanka Zajček Rogers.
j«- Mmmmmmmmmmmmmmmmmmm
čestitke
motoma vozila
V TOREK, 9. oktobra, bo praznovala dobra mama, stara mama, žena, sestra, teta, svakinja in tašča Marija Burgar, šivilja iz Kostanjevice, Ulica talcev 2, visok življenjski praznik. Iskreno ji čestitamo in , želimo še mnogo srečnih, zdravih in veselih let. Vsi njeni.	2646
kmetijski stroji
TRAKTOR TV 523, star tri leta. malo rabljen, prodam. Ivan Pangerčič, Prilipe 2 'c, Brežice.	2629
TROSILKO hlevskega gnoja, silo-kombanj, sejalnico koruze in opel kadetta prodam. Jože Klančar, Rodine 15, Trebnje.	2645
TRAKTORSKI PLUG IMT 755 prodam. Medle, Potov Vrh 16, Novo mesto.	2648
URSUS 335, rabljen, prodam. Potočar, nad gostilno Pugelj.	2655
ZETOR 50-11 prodam. Karel Miklavčič, Gor. Brezovica 20m, Šentjernej.
2659
TRAKTOR, porsche, 22 KS, ugodno prodam. Boris Žnidaršič, Orešje 36, Sevnica.	2665
ENOOSNO traktorsko prikolico prodam. d 44-268.	2687
KOMBAJN brez motorja, širina grebena 180 cm, in rovokopač, oba motorja masej ferguson, ugodno prodam, 4 73-097.	2688
TRAKTOR ZETOR 59-1 L štore 404, dvoosno prikolico in nakladalec gnoja H V 4 prodam, o 42-963.	2706
- GUMI VOZ 16 col, dvobrazdni traktorski plug, brane in 38 arov travnika v Škocjanu prodam. Globevnik, Škocjan 2.
2708
PLUG POSAVEC, nov, prodam za 20 % ceneje. Franc Mali, Krka 165 a, Novo mesto, e 27-814.	2763
TRAKTOR TOMO VINKOVIČ (18 KM) in frezo honda (4 KM), prodam. Informacije na o 27-481, po 21. uri.
2774
126 PGL, odlično ohranjen, star tri leta. prodam, c 25-843, popoldne. 2628 AMI 8. ohranjen, motor obnovljen, registriran do februarja 1991, prodam za 600 DEM in JUGO 45 A (za ameriško tržišče), letnik 1987, 35.000 km, registriran do maja 1991, prodam za 6500 DEM. e 24-834.	2631
FIAT 126 P. prevrnjen, lahko za dele, prodam, c 65-751.	2634
TOMOS CTX 80, maj 1989, registriran, ugodno prodam, o 43-719.	2636
JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Alojz Skobe, Budganja vas 18, Žužemberk.	2642
Z 101, letnik 1985, prodam. Jože Kastelic, Jurna vas 25, Novo mesto. 2643 ZASTAVO 750 LE, letnik 1984, odlično ohranjeno, registrirano do marca 1991, prodam, e 40-221.	2650
R 4, star tri leta in pol, dobro ohranjen, prodam, o (068)22-636, od 14. do 16. ure.	2652
126 PGL. letnik 1987, registriran do 8. avgusta I991v, z opremo, prodam za 3400 DEM. Igor Šiler, Golobinjek 1 a, Mirna Peč.	2653
LADO SAMARO, september 1988, prodam. Markelj, Šentjurij 2, Mirna Peč, o 84-367.	2656
KOMBI 1600, letnik december 1983, ohranjen, ugodno prodam, e 24-376.
2657
126 P, letnik 1986, registriran do maja 1991, bele barve, prodam, o 24-305.
2658
JUGO 55 A, letnik 1986, registriran do konca septembra 1991, prodam. Alojz
Murgelj, Vrhovo 15. Mirna Peč. 2660 “ kST	..............
kupim
PISMA — OVITKE, razglednice in dopisnice z lepim žigom iz časa zadnje vojne (1941	1945) kupujem. Ponudbe
na r (061)225-187, zvečer. 2630 GARSONJERO ali enosobno stanovanje kupim, e 84-347. od 18. do 20. ure.	2765
ZASTAVO 128 1.1 GX, letnik 1987, in JUGO 45 A, letnik 1986, prodam. Jože Goršin, Veliki Slatnik 37, Novo mesto.
2662
LADO samaro, 3 V, letnik 1990, prodam, c 22-819.	2667
GOLF JL, dobro ohranjen, prodam za 6000 DEM ali menjam za R 4 GTL. Jože Pirnar, Prekopa 50, Kostanjevica na Krki.
2673
GOLF JGL diesel. letnik 1984, registriran do aprila 1991. prodam. o 85-052.
2679
R 4 GTL, letnik 1988, ugodno predam c (0608)67-041.	2680
GOLF diesel, letnik 1987, prodam, c 26-616, popoldne.	2684
OPEL KADETT karavan ugodno prodam. C. 1. borcev 41, Brestanica.
2685
Z 128. letnik 1988, možna zamenjava
SPOŠTOVANI NAROČNIKI DL!
Časov, ko smo na začetku leta z gotovostjo izračunali, koliko denarja je treba zbrati za izdajanje Dolenjskega lista, že zdavnaj ni več. Po lanskih neznanskih inflacijskih šokih letos sicer nekoliko laže dihamo, čeprav so se možnosti za poslovanje zgolj navidezno ustalile; še zmeraj se namreč soočamo s podražitvami, ki v končni posledici skrojijo kolpor-tažno ceno časopisa in trimesečno naročnino. Po nedavni stoodstotni podražitvi poštnih storitev, ne dosti manjšem skoku cene elektrike, prevozov ter napovedanih višjih cenah papirja, grafičnih storitev in še česa se Dolenjskemu listu ob koncu leta ni bati izgube le v primeru, da znaša v zadnjem trimesečju prodajna cena časopisa 13 din, naročnina pa 140 din. Za to ceno bo skušalo uredništvo bralcem in naročnikom nuditi kar največ zanimivega branja, to pa bo kajpak mogoče doseči, ako naročniki po prejemu zadnje letošnje položnice ne bodo odlašali s plačilom. Hvala za razumevanje!	Uredništvo DL
UMB

USTANOVITELJ IN IZDAJATELJ: Dl C, tozd Dolenjski list, Novo mesto.
UREDNIŠTVO Drago Rustja Iglavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer Iurednik Priloge), Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Breda Dušic, Anton Jakše, Zdenka Lindič-Dragaš, Martin Luzar, Milan Markelj, Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič in Ivan Zoran.
ŽIRO RAČUN pri SDK Novo mesto št.: 52100-603-30624. Devizni račun št.: 52T00-620-970-2573J-J28-4405/9 (LB - Dolenjskibanka d.d. Novo mesto).
IZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 13 din, naročnina za 4. trimesečje 140 din; za delovne m družbene organizacije 280 din; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti) na leto.
OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 150 din, na prvi ali zadnji strani 300 din; za razpise, licitacije ipd. 170 din. Mali oglasi do deset besed 120 din, vsaka nadaljnja beseda 12 din.
NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni: uredništvo (068) 23-606,24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fo-tolaboratorii 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografii ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za informiranje Republike Slovenile (št 23od21 oktobra 1988) se za polen/ski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek prelom in filmi: D/C, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk Ljudska pravica, Ljubljana.
DOLENJSKI UST
za novejši fiat 126 P z. doplačilom, prodam. : 25-113.	2692
126 PGL, letnik 1989, prodam, e 84-870.	2695
126 P. letnik 1978, prodam po ugodni ceni. : 45-112. popoldne, ali 44-301, dopoldne int. 34, Igor Hočevar. Pijavice 3, Tržišče.	2696
APN 6 F, star 4 mesece, prodam za
9.000	din. o (068)46-508.	2698
750, letnik 1983.57.000 km, in APN 6
prodam. ; 42-386.	2699
VOLVO 360 GL, letnik 1986, kovinske barve, z. dodatno opremo, 37.000 km, odlično ohranjeno, prodam, o (068)21-608.	2700
GOLF JXD, letnik 1987, prodam, s 27-740.	2702
JUGO KORAL 45, letnik 1988, prodam. o (068)47-488.	2703
R 5 GTS, aprilv 1988, prevoženih
22.000	km, prodam. Šali, .*• 22-748, popoldne.	2704
R4GTL, letnik 1986, prodam, o 76-327.	2712
GOLF JGL diesel S paket, letnik
1984,	april 1985 prva registracija, prodam. Turk, Vel. Brusnice 58 a, Brusnice.
2715
GOLF diesel, letnik 1979, prodam. Jože Gorše, Drganja sela 23, Straža.
2722
Z 101, starejši letnik, lepo ohranjeno, prodam, o 73-330.	2723
Z 101, letnik 1985, registrirano do avgusta 1991, ugodno prodam. Pirh, Podgo-ra 43, Straža, c 84-746.	2729
FIAT 126 PGL, 1988, prevoženih 20000 km, prodam. Ema Turk, Črmoš-njice 53, Stopiče.	2733
ZASTAVO 101 GTL 55, letnik 1984, dobro ohranjeno, prodam. Štefan Grubar, Veliki Ban 6, Šentjernej.	2737
126 PGL, letnik 1980, prodam za 7000 din. t 73-408.	2739
LADO RIVO 1300, 17000 km, december 1988, prodam. Fistrič. Sokolski trg 7, Dolenjske Toplice, o (068)65-687.
2740
JUGO KORAL 55, letnik 1989, in Z 101 GTL, letnik 1985, prodam, s 51-801.	2745
R 4 GTL prodam po delih prodam, c 26-570.	2747
Z 850, letnik 1981, motor generalno obnovljen, prodam, c (0608)33-287.
2748
BMW316, letnik 1988, srebrne meta-lik barve, prodam, t (068)23-535, do 14.30 ure.	2750
ZASTAVO 101, letnik 1972, dobro ohranjeno, v voznem stanju, registrirano, prodam, m (068)24-237, popoldne.
2751
ZASTAVO 750, letnik 1985, nanovo registrirano, prodam, o 20-428.	2752
V W 1200 J, letnik december 1975, registriran do 5. junija 1991, prodam. Janez, Bokan, Roška 40, Kočevje, po 15.uri.
2756
Z 101 GTL, letnik december 1985, prodam. Okleščen, Košenice 130, Novo mesto, o 21-704.	2759
Z 750, letnik 1979, dobro ohranjeno, prodam, c (068)21-013.	2761
GOLFA, letnik 1985, prodam. Franc Lužar, Mačkovec 36, Novo mesto. 2764 R 4 GTL, skoraj nov, poceni prodam. Damjan Žulič, Slavka Gruma 80, Novo mesto, od 16. do 18. ure.	2766
GOLF JGL bencinar, letnik 1981, prodam, # 26-970.	2767
R 5 GTS, 10/1988, prodam, c (0608)32-411 in 33-483.	2768
Z 750, letnik 1981, in MZ ETZ, letnik 1987, prodam. Rifelj, Lebanova 17, Novo mesto.	2769
PRODAM Zastava 750, letnik
1985,	dobro ohranjen, c 23-250.
obvestila
ŽAGAM drva v Novem mestu in okolici. « 21-360.	2154
AGROIZBIRA, trgovina z rezervnimi
trgo’
deli za traktorje TOMO VINKOVI-
Č,URSUS, UN1VERZAL, ZETO:;, vam nudi akumulatorje Vesna, in gume Sava Kranj. Slavko Prosen, Smledniška c. 17, Kranj, o (064)34-802.	2540
POPRAVILO gospodinjskih aparatov in elektroinstalacij. Viktor Subotič, s 28-488.	2585
CM SERVIS pralnih strojev, Podzemelj 22 a Kučar, c (068)57-173,
2635
Garancija 6 let
Tone Stanežič,
Skrovnik 5 a,
68295 Tržišče,
tel. (068) 49-567, (0608) 88-817 Vinko Veselič,
Vrhovci 14,
68341 Adlešiči,
tel. (068) 57-731, 51-400
SAMSUNG, goldstar, tensai, funai toshiba, avdiovideo ter TV opravilo v garancijskem roku. RTV servis. Cesta 4. julija 45, Krško. Delovni čas od 8. do 15. ure. Tel. (0608) 31-216.
STROJENJE KRZNA MURN
Stranke obveščam, da sprejemam na strojenje kože domačih in divjih živali. Partizanska 6, Novo mesto. (2088-OB 4(5)
D i Linče v.i 7,
68000 Novo mesto
S* 068/20-274
Vam nudi r.ve, kar bi že zdavnaj morali storiti za svoje telo:
—	masaža (švedska, Shiatsu, rejleksologija)
—	solarij
—	pedikura, rnanikura
—	ozonoterapija
—	aromoterapija
—	hujšanje s pomočjo Simpatho-jorma
—	strokovno odstranjevanje celulita, gub, brazgotin in strij
—	nasveti za ohranjevanje individualne idealne teže in postave
—	estetska kozmetika obraza m telesa
—	fitness
—	drogerija
Delovni čas od 7. do 20. ure, vsak dan, razen nedelje!
Preživite nekaj prijetnih trenutkov v družbi naših stro-
kovnjakov. Za Vaše dobro počutje Vam jamči ime Beautv free center.
S spoštovanjem
KS Šmarjeta oddaja v najem prostore za zobozdravstvene storitve, v večnamenskem domu v Šmarjeti.
Informacije: ponedeljek in petek od 16.00	18.00 ure na tel. 73-274
plic, primerno za vikend in vinogradi dam. 65-147.
PC
tič.
ZE
HI
te.
prodam
MONTAŽA SATELITSKIH ANTEN
Kompleti z montažo od 8330 din dalje!
Garantirano I I tujih TV prog. garancija I L. »HOBIEL« tel. (0608) 70-465
Hrano, opremo in kozmetiko za vašega hišnega ljubljenca dobite na Ulici talcev 12, Novo mesto.
GUMI VOZ, nov, za traktor, pro c (068)44-051.
TRAJNO ŽAREČO PEČ prt ^
po zelo ugodni ceni. Franc Kužnik, kd 1, Dobrnič.	y
KUHINJSKI MIZO in stole pro d' « 25-052.	™
OSLICO z vozom in ostalo op st' ugodno prodam, u (061)874-002. jyj
TRAKTORSKO PRIKOLICC Jjj
vo, nosilnost 3 t in harmoniko B, E J 1 Des. Strle, Oštrc 30, Kostanjevica.
PO ZELO UGODNI ceni prod C*, let staro športno kobilo s tri mesece sl žrebetom. % (0608)79-375.	-t-r
JABOLKA (bobovce) na d reve 5^, za pobiranje prodam. Mišjak, Bori ;u Novo mesto.
DVA KAVČA ugodno proi g-j,'
preklici
JOŽE IVANC, Drašča vas 26 a, Zagradec, preklicujem govorice svojega sina Andreja, s katerimi je obtoževal Boštjana Kolarja iz Klečeta 5, daje kradel zajce, kot neresnične.	2626
o 28-487.
BARVNI TELEVIZOR gorenji” rejše poceni prodam. .# 23-910.	'«>p
ZENSKO dolgo poročno obleko e.. prodam, c 23-254 ali 42-844, v več jr urah.	p.1
SEMENSKI krompir desiree in jg! nji saksia ter krmni prodam. Gorenc „ brava 7, Kostanjevica na Krki.
KRAVO simentalko s prvim teli yra| smrekove in borove fosne, suhe. pri ali zamenjam za grozdje. Rudi Bevc, < j[en je 14, Sevnica.	pr,.
SEMENSKI KROMPIR desire, prodam. Mihovec, Sp. Senica 2 A,' ^ vode.
KROMPIR beli in desire, mešan: trska drva, suhe hrastove in sntre oqq plohe prodam, t 44-433, zjutraj, a pp 325, zvečer.	*
Trgovina INTERIER Partizanska c. 7 (Kandija), Novo mesto, vam po nizkih cenah nudi veliko izbiro uporabnih lesenih izdelkov: krožniki, dilce, sklede, stojala za steklenice, nože, rože, skledniki... Ponudba tedna: LESENE IGRAČE Pri nakupu nad 1.000 din nudimo 10'/ popusta.
Vabljeni!
posest
5, zvečer.
MEŠALEC 500 1 fagram diet kompresor bionjar (za »štemanje«, k nje in ostalo) prodam. Meho, Brc S*. ,0 (0608)61-467.	N7\
USNJEN TROSED, dvosed in „ g
z glavnim naslonjalom, temno rjave
O.OOlJigf,
ve, svinjska napa, prodam za 20,(
BUTIKI, TRGOVINE — POZOR!	
Večjo količino tekstila iz uvoza prodamo:	
hlače jeans (vvrangler red	
horse)	130 din
otroške trenirke	ISO din
trenirke za odrasle	180 din
Cene so neto, brez TPD. Telefon (068) 26-992, med 17. in 19. uro.	
(rač. — OB-40)	
POPRAVLJAM vse vrste traktorjev in ostale kmetijske stroje. Imam pa tudi komisijsko prodajo kmetijskih strojev. Se priporoča Anton ŽNIDARŠIČ, Hudobrezje 6, Studenec, tel. (0608) 89-130. (P40-6MO)
V KOČEVJU ali Ribnici vzamem v najem prostor za manjšo trgovino. Tel. (068) 23-878, po 20. uri. (2088-RA-40)
MANJŠI, sodobno urejen vinograd s_ solidno zgrajeno vikend—zidanico, bližina Dolenjskih Toplic, prodam, o (068) 65-496, zvečer.	2637
STANOVANJSKO HIŠO (9 x 10 m) z delavnico na parceli 1900 m2, na Jesenicah na Dolenjskem, 200 m oddaljeno od Mokric, ugodno prodam. Zlatko Novak, 68261 Jesenice na Dolenjskem 35.
2638
MLAD VINOGRAD (11 arov) na Kiri pri Cerovem Logu prodam. Asfalt, elektrika in telefon pri parcele Lado Miklavčič, Gor. Brezovica 22, Šentjernej, /e (068)41-174.	2649
VIKEND zidanico z vinogradom (15 arov) blizu Straže prodam. « 23-562.
2686
BLIZU Črmošnjic prodam njivo, zapuščen sadovnjak, travnik in dve zazidljivi parceli, v skupni izmeri 3700 m2. Cena 70.000 din. #(061)314-463.	2718
HIŠO v gradnji v novem naselju na Otočcu prodam. 4 (068)22-437. 2732 VINOGRAD (2000 m2) z nedograjeno zidanico, z nekaj posode in vinom prodam. Slavko Jeter, Bučka, Zaboršt 10, Škocjan	2735
UGODNO PRODAM gozd (30 arov) in njivo (40 arov) v Vranovičih pri Črnomlju in gozd (30 arov) v Kanižarici. Vse informacije lahko dobite na # (068)51-888.	2738
STARO KMEČKO HIŠO na lepi lokaciji v Mokronogu ugodno prodam, e (061)341-963.	2744
PARCELO v okolici Dolenjskih To-
(0698)81-348.
ZVOČNIKE MC koy (2 x
■■	PR,
prodam. * 44-833.	\ (
DVE enaki žrebici prodam. Jože j |g ginc, Konec 11 A, Novo mesto. F;
SPALNICO, dobro ohranjeno, gg| ugodno Drodam. o 24-443. dam VEČ KOZ prodam. Robert f ej \ Vel. Mraševo 51, Podbočje.	Kq
VRTNO motorno kosilnico, s Ema novo, in varilni aparat gorenje vare* malo rabljen, ugodno prodam. 4 T) ^ ali 21-252, popoldne.
INDUSTRIJSKI šivalni stroj ol enoigelni, znamke unior S, ugodnct dam. Milena Becele, Dol. Suho 68331 Suhor pri Metliki.
NOVO PRIKOLICO za osebn dve ovci, Z 750 in les za ostrešje prej Anton Starič, Vinja vas 43, Novo t
NC
rm I 86-
2 r«
BREJO ovco in ovco z mladiče« dam. Bratkovič, Gor. Brezovica 26| jernej
VEČ KOSOV malo rabljenega tva poceni prodam. « (0608)62-0
INDUSTRIJSKI in gospodinj . valni stroj prodam. # (061 )852-F Mu,
LADIJSKI opaž prodam, e 6i atrc
nje
NEŠKROPLJENA zimska ja ’ prodam po 2 din v Jurki vasi. e 85
KRAVO simentalko, s prvim ti prodam. Rudi Bevc, Orešje 14, Sevnica.

Joj, kako boli, ko tebe, ljubi mož in ata, ni. Ostali v nemi bolečini, objemajo nas le spomini.
§
ZAHVALA
V 82. letu starosti se je iztekla življenjska pot možu, očetu in staremu očetu
. tti:	Jf .	/	'
^gfJl LUDVIKU PRAZNIKU
iz Grmovelj 5
Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom in znancem, ki so nam izrekli sožalje, nam pomagali v naj; težjih trenutkih, pokojniku darovali cvetje, vence in maše ter ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti
Zahvaljujemo se OZ Hrast, ADRIA Podgorje Šentjernej, GIP Pionir TEG MKI in Krško, Dolenjka N o v)’ mesto in enoti Škocjan, GD Grmovlje in sosednim društvom, KS Škocjan, govorniku za poslovilne beseda trobentaču ter gospodu župniku za lepo opravljen obred.
Žalujoči: žena Marija, sinovi Ludvik, Franci, Jože, Marjan, Darko z družinami, hčerki Anica in Maric*
z družino ter ostalo sorodstvo
Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je zapustila naša najdražja
PAVLA PERHAJ
2an
roj. ROME
učiteljica v pokoju
Od nje se bomo poslovili v četrtek, 4. oktobra 1990, ob 16. uri izpred domače hiše na Ratežu.
Mož Ivan, sin Igor z Darinko, hčerka Lučka s Slavkom, vnučki Jasna, Tina in Matic ter ostal0
sorodstvo
Št. 40 (2146) 4. oktobra
3»
•tM HVE KRAVI, po izbiri, prodam.
3 ^;053-	2707
■ POCENI prodani starejšo stružnico. -- (068)43-633.	2709
ZELJE prodam. : 42-495.	2713
ad, HRASTOVA drva (metre) prodam, fše, : 27-307.	2714
NOV 125 I kombinirani bojler fero-tt in Z 126 P, letnik 1980, prodam. 86-164, Edi Mervar, Na žago 39, Stra-2717
»EC brejih krav prodam, s 76-546.
2719
SKORAJ NOVO video kamero
-• V pl V/IUUIII. ,'JZ 4-TOU7.	4. I 4.1
KRAVO, mlado, brejo, prodam. Go-
ir0 'Vel. Slatnik 15, Novo mesto. 2724 KOBILO, staro 8 let, delovno, pro-n n Alojz Blažič, Vel. Slatnik 5, Novo 7 sto.	2725
nemške ovčarje
dam. Matjaž Zajelšnik, Ljubljanska 21. Kostanjevica na Krki.	2771
OVERLOCK, gospodinjski. 4—nitni, nov, prodam, s 25-235.	2773
razno
®/C prodam, c 24-869.	2721
rodovni-
C *)• stare dva meseca, prodam. Zoran 'p aJler, Smolenja vas 84, Novo mesto.
2727
'ld OTROŠKI VOZIČEK, kombiniral, - 0 ohranjen, prodam. : (068)26-331.
2731
.^termoakumulacijsko peč
iri i ^),novo' >n rabljeno trajno žarečo ugodno prodam. Alojz Avbar, Malen-vas 26, Mirna Peč.	2734
ETAŽNO PEČ EMO 24, ohranjeno, „le>dno prodam, c 85-408, popoldne.
1	2736
PRODAM izredno lepega plemen-ga kozla sanske pasme in plemenskega ,funa solčavske pasme. Viktor Avse-> iDrganja sela 39, Straža. 2741 nc ZELO UGODNO prodam dva večja npresorja in večji cirkular (5 kilova-i. s 4 okna z. roletami (180 x 140), dvoj-, Vrata 200 x 80. Vse informacije pri ('"kotu Galu, Veniše 35, Leskovec pri *em.
POMOČ pri čiščenju stanovanja, enkrat tedensko, iščemo. Dermol. Mestne njive 12,Novo mesto.	2625
VIDEOTEKO, vpeljano v centru Metlike, odstopim, e (047)32-087.
2664
NUDIMO informacije o zaposlitvi v tujini, s (068)52-787, dopoldne. 2669 UPOKOJENEC s stanovanjem in malo zemljišča išče starejšo žensko, ki bi se preselila k njemu, mu gospodinjila in lahko ostala v stanovanju do smrti. Naslov v oglasnem oddelku.	2672
V VARSTVO vzamem otroke. : 47-265.	2720
POSLOVNI PROSTOR za mirno obrt in stanovanje iščem. Kličite na t (062)32-218, od 18 do 20. ure, ob delavnikih, m (068)20-381, v soboto in nedeljo.	2742
službo dobi
Trpljenje si prestal,
zdaj boi p grobu mirno spal...
ZAHVALA
V 76. letu starosti nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
PETER
ZAMIDA
Vsem, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali ter z nami sočustvovali, se iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala vsem sosedom in vaščanom, kolektivu Labod, osnovni šoli Katja Rupena in osnovni šoli Šmarjeta ter gospodu kaplanu za opravljen obred.
Žalujoči: žena Albina, hčerki Anica in Albina z družinama ter ostalo sorodstvo
r\
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA
PAŠIČ
s Štrekljevca 10
Zahvaljujemo se vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje in pokojnico spremili na njeni zadnji poti. Posebna hvala dr. Kramarjevima, Janezu in Marinki, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred, Metki Golobič za občutene poslovilne besede ter sosedom s Štrekljevca, Brezja in Oskoršnice za nesebično pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoča sinova Tone in Franc z družino
**EČ za centralno ogrevanje lic | Jn ...........r. _ _ J
' ktbrovcc — prodam, e
2743 z bojlcr-
S. 50000 kalorij, in 800 kosov kritine '	28-298.
‘rt iT,Rl KOZE — samice prodam za a p din. a‘ 44-544.	2754
“RODAM stoječo rezilko kovinar iei m st0ječ0 brusilko. Informacije
J SANJSKE KOZE prodam. Pleterski, lr%a 15, Krško.	2757
■n nOVE FRAJTONARICE »hlava ... B, Es, As, prodam za 12.000 din.
2758
10608)82-483.
‘ENSKO KOLO na deset prestav zebrino prodam, -o 24-355.	2760
"RODAM dve novi gumi michelin
TRGOVKO v Beli krajini zaposlim, s 50-123.	2644
ZAPOSLIMO KV natakarico in honorarno kuharico v piceriji, e 22-308.
2677
POTREBUJEM v-č akviziterjev za prodajo sveč na območju Posavja in Dolenjske. o (0608)67-110, v četrtek in pe-tek od 18. do 19. ure.	2710
UGODNI honorarni zaslužek. Pogoj: lasten prevoz, prosti vikendi, e (0608) 88-840.	2711
ZAPOSLITEV v tujini (Švica) takoj dobi dekle. af. (068)43-748.	2726
NE PREZRITE! Z zanimivimi proizvodi lahko pridete do dobrega zaslužka. S sposobnostjo organizacije se vaš zaslužek tudi nekajkrat poveča. Lasten prevoz ni nujen. S- (068)85-342 ali (068)45-362, po 19. uri.	2730
AKVIZITERJE za prodajo uspešne kozmetike na območju Novega mesta. Krškega in Brežic iščemo. Možnost dobrega zaslužka. Informacije od petka do nedelje na » (041 -)320-644.	2746
, * 13 za 20 % ceneje in štiri sava sem-11 >65 x 13 za 40 % ceneje, o 22-835.
101 sedežno garnituro, m«2
Cena 7000 din. Možnost kredita.
stanovanja
K -«>u. v ena /uuu din. Možnost kredita. ei Majde Šilc 3, Novo mesto. 2770 s KOLO PINARELLO campagnolo ; Elna, številka okvirja 58. ugodno pro-
IŠČEM sobo v Kočevju ali okolici za tri mesece, v: (061)851-518, od 10. do 15. ure	2668
TRIČLANSKA družina nujno vzame v najem stanovanje ali hišo v Novem mestu ali okolici.-s 43-721.	2716
V 76. letu nas je zapustila draga svakinja, sestra in teta
IVANA
GAZVODA
iz Črmošnjic pri Stopičah
Iskreno se zahvaljujemo zdravnikom in sestram internega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto za požrtvovalno pomoč v času njene bolezni. .Zahvaljujemo se sosedom, sorodnikom in znancem za vso pomoč, darovano cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred, prav tako tudi g. Tončki Brudarjevi za vso njeno pomoč.
Žalujoči: vsi njeni
ZAHVALA
Na zadnjo pot smo pospremili drago teto
MARJETO
GRAHEK
Zahvaljujemo se sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste prišli od blizu in daleč, darovali vence in cvetje, nam pisno ali ustno izrazili sožalje ter pokojnico spremili na njeni poti k zadnjem počitku. Prisrčna hvala vsem, ki ste ji stali ob strani in ji pomagali v urah bolečine, gospodu kaplanu za lepo opravljen obred in pevkam za poslovilne pesmi.
Vsi njeni
V SPOMIN
na naše drage starše
ANO
in JANEZA
GOLOBIC
(Grmkove)
s Stare Gore v Semiču štev. 97 I ‘ Mučeni in umorjeni v gozdu nedaleč od svojega doma 2, oktobra 1942. 6‘ c« ian 36 k*'a prošnja, da Vas puste domov, k svojim majhnim ' ftokom. Morilci domači, brez srca in duše, so Vam vzeli mlado življe-a "J6' nam pa prezgodaj ljubezen matere in očeta.
Žalujoči: njihovi otroci, vnuki in pravnuki
ZAHVALA
Ob nepričakovani in boleči izgubi dragega moža, očeta in deda
FRIDERIKA VEBRA
se iskreno zahvaljujemo ekipi zdravstvenega doma Kočevje za hitro intervencijo. Hvala vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, sočustvovali z nami in darovali pokojnemu toliko cvetja, godbi na pihala, govornikoma Petru Rauhu in Janezu Ovnu ter vsem, ki ste pokojnika v tako velikem številu spremili na zadnji poti po njegovi Poljanski dolini.
Žalujoči: žena Rezka, sinova Riko in Janko z družinama Predgrad, Kočevje, Ljubljana, 26. septembra 1990
ZAHVALA
V 80. letu starosti nas je zapustila naša dra-
ga mama, stara mama, sestra in teta
ROZALIJA
KOSEC
iz Vel. Brusnic
Iskreno se zah . aljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki ste jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo pevcem za zapete žalostinke in župniku za opravljen obred.
Žalujoči: otroci z družinami, vnučki, bratje in sestre ter ostalo sorodstvo
Zapustil si nas, Jože, za teboj srce nam krvavi, tolažba ena nas krepi, da srečamo se v večnosti
ZAHVALA
V 27. letu starosti nas je tragično zapustil dragi sin, brat in stric
JOŽE PREŠEREN
z Vrha pri Pahi 9
Ob boleči in tragični izgubi se iz vsega srca zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in dobrim sosedom, ki ste ant v težkih trenutkih stali ob strani in nam nesebično pomagali, darovali cvetje in ga v tako velikem številu Pospremili k preranemu počitku. Posebno zahvalo izrekamo gospodu župniku, govornikom za poslovilne oesede, prijateljem in motoristom, vsem sodelavcem tovarne zdravil KRKA, cerkvenemu pevskemu zboru in oruštvu AMD Novo mesto. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli radi
V 28. letu starosti je v prometni nesreči umrl naš sodelavec
JOŽE PREŠEREN
vzdrževalec v programu Biokemija
Od sodelavca smo se poslovili v nedeljo, 30. 9. 1990, na otoškem pokopališču. Ohranili ga bomo v lepem
spominu.
Delavci Krke, tovarne zdravil Novo mesto
Ne jokajte ob mojem grobu, le tiho k njemu pristopite, spomnite se, kako trpe! sem, 1 * in večni mir mi zaželite.
ZAHVALA
i# ‘ V 68. letu starosti seje po težki bolezni iztekla življenjska pot moža, očeta, starega
očeta
JOŽETA COŽA
iz Gor. Lakovnic 14
''krčno sc zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za nese-| 'čno pomoč v težkih trenutkih, sočustvovanje z nami in cvetje, darovano na prerani grob. Posebna zahvala Jprniziji Novo mesto. Zvezi borcev Birčna vas in Stična, zdravstvenemu osebju ZCD, pevcem z Ruperčvrha,
Gasilskemu društvu Lakovnice. vsem govornikom in OOS KZ Žužemberk.
Žalujoči: vsi njegovi
Zdaj poln je grozdja vinski hram. a ti si šel od nas drugam.
Pg Ostali smo sami v nemi bolečini, objemajo nas le spomini.
ZAHVALA
N' 61. letu starosti nas je nepričakovano zapustil naš dragi
JOŽE MARKELJ
iz Šentjurija 2
Z žalostjo in hvaležnostjo v srcu se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje in pokojnika v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Hvala sodelavcem tovarne zdravil KRKA Novo mesto SAOP, pljučnega oddelka Splošne bolnišnice Novo mesto. Tovarni obutve Novo mesto. VVO Novo mesto VVF. Novoteks, Onkološkega inštituta v Ljubljani, Temeljnega sodišča Ljubljana, gasilskim društvom Hmeljčič, Mirna Peč! Globodol, Statemberg, govornikoma ter župniku za opravljen obred. Posebej se zahvaljujemo vaščanom za vso pomoč. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Lojzka, sin Jože, hčerki Vera in Jelka z družinami, sestre Mici z možem, Štefka in Ani z družinama, sorodniki in vsi. ki smo ga imeli radi

2146) 4.'oktobra 1990
DOLENJSKI UST
s
*
*
*
*
%
I
1
%
*
%
%
5
%
%
%
*
5
*
*
n
$
*
Miloš Kovačič
Z Milošem Kovačičem sem prišla prvič v stik pred kakšnimi sedmimi leti. ko smo pripravljali reportažo o izvozno-uvoznih tegobah dolenjskega gospodarstva. Takrat je bil direktor za zunanjo trgovino v novomeški Tovarni zdravil Krka. Ko sem klicala v Krko. so povedali, da je tovariš Kovačič na poti iz Ljubljane v Novo mesto, naj kličem kasneje. Ni bilo niti pol ure po tistem, ko je v uredništvu zazvonil telefon, na zvezi je bil tovariš Kovačič, kije kot iz rokava stresel vse in še več podatkov o Krkinih izvozno-uvoznih poslih. Pravzaprav nič posebnega, le da smo takrat, preje in potem marsikje z veliko težavo prišli do raznih podatkov, odgovorni pa so se obnašali, kot da novinarjem izkazujejo kakšno posebno milost, če nam jih posredujejo. Že ta pripetljaj marsikaj pove tako o To varni zdra vil Krka, ki se je lani povzpela na vrh uspešnih slovenskih podjetij, kot o Milošu Kovačiču, magistru farmacije, ki je zdaj že šesto leto njen vodilni mož.
»Glavni uspeh Krke je ta, da je v letu 1989 po dohodku prišla na prvo mesto v Slo veniji. Zelo važen rezultat je letošnjih 100 milijonov dolarjev izvoza. Tretji velik uspeh je ta, da smo mi najuspešnejši proizvajalec in prodajalec farmacevtskih proizvodov v Jugoslaviji. Poleg tega so p Krki tudi ostale dejavnosti dosegle visok nivo. Tovarna No voterm je že brez konkurence v Jugoslaviji, enako kozmetika v parfumeriji, na zavidljivi visoki ravni in dobro prodajan je zdraviliški turizem, pa tudi za Otočec sije bilo težko predsta vlja-ti, da ga bodo kdaj 80-odstotno obiskali tujci. Vedno bolj pomembna in uspešna pa postaja
tudi naša dejavnost zelišč in pomožnih zdravil. Vsi ti rezultati so doseženi s teamskim delom, z delom ekipe, kije po znanju res k va-lificirana; ki ima za sabo naslednike; ki dela z mladimi, ki jo bodo nadomestili; ki se uk varjajo s tem, da motivira ljudi,« pravi Miloš Kovačič.
Po rodu je Dolenjec, rodil se je v Šentjerneju, kjer je preživel tudi strahote vojne, izgubil očeta, bil kot majhen fantič celo ranjen. Po vojni se je ostanek družine selil k sorodnikom v Kranj, kjer je Miloš Kovačič končal gimnazijo. »Še dolgo sem imel močan šentjernej-ski naglas in kadar sem bil vprašan, so se mi smejali. To me delalo še bolj borbenega,« pravi. Dokazoval se je tudi v športu, v plavanju in vaterpolu, bil je tudi v reprezentanci, ki je bila nekaj let državni prvak v namiznem tenisu. Športa tudi kasneje ni opustil, le presedlal je na smučanje in tenis. Prepričan je, da vodilni ljudje v gospodarstvu morajo bili zdravi, športni, da se morajo udejstvovati še na drugih področjih, ne te na svojem strokovnem, ker se le takšna kompletna osebnost zna boriti in tudi prenesli poraz.
Študiral je v Zagrebu, pt dveh letih šefovanja v kranjski apoteki pa je na vabilo znancev leta 1962 prišel v Krko in od takrat živi razpet med Novim mestom in Ljubljano, kjer je družina. Z 28 leti je že bil komercialni direktor. »Za to so potrebne izkušnje, jaz jih nisem imel, zato mi je veliko pomenila podpora mojega predhodnika Andrijaniča, s katerim sva sodelovala 22 let in od katerega sem se veliko naučil,«pravi Krkin direktor. h nič je postavi! na noge Krkin izvozni oddelek. Krka je danes prisotna na vseh kontinentih in v 70 državah, povsod je šel naprej sam. potuje (on in drugi kr-kaši) še danes veliko, stvari je treba namreč reševati na kraju samem in hitro, saj je danes v biznisu čas zelo važen, treba se je hitro odločati. Treba je bilo pridobiti znanstva, kar skupaj z znanjem rodi uspehe. Brez znanja stroke, jezikov in trdega dela ni nič, pravi, za podjetnika pa je treba imeti tudi malo talenta. Danes bi vsi radi postali podjetniki v treh mesecih, na tečajih, a to ni tako enostavno.
Z. LINDIČ-DRAGAŠ
Brežičani gredo na 10. srečanje v Boennigheim
JlfŽ | - • n
'm
RES VELIKI GOBI — V uredništvo sta jih prinesla pokazat Pilihova

Klavdija'in Marjan z Drske v Novem mestu. Jurčka sta kar lepi trofeji, če ju pogledamo v rokah mladih gobarjev in posebno zaradi tega, ker je letošnja gobarska sezona slaba. Klavdijina in Marjanova mama je povedala, da so gobe našli na Brodu v Novem mestu. (Foto: L. M.)
Halo, tukaj bralec »Dolenjca«!
Tudi Novo mesto bi potrebovalo pribežališče za matere in otroke — Na žrtve osvobodilne vojne ne bi smeli kar tako pozabiti
NOVO MESTO Očitno se je z začetkom jeseni v naše bralce spet vrnilo resnejše življenje, listo z vsakdanjimi težavami, saj je četrtkova urica, ko dežurni novinar »Dolenjca« sprejema klice, pobude, vprašanja in še kaj, že skoraj prekratka. Nekateri bralci so kratki in jedrnati, drugi se razgovorijo, ker potem čutijo, da jim je lažje. Sami namreč vedo, da kaj dosti ne bodo mogli spremeniti.
Bralka iz Novega mesta je bila med takimi. Povedala nam je, daje stara 36 let, da ima 3 otroke in je 15 let poročena z na zunaj prijetnim moškim, ki ima v Novem mestu veliko vpliva. Njegova napaka je, da se občasno napije in razgraja, ona pa mu tega nikakor ne more preprečiti. Klicala je že postajo milice, a soji dali kaj čuden nasvet. »Rekli so mi, da imajo zavezane roke, dokler se me fizično ne loti. Miličnik pri telefonu mi je svetoval, naj moža, ko pride pijan domov, izzivam! Ko bom imela pod-pludbe, bodo lahko ukrepali. Mislim, daje podobnih usod v Novem mestu še veliko, zato bi se zakon moral spremeniti tako, da bi policija tudi varovala, ne
pa samo prišla popisat nesrečo in kaznovat storilca,« je dejala. Predlagala je, naj bi namesto postaje milice v mestu odprli pribežališče za matere in otroke, ter dodala, da bi bilo gotovo vedno polno.
Nekateri bralci so bili pri pogovoru krajši. Zanimali so se za male oglase in za naročnino. Ponovno seje oglasil bralec iz Krškega in nekoliko popravil zapis dežurnega novinarja v prejšnjem časopisu. Ko je opozarjal, da ni prav. da imajo nekatere ženske izpitne pole v rokah že pred izpitom iz. cestnoprometnih predpisov, ni mislil na vse delavke v Lisci, ampak na čisto konkreten primer.
Iz Ljubljane se nam je oglasil gospod Cvelbar, kije do leta 1947 živel vSent-
jerneju, kjer sta z. mamo vodila majhno gostilno pri sejmišču. Njegova želja je, da bi kaj napisali v spomin na 27 talcev, ki sojih 21. oktobra 1943 pobili Nemci. »Med njimi sta bila tudi Ivan Ban in Karl Gorišek, dva mladoletna^fanta, ki sta pomagala v naši gostilni. Šestnajstletni hišni pomočnik Zdravko Kuhar pa je padel pri partizanih. Rad bi, da se ohrani spomin na te fante, in sem pripravljen še kaj povedati o njih,« je dejal.
Tudi nam se zdi, da ne bi smeli pozabiti na vse tiste, ki so padli kot žrtve v vojni s tujim napadalcem. B. D.
Žlebič: rop na bencinski črpali
Ropar streljal v opozorilo, da misli resno, pobral ves denar in izginil
Plesali folkloristi, igrali Dobri prijatelji
BREŽICE Letos mineva ravno 10 let, odkar sta Brežice in Murska Sobota navezali stike s prosvetnim društvom »Mura« iz Boennigheima. Dobro sodelovanje se je razvilo predvsem na kulturnem in športnem področju. Z brežiške strani je k sodelovanju pristopila občinska konferenca bivše SZDL. zdaj pa ga v bistvu nadaljujejo prizadevni posamezniki.
Čeprav je sodelovanje danes, vsaj v brežiški občini, nekako pristalo v slepi ulici, saj občinska vlada ne ve, kaj bi z njim, so se vsaj za zdaj vendarle odločili, da stike nadaljujejo. Navsezadnje gre kljub vsemu za spletanje trdnih vezi med Slovenci doma in po svetu. V društvo »Mura« je vključenih precej brežiških zdomcev, ki se radi srečajo z domačimi ljudmi in si želijo kaj slišati o domačih krajih. Morda bi zaradi tega sodelovanje veljalo obdržati, čeprav so zdaj tudi v domovini izginile iluzije, da se bodo zdomci začeli vračati, z njimi pa tudi kapital.
Jutri bo torej iz Brežic odpeljal avtobus, na katerem bodo predstavniki občine, člani folklorne skupine iz Artič, ki bodo s slovenskimi ljudskimi plesi popestrili srečanje, in ansambel Dobri prijatelji. Spotoma bodo pobrali še udeležence srečanja iz Murske Sobote in se napotili na kraj dogajanja, kjer bo še isti dan razgovor med predstavniki vseh treh krajev. Osrednji del srečanja s kulturnim programom bo v soboto popoldne.	B. D.
ŽLEBIČ V nedeljo, 30. septembra. zvečer je bilavoropana bencinska črpalka Petrola v Žlebiču, ki je na samotnem prostoru kake tri kilometre od Ribnice proti Ljubljani. Poslovodja črpalke Franc Zavodnik nam je o ropu povedal:
»Zgodilo seje v nedeljo, malo po 20. uri. Ob osmih zvečer namreč črpalko zapiramo. Črpalkarja Rudolf Debeljak in Matjaž Ilc, ki sta bila takrat v službi, sta končevala delo, pogasila luči ter dajala denar in ključ v blagajno. Takrat je skočil v prodajalno maskiran moški s
pištolo v roki. Na glavi je imel rdečo vrečko z izrezom za oči, za usta pa ne. Zahteval je denar. Oba uslužbenca sta najprej mislila, da gre za šalo in denarja nista dala. Potem pa je ropar ustrelil v strop. Takrat sta videla, da gre zares in sta mu izročila denar, ki gaje spravil v torbo.«
Na vprašanje, koliko denarja je bilo, je poslovodja Zavodnik dejal, da ga črpalkarja še nista preštela, zato povsem natančne vsote ne ve. Znana pa je približna, ki pa je na predlog kriminalistov
in v interesu preiskave ne bi povedal.
Po ropu je neznani ropar spet ( ven. Avtomobila pred ropom ii njem črpalkarja nista videla in tudi katero stran je šel ropar, ker so bild zunaj pogašene. Slišala pa sta čez r časa start avtomobila, ki je odpel smeri Ljubljane. Miličniki so bili na ju dogodka že po petih minutah p< zivu. Prišli so tudi kriminalisti iz. 1 j Ijane, ki rop raziskujejo.
J. PR
MINISTER TONI IN HUMORESKE
METLIKA — Ko je bil na zadnji seji občinske skupščine predstavljen predlog, da bi Toni Gašperič poslal član iz-
vršnega sveta, je ime! eden od delegatov v zvezi s lem pomisleke. »Če bi Toni ži-
vel v Ameriki, hi bil boljši humoristični pisec, kot je A rt Buchwald,« je najprej pokadil svojemu someščanu. Delegata pa je peklilo vprašanje, ali bo Toni kot občinski »minister za informiranje« lahko še naprej pisal humoreske za Dolenjski list, saj bo na sejah izvršnega sveta slišal marsikaj, kar bi lahko kot snov uporabil pri tem pisanju in tako svoj »uradnipoložaj izkoriščal za osebne interese«. Če pa bo Toni kljub temu še naprej pisal humoreske, bi jih po mnenju delegata morala odobriti skupščina.
Težko bo, težko. Sicer pa bomo odgovor lahko vsak teden prebrati na zadnji strani našega časopisa.
GOBARSKA RAZSTAVA V V AVTI VASI
V AVTA VAS — Gobarska družina iz Novega mesta skupaj z mladino iz osnovne šole Jožice Venturini pripravlja tradicionalno gobarsko razstavo v sredo in četrtek, 5. in 6. oktobra, v osnovni šoli. Pokazali bodo vse vrste gob s tega območja. Škoda, da gobarjev niso hoteli videti organizatorji Straške jeseni, saj bi prijetno popestrili že nekoliko okrnjen in utrujen program tega turističnega praznika.
ODKRILI LETALSKO BOMBO — Pri kopanju jarkov za plinovod so delavci celjskega Nivoja pri Gornjem Brezovem odkrili veliko bombo. Sev-niški miličniki so zavarovali prostor, odgovorni so poklicali na pomoč pirotehnika celjske poklicne gasilske brigade, Zlata Šunka. Šunko (na sliki ob bombi) nam je povedal, da gre za 500 kg težko letalsko bombo angleške izdelave z veliko rušilno močjo. Šunko jo je varno dezaktiviral na sevniškem strelišču. Brezovčani pa vedo povedati, da je pod zemljo še dosti podobnih bomb, ki naj bi jih Nemci po letalskem napadu Angležev na njihov vlak preprosto zagrebli v kraterje eksplodiranih bomb. (Foto: P. P.)
Kolpa: park ali zajezitev?
Na pogovoru o krajinskem parku sodeloval tudi dr. Dušan Plut — Razčistiti na medrepubliški ravni
ČRNOMELJ — Kmalu zatem, ko so Zeleni Bele krajine na seji predsed-
stva Zelenih Slovenije sprožili pobudo za proglasitev Kolpe od izvira do izliva Kamenice, kjer Kolpa zapusti Slovenijo, za krajinski park, je prišlo do pogovorov, ki naj bi pripeljali do uresničitve te pobude zelenih. Prejšnji četrtek so se namreč v Črnomlju sestali predstavniki obkolpskih občin Kočevje, Črnomelj in Metlika, predstavniki republiškega in novomeškega zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine ter član Predsedstva Republike Slovenije dr. Dušan Plut.
Dr. Plut je opozoril, da je reševanje Kolpe lahko uspešno samo. če jo bodo reševali na vsem njenem porečju, ki meri kar 2000 kvadratnih kilometrov, in da bodo Kolpo najbolj učinkovito varovali ljudje, ki tam živijo, vendar le, če bodo za to imeli konkreten ekonomski interes. Potrebno bo obnoviti jezove in stare mline in žage, kjer bi lahko uredili majhne hidroelektrarne.
V prvi vrsti pa morata republiški vodstvi Slovenije in Hrvaške poenotiti režim, ki bo veljal tako za reko Kolpo kot za obkolpje na obeh straneh republiške meje. Sedaj so načrti okoli Kolpe z ene in druge strani v velikem navzkriž-
ju. Zastrašujoča je novica, ki joje povedal dr. Plut, da bi Hrvati radi Kolpo na več mestih zajezili z 20 do 30 metrov visokimi jezovi in tako ustvarili veliko akumulacijo vode. Menda obstajajo tudi načrti za obkolpsko železnico. Seveda je vse to v popolnem nasprotju s prizadevanji, da bi Kolpo proglasili za krajinski park.
Korak k skupnemu obravnavanju Kolpe pa sta neodvisno od zadnje pobude zelenih že storili občini Kočevje in Čabar, ki sta se dogovorili za varovanje Kolpe in Čabranke. V kratkem bo v Črnomlju nov sestanek, na katerem bodo imenovali komisijo, ki naj bi pripravila strokovna izhodišča za postopek, po katerem naj bi Kolpo in obkolpje proglasili najprej za krajinski, sčasoma pa za regionalni park.
A. B.
»Mule« ukroče
Oglarjenje na Pečju
PEČJE PRI SEVNICI — otrok je bilo na domačiji Grilčev v Pustih Ložcah na Bohorju, zi navkljub 38 ha zemlje ni bilo vedi zadosti kruha za vse. Zatorej so I horci zmeraj iskali še dodatni zas žek z oglarjenjem. Hosta pa jim pomenila zlato rezervo za hu čase.
»Kope, v katerih smo kuhali t kot 200 prostorninskih metrov i v oglje, smo imenovali kope, ti manjše z več kot 30 m3 pa — mu Da ne bi oglarjenje zatonilo v ( žabo in da tudi zaslužim še kaki dinar za 3 otroke, sem se pred d' ma tednoma odločil, da ob naši novem domu naredim mulca. Zi sem porabil več kot 30 m3 buko’ drv. Bolj kot so grčaste, bolje je oglje,« je pripovedoval 36-letni fer pri sevniški pekarni Anton Gij s Pečja.
Preteklo soboto je po dveh te bdenja in dežurstva pod improv ranim šotorom na vrh Pečja Grili dokuhal poltretji meter visok iij premeru 6 m kup bukovine. Vesi je posekal in privlekel iz svoje hor a glej ga zlojdeja, že gaje nekdo( javil in je moral na zaslišanje k s; nikku za prekrške.
Pl
»MULC« PO DVEH TEDI* UKROČEN — Antona Grilcj Pečja so med kuhanjem ofl obiskovali vaščani, Sevničanki kopi, kije dala okrog 3 tone og sta se ob zvokih harmonike za kala tudi Čeha.
ZIMZELENE, PA CH% NAKAR OBIČAJNC"
OTOČEC V tukajšnji djskote
neutrudljivi: za drevi so spet pripravi '.členih melodij, kaj p: ,.
ster izbor zimzelenih melodij, kajp neizbežni ponudbi koktajlov: poseb nimivo bo jutri, ko bo gostovala špl skupina Chic (brez rezervacije na K ' 21-830 z vstopom najbrž ne bo nič)! boto pa bo običajni diskotečni najnovejšo glasbo.
Indijska konoplja tokrat v prtljažniku
Halo, tukaj
Dolenjski Ust!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo v bodoče več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kaj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev. Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet, poiskali odgovor na vaše vprašanje ali kaj podobnega. Pokličete nas lahko vsak četrtek zvečer, med 18. in 19. uro na telefon (968) 23-606. Eden od dežurnih novinarjev vam bo rad prisluhnil.
Mlada Kranjčana sta imela nasad v Spodnjih La-kencah
MOKRONOG — Po nevsakdanjem odkritju prejšnji teden, ko so novomeški miličniki v dnevni sobi odkrili pravi nasad indijske konoplje, so imeli te dni s slednjo opraviti tudi njihovi kolegi iz Mokronoga.
V petek, 28. septembra, je patrulja trebanjskih in mokronoških miličnikov okoli 23.30 v Mokronogu ustavila osebni avto kranjske registracije, za krmilom katerega je sedel 21 -letni Robert S., z njim pa je bil v vozilu še 26-leti Martin B., oba doma iz Kranja. Vedenje mladeničev se je možem postave zdelo sumljivo, zato so si avtomobil pogledali nekoliko podrobneje. V prtljažniku so odkrili 20 svežih indijskih konopelj, ki sta jih fanta dan poprej posekala v gozdu pri Spodnjih Lakencah, kjer sta imela nasad. Miličniki so kasneje med preiskavo ugotovili, da sta imela Robert in Martin doma v Kranju še nekaj posušene indijske konoplje, zraven pa tudi pripomočke za uživanje.
DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV V ČRNOMLJU — Rock skupina s lem imenom bo nastopila v soboto, 6. oktobra, v diskoteki Grad v Črnomlju. Vabljeni!
Lestvica narodnozabavne glasbe studio Studia D in Dolenjskega lista
Žreb je prejšnji teden podelil nagrado /a sodelovanje pri oblikovanju lestvice ALBIN1!
Užili i / IL * I, i i, i l L-11 lliilrion I' ncdl-im/tl	t' *
URHI i/ Bohinjske Bistrice. Čestitamo!
Lestvica najbolj priljubljenih narodnozabavnih melodij pa je ta teden takšna:
1	(3) Klic domovine AVSENIK
2	(4) Mama. danes praznuješ ANSAMBEL I. PUGLJA 3(1) Polka za staro in mlado VESNA
4	(h) Za rojstni dan in god ANSAMBEL h. MIHELIČA
5	(2) Ljuba naša Slovenija ANS. L. LESJAKA 6(5) Planinski pozdrav RUŠEVCI
7(10) Trgatev DOLENJSKI FANTJE S (7) Košnja SPOMIN l) (8) S harmoniko na preži TINE LESJAK 10 (	) Moje dvorišče VESELI ZASAVCI
Predlog za prihodnji leden: Čas beži ANSAMBEL TONIJA HERVOLA
wwwvwwwv'y,ywwwwwv>N/yv\AArw ✓vvvvv/r a
Glasujem za: Moj naslov:
•, pfjo Ufi I
’IT* Ufi*
liilfeutV'
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 68000,J^va, mesto
sW-;„
> • • • *kozerija> ••••••••••••••••••••••
ROMČKI, Tl SO PA RES SREČNI!
Ate. našemu Marjanu so pa vse kupih.
Ne poznam Marjana.
Moj sošolec je.
Kdo mu je kupit?
Družba.
Kaj pa mu je kupila družba ? Torbo.
Torbo?
Ja. torbo za v šolo.
Pa zvezke tudi?
Vse. Pa p Peko so tudi šli.
Po čevlje?
Ne, po copate. Dobil jih je zastonj.
Kdo pa poravna račune? Socialno. Kosilo tudi.
Tako je prav.
S šolskim avtobusom se tudi vozi zastonj.
To pa je kot r Indiji Koro-
mandiji.
Če gremo na izlet, Marjan ne
plača.
— Zmeraj lepše!
— Tovarišica mu je obljubila novo obleko.
Ta Marjan mora biti pa res
reven!
— Marjan je Rom, veš.
— Torej je reven.
— Ne vem.
Kako ne ves:
Meni se zdi srečen. Misliš zato, ker dobi zastonj?
- Ne.
zljubi.
Zakaj pa?
Ker pride v šolo, kadar se ti*
Pa se zgodi to velikokrat? Dvakrat, trikrat na leto. / TONI GAŠPERN