Slovenski glasnik. 511 Posebno pa je zanimiv herbarij neutrudlj ivega našega prirodopisca župnika S. Ro-biča, ki se ne peča samo s primeroma lahkimi javnocvetkami, temveč v prvi vrsti s tajnocvetkami. Njegova zbirka lišajev in mahov je pravi „unicum" in želeti je prav iz srca, da bi mnogozaslužni mož objavil podrobnosti o lepi svoji zbirki — Župnik Fran Schaffer iz Grahovega pri Cirknici ima tudi lep herbarij, ki obseza kakih 3000 vrst; nabiral ga je deset let. Konečno sklepa g. pisatelj svoj spis z fosilno floro kranjsko, o kateri imamo že tudi dokaj zanimivih del; vse nam našteva podrobno, tako da ima čitatelj, za-nimajoč se za te okamenele ostanke pradobne, pred seboj popoln obris zgodovine nekdanje kranjske cvetane, kolikor nam je znana. Prof. Viljem Voss si je s svojim spisom pridobil lepo zaslugo za našo botaniko. V prvi vrsti mu bode hvaležen začetnik, ki nahaja v njem takoj vse, kar bi si mogel drugače morebiti še le po dolgem trudu sestaviti in nabrati. Gotovo bi bilo hvaležno delo, ko bi se našel prelagatelj, ki bi nam te zanimive in koristne črtice o zgodovini kranjske flore podal v našem jeziku in v posebni knjižici. ,,Scientia amabilis" ima pri nas toliko učencev, da bi se gotovo splačal trud Š. Kratke opazke. 1. ,,Sub rosa." — V „Lj. Zvonu" II. 318 pripoveda J. Z., da predstoječi latinski izrek, kateri pomenja skrivnost kakega poroiila, izvira od zarotnikov J. E. Tattenbacha in drugov, ki so se shajali in tajno posvetovali leta 1670 v graščini v Račjem pri Mariboru v sobi, na katere stropu je bila naslikana velika roža. „Vsak sestanek se je naznanil s tem, da pridejo ,sub rosa' vkupe, in kar se je v imenovani sobi ukrepalo, moralo je ostati skrivnost, ker je bilo povedano ,sub rosa'. In tako se je od latinsko govorečih zarotnikov zaplodil ta izrek med svet". Tako J. Ž. — No J. Volčič v ,,Razlaganji kerš. katol. nauka," VI. 200, govoreč o papeškem posvečevanji takoimenovane zlate rože piše: „Rimci so jo (rožo) neizrečeno visoko cenili; imeli so pregovor, ki se v latinščini rabi še zdaj, ,sub rosa', ki je pomenjal molčanje; zato, ako je kdo kako skrivnost komu razodel, in je hotel, da je dalje ne pove in raznaša, rekel mu je: ,sub rosa', to je: nobenemu tega povedati ne smeš. Od tod tudi navada, da se vidijo na nekaterih starih izpovednicah napravljene rože, kar pomenja, da je v izpovednici vse ,sub rosa', to je ,pod rožo' rečeno, in ostane skrivno in zakopano." — Ako je torej napominjani izrek v rečenem značenji rabil že davnim Rimljanom, tedaj bi bilo pač verjetneje, da je imenovani lastnik graščine v Račjem uprav v opomin tajnostij, v njegovi sobi se vršečih, dal na stropu naslikati znani simbol, in je tako izvor jedne stvari iz druge na onem zgodovinsko znamenitem kraji baš obraten. Tako pa smo tudi Slovenci izgubili slavo, da bi se izrek „sub rosa" bil s slovenske zemlje razširil po svetu. . 2. ,,Taterman". — To besedo razlaga J. Ž. v „Lj. Zvonu" II. 381, da pomenja navpično leseno cev pri živem studenci, s katerim izrazom se stvar zazna-menuje v gorenji Kranjski, pa tudi v Koroški. To, pravi D. Trstenjak v ,,Novicah" 1858. 102, spričuje, da je bil Taterman po veri starih Slovencev povodni duh. — A razven tega ima beseda „taterman" še drug pomen. V Savinjski dolini namreč imenujejo , tatermana" slamnatega moža v ptičje strašilo na njivi, in spominjam se, da sem ta izraz za isto značenje čital večkrat v spisih dra L Gregorca. Dr. J. Pajek pa še v ,,Črticah iz duš. žitka staj. Slovencev" str. 233 pripoveda, da so mu pri Mariboru fantiči, ,,slamnatega dekleta" v Dravo vrgši, vprašani odgovorili: „Tatermana smo v vodo vrgli, da bode led raztolkel." —e —o—a. 574 Slovenski glasnik. Preširen v Rusih. Urednik naš je prejel naslednji list: Mnogospoštovani Gospodine i prijatelju! Putujuci prošle jeseni u društvu s Račkim iz Odese preko Kijeva i Moške u naš Petrograd, upoznav sam se prvi put lično s davnim poznanikom po dopi-sivanju, s profesorom grčke literature na universitetu moskovskom, Fedorom Jev-genijevičem Koršom. To Vas dakako malo zanima, ali može biti neče Vam biti nemilo čuti, da on inakar profesor grčke literature, ljubi i slovenske, medju njima osobito vaš slovenski jezik. Dapače nije to tek ljubav i simpatija filologa k jeziku, znamenitu svojom vanjštinom, zvucima i oblicima, nego još i više: simpatija k slovenskoj literaturi, koja se očituje u prijevodima slovenskih poezija na ruski jezik. On je meni na spomen ličnoga poznanstva poklonlo nekoliko svojeručno ispi-sanih lističa, na kojima su njegovi prijevodi 3—4 pjesmica iz Vašega neumrloga Preširna Ako Vama ne zabranjuju, što bi lako bilo, možete si, ako Vas je volja, gdje god i raštampati evo jedan sonet za primjer. KaKT) BaiIlHX7j 3Brh3Af> Ha TeilHOMT) KPyr030PB O jjjOChTPbl, VKaiKiT.eTT. MOPeXO/Tb, Cpetp rpo3bi, iiph iiJiecKrh 6ypHbix'b BOflb, KorAa HiTaerL BbTept Ha bpoctopb, — 3a tIjmt*, Tro bm noKanterecb — h bckopI> 90J1T) CMHPHTb CBOH 6'bUlCHbIH HaPO/Vb, Pa3i>acHHTca Heoeci> Jia3ypm>iii CBOfti«, H CMOJiKHrrb bhxpii Ha 3aTBXincMT> mop-L TaKT> TOMHO 3Bt3r1,1) H30PaHHUI],bI CBOCH H crpacTHo <«ii,y — Hbrb! Ch čojibuieio tockoto yBUArbTb /KaHSJ],y CBiiTT) CH 0'ICH : Korna ohh 6jiHCTaioi"b npe^o mhoio, Kairb hh KpyHiiiTb OAbdbi sieHH dopeii, HcHbeTb Heoo Hani. Moeii Jia,i,bero. Ostavljam Vama, da sudite, kako je prevodilac preveo dobro shvaceni original — a Vi primite ovaj saopštaj kao izraz mojega poštovanja k Vašemu i Vaših sudrugova književnomu radu, koji i mene kad i kad, a rijedkim časovima odmora, daje obilatu nasladu. Srdačan pozdrav sa dalekog sjevera šalje Vama i izručuje preko Vas drugima Vaš i. t. d. V. Jagič. Od vsega srca smo hvaležni pi'eučenemu g. akademiku, da tudi na daljnem severu pri vsem znanstvenem delovanji svojem ne žabi dragega Preširna našega; a hvala tudi g. prof. Koršu, čigar ruski prevod se tako lepo in tesno naslanja na slovenski izvirnik. Kratke opazke. 3. „A ve Marij a". — O teh Kerčonovih ,,Šmarnicah" za 1.1885. pravi se v „Lj. Zvonu" V. 383 med ostalim: „V pisanem tem šopku se sem ter tja kot biseri lesketajo kitice domačih slovenskih Marijinih pesmic." — Žal, da to ni baš tako. Kitice, katere pisatelj omenjene knjižice mestoma vpleta med prozo, pač niso iz domačih pesmij slovenskih, nego prevedene so ponajveč iz nemških origi- Slovenski glasnik. 575 nalov, kakor je po takšnih spisih nemških sestavljena tudi vsa tvarina „Šmarnic". V Slovencih se take pesmi Marijine ne pojo, vsaj kolikor je poročevalcu tega znano ; in tudi ulomki one latinske ,,Stabat mater" niso v prevodu sedaj pri nas navadnem. Dokaj lepših biserov je pisalcu teh ,,Smarnic" bilo na izber v drugih res domačih Marijinih pesmih slovenskih, kakor starejših tako novejših, ter narodu znanih, ali pa tudi n. pr. v „ Ceciliji, cerkveni pesmarici" II. 225—315 str. Marijine pesmi, katere so največ poslovenjene po latinskih himnah in se tudi že mnogo pojo pri raznih cerkvenih slovesnostih in pobožnostih med slovenskim ljudstvom. Tako bi ona razmišljevanja o „Češčeni Mariji" pač gotovo bila še bolj „polna življenja", ker bi bila vzeta bolj iz domačega, za katero so itak namenjena. — Razven tega pa se mora vendar še omenjati, da je tudi jezik v tem „šmarničnem opravilu" le preveč napojen z nemškim duhom, ter že ves zlog ovaja tuje uzore, dasi delo ni uprav prevod. Enklitika na začetku, glagol na konci odvisnega stavka brez poudarka, dovršni glagoli namesto nedovršnih, mnogo pretr-gavane perijode z raznimi medstavki ... to so* še zmerom navadne napake v spisih mnogih pisateljev naših, a zlasti duhovenskih! 4. „Catehismus sdveima islagama". — Govoreč v ,,Lj. Zvonu'- III. 478/9 o Pr, Trubarja knjigi „Catehismus" itd. iz leta 1575 trdi se, da „te knjige Trubarjeve do zdaj ni omenjala še nobena biblijografija in da sploh nihče ni znal zanjo". ... Na str. 606/7 je ta trditev M. Malovrha nekoliko bolj pojasnjena in deloma že popravljena, rekoč, da so te ,,do zdaj neznane" knjige Trubarjeve našli po jeden izvod dr. Krek v Gradci vsaj 1881, dr. Elze v Londonu 1881 in prof. Milčetič v Primorji 1882. 1. — K temu bodi mi dovoljen tu še jeden dodatek. Da imenovane Trubarjeve knjige do leta 1883. ni omenjala še nobena biblij ografij a, to ni povse istina. Prof. Sime Ljubic v svoji knjigi „Ogledalo književne poviesti jugoslavjanske" knj. II. na Rieki 1869 navaja na str. 551 med Trubarjevimi deli pod o) uprav isto knjigo s popolnim slovenskim naslovom baš tako, kakor ,,Lj. Zvon 1. c. (razven latinskega in nemškega dostavka in z nekaj različnimi črkami), pa pristavlja opazko: „Za kratkim predgovorom nalazi se pismo Truberovo na Fr. Gjor. von Rein, u kom mu veli, da mu je u jeseni proš. god. poslao: ,Ein newen Jesuitischen Catechismum in Windischer Sprach gedruckt, also intitulirt': (kakor v Lj. Zvonu 479); te kori Jezuvite, što djecu svojimi nauči zavadjaju; što nastoje, da se u Rimu podigne škola za sve narodnosti; što uče i pišu slovenski itd. Podpis ovako glasi: .Geschriben zu Derendingen an S. Primi und Feliciani tag im 1575 Jar. Primus Truber Pfarher daselbst.' S ove knjige jasno je, da su Jezuvite i prije g. 1595, naime kad su u Sloveniju uvedeni, pisali i tiskali diela u slovenskom jeziku. Istisak u knjižnici Gimnazije riečke XX. J. 21". Tako Ljubic 1. 1869, kateri je torej za to preimenitno knjigo slovensko vedel prej, nego g. prof. Krek, vsaj objavil jo je prej dvanajst let Iz iste biblijografije pa se je moglo seznati tudi o prvem (do sedaj znanem) katoliškem pisatelji slovenskem, jezuvitu Leonardu Pahenekarji, in njegovem ,,Compendium Catechismi Catholici in Sclauonica lingua" tiskanem v Gradci 1. 1574, ker namreč Ljubic istotam podaje po Trubarji tudi te knjige naslov. Razven tega še Ljubic 1. c. str. 552 pod črto opazuje: ,,Vierojatno, da je bio plod jezuvitskoga pera i ona pogrdna piesma proti Juri Kobili (t. j. Gjorgju Juričicu V. Metelko XX) naperena." — Zanimivo bi bilo le še zvedeti, ali je Milčetič, „putujuči po primorskih stranah" (v Lj. Zvonu 606), našel isti primerek Trubarjevega ,,Katekizma z dvema izlagama", kateri citira Ljubic, torej na Reki, ali kje drugje v „Primorji"? —e—o—a. Slovenski glasnik. 639 plemenita — pač iz zavesti, kolikega pomena je postala v najnovejši dobi. Ker je ona mlada veda, v najlepšem cvetu, ustvaril ji je umetnik tudi izmed vseh najbolj mladosten, najbolj cvetoč obraz. V jedni roki zapazujemo šopek cvetic, v drugi pa palmovo vejico in knjigo prirodopisno. Krog nje leta genij, držeč blesteč de-mant,. in frfotajo pisani metulji; ti značijo tretjo stroko prirodopisja, živalstvo, v tem, ko cvetke in demant spominjajo na rastlinstvo in rudninstvo. — Toliko o predmetu samem. 0 izpeljavi omenjamo, da se nam podobe takoj prikupujejo vsled idealnega vznesa in globoko premišljene sestave Slikane v preprosti, široki raa-neri, v modernem, realističnem tonu, kažejo nam, da umetnik ni zastonj bival v središči novega slikarstva, v Parizu. Pri jedni sami sliki, pri ,,Starinstvuu opazujemo spomine na dunajske šole, a tudi na nji je genij pravo moderno, živo dete, morebiti najlepši izmed vseh. Risarija nagot je zdelana s posebno skrbjo in ljubeznijo, silhueta pri vseh izborno pogojena Barve nam svedočijo povse modernega kolorista: žive so in naturalistične ter gledalca ogrevajoče. Slike našega umetnika bodo vsekako jedna najlepših krasov novega muzeja, jedna prvih znamenitostij lepe stavbe. Gotovo bodo ugodno vplivale na umetniški razvoj rojakov slovenskih ter jim kazale, kaj je prva umetnost. Razven teh slik je prevzel gosp Jurij Subic še izpeljavo nekaterih drugih del v novem poslopji. V vestibulu je začel koncem meseca slikati na strop portrete štirih več ali menj zaslužnih mož za ustanovitev deželne zbirke: Zoisa, Vodnika, Valvazorja in Herbersteina. Obdajale bodo veliko stropno sliko, katero zdeluje brat njegov Janez, ki ima baje delo tudi skoraj dovršeno. „Verein der Slavisten" pod zavetništvom g. dvorskega svetovalca in profesorja dr. Fr. viteza Miklošiča se je osnoval na vseučilišči dunajskem. Društvo ima namen združevati in v znanstvenem izobraževanji pospeševati vse dijake, ki študirajo slavistiko na Dunaji. V večernih shodih bodo člani tolmačili starejše slovanske književne spomenike ali se vadili novejših jezikov slovanskih, beroči in razlagajoči razne proizvode novejših literatur slovanskih. Društvo si osnuje tudi svojo knjižnico ter preskrbi raznovrstnih znanstvenih časopisov. Pravi člani društvu morejo biti samo vseučiliški dunajski, ki se uče slavistike; izredni člani pa morejo postati sploh vseučiliški dijaki. Podpornik je vsak, kdor plača na leto po 5 gld. v društvene namene. „Verein der Slavisten" ima lep namen. Bog daj, da bi ga dosegel! Kratke opazke. 5. ,,Pastirski list."—V poročilu o cerkveni književnosti slovenski v ,,Lj. Zvonu" V. 383 navaja se med drugimi spisi tudi neki ,,Pastirski list Jakoba Maksimilijana, knezoškofa lavantinskega, kakor ,Slovenec' poroča, o prostozi-- darjih." — To je pomota. Lavantski knezoškof je pač, kakor tudi drugi škofi, zaukazal s kratkim predložnim poročilom nemškim z dne 26. jan. 1885 v cerkvi citati ,,Okrožnico Njih Svetosti papi ža Leona XIII. o družbi framasonski", a sam ni izdal nikakeršnega pastirskega lista o prostozidarjih, torej tudi slovenskega ne. — Nego postni pastirski list za 1885 lavantskega knezoškofa, kateri bi se moral tu napomeniti, ima za tvarino peto prošnjo Očenaša z navadnim postnim naročilom. — Omenjajoč istotam ,,pastirski list knezoškofa lavantinskega o Ciril-Metodovi svečanosti" pravi ,,Lj. Zvon", da ,,odreduje po poročilu (menda zopet ,,Slovenčevem") potrebno za dotične dneve." No razven te odredbe je v tem listu z dne 22 marc. 1885. 4°. 3 str. tudi kratek govor o življenji in še krajši o zaslugah ss. apostolov slovanskih, o katerih se med ostalim nahaja stavek: ,,Vsaj ga ni, ki bi dvomil, da sta onadva (Ciril in Metod) vtemeljila krščansko prosveto in omiko med Sloveni." Pripaziti pa nam je o tem pastirskem listu knezoškofa Jakoba Maksimilijana, da je še v originalu tudi dotično papeževo breve o praznovanji Metodove tisočletnice v lavantski škofiji pridejano pač nemškemu tekstu, a slovenskemu — ne ... . e—o —a.