APRIL	
15 P Vel. petek	+
10 S Vel. sobota	+
17 N Velikanoč	
18 P Apoloni j	
19 T Leon IX., p.	
20 S Neža Mont.	
21 č Anzelm	
22 P Aleksander,m.+	
28 S S Jurij	
24 N Bela nedelja	
25 P Marko	
26 T Peregrin	
27 S Cita	
28 C Pavel od Kriia	
29 P Peter Vel.	+
30 Katarina Sijen	
STE V. (NO.) 80.
PRVI SLOVENSKI LIST Vi AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmagel
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Grgan of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST, Y ZDRUŽENIH DRŽAVAH , AMERIŠKIH,
CHICAGO, ILL., SOBOTA, 23. APRILA — SATURDAY, APRIL 23, 1938
LETNIK (VOL). XLVII.
Evropa ugiba, ali je možno, da se bodo Zed. države spustile v vojno, in pod kakim povodom. — Iti utegnejo zopet reševat demokracijo. — Nevarnost grozi, da vmešavanje tujih držav na ameriškem kontinentu ne' povzroči konflikta.
London, Anglija. — Med
tem,, ko se je po Evropi še znatno bolj razširila zavest, da bo do vojne prišlo slej ali prej, odkar je Hitler zavzel Avstrijo, se tudi iz Amerike ču-jejo glasovi, da Zed. države, kljub svojih izolacijski politiki nevmešavanja v tujezem-ske zadeve in kljub oddaljenosti od Evrope in od Azije, Ke ne čutijo nič posebno varne, da bi jim bila bojna vihra Prihranjena. Kaj bi jih znalo privesti v vojno, o tem se seveda lahko le ugiba, kajti povodi se navadno pokažejo šele pozneje, toda o tem Angleži mnogo ugibajo.
Ena možnost,ki obstoji, pravijo, je ta, da bi šle Zed. države zopet reševat demokracijo na strani Anglije, kakor,
APEL ČEHOV NA ITALIJO
Poziv, da
Italija varuje neodvisnost Čehoslovaške.
Praga, Čehoslovaška.—Predsednik Čehoslovaške, E. Beneš, je spretno izrabil priliko neke obletnice, ki je sama na sebi dokaj neznatna, da je opozoril Italijo na njeno dolžnost, _ da varuje neodvisnost Čehoslovaške, s čimer je imel očividen namen, da Mussolini-ja odtuji od Hitlerja. 24. aprila bo namreč poteklo 20 let, kar je Italija dovolila Čehom, da so se v njeni armadi borili kot samostojna edinica. S tem, pravi Beneš, ko so priznali samostojnost češkim četam, so so jo šle v zadnji vojni. Pri- istočasno priznali tudi samo-
pomniti pa se mora, da bo Anglija enostavno potegnila A-meriko za nos, ako jo bo izvabila pod krinko tega ideala v vojno. Anglija namreč nima Kiti najmanjšega namena, vsaj ne pod sedanjo vlado, da bi se spustila v kako vojno v svrho brambe demokracije. Res je sicer, da obstoji za njo možnost vojne v prvi vrsti s kako diktatorsko državo, toda Pri tem ne bo šla, toliko pobijati diktatorstva, marveč borila se bo za svoje lastne interese, za to, da bo ohranila pre stlž najbolj mogočne velesile. Lahko je mogoče, da ji bodo Zed. države na pomoč pod geslom demokracije, toda v resnici se bodo teple bolj za angleške interese kakor pa za svoj ideal.
Druga možnost je pa ta, da bodo Zed. države prisiljene, boriti se, ali same za se, ali Pa> da varujejo takozvano ^onroe doktrino, ki veže ameriške države, severne in južne Amerike,da si medsebojno polagajo, ako bi bila katera od ft3ih napadena od zunaj. In ta Nevarnost v resnici grozi, kakor se je pred par dnevi pov-^arjalo v ameriškem kongresu samem, ko je prišel v razpra
stojr.ost čehoslovaške države, ki je imela nastati po vojni. Tako je napravil Beneš Musso-linija nekako moralno odgovornega za to, da varuje Če-hoslovaško pred Hitlerjem.
-o-
DIRKA MED GOVERNER-JEM IN PODGQVERNER-JEM
Olvmpia, Wash. — Med tukajšnjim governerjem, C. D. Martinom, in podgovernerjem, V. A. Meyersom, se je vršila zadnjo sredo zanimiva dirka. Governer je bil po opravkih v Washington, D. C., in tamkaj je zvedel, da je podgoverner, ki ima v njegovi odsotnosti u-pravno oblast, sklical izredno zasedanje zakonodaje. Ker je governer temu nasproten, je takoj najel aeroplan, da pride domov, predno bo mogel Meyers registrirati svoj poziv pri državnem tajništvu. Zdaj gre le za par minut, kateri je zrna-gal, in se bodo pravne oblasti bavile z zadevo.
VAŽNOST VEŽBANJA OTROK ZA ALARM
Chicago, 111. — V katoliški šoli na 736 Arthington st. je zadnjo sredo izbruhnil mali v° novi zakonski predlog za 'požar. Ob tej priliki pa se je °.iačenje vojnega brodovja. Videlo, kolikega pomena je,
da se vežbajo otroci za tak
kden kongresnikov je narav-n°st dejal, da imajo Japonci v Načrtu, da si pridobe kontrolo, Vsaj gospodarsko, ako že ne PpHtično, v Mehiki. Neki dru-senator, namreč W. White, je izrazil svojo skrb glede ]užne Amerike.
White se je nedavno povrnil z Mednarodne radio konferenci ki ae je vršila v Kairo, &ipt. Tamkaj, pravi, je dobil da imajo že zdaj nekate-6 evropske države več vpliva . Južni Ameriki, kakor ga pa lma.io Zed. države, ter je pri-j^mnii: "Ne vznemirja me, da 1 bile Zed. države agresivne, /ttako me tudi ne vznemirja ^°žnost, da bi se Zed. države mešavale v Evropi, pač pa {j1® resno skrbi,, ali ne bodo ^ekatere države z Daljnjega v 10cJa ali pH iz Evrope pri-tG(11e svojega vmešavanja lJ°mkaj, »a ta kontinent in na
slučaj. Ker so bili otroci tako naučeni, so v lepem redu, brez vsake zmede, zapustili poslopje.	,
NENAVADNA ŽELEZNIŠKA NESREČA
Chicago, 111. — Z vijadukta preko Cicero ave., blizu 157 ceste, je v četrtek zgodaj zjutraj nenadoma skočilo šest vozov nekega tovornega vlaka na Cicero ave. K sreči vozovi niso nikogar zadeli na cesti, pač pa je bil ubit neki moški, ki se je vozil z vlakom, in ranjenih je bilo šest njegovih tovarišev.
STAVKE V DETROITU
V številnih podjetjih v Detroi-
tu izbruhnile stavke.
Detroit, Mich. — Dočim se je v tovarnah Fisher Body in Buick v Flintu zopet otvoril obrat, ko je avtomobilska unija prenehala s svojo kampanjo proti tistim članom, ki niso plačali svojih prispevkov, je pa nasprotno izbruhnila stavka v drugih podjetjih. Ta-~ ko se je prenehalo delo v osmerih tovarnah Bohn Aluminum & Brass Corp., dalje v American Brass Co. in v Michigan Steel Casting Co. Poleg vseh teh pa je zagrozila s stavko tudi unija natakarjev in natakaric.
IZPREMEMBA ČASA
Chicago, 111. — To nedeljo zjutraj se v Chicagi in v mnogih okoliških mestih premene ure s sedanjega standard časa na poletni čas. Priporočati je zato vsakomur, da že v soboto zvečer pomakne kazalce na uri za eno uro naprej. Ta čas ostane v veljavi do konca septembra.
vodovje ob njem."
Tako se torej utegnejo Zed. države zaplesti v konflikt pro ti svoji volji in kljub svoji mirovni politiki.
OBTOŽBA PROTI GOV. EARLE
Philadelphia, Pa. — V tukajšnji državi ;se bližajo primarne volitve in, kakor navadno ob takih prilikah, tudi v tem slučaju razgaljujejo kandidati drug drugega do skrajnosti. Da se pri tem pretirava tudi do skrajnosti, je znano. Tako zdaj obdolžujejo gover-nerja Earleja, ki kandidira za senatorsko nominacijo, da je uganjal nerednosti z relifnim denarjem, na kar je governer sam izjavil, da je prejel posojilo od $30,000' od nekega kontraktorja, kateremu je oddal relifnih del za skoraj deset milijonov dolarjev. Ker je obdolžba resna, je senator Guffey stavil v Washingtonu zahtevo, naj notranje tajništvo zadevo preišče.
-o-
PROTIBOMBNO ZATOČIŠČE POD CERKVIJO Praga, Čehoslovaška. — V tukajšnjem predmestju Dubenic se gradi nova velika cerkev, v kateri bo sedežev za 2000 oseb, in za kritje stroškov gradbe je dala vlada znatno denarno podporo. Ni pa ta podpora naklonjena toliko za cerkev samo, marveč bolj zato, ker se bo pod cerkvijo zgradilo zatočišče, varno pred bombami, v katerem bo v slučaju zračnega napada našlo zavetje do . 6000 oseb.
KRIZEMJVETA
—	Rim, Italija. — Uradno vladno glasilo poroča, da Mus-solinijeva kampanja za večje število rojstva otrok kaže letos znaten uspeh. V prvih treh mesecih je bilo 281,629 rojstev napram 257,030 v isti dobi zadnjega leta.
—	Tokio, Japonska. — Japonski največji ognjenik Asa-ma je postal zadnjo sredo tako silovito aktiven, kakor že ni bil tekom zadnjih šest let. Žareče kamenje ki ga je bruhalo žrelo, je povzročilo gozdni požar, ki je divjal osem ur.
—	Jeruzalem, Palestina. — Angleške čete so šle zadnjo sredo z aeroplani nad neko arabsko tolpo, o kateri se domneva, da je dan prej napadla neko policijsko postajo. Pet članov tolpe je vojaštvo pobilo.
-n-
NAZIJSKO ZBOROVANJE SE KONČALO S PRE-i	TEPOM
New York, N. Y. — Polici ja je morala biti poklicana na pomoč, da je napravila konec srditemu pretepu, ki je nastal zadnjo sredo zvečer v York-ville casino, v katerem je bilo deset oseb poškodovanih. Zborovanje je sklicala nazijska organizacija German-American bund in udeležilo se ga je okrog 3,500 oseb. Z njim je ta organizacija hotela proslaviti 49. rojstni dan Hitlerja. Pred poslopjem se je postavila pred zborovanjem močna vrsta piketov, ki so dejali, da so člani nemško-ameriškega delavskega kluba in pa "Mladih patrijotov" Zed. držav, Zborovanje je šlo gladko, dokler ni eden govornikov pričel odobravati nemško zased-
PREDELANI
PREDLOG
V poslanski zbornici se pričel boj glede predloga za mezde in delovne ure.
Washington, D. C. — V poslanski zbornici je prišel ta teden v razpravo predelani zakonski predlog za delovne ure in mezde in takoj je izbruhnil glede njega ljut boj, pri katerem so si v glavnem stali nasproti demokrati iz južnih držav in iz severnih držav.
Kakor znano je bil tozadevni predlog že enkrat pobit. Tedanji predlog je zahteval najnižjo plačo 40 centov na uro in 40 ur najvišje število delovnih ur na teden. Sedanji predlog pa je predelan v toliko, da določa za začetek 25 centov na uro kot najnižjo plačo, toda tekom treh let se ima polagoma zvišati, da. doseže 40 centov. Glede ur pa jih določa 44 za začetek, kar se zniža do konca dveh let na 40.
Med poslanci, ki so se najbolj ljuto zagnali proti temu predlogu, je R. Ramspeck iz Georgije. Dejal je,da je predlog že sam na sebi protiustaven, ker daje dalavskemu tajništvu pravico, da določuje, katere industrije bi zakon prizadel. Dalje pravi, ako bi bile enake plače določene za ves teritorij Zed. držav, bi nekatere pokrajine ne bile zmožne, vzdržati konkurence drugih pokrajin in bi skrahirale.
7—P--
Tisti, ki imajo pod svojo streho druge liste, katolir-kih pa ne, niso zanesljivi katoličani.
iz Jugoslavije
Velik uspeh kranjskega orožništva, ki se jim je posrečilo, da so polovili tatinsko tolpo, katera je strahovala okolico skoraj tri leta. — Smrtna nesreča pri požaru v Kozjem. — Drugo iz Slovenije.
bo Avstrije, in je pozval ameriško vlado, naj okupacijo prizna kot gotovo dejstvo, Padla je nato neka opazka, katera je dala najprej povod besednemu boju in potem dejanskemu pretepu. Pri tem se je pokazalo, da je imela organizacija razpostavljene posebne čuvaje, uniformirane v sive srajce, in ti so navalili na tiste, ki so se pokazali nasprotni nazijski ideji.
ZADRUŽNO FARMARSTVO
Vsake reči je enkrat konec
Kranj,. 5. aprila. — V zadnjem času je bilo v Kranju in sploh po vsej Gorenjski toliko tatvin in vlomov, da so bili ljudje že silno prestrašeni in niso vedeli, kako bi še zavarovali svoje domove, lokale in urade pred tatinsko roko, ki se ni bala vlamljati niti v naj-prometnejšem delu Kranja, niti v neposredni bližini policije ali orožništva.
Že včeraj pa smo zvedeli, da se je kranjskemu orožni-štvu posrečilo odkriti tatinsko tolpo, ki je strahovala Kranj in okolico skoraj tri leta.Orož-ništvo ni moglo dati nobenih izjav, ker so preiskave še v teku,, danes pa smo zvedeli, da so ujeti -tatovi priznali že 26 večjih vlomov in tatvin v Kranju in okolici in da jih ima prijela tatinska tolpa bržkone še več na vesti. Zanimivo je, da je vodja tolpe tatvine rad priznal, seveda so ga k temu deloma prisilile .okoliščine. Ta je namreč delal v tovarni "Jugobruni", kjer je že večkrat zmanjkalo več stvari. Ker so bile posebno v zadnjem času zelo pogoste tatvine v tej tovarni, je ravnateljstvo začelo skrbno preisko vati, kdo je tat. Vsem sodelavcem se je čudno zdelo, da ima delavec M. Franc, rodom iz Litije, sedaj stanujoč v Stra-žišču,. vedno veliko denarja, zato so to povedali ravnatelju. Ravnateljstvo je odredilo na njegovem domu preiskavo in orožniki so v njegovem stanovanju našli še več drugih u-kradenih stvari. V soboto popoldne so M. Franca aretirali in začelo se je zasliševanje. Pod pritiskom okoliščin je bil aretirani primoran povedati imeni še drugih dveh svojih tovarišev in tako so vsi priznali že 26 tatvin. Ker pa je še kljub temu precej tatvin nepojasnjenih, se zasliševanje še nadaljuje.
V Lake Dick, Ark., se je pod vladnim vodstvom, ustanovila farmarska zadruga, ki precej sliči sovjetskim kolhozom v Rusiji. Okrog 80 družin, ki s» prej obdelovale najete farme, je bilo postavljenih na kos zemlje, ki meri 3,453 akrov, in to zdaj obdelujejo skupno, na kar si razdelijo dobiček.
Podlegel poškodbam
Celje, 24. marca. — Že 8. marca se je težko ponesrečil 85 letni Franc Omerzu v Kozjem. Starček je bil že štiri leta sam pri hiši ter si je sam kuhal in vse oskrboval. Ko si je 8. t. m. pripravljal kosilo, so skočile iskre iz peči na deske poleg peči. Deske so se vnele in ogenj se je začel hitro širiti. Ko je že gorel strop, se je starček spomnil, da ima na podstrešju shranjen denar. Prislonil je lestvo in se po vzpel po njej. Nenadno pa se je lestva prelomila. Starček je padel na tla, v tem hipu pa se je zrušilo goreče tramovje nanj. Omerzu je dobil težke opekline po vsem telesu. Ljudje, ki so prihiteli na pomoč, so starčka rešili in ga preprelja-li k banovinskemu zdravniku dr. Krasserju, ki je nudil ponesrečencu prvo pomoč in nato odredil njegov prevoz \
krško bolnico. Omerzu je po dolgem trpljenju pred dnevi podlegel težkim poškodbam.
-o-
Ogenj pri Krškem V nedeljo 3. aprila zvečer je ogenj uničil kozolec Ivana Vrhoška iz Malega Podloga v občini Leskovec pri Krškem.
—	V dobrih dveh letih mu je kozolec že drugič zgorel. Vr-hošk trpi škode zaradi požara okolu 25,000 dinarjev.
-o--*
Smrtna kosa Na Vrhpolju pri Kamniku je umrl Franc Trbovšek, posestnik in lesni trgovec. — V. Avberh pri Toma ju v zasedenem ozemlju je umrla Vincen-cija Šček, rojena Kante, .mati tamkajšnjega župnika Virgilia; Ščeka, stara 88 let.
-o-
Velika podpora Šmihel, pri Novem mestu.
—	Kraljeva banska uprava je iz bednostnega fonda nakazala za cesto iz Stranske vasi preko Rajnušč proti Koroški vasi 15,000 dinarjev, za cesto Mali Slatnik-Smolenja vas-Kr-ka 20,000 dinarjev. V kratkem bo naši občini nakazanih še 37,000 dinarjev, od katerih bo naša fara prejela za cesto Skrjanče-Boričevo-Petane 7000 dinarjev, za cesto Stranska vas-Jama-Lakovnice pa 6000 dinarjev. Ljudstvo je za podporo hvaležno, ker je bilo lansko, leto hudo prizadeto po toči.
-o-
Prva zelena bukev Iz Maribora pišejo, da stoji na Kalvariji nad gornjim mostičkom osamela mlada bukev, ki je že nekaj let vedno ozelenela sredi aprila. Letos pa poročajo, da je ozelenela že koncem marca.
-o-
Napaden Ko se je 47 letni Ivan Ko-melj v Osredku pri St, Janžu na Dolenjskem spri z nekim posestnikom in njegovo ženo zaradi nekega računa, sta posestnik in njegova žena napadla Komelja in ga močno poškodovala po glavi in hrbtu, da je moral Komelj iskati pomoči v celjski bolnici.
-o-
Muzej selijo Mariborski muzej so pričeli seliti v prenavljajoče se prostore v grajskem poslopju. Prenos posameznih predmetov bo trajal do jeseni, ko bo slovesna otvoritev novih muzejskih prostorov v gradu.
-o-
Nedolžen Preiskovalno sodišče v Mariboru je izpustilo iz zapora delavca Blaža Šego, ki je bil svoječasno osumljen soudeležbe pri strašnem umoru pri Sv. Bolfeniku nad Mariborom. Šego je obdolžil zločina neki Šajtegel, ker je Šega prvi spravil oblasti na sled, da sta dvoj ni roparski umor izvršila Bevardi in Šajtegel.
bran 2
'AMERIKANSKI SLOVENEC'
Amerikanski Slovenec
Sobota, 23. aprila 1938
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891«
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska:
EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina j
.$5.00 _ 2.S0 . 1.50
Za celo leto Za pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo:
i celo leto_______$6.00
pol leta______3.00
četrt leta_______1.75
^usamezna številka_________ 3c
Tke first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1691,
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday!.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd.,Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year___
For hrilf a year___
For three months___
__$5.00
_ 2.50
1.50
Chicago, Canada «nd Europe:
For one year___$6.00
For half a year______3.00
For three months __, 1.75
Single copy________3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti d«posiari na uredništvo vaaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača.
nosti, potem bi bil moral dosledno trditi tudi, da ni nobenega Boga, da je on sam ateist.
Uganka, pa zopet ni prava uganka, le mršava nedoslednost je, pač pa je pri agnostiku Darrowu situacija paradoksna, taka, da se sama bije po glavi.
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office »t Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1S79.
J. M. Trunk:
Darrow. paradoksna situacija
Znani Darrow je umrl. Rekel je pred letom: "Življenje je v svoji končni analizi motnja prijetne ničnosti/' Pride, ko ga ni bilo, to stoji. Kako pride, to bi bilo povsem nekaj drugega. Zopet gre v nič po Darrowu in mnogo drugih, ki štejejo na miljone in jih je vsak dan več. Le neka motnja je ničnosti. To pa ni tako enostavno, in naj bi jih bilo še več'miljonov, ki kaj takega trdijo. Pustimo to.
Recimo, da bi bilo tako, kako je trdil Darrow, in recimo, da .se je na Darrowu to izvršilo, in če bi se na njem, bi se izvršilo prav na vsakem, izvršilo nekoč tudi na meni, dasi jaz Darrowu nikakor ne pritrdim. Ako je tako: iz nič v nič, se to izvrši, nič se ne more izpremeniti na tem, če kdo ni takega in tega mnenja, izvrši se, če je tako. Pogojno govorim, pravim, recimo, da je tako,, če pa bi bilo tako, bi izginila vsaka pogojnost, ker bi pač bilo tako: iz nič v nič.
_ Recimo, stavimo. Darrow je bil tak in tak, izvršil je cveticamL v resnici; težko je to m ono delo. Dobro. On sam je prišel iz nič in sel v ničvi najti besedi, s katerimi bi Kar je izvršil, to bi ostalo, vsaj dokler pri drugih obstaja življenje, eb pa bo odšel zadnji človek v nič, bi tudi delo šlo v nič, ker Bi zmanjkalo podlage za obstanek tega dela. AH se splača? Saj bi se moralo, ko nihče tebe ne vpraša, ako je tako, iz nič v nič.
Ampak delo je različno, dasi bi vsako delo prešlo vine ganila 3n bi se še protivila nič, ko odide V nič zadnji človek. Delo je različno. Seve! potopiti v to za našo faro tako vrgledno materino društvo. — Istotako zasluži priznanje r?aš vrli cerkveni pevski zbor pod vodstvom Franka Artača, ki je proizvajal jako lepe velikonočne pesmi in s tem po-velieal prazniK Gospodovega vstajenja.
SKOZI POST DO VELIKE-NOČI IN DRUGO
Wiilard, Wis.
Zopet je za nami resni postni čas in veseli velikonočni prazniki. — Sveti postni čas je za vsakega vernega kristjana čas pokore in premišljevanja trpljenja in smrti našega Odrešenika, ki je dal svoje življenje za nas. Postni čas je čas globoke zamišljenosti. Blagor človeku, ki se v obilni meri poslužuje teh milosti in porabi ta dragoceni čas po naukih katoliške vere sebi v najbolje koristi. Za kristjana, ki se v polni meri zaveda tega resnega časa, so velikonočni prazniki dnevi radosti in pravega veselja.
Letošnje velikonočne praznike smo v naši fari obhajali izredno lepo in slovesno, za kar gre v prvi vr3ti zahvala našim čč. gg. duhovnikom,, ki so vse sednika. Sedanji pi edsednil; je tako lepo vredili. Zlasti na j narareč Povzel službo upravi-Veliki petek je bila notranj-'teIja- — Naprošeni ste vsi del-ščina naše cerkve kot da ured-
zopet prijela za svoja hišna dela in tako pozabila na neljubo nesrečo, za katero človek ne ve kje in kako ga zadene. — Vile rojenice so se zglavji« te dni pri mladih zakoncih Mr. in Mrs. John Za-iar mlajši ter jima pustile v spomin krepkega sinčka — prvorojenca. — Naše častitke. — Pozdrav vsem čitateljem.
F. Perovšek -O--
TEM KI SE ZANIMAJO V NAZNANJE
Detroit, Mich.
Na zadnji seji odbora Slovenskega narodnega doma se je sklenilo, da se ne bo razpošiljalo kart za prihoc'rjo del-
zu in daleč, pa tudi Straban-čani naj pridejo. V Strabane je bilo pa res lušno. ali bo tudi pri vas tako ? Slik imam na koše, kdor pride ta bo imei dosti za gledati. Lahko jamčim, da bo vsak rekel: "Preveč jih je pokazal za tako pičlo vstopnino, pa če tudi bi bila vstopnina deset grošev. Slike bodo prav tako, kakor-šne bodo za mlade in stare. Lahko se bote nasmejali in tudi z resnim obrazom jim bote sledili in v srcu se vam bo dvk gal vzdihijaj. Slike iz Ameri-. ke in stare domovine. Slike ki so domače in za nas mnogo več veljajo kakor katere druge. Le pridite od blizu in daleč. Če ne bo tako kakor sem napisal dobite vstopnino nazaj na moje priporočilo. S Kranjsko Micko se bova pa že osebno pograbila. A. Grdina, kandidat v kampanji za A. S. -o-
NEKAJ ZELO NOVEGA
Bridgeville, Pa.
Kaj mislite da bo novega v nedeljo pri nas v Bridgeville? Kaj, ali res še ne veste? Stari kraj nam bo prinesel Mr. Grdina iz Clevelanda v nedeljo 24.
Dogodki
med Slovenci po Ameriki
niško sejo, katera se vrši v ne- aprila; ob osmih zvečer po no-deljo 24. aprila ob 2. uri po- vem času, ga bo začel razvija-
poldne. — Na tej seji bo veliko važnih reči za rešiti, kakor tudi bo volitev novega pred-
stavlja goro Kalvarijo, dočim je bila za velikcnoAočno nedeljo okrašena in ožarjena kot da predstavlja mala nebesa.
Za okrašenje cerkve zaslužijo vse priznanje naše vrle članice, zlasti še skrbne od-bornice Altarnega društva, katere žrtvujejo čas in denar,da se ob vsakih večjih praznikih spomnijo svoje cerkve ter jo prijetno in bogato okrasijo s
se
izreklo zadostno zahvalo na-
tim marljivim dobrotnicam Altarnega društva. Skoro si ne moremo toiisliti žene ali matere v naši fari, katere bi ta požrtvovalnost njenih sodelavk
je. Vzemimo Darrowovo delo in Bryanovo delo pri "opdč-nem procesu", ko je šlo za evolucijo. Ako je evolucija resnica, potem je Darrowovo delo, recimo, dobro delo, in Bryanovo delo, recimo, slabo delo, toraj različno bi bilo delo. Ampak. Zopet le pogojno recimo, da evolucija ni taka, kakršno je zagovarjal Darrow. Recimo tako. Sledilo bi, da bi bilo Darrowo delo vrlo — slabo dele. Kaj bi imelo človeštvo od tega, če je zagovarjal nekaj, česar ni? Hentana situacija.
Delo je različno. Darrow je delal, da "človeštvo pogasi dozoreva iz barbarske otroškosti v odraslega moža v ovoji mentaliteti." Kdo je ta barbarizem? Pač krščanstvo. Kdor toraj dela za krščanstvo, dela za barbarizem, in tako delo je pač bistveno različno pd Darrowovega dela. Ampak zopet smo tam. Če je Darrow na pravem s svojim "v nič", bi bilo njegovo delo — dobro, ako pa ni na pravem, in je na pravem in pri resnici "barbarska otroškost," skratka krščanstvo, potem je Darrowovo delo vrlo slabo, ker bi bilo delo za — neresnico.
Paradoksna situacija, in taka situacija celo tedaj, ko >: vse postavimo le na pogojno podlago. Ni delo merodajno, merodajno je, če je res, da "je življenie le prijetno mote- 1e Pri padcu po stopnicah zlo-nje ničnosti." Ako pa življenje ni takšno, potem prihajajo "dela" v malo drugačno, in paradoksno luč, ne le v paradoksno situacijo.
Še nekaj neke uganke glede Darrowa. Rekel je, da ni ateist, pač pa agnostik, ni izključil obstanka Boga, le spoznati, je trdil, ga ne more. Mogoče je toraj, da bi Bog eksistiral. Isti Darrow pa je o človeku trdil pozitivno, da človek pride iz nič in gre v nič. Vprašam: ali je mogoče, da bi mogla človeška ničnost obstajati poleg obstajanja Boga, kar je po agnosticizmu le mogoče? Na eni strani bi imeli vsaj mogoče eksistenco Boga, na drugi pa človeško ničnost ,kar bi pač pomenilo, da ta mogoči Bog bi ne imel prav nobenega vpliva na življenje človeka, človek bi prišel in odšel, ali je kak Bog, ali ga ni. Prav čuden Bog bi to bil, ker bi bil tak Bog, pa bi-poleg njega bil tudi človek, in
Zadnje tri dni velikega te dna in tudi na velikonočno jutro je skoro nepretrgoma deževalo. T^ pa našim faranom niti najmanj ni kalilo velikonočnega veselja, še manj pa povzročalo kake kisle obraze. Ob lepo ubranem pritrkavanju vedrih obrazov in veselih lic s smehljajem na ustnicah so prihajali na velikonočno nedeljo v cerkev, zavedajoči se, da jim Bog poleg velikonočnega veselja naklonil še blagodejni tridnevni dež, ki je velik blagoslov za rast zemlje. M rs. John Dolenc, katera si
mila roko, bo v kratkem času
ničarji in delničarke, da se prav gotovo udeležite seje. Ker mnogi niste bili zadnjo nedeljo na javnem shodu, katerega jc sklical odbor Slov. narodnega doma za ustanovitev zadruge tukaj v Detroitu, je torej v vašem interesu, kakor nas vseh, da pridete na to sejo, na kateri se bo bolj obširno razpravljalo o tem. Torej vsi delničarji in delničarke, na sejo v nedeljo 24. aprila ob 2. uri popoldne v Slov. narodnem domu na John R.
Frank Hrescak, zast. dr.
Marija Pom. št. 176, KSKJ.
-o-
ULTIMATUM MICKI
Cleveland, O.
Kdor se ne poda z lepa, takega se pa pritisne k steni z grda. Kranjska Micka je ošabno odgovorila na prijazni apel, da naj "Sankcije" od države odpadejo, pa je zapisala: "Na-ka"! Mi ne odjenjamo! Mi pa tudi ne bomo v Clevelandu položili puške na stran. Muni--i.je je še dosti, general "Prijel" je rekel: "Za nobeno no se ne podamo"! Kakor sem razvidel iz zadnjega poročila, gredo naši državi "Ohio" tudi druge države na pomoč. Celo iz Penne. . so pristopili na stran Ohio in še bodo. V tem se precej zanesem na zrako-plovno silo in lahko rečem da bodo prifrčali iz Minnesote, Wisconsinav Michigana in še celo iz C'olorade zrakoplovi in vrgli bombe da razbije jo zidove in tudi "sankcije"! Pa še nekaj sem hotel reči: S slikami bom vse eno prišel v Bridgeville, Pa. na belo nedeljo, da bom imel tako priliko videti tam tiste zarote. Le povabite vse vaše sosede od bli-
ti iz črnega platna, v dvorani pri cerkvi sv. Barbare, (Presto) Bridgeville, Pa. — Potem nam bo pokazal dolenjske ravnine in gorenjske planine; rojstne vasi, hribe in okolice, ki jih drugače najbrže nikoli ne bomo videli.
Prav prijazno ste vabljeni, da se te prireditve udeležite od blizu in daleč. Če pridete bolj oddaljeni, bo to še bolj imenitno. Pomnite, dvorana mora biti polna ker, kar bomo napravili, pcjde za cerkvene potrebe. Vstopnina bo samo 25c, za otroke pa 10c. Lačnim in žejnim in onemoglim bomo tudi postregli. — Tcrej še enkrat prav prijazno vabljeni vsi od blizu in daleč. Na yeselo svidenje.	M. U...
KAKO SO NASTALE SLOVITE OPERE
Kakor pisatelji, morajo tudi glasbeniki čakati navdahnje nja, ki pride, kadar hoče, in se ne da s sila pripeljati. Pesmi in glasbo skladati je mo g oče le pod vplivom tega, od volje popolnoma neodvisnega navdahnjenja.
Haendel je črpal svoje globoke verske skladbe v starem vinu, brez katerega bi ne mogel sestaviti nobenega motiva.
Mozart je delal, kjerkoli je bil dobre volje: na sprehodu, v postelji, v kočiji, med igranjem biljarda, v kavarnah itd. Še nekaj ur pred smrtjo, ki ga je bednega in še mladega — imel je 35 let — zalotila v siromašni sobici, je narekoval svojim prijateljem poznano skladbo "Requiem."
Rossini, skladatelj opere 'Se-viljski brivec', je zamislil svoje skladbe med ropotanjem in guganjem v starih poštnih vozovih.
Beethoven je moral nujno hoditi, če je hotel kaj ustvariti. Ne sončna pripeka, ne dež,
Hvala našim naročnikom in
Mr. Jerinu!
Chicago, 111. — Mr. Rudy Jerin, ki vodi z Mr. Šenico slovensko mesnico na 2059 W. 23rd St., se je zglasil v našem uradu in se pohvalno izrazil o našem listu, da mu je oglas v njem prinesel lep uspeh za velikonočne praznike. Prodal je nad 100 prekajenih želodcev, nad 600 funtov klobas in veliko šunk, katere je oglašal v našem listu za praznike. Izjavil je, da mu je povedalo več naših naročnikov, da so čitali oglas v "Am. Slovencu." Tako je prav naročniki, hvala vam! Vsak trgovec je vesel, če ve, da njegov oglas ljudje bero. To pomaga, trgovcu in listu^ Posnemajte to tudi drugi ! Trgovce in obrtnike, ki o-glašajo v našem listu pa vsem prav toplo priporočamo!
Tem, ki nameravajo na keg-Ijavsko tekmo
' Chicago, 111. — Tem, ki so namenjeni da se udeležijo kegljavskih tekem KSKJ v Sheboyganu, Wis. dne 30. aprila in 1. maja, se naznanja, da bo odhajal bus z Lincoln St. in Cermak Rd. v soboto 30. aprila ob 1. uri popoldne in sicer točno. Vožnja za tja in nazaj stane S2.25. Če kdo želi tja, se naj oglasi najkasneje do četrtka 23. aprila pri John Trselichu na 1847 W. Cermak Rd., ali pa pri F. Kosmachu.
V Kanado
So. Chicago, 111. — Preteklo sredo je odpotoval v Kanado Rev. Bernard Ambrožič, žup-
nje Slovence v Toronto in okolici ter jim nudil priliko opraviti velikonočno dolžnost. C. g. ki namerava ostati med kanadskimi rojaki dva tedna, želimo obilo uspeha na njegovem misijonskem potovanju in srečnega povratka.
Kratke vesti iz Clevelanda
Cleveland, O. — Vile rojenice so se oglasile pri družini Mr. in Mrs. Wm. J. Kennick ter jim podarile zalo hčerko. Mr. Wm. J. Kennick je znani slovenski odvetnik. — Na operacijo v Lakeside University bolnišnico se je podal rojak Frank Bencina in je operacijo srečno prestal. — V, Erie jezeru je utonil 13 letni Johnie Novak, sin Mr. in Mrs. Novak z East 55th St.
Sodnik Jarecki se zahvaljuje
Chicago, 111. — Scdnik Edmund K. Jarecki se najtopleje zahvaljuje volilcem v Cook okraju, ki so na dan primarnih volitev 12. aprila oddali zanj toliko glasov, da je dobil veliko večino in tako zmagal.
Nov grob na zapadu
Tacoma, Wash. — Nedavno je tukaj umrl Josip Surina, v starosti 50 let. Doma je bil blizu Jelšan v Istri in je živci v Ameriki okolu 30 let. Zapušča ženo in brata, v starem kraju pa sestro.
Smrt rojakinje
Cleveland, O. — Pretekli teden je tukaj preminula rojakinja Marija Česen, rojena Urankar, v starosti 75 let. Doma je bila iz vasi Dob Pri Domžalah in je prišla, v Ameriko pred kakimi 25 leti. Tukaj zapušča tri hčere, ki so vse poročene in pet sinov, katerih eden se nahaja v Detroi; tu, Mich. Soprog ji je umrl že
pred dobrim letom. _ V stari
domovini zapušča sestro i"
mk na naši slovenski župniji J brata. Pogreb pokojne je bil sv. Jurija. Obiskal bo tamoš-'na veliki petek.
veter, sneg. nobena stvar ga ni ovirala, da ne bi šel peš po Dunaju sem in tja, kadar je hotel kaj uglasbiti. Ko je imel tako skladbo v glavi, je začel šele pisati. Zato je bil vedno tako zmešan in neroden, da je Yse pohištvo polomil, prevračal črnilnike po klavirju, v restavracijah vprašal za račun, še preden je kaj naročil itd.
Wagner pa je delal mirno in natančno,, kakor bi računal ali prepisoval kake važne listine; stal je pred svojim pisalnikom in vsako noto skrbno in odločno začrtal brez vsake pomote in popravljanja.
Beseda ni konj, vpraša*1 svojega prijatelja, da bi se naroČil na "Ana. Slovenca", Pa tudi ni tako težavna reč. izkusi!
ZAHVALA
Chicago, IH*
Vsem volilcem v 15-tern se-natorialnem distriktu, ki so mJ na dan primarnih volitev naklonili svoje glasove izrekam prav iskreno zahvalo. SkuPn° število glasov oddanih zame Jc bilo 6126, kar je blizu 180° glasov več, kakor pred dvema letoma.
John Jerick
Amer. Slovenca
bo zaključena čez osem dni. Ali si tekom te kampanje kaj storil za razširjenje katol. tick med nami? Ako s1' veliko dobro delo si napravil. Ako še nisi, če imaš č»s> še lahko nekaj napraviš. Imaš sorodnike, prijatelje, sede, stopi k njim in pridobi jih za katoliško časopi3' je. Širiti katoliški tisk je veliko misijonsko delo! Poma" gaj pri tem delu!
'TARZAN NA RAZISKOVANJU"
(105)
(Metropolitan Newspaper Service)
Napisal: Edgar Rice Burroughs
Človekom bi ne bilo nobene zveze. To
ga sma-
rted tem Bogom in
je nemogoče, ako je ta vsaj rnogoci Bpg to, zakai .tra razen izrazitih ateistov Vse človeštvo. Lahko trdimo pozitivno, ne le pogojno: če Je človek le'ničnost, je agnosti-eizem nemogoč, ker ta ničnost izključuje vsakega Boga, in agnostik Darrow ni bil dosleden, bolj dosledni so ateisti. Ce jc Darrow trdil, da je življenje le prijetni, motni a nje-
Na srečo, lev ni bil ravno lačen, zato jc samo začudeno zrl zanj v džungli tako nenavadno prikazen. V drugem slučaju hi bil takoj planil nad Sborova in ga požrl. Sborov je bil pa od strahu tako slab, da ni mogel plezati na drevo, ampak se je sesedel na tla. Lev se' ji' pa pripravljal k nap idu . . .
. . . Ko je Tarzan tako hitel po drevesnih vejah skozi džunglo, je v vetru, ki je nastal, začutil duh leva Nume, ki je postajal vedno močnejši. Zato je Tarzan nekoliko postal, da bolj gotovo najde pravo smer. V tem je pa že tudi zaslišal čuden krik, v katerega luci.ilo renčanje leva.
Je
V tem jc pa že zaduhal, da je v bli<-žioi tudi beli človek, katerega lev najbrže napada. Ne da bi se pomišljal kdo bi bil ta beli človek, se je Tarzan spustil v dir proti meiitu, odkoder je zaslišal levovo renčanje. Vedel je, da bo tu gotovo eden potreboval njegove pomoči, če morda ne bo prepozno.
Domislil ;,e je utdi Tarzan, da bi morda bil ta beli človek eden od družbe s katero je potovala njegova flbpro-ga Jane in to ga je še bolj priganjalo da je hitel, da bo ka.i izvedel. I" res, bil je to SborOv, katerega je nameraval divji lev ravno napasti, ko je-kot is neba skočil med nju beli velikan.

Sobota, 23. aprila 1938
•AMEEIK.AMSKI SLOVENEC'
Stran 3
VABILO VSEM, KI ZELE V RUSKI RAJ
(Eden, ki je živel v njem)
(Konec)' i Kdor oboli se sme naznaniti za las:aret (bolnišnica za nalezljive bolezni). To pa store le nevedni jetniki. Lazaret v boljše-viški kaznilnici je prostor v katerem se boljševiška GPU najlažje iznebi jetnikov. Posebno inozemske podanike zadene kaj rad tak slučaj, katere se direktno ne upajo tako streljati, kakor domače. V takih slučajih kar čuješ novico, da je ta in ta umrl v lazaretu na "srčni bolezni". V vsakem slučaju se pripeti smrt, ko jetniki jedo konservi-rane ribe. Oseba, ki se je vrnila živa iz lazareta, mi je povedala, da ga ni dne, da ne bi kdo v lazaretu ne umrl nagle smrti. Radi tega tudi skrajno hudo bolni se pod nobenim pogojem ne prijavijo za bolnišnico, ker vedo, da bi se s tem izročili smrtni obsodbi.
Še strašnejši prostor kot ječe in lazaret je pa takozvana "luk-
šanja, ki bi moral: "Ali ste bili kedaj v ječi?" in naslednje vprašanje: "Ako ne, zakaj n&?" — In resnično v sodobni Rusiji je prav malo odrastlih ljudi, ki bi še ne pihali kaše po jetnišni-cah, bodi v tem ali onem slučaju in če je pa kje še taka oseba, ta čast ga bo slej ko prej še doletela.
Včasih se dogodi, da začno jetniki z gladovno stavko, kar je pa sovjetskim jetniškim oblastem prav vseeno in jih rade volje pustijo, da stradajo in proti temu prav nič ne protestirajo. Kdor ne podleže v taki stavki, se zato muči še z podvojenim trpljenjem potem. Neki Georgi-janec, ki je bil tudi v isti celici z menoj, je bil na gladovni stavki 23 dni. Nato so ga oblasti obsodile za desetletni izgon v pregnanstvo. Videl sem jetnika ki je bil na gladovni stavki, da se je vrnil, ko ga je poklical sodnik ves podplut in plav od silnega bičanja. Jetnike tolčejo s kre-
nja'. Neki moj prijatelj je pre- pelci pred sodnikom; ceiice so b]1 36 strašnih ur v tem prosto- polne jetnikov, ki stokajo od ta-ni. Te podzemske jame ali luk-jkih bolečin in nekateri so tako »Je so komaj en jard dolge in en! stepeni, da se potem cele tedne Jard m pol visoke in široke. Tla vIačijo od bolečin. so zalite z vodo do kolena. Moj Sodno postoPanje v sodobni Prijatelj je prišel tja v januar- sovjetski Rusiji je pravo zaSme-
Ju, ko je bila strašna zima. Da- hovanje justice. Sodbe proglašali so mu gorke vode za piti, da šajo nad ]judmi; kakor nad ži_
so ga držali pri življenju. Jet- valmL Ako so osumljenci pro-njk, ki je obsojen v te luknje, se najdeni krivi, morajo nato čaka-sIeci 111 sezuti- Dovolijo ;ti cele mesece v peklu p0d0bnih mu obdrzdti samo srajco na se-j ječah, predno se nad njimi izreki. Z grožnjo smrti mu zapove-jae končna razsodba, dasi take da mora zlesti v te jame, i končne sodbe ne vzamejo več, Kjer se mora vsesti v mfzlo vo-|kakor le par minut časa. Naj
oo. V vodi je neko sedalo, ki je navedem en primer: narejeno, da se neprestano obra- j
ča in zvračuje, da nima jetnik1 Dne 1L dec- 1925- Je bila iz" nikoli miru in neprestano pada, rečena sodba nad mojim sinom se lovi po vodi, tako da ves oma- in men°i- Jaz sem nosiI zaP°" Sa, nazadnje se omagan vsede v'redno °Pisn0 števiiko 125- 0dte" Jedeno mrzlo vodo iz katere gle- naprej je bilo že 124 sluča-da samo glava. Jesti mu ne°da- J'sv zaslišanih in obsojenih pred
nič. Moj prijatelj je čez dva tedna umrl za pljučnico.
Kaj pa taki jetniki storijo hudega, da jih tako mučijo? Kdo Pa so ti jetniki?
Taki zaprti jetniki se lahko klasificirajo v dve razne grupe. Prva obsega one, katere sovjeti sistematično preganjajo. To so Posebno duhovniki, ljudje, ki so ^ cerkvenih odborih ali v kakor-snikoli zvezi s kako versko aktivnostjo, potem kmetje, ki so se uPrli plačevati davke in se ne strinjajo s politiko sovjetov. De-*avci, kateri se drznejo zastaviti in pa vsi razni socialdemokrati, ki so bili v kaki zvezi 2 zunanjim svetom. Med temi ^jdemo malo peščico komuni-6t°v, ki so prišli v komunistični ru_ski raj prevarani od zunaj, Misleč, da bodo v Rusiji našli ^željena nebesa. Zdaj so v je-ker so začeli kritizirati ali J-^lovati proti sistemu sovjetov.
ječi so, ker so odkrili resnico ^ sovjetski Rusiji sami, kaj in Ca-kšen je ruski komunistični
y drugo, grupo pa spadajo ,ki so aretirani po ukazu pomičnega urada. Ti tvorijo vse ^azne stanove človeške družbe 111 so vseh raznih poklicev. Te rste ljudi zapirajo tako, da da-es odločijo pogon za onimi, ki ^Padajo uradniškemu stanu; ju-1 zopet nad one, ki' spadajo v
rste jeklarske industrije. Tako čistij
taci
lo zdaj tu, zdaj tam. Arc-
Ur
Ue vseh takih so izvajanje po r&dnem načrtu in to tako, da stanovi družbe ne pozabi-^ na železno pest političnega U('-a in njegovega izvrševalne-ormna, ki neprestano visi ad njihovimi vratovi. v sodobni sovjetski Rusiji je jVif'1.1 1)re^ovor: "Da kdor še j,- ni vidc) ječe od znotraj, ^ Jfavi sovjetski državljan." ^ f komunist iz višjih vladnih . yov> je napravil v moskov-. 1 Pravdi naslednjo opazko: da lzPraševalni poli za sovjetske danike manjka šo enega vpra-
mojo obsodbo tisti dan. Videl sem slučaje, ki so nosili že 350 številko in so bili vsi rešeni na isti dan. Ker je skoro v vsak slučaj zapletenih od okrog 5 clo 6 oseb, pomeni to, da najmanj po 2000 ljudi je sojenih v treh ali štirih urah.
Najbolj strašni momenti so tisti, ko so pozvani jetniki s prtljago, da zapuste celico ob torkih. Vsak izmed njih ve, da jim je odmerjeno samo še par ur časa za življenje. Taki slučaji so na dnevnem redu vsaki teden, leto za letom v noči med torkom in sredo. Ali veste to ljudje po Ameriki in Evropi?
Naslednji torek, ko zopet kličejo imena, nihče izmed jetnikov ne stoji pri vratih. Vsi ostanejo v ležiščih in se delajo, kakor bi spali. Vrata se odpro in krvnik vstopi. Pozvani se ne oglasi. Pokliče stražarja in vpraša, zakaj se ta in ta ne oglasi? Kje se pa ta oseba skriva in drži? Nato najdejo dotič-nika in zapoved se glasi: "Pove-ži culo in pojdiNjegovi tovariši ga skušajo tolažiti naj ima pogum, zdaj boš oproščen. Ampak to so same prazne besede, v katere noben ne verjame. Vsak-
DENARNE POŠIUATVE '
odpravljamo po dnevnem kurzu in so dostavljene prejemnikom brez vsakega od'oitka na donu potom pošte. Včeraj so bile naše cene:
do ve, da je tak poklican na mo-rišče. Ob torkih prevladuje silna mrtvaška tišina po jetnišni-cah. Po ležiščih se prekladajo izmučeni jetniki, čakajoč poziva. Grozno trpljenje se jim pozna na obrazih, da se jih po par mesecih komaj spozna. Postanejo bledi, oči se jim uaro in okrog oči črni krogi, kar pride od pre-čutih noči in žalovanja. Tako žive naprej od torka do torka, dokler ne pride tudi za nje en končni zadnji torek. Tako gre življenje v boljševiških ječah.
En prizor bo ostal za vedno v mojem spominu. Spraševal sem po vzrokih aretacije mojega sina, kateri je bil aretiran pred menoj. Šel sem v Špiridinovko, štev. 30. na najvišje sodišče, da bi tam govoril z generalnim pravdnikom. Tam sem srečal žensko, ki je tudi prišla, da bi govorila za svojega sedemnajstletnega sina. Videl sem jo, ki je šla k generalnemu pravdniku. Pet minut pozneje so jo prinesli ven nezavestno in so jo vrgli na kup snega na dvorišču, kakor kakega poginulega psa. "Vaš sin je bil ustreljen zadnji torek," ji je kratko odgovoril krvoločni sodnik.
Tekom sedem mesečnega zapora, v katerem sem presedel, je bilo nad sto oseb usmrčenih ob takih torkih. V Butiriki, gre število takih v tisoče, nevklju-čevši Lubjanke, štev. 14. takozvana notranja ječa zloglasne GPU. Tam stalno deluje hudičev stroj in na deset tisoče jih umrje vsak mesec, včasih več, drugi mesec manj, kakor je.
Vesti o tem in takih izvržbah prav redko kedaj prodro izven ruskih mej v zapadno Evropo ali pa v Ameriko. O drugih raznih preganjanjih in pa usmrtitvah na debelo malokdo zunaj kaj sliši in zve. Velika nečast in sramota je, da ostali svet na vse to brezbrižno gleda in molči, ko kraljuje v Rusiji tako strašna in grozna nepravičnost, ki jo vršijo boljševiki v Rusiji. Pristaši komunizma v Ameriki so potom raznih organizacij protestirali proti zaporu in obsodbi
ŽUPAN OTVORIL DELO
Kmalu bomo videli kdo bo odnesel zmago v letošnji kampanji. — Cleveland upa na zmago, a drugi mu bodo skušali prekrižati račune. — Zadnje dneve bo najhujši boj.
Newyorski župan La Guardia, ko je nedavno uradno otvoril delo v tunelu, ki bo izkopan pod East reko. Ta tunel bo stal 58 milijonov dolarjev in bo stavljen na razpolago vozilom.
radikalcev Sacco in Vanzettija, Zapečene zrezke deni na topel
medtem ko boljševiki sami v Rusiji morijo na tisoče in tisoče nedolžnih ljudi, kar vpije po maščevanju do neba in to maščevanje tudi pride, ker mora priti nad te krvoločne sovjetske morilce. Njihov dan pride tako gotovo, kakor je Bog v nebesih. * * *
Ta opis naj bi dobro in natančno prebrali naši slovenski komunisti in socijalisti, ki venomer zagovarjajo in poveličujejo komunizem in socializem. Zakaj vendar ne gredo uživat raj v boljševiško Rusijo? Kaj bote zabavljali čez Ameriko in hvalili ruske in španske komuniste v Ameriki, tja pojdite in uživajte komunistična nebesa in raj!
ZA NAŠE GOSPODINJE
V.Jugoslavijo:
Za: Din:
$ 2.55........ 100
$ 5.00........ 200
$ 7.20........ 300
$10.00........ 420
$11.<55........ 500
$23.00........1000
V Italijo:
Za:	Lir:
$ 6.50........ 100
$ 12.25........ 200
? 30.00........ 500
$ 57.00........1000
$112.50........2000
$167.50........3000
Pri večjih svolah poseben popust
Za izplačila v dolarjih:
Za '$ 5.00 pošljite ................$ 5.75
Za $10 00 pošljite ................$10.85
Zu $25.00 pošljite ................$26.00
Vsa pisma pošljite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road CHICAGO, ILL. atma
KAKO BREZ ŠKODE SHUJŠATE
Na Angleškem so pred nekaj časa zdravniki začeli priporočati nov način, kako preveč rejen človek lahko shujša, ne da bi mu to škodilo. Dosedanji načini hujšanja so namreč človeku večkrat tako škodovali na zdravju, da je marsikdo zaradi tega umrl. Dosedanji taki recepti so bili pa tudi zaradi tega tako neprijetni, ker je moral človek, pošteno stradati kar je bilo sila hudo tistim, ki niso radi lačni in se ne postijo radi. Torej Angleži, ki radi mnogo jedo, priporočajo ta-le recept: Na dan použij 4 do 5 rezin kruha, namazanega s surovim maslom. Nič več in nič manj. To naj bo vsa tvoja dnevna hrana. V takem kruhu je dovolj snovi, ki so potrebne za človekov organizem, vendar ne toliko, da bi se človek od tega redil.
Madžarski pekovski mojstri, ki so nekje to brali, so sklenili iz tega recepta napravili dobro kupčijo. Sklenili so, da bodo ta način hujšanja po vsem Madžar-skem razširjali. Ker se za huj-šanje najbolj zanimajo ženske, kadar je taka moda, ki zahteva vitko linijo, so peki poslali 20.-000 Madžarkam tiste krušne rezine, obložene s surovim maslom. Obenem pa so jim poslali natančna zdravniška navodila, kako naj vživajo to hrano, da bo pomagalo. Na koncu so prosili, naj bi ženske v zahvalo za tak dober brezplačen recept pismeno sporočile, kako se je hujšanje po tem receptu obneslo.
In odgovori so prišli: Večina žensk, ki je uživala te rezine in nič drugega, je sporočila, da so čez kake 4 tedne uživanja že toliko shujšale, da so sedaj 8 do 10 funtov lažje. Neka dama, ki
ni tehtala nič manj kakor 190 funtov, sporoča, da je 3 tedne uživala le po kozarček mleka, manj kot funt kruha in kake 4 unče surovega masla. In je v teh 3 tednih shujšala celih 18 funtov! Pri tem pa se sedaj počuti mnogo bolj zdravo in lahko, dasi nikdar ni čutila nobene lakote. Torej skušajte posnemati, če se vam zdi potrebno!
-o——
PRIPRAVA NEKATERIH JEDI
Goveji zrezki s sardelami
Funt in pol vležanega govejega mesa (stegna) razreži na zrezke, jih potolči, prevleči s slanino, osoli, povaljaj po eni plati v moki in jih na obeh plateh na razbeljeni masti zapeci.
krožnik in jih pokrite postavi na toplo. Na mast, v kateri si pekla zrezke, pa stresi eno drobno zre-zano čebulo, žlieico sesekljanih! kaper, eno izprano in sesekljano sardelo. Ko se vse skupaj malo POduši, dodaj žličico sladke paprike, premešaj in zalij z vodo ali juho. Ko prevre, položi zrezke v omako in jih dalje duši do mehkega. Ko so zrezki mehki, zakuhaj v sok četrt pinta kisle smetane, v katero si vmešala dve žličici moke. Če se je sok podu-šil, ga zalij z vodo. Daš z dušenim rižem.na mizo.
*
Sirovi trganci
Umesi v testo moko, tri jajca, malo soli in štiri žlice vode. U-mesi bolj trdo kakor za rezance. Umešeno testo naj pokrito počiva pol ure. Nato testo razvaljaj. Razvaljano testo raztrgaj na drobne košče in zakuhaj v slanem kropu (razvaljanega testa ne suši kakor za rezance). Kuhane ocedi, stresi v skledo, posuj pol funta pretlačene skute (farm cheese) in zabeli z ocvirki.
*
Jed za ves dan
Opražiš koštrunovo meso, dodaš fižola, ki ga prejšnji večer namočiš in s tisto vodo malo za-liješ meso. Potem osoliš, popo-praš in skuhaš do mehkega s krompirjevimi rezinami vred.
POTREBUJEM 10 LJUDI
za paketiranje in čiščenje čebule in asperagusa. Zglasite se za vse podrobnosti pri: Mr. Frank Lubichu, Route 3. Pe-tersen Rd. Joliet, Illinois.
Kakor kartni igralci, tako agitatorji v letošnji kampanji vsak skriva svoje karte in "trumfe" za zadnje dneve. Najbolj vroči spopadi se obetajo te zadnje dni kampanje.
Agitatorji bodo imeli jutri na Belo nedeljo najlepšo priliko, da store nekaj za svoj katoliški list. Dvignite se po vseh naselbinah na naudušeno agitacijo. Kampanja traja le samo še nekaj dni. Dne 30. aprila bo kmalu tukaj in z njim zaključek kampanje. Vsak agitator, vsak naročnik in vsak naš zastopnik (ca) se naj vpraša koliko je v tej letošnji kampanji storil za svoj katoliški list. Vedno se nudi prilika še vsakemu, da tudi v letošnji kampanji nekaj stori za svoj katoliški časopis. Korajža velja!' Ven na dan agitatorji te zadnje dni, med ljudi in pridno agitirajte, da razširite katoliški dnevnik Amer. Slovenec kar največ se da med svoje rojake po naselbinah.
Nihče se naj ne izgovarja, češ bodo drugi. Ti sam poskusi nekaj napraviti in če se vsak odloči tako izmed nas, bo kampanja dosegla lep uspeh. . Pomagaj vsak te zadnje dni kar moreš in kar lahko storiš.
POSEBNO OPOZARJAMO vse agitatorje, da naj pazijo, da bodo ob zaključku kampanje pravočasno svoje pošiljatve na pošto oddali. Vse pošiljatve za kampanjo, morajo nositi pečat poštnega datuma ne kasneje, kakor z dne 30. APRILA 1938. Poznejše pošiljatve ne bodo upoštevane za kampanjo. Zapomnite si dobro to. Vse pošiljatve, ki hočete da bodo kreditirane kampanji, morajo biti oddani na pošto ne kasneje, kakor prihodnjo soboto DNE 30. APRILA 1938.
Kako so se vojskovali te zadnje dni:
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago, 111. je dobil te dni glasove od: Mr. Martin Ivanšek, Chicago, 111. 300 gl.; Mr. Jos. Suštaršič, Calumet, Mich. 250 gl.,; sam je dobil 1 novo in 7 starih, kar da 2650 gl.; skupaj to pot 3200 NADALJNIH GLASOV.
MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio, je dobil te dni od: Mr. Anton Tomšič, Stra'oane, Pa. 250 gl.; Mr. John Prišel, Cleveland, Ohio, 1250 gl.; Mrs. Johana Mohar, Sheboygan, Wis. 125 gl.; Mr. Anton Grdina, Cleveland, Ohio, 2 nove naročnine, kar da 2500 gl.; Mr. Frank Krainc, Pittsville, Wis. 250 gl.; Mr. Jakob Petkovšek, Little Falls, N. ¥., 250 gl.; Mr. Anton Martins, Wis. Rapids, Wis. 250 gl.; Mr. Jakob Resnik, Cleveland, Ohio, 500 gl.; Mrs. Justina Paul, Lorain, Ohio, 1250 gl.; Mrs. Lucia Movrin, Mt. | Clemens, Mich. 250 gl.; Mr. Lovrenc Samotorčan, Coloma, Mich. | 250 gl.; skupaj to pot dobi 6,875 NADALJNIH GLASOV.
MR. MAT HI AS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa. je poslal sam 6 starih naročnin, kar da 875 gl.; Neimenovan, Morgan, Pa. 250 gl.; skupaj to pot 1,125 NADALJNIH GLASOV.
MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, III. sama poslala 2 naročnini, kar da 600 NADALJNIH GLASOV.
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Coio. je dobila od: Mr. George Pavlakovich, Denver, Colo. 1250 gl.; Mrs. Ivana Bambich, Pueblo, Colo. 250 gl.; Mrs. Julija Markovitz, Frontenac, Kans. 250 gl.; sama je poslala 6 naročnin, kar da 1500 gl.; skupaj to pot je dobila 3,250 NADALJNIH GLASOV.
REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn, je dobil te dni od: Miss Mary Zore, Olyphant, Pa. 125 gl.; Mrs. Angela Sam-se, Makinen, Minn. 100 gl.; Mr. J. J. Peshel, Ely, Minn. 125 gl.; skupaj to pot dobi 350 NADALJNIH GLASOV.
REV.-JOHN SHOLAR, New Duluth, Minn, je dobil od: Mrs. M. Špehar, New Duluth, Minn. 1 novo in 1 staro naročnino, kar da 1625 NADALJNIH GLASOV.
Kandidatje se nahajajo v sledečih pozicijah:
MR. ANTON GRDINA, Cleveland, Ohio.„.......................172,525 glasov
MR. JOŽEF FAJFAR, Chicago,. Ill......................................131,716	"
MR. ANTON JELENICH, Joliet, 111.................................116,562	"
MRS. JOSEPHINE MEGLEN, Pueblo, Colo................108,690	"
REV. FRANCIS SCHWEIGER, Gilbert, Minn.............. 79,211	"
MR. MATHIAS KLUČEVŠEK, Johnstown, Pa.......... 34,170	"
MRS. AGNES MAHOVLICH, So. Chicago, 111............. 8,100	"
REV. JOHN SHOLAR, Duluth, Minn.............................. 5,375	"
KDO BO NA VRHU PRIHODNJIČ? KDO BO POSLAL NAJVEČ NOVIH NAROČNIN DO PRIHODNJIČ? COME ON VSI NA ŽIVAHNO AGITACIJO?
V	blag spomin
ŠESTE OBLETNICfc SMRTI dragega nam soproga, oz. očeta,
Antona Stariča,
ki nas je zapustil 23. aprila 1932.
Mesec april je zopet med nami, Zgodnja pomlad siplje nam cvet; Mi pa ne moremo biti veseli, Ker to je najtežji mesec za nas.
Hkdna te zemlja šest let že krije,
V	hladnem tam grobu mirno zdaj spil. Pomladno res solnce na tvoj grob ti sije, A v duhu pa vedno med nami živiš.
Žalujoči ostali:
MARY STARIČ, soproga z otroci.
Milwaukee, Wis., 23. aprila 1938.
, Nikdar ne reci: me ne briga kaj čita moj sosed, ampak zanimaj se, da bo tudi v hiši tvo-
jega bližnjega katoliški časopis! Na ta način širiš katoliško miselnost.
v Jugoslavijo
SAMO 7 DNI
če potujete na ekspresnih parnikih:
BRIMEM •
Brzi vlak ob Bremen in Europa v Bremerhaven zajamči udobno potovanje do Ljubljane.
Ali potujte s priljubljenimi ekspres. parniki:
musmBm , HJSJUSA - ©eutochland
MAMBUEG • MEWY0RK
■Izbonie železniške zveze od Cherbourga, Bremena ali Hamburga.	,
Strokovnjaški nasveti glede vizejev za p izseljence in obiskovalce. Za pojasnila vprašajte lokalnega agenta ali 120 W. Randolph Street,	Chicago, Illinois
HAMBURG-AMERICAN Mil
mmm
"Dušica"
ROMAN
Spisala B. Orcxy Prevedel Paulu«
STARI ALi MLADI?
Heron je nekaj pomrmral, Armand ga
ni razumel.
Chauvelinove besede so mu zvenele po
ušesih.
Torej ga hočejo izpustiti —? Seveda le na omejeno svobodo, kajti Heronovi vohuni mu bodo na vsak korak sledili. Pa vldjub temu — svoboden bi naj spet bil?
Skorajda je bil užaljen. Tako malo cenijo njegovo osebo, da se še niti prav zmeniti nočejo zanj —?
Pa seveda — saj imajo Ivanko!
"Žal da se bom moral posloviti od vas!" mu je dejal Chauvelin nedolžno, pa slišno posmehljivo. "Zadovoljni bodete, da se smete vrniti domov! Heron ima čez glavo posla kakor vidite, in trenutno nima časa, da bi sprejel žrtev, ki ste je tako velikodušno ponudili."
"Ne razumem vas, državljan!" je ugovarjal Armand. "In — ne zaupam vaši velikodušnosti! Zaprli ste nedolžno žensko in jo obdolžili, da je sprejela pod streho izdajalca.
Izdajalec sem jaz! Mene primite, njo pa izpustite!"
"Ampak za nocoj je prepozno!" je vljudno ugovarjal Chauvelin. "Gospodična Lange že gotovo spi. Ne bilo bi lepo, če bi jo motili.! Noč je, dežuje. Kam bo pa šla pod streho?"
"Torej pa," je pravil Armand nekoliko zmedeno, "naj stvar tako razumem, da vam moram biti na razpolago in da bodete jutri navsezgodaj gospodično Lange izpustili?"
"Seveda seveda!" je hitel zatrjevati Chauvelin. "Vi bodete popolnoma nam na razpolago, gospodično Lange pa bomo jutri pustili na svobodo. — Mislim da mu to ahko obljubim, Heron, kaj?"
Heron je pomrmral nerazumljive besede.
"Ali mi daste svojo častno besedo na to, državljan Chauvelin?" je vprašal Armand.
"Svojo častno besedo, če jo hočete sprejeti!" "
"Ne — rajši mi dajte brezpogojno izkaznico, pa vam bom verjel!"
"Cemu izkaznico?"
"Ker mislim da je moja oseba za vas važnejša ko pa gospodična Lange. - Ce prelomite svojo besedo, bom porabil izkaznico zase ali pa za katerega svojih prijateljev."
"Hm —! Vaše umovanje ni napačno, državljan!" je pravil Chauvelin in čuden smehljaj mu je igral krog tenkih usten. "Cisto prav! Vi ste za nas važnejši, mnogo važnejši, ko pa lepa gospodična, ki bo upam še mnogo let razveseljevala Pariža-ne s svojo umetnostjo in s svojo lepoto."
"Tako bodi!" je vneto pridjal Armand.
"Dobro! To seve zavisi od vas, gospod! — Tule", je pridjal in poiskal med Hero-novimi papirji listič "tule je popolnoma brezpogojna propustnica! Le malo takih izda odbor za javno varnost! Vredna je vsaj eno človeško življenje. Vsa vrata so vam odprta s to propustnico. Dovolite, da vam io izročim, državljan, kot zastavo z£> našo poštenost!"
Smehljaje, vljudno, z zagonetnim, čudnim pogledom svojih majhnih lisičjih
oči mu je ponudil listič.
Armand ga je pozorno pregledal in vtaknil v žep. •
"Kedaj dobim poročilo o gospodični Lange?"
"Tekom jutrišnjega dneva. Jaz sam vas obiščem, vas obvestim, da je gospodična Lange svobodna, in vas zaprosim, da mi vrnete izkaznico. Vi pa ste nam popolnoma na razpolago. Velja —?"
"Velja! Moje stanovanje —."
"Oh nikar se ne trudite!" se je vljudno poklonil Chauvelinu."Ga bomo že sami našli!"
Heron se ni mešal v pogovor. Niti se ni ozrl, ko je Armand vstal in se pripravil da odide. Sedel je pri mizi kako mrtev. Strah za lastno življenje mu je udušil vsako drugo skrb.
Chauvelin je pospremil Armanda do straže in se prijateljski poslovil.
"Vaša izkaznica vam bo odprla vsaka vrata! Lahko noč, državljan! Pa na svidenje jutri!"	i .
"Lahko noč!"
Ar man do va vitka postava je izginila v temi.
Chauvelin je zrl za njim, dokler niso zadnji njegovi koraki zamrli na hodnikih.
Počasi se je vračal nazaj k Heronu.
"Sedaj je vrsta na tebi!" je mrmral med stisnjenimi zobmi. "Sedaj je vrsta na tebi, moja nagajiva, skrivnostna "Dušica"!"
XI.
NAZAJ V PARIZ —.
Temno je bilo ko v rogu in deževalo je.
Gospod Andrej Foulkes, zavit v star premogarski žakelj, je čepel pod vozom in čakal.
Dva dni je prekladal premog. Prejšnjo noč si je privoščil skromno prenočišče v, bližnji gostilni, vsaj za silo je bil pod streho, čeprav so bili prostori nesnažni in je ležišče mrgolelo mrčesa.
Nocoj pa se ni smel geniti od voza. Čakal je na svojega zapovednika.
Najel si je preprost podeželski voz, ka-koršnega so običajno rabili za prevažanje premoga. Pa na žalost ni mogel dobiti pokritega voza v bližini. In povrh je še deževalo. Neprijetno je bilo, skrajno neprijetno, ždeti in čakati v takem vremenu na prostem. Pa moralo je biti.
Za take neprijetnosti se Andrej ni zmenil, kadar je bil "na delu" z Blakeneyem.
Doma v svojem stanovanju, tam seve je živel življenje razkošnega bogataša, ki si je lahko privoščil vsakršno udobnost. Tu na straži pa je moral vzeti stvari kakor so prišle.
Vkljub temu pa se je v svoji raztrgani premogarski obleki, moker do kože, čepeč pod vozom, ki ga je komaj za največjo silo branil pred dežjem in vetrom, počutil prav dobro in srečen je bil kakor šolar na počitnicah, ko se pripravlja na kako hudomušnost.
Srečen, da — pa tudi precej nemiren.
Predvsem ni vedel, koliko je ura.
Revolucijonarji so udušili zvonove in ure in če se je tudi katera morebiti oglasila v njegovi bližini, jo je v šumu vetra in dežja preslišal. Zgodaj se je naredila
tema in ob štirih so že nehali z delom.
i
Zadnje čase so začeli ponekod, zlasti pa na Angleškem, govoriti, da je treba armado pomladiti. Angleški general Fuller je baje izdelal nekako zgodovinsko statistiko, ki naj ških letih bili najbolj zmago-za 2000 let nazaj ugotovi, da so vojskovodje v polnih mo-viti. Po tej statistiki je bilo med vsemi vojskovodji svetovne zgodovine 47% takih, ki so zmagovali, ko so bili stari že več kakor 60 let. Po tej statistiki so najbolj zmagovali možje,ki so bili stari natančno 40 let ter 4 in pol meseca. '
Statistika vojaške slave je res zanimiva, vendar ni, da bi jo človek vzel za čisto zlato brez vsake opombe, saj tudi statistike o drugih rečeh dobro prenesejo razlago. Ko je neznani statistik delal to statistiko, menda, k številkam starosti ni pristavil imen. Da laže računamo, naj navedemo nekaj podatkov iz življenja znamenitih vojskovodij. Aleksander Veliki je živel od leta 356 do 323 pred Kr. Torej je bil star 33 let, ko je že umrl. Medtem je pa podjarmil skoraj ves tedaj znani svet. Hani-bal, veliki vojskovodja Karta-žanov, ki se je vojskoval z Rimljani, je živel od leta 246 do leta 182 pred Kr. Torej je mož doživel 64 let. Cezar je ži,vel od leta 100 do 44 pred Kr., Wallenstein od leta 1583 do 1634 po Kr. Friderik Veliki od 1712 do 1786, Moltke od 1800 do 1891, torej je bil
23 LET IZKUŠNJE
f| Pregleduje oči in predpisuje očala
1 DR. JOHN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
•'j Uradne ure vsak dan od 9. ^ rjutraj do 8:30 zvečer.
fjsmmmss^amsBsmK^"
že 70 let star, ko je popeljal nemško armado zoper Francoze. Radecky je živel od leta 1766 do 1858, torej je bil že nad 70 let star, ko je pobil Italijane. Princ Evgen se je rodil leta 1663 ter je umrl leta 1736. Napoleon je živel od leta 1769 do 1821, njegov nasprotnik lord Wellington od leta 1769 do 1852, angleški zmagoviti admiral lord Nelson od leta 1758 do 1805,. ruski vojskovodja Suvcrov od leta 1730 do 1800. Med slavnimi vojskovodji zgodovine je vsekakor tudi švedski kralj Karel XII., ki se je rodil leta 1662 in je umrl leta 1718. Skoraj vsi ti veliki možje, z nekaj izjemami, so zmagovali še tudi v visoki starosti. Vsekakor pa je res, da je več zmag v mladih letih, kjer jih je nekaj smrt že mlade pobrala.
-o-
VEČ MU ZA ZOBE KOT ZA ŽIVLJENJE Milwaukee, Wis. — 65 letni James McCann je tako obupal nad življenjem, da si ga je skušal končati s skokom v Milwaukee reko. Med tem, ko mu za življenje ni bilo dosti, je pa visoko cenil svoje ponarejene zobe in tudi suknjiča se mu je zdelo škoda. Tako je pred skokom v vodo vzel zobe iz ust, jih spravil v žep suknjiča, tega, pa lepo zravnal in položil na most. Preprečil pa je samoumor čuvaj mostu, ki je moža potegnil še pravočasno iz vode.
-o-
Ko pošiljate svojo naročnino za "Am. Slovenca" tekom kampanje, ne pozabite omeniti, komu želiti nakloniti svoje glasove!
Pisano polje
J. M. Trunk
HEMEROIDI
Zaradi neprilike krvavečih hemeroidov uporabljajte Pylo-Salv ; to čudovito mazilo olajša boleče srbenje, vleče skupaj, ublažuje in pomaga ozdraviti mnoge vrste hemeroidov. — Pylo-SaJv je izdelana od nekega lekarnarja in je pripravljena v tubi s posebno cevjo, da doseže notranje dele črevesja. To mazilo je neškodljivo in je olajšalo mnogim ljudem krva-vitveno ifeudobno.st. — Cena en dolar, prodaja se v vseh vodilnih lekarnah, ali pošljite en dolar po money order; — nikakih COD. — FLORIAN DRUG CO., 2200-E -So. Pulaski Rd., Chicago, III.
PRVI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V CHICAGI
Louis J. Zefran
1941 W. Cermak Rd., Chicago, Illinois Phone Canal 4611 NA RAZPOLAGO NOČ IN DANI
— Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja. Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne.

4*
4» +
* * *
4* 4* 4* 4* 4*
4*
PO DEL« IN TROPU STE P0TBEBH8 ZABAVE
ZAPOMNITE SI SLEDEČE ŠTIRI TOČKE:
1. Podpisani vodim že več let dobro urejeno gostilno. — Točim vedno sveže pivo, vse vrste
vind, žganja in likerje.
Za poletno sezono imam krasen vrt zunaj, kjer se lahko odpočijete v hladni senci, ali pa
ob hladnih večerih.
Na vrtu imam prostor za balincanje, kjer človek najde mnogo zabave ob prostem času. V moji gostilni dobite vedno domači lunč (prigrizek).
Se priporočam vsem!
Martin Ivatišek (SLOVENSKA GOSTILNA)
Telefon Canal 9713	1759 West Cermak Rd., Chicago, Illinois
* + * * * *
M A M M M M S. M
M &
^ & &
M M M M M
M &
M ^
d
^
A &
A
£
A M
a a d
ŠMARNICE
katere priporočamo slovenskim čč. gg. duhovnikom, slovenskim družinam in posameznikom za mesec majnik:
1.
3.
4.
5.
6.
7.
8. 9.
10.
11. 12.
13.
14.
15.
EVHARISTIČNE ŠMARNICE, založene ob
priliki evhar. kongresa v Ljubljani, gl. ob.....$1.50
MARIJA V PREDPODOBAH IN PODOBAH, Jože Vole ............................:............... 1.00
SVETA MARIJA ALAKOK, Blaž Dvoršak.. 1.00
MARIJA IN SV. MAŠA, Val. Bernilc.......... 1.00
LAVRETANSKE ŠMARNICE, J. Jerše...... 1.00
LEPA SI, LEPA SI, ROŽA MARIJA, Veko-slav Skuhala ................................................ 1.00
MARIJA VRTNARICA NAŠEGA SRCA.... 1.00
NA SV. GORO, M. Brumat.......................... 1.00
MARIJA VZROK KRŠČANSKEGA ŽIVLJENJA, Fr. Kruljc.................................... 1.00
MARIJINA BOŽJA POTA V EVROPI, Jos.
Lautižar ........................................................ 1.50
PO MARIJI K JEZUSU, J. M. Seigerschmid .75 POZDRAVLJENA KRALJICA, J. Jerše...... 1.00
RIMSKE ŠMARNICE, Dr. Mich. Opeka...... 1.00
ŠMARNICE ARŠKEGA ŽUPNIKA............ 1.00
ZNAMENJA NA NEBU, J. Jerše................ 1.00
Naročila je poslati s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road, Chicago, Illinois
&
w šf
r
w
P"
r ir
IT
fif g?
r
tsr r 6f
F &
er
t? &
tr &
Čudno.
Navadno pišejo o katoliški cerkvi vrlo zaničljivo. Kakor bi bila, v zadnjih vzdihljajih, vsa v razsulu, le "vprašanje par ur", kakor pravimo, ko se bliža smrt. V Avstriji se je zgrudila pred naziji, baje. To je posebno poglavje. V Berlinu je veselje veliko. Narodne in politične aspiracije zasenčijo marsikomu razum, da izgubi pravi pogled. Smatram vse le za trenoten pojav. Značilno je pri tem le, da tisti, ki se ne morejo dovolj zaničljivo izraziti o neki brezpomembnosti katoliške cerkve; zdaj pišejo o "zmagi, ki jo je...izvojevala v borbi s katoliško cerkvijo, najmočnejšo organizacijo na svetu". Čudno da je zdaj tak velikan, ko jo ha tleh, baje, prej pa je bila le revica, ta
katoliška cerkev. Se še vidimo. #
Hinavsko zavijajo oči.
Prav bi bilo, če bi tega in onega ne bilo. Vojske, borbe., na sebi jih nihče ne želi, ampak skoroda ni pomoči, da pride do borb. Drug drugega razglašujejo za krivca. Je bilo tako, in utegne biti tako. To je kos na vsem človeštvu. Grki in Rimljanje se imenovali vse druge narode barbare, ampak sami so hudo barbarsko postopali. O srednjem veku se neki ne morejo dosti zgražati. Ni dvoma, da je bilo marsikaj barbarskega, ker tedaj pač ni moglo biti drugače,če kdo pozna zgodovino, ampak vsaj borbe so prav danes postale več ko l\irbarske, ne morda, upam, namenoma, ampak po novem orožju. Zrakoplov je postal strašno orožje, žen in otrok nihče ne, bo pobijal namenoma, ampak zadene jih. Svet se zgraža, pa mu niti na misel ne pride!, ..'da bi odpravil to orožje, vedno več ga je.
Zdaj je v ospredju Španija. Bombardira se od obeh strani. Pri tem je na koše hinavskega zavijanja oči. Z dvojno mero se meri, in prav v tem je hi-navščina. Ko je izbruhnilo, so bili tisočeri in tisočeri hladnokrvno pomorjeni. Še zadnjič so rdeči v Teruelu od 35 duhovnikov pomorili 27. Ali so bili ti vsi pri mašincah?? Število hladnokrvno pomorjenih, med temi nune, gre na tisoče. Kdo se je zganil, zmenil? Kje so se zgražali? Rdeči španski, ruski in francoski aeroplani so bombardirali mesta Huesco, Sevillo, Toledo, Zaragozo^.in silno so se pohvalili, kako u-činkovito so bombardirali. Dosti je bilo nedolžnih žrtev.
Kdo se je zmenil, kdo zgražal? Nihče, nikjer. Angleži so v Indiji bombardirali vasi indijskih upornikov, in v Arabiji arabskih upornikov..žene in otroci so obležali. Kdo se je zmenil, kdo zgražal? Zopet nihče in nikjer. Ali je bilo slišati le kak pritajen glas v angleškem parlamentu, ali so se obrnili na papeža, ali se J® kdo zmenil v Ameriki, v kakem časopisu, ali se je zmenil za te žrtve tajnik zunanjih zadev v Washingtonu ? Prav nihče se ni zgražal, nihče ni protestiral.
Zdaj pa je Franco bombardiral Barcelono, kjer je središče vojne mašine za levičarje,in pri tem je padlo tudi nekaj nedolžnih žrtev, žen in' otrok. Kaj se je dogodilo? Vse je na nogah in se zgraža. Zgražajo se silno v angleškem
'	Ci
in francoskem parlamentu, nas tajnik Hull govori ogorčeno v imenu vseh Amerikancev, pr°-testantovski ministri, ki s0 prej molčali ko grob, se obračajo ogorčeni na katoliški epi-skopat, naj posreduje, papež naj zabrani...vse je na nogah, ker je padlo nekaj žrtev v rdeči Barceloni, in prej in pri drugih žrtvah je grobna tisl" na. Hinavska hinavščina!
"SLOT-MAŠINE" OBDAVČILI V JOLIETU
Joliet, 111. — "Slot-mašine," na katerih se igra za denar, zakonito pravzaprav ne obstojajo v Illinoisu, ker so prepovedane. Kljub temu pa jih je odbor jolietskega mestnega okrožja (township) na svoji seji zadnji torek ne samo dovolil, marveč tudi obdavčil, i'1 sicer, kakor je dejal, da ® tem pokrijejo upravni stroški in se dobi denar za rejif za reveže. Na vsako mašino Je naloženega davka po $50 leto in odredba stopi v veljak s 1. majem. Da pa ne pride v nasprotje z državo, je odbor odredil, da se te mašine ime' nujejo "priprave za izurjenos in zabavo, ki obratujejo
potom denarja".
Širite amer. slovenca*
BR, H, M. LANCASTER
DENTIST
2159 West Cermak Rd-
(ogel Leavitt St.)
Tel. Canal S S17 CHICAGO, ILL.
* 4» * fj? «*• 4 4f 4 4» rfr 4« 4» 4> 4> 4» 4» 4« 4» 4* ^ ^ ?:

-b +
-a *
* * +
NEKAJ KRASNEGA
ZA MESEC MAJNIK
Lep altarček z Marijinim kipom z nezlomljive medenine, ki se ne ubije.
Krasni altarček, ki ga vidite tu na sliki je 9 in pol inčev visok. Vlit je >z medenine, ki se ne ubije, če pade >z rok. Krasno barvan z krasnimi barvami. Je pravi kras za vsako katoliško družino. S tem altarčkom gre skupaj krasen Marijin kip, ali pa če želite kip Srca Jezusovega, ali pa kip cvetke sv. Terezije. Tudi kipi so vliti iz nezlomljive medenine.
cena $2.00
V vašem domu je gotovo prostor za ta lepi altarček. Pišite še danes PonJ in z naročilom pošljite potrebni znesek.
Ko naročate ne pozabile natančno omeniti, kak kip želite, Marijin, ali kak drugi.
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 W. Cermak Road,	Chicago, Illinois
* *
fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr fr
fr fr
fr fr
fr fr fr fr
fr fr
fr fr fr
»g .^fp.	^fp. ^	HlF" ^ ^