Štev. 21. Leto IV. »* i n i Uhaja vsak četrtek popoldne. V slučaju praznika dan poprej. Uredništvo: Ljubljana, Stari trg 2/1. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. Posamezna številka stane 1 dinar. Cena: za 1 mesee 4 Din, za >/< leta 12Din, za >/> leta 24Din; za inozemstvo 6 Din (mesečno). — Inserati po dogovoru. Inserati, reklamacijo in naročnina na upravo Jugoslovansko tiskarne, Kolportaini oddelek, Poljan- viri nnain 2. Rnlrnniai ba n a tpa^aia »Razbijači delavskih vrst«. Pod tem naslovom nas zadnji »Delavsko - kmetijski Ust«• obdelava zaradi tega, ker sklicujemo kongres krščanskih socialistov ter nam očita, da razbijamo s tem enotno fronto delavskega ljustva. Mi smo o tem, kdo ruši in onemogočuje enoten nastop delavstva, že svoj čas precej obširno govorili. Zdi pa se, da se bomo morali na to polje še večkrat povrniti, ker voditelji naših komunističnih in socialnodemokratskih organizacij ne razumejo, oziroma nočejo razumeti našega dela in njegovega namena ter se rajši borijo proti nam namesto, da bi se vzajemno z nami borili proti kapitalizmu. Da si olajša svoje delo, nas »Dela vsko-kmetski list« najprej vrže v en koš s SLS, čeprav dobro ve, da je SLS politična stranka vseh stanov, JSZ, DZ in KM pa so samo organizacije delavstva in tistih malih ljudi, ki živijo pretežno le od svojega osebnega zaslužka. Na to pravi, »da je ravno SLS mnogo pripomogla do današnje reakcije v Jugoslaviji«. Ne bomo presojali, ali je kdo popolnoma brez sleherne krivde na tem, kar se danes pri nas godi, ali ne. Mi se ne bi branili niti, če bi »Delavsko-kmetski list« očital nam in našim organizacijam, da smo sokrivi sedanje reakcije v naši državi. Dobro se zavedamo, da smo tega, kar se pri nas godi več ali manj sokrivi vsi, če ne drugače pa zaradi tega, ker nismo storili vsega, da bi ta razvoj-preprečili. Toda, če že ne odklanjamo od sebe sleherne krivde, tedaj moramo, da bo slika popolna, prav odločno povdariti, da tudi naše komunistične delavske organizacije nikakor niso najmanj krive, da se naše delavstvo nahaja danes v tako slabem položaju. Če je kdo v delavskih vrstah dolžan trkati na svoja lastna prsa zaradi tega, ker ni dovolj, branil delavskih koristi, tedaj so to prav gotovo ravno tovariši okrog »Kmetsko-delavskega li-sia« in pa v njihovih tovariških socialističnih organizacijah. Koketiranje z liberalnimi kapitalisti, ki imajo pri nas odločilno besedo in pa nepremišljeno zapeljevanje delavttva v brezupno borbo z njimi tam, kjer bi se s pametnim nastopom dalo vsaj nekaj zanje izvojevati, to so najtežji grehi materialističnih delavskih organizacij in eden najvažnejših vzrokov, da je delavstvo pri nas danes tako potisnjeno ob stran. Zato pa naj gredo naši tovariši okrog »Kmetsko-delavskega lista« lepo sami vase in naj dobro presodijo, kako so oni branili delavske interese. Premislijo naj, ali niso zagrešili pri tem naravnost usodnih napak. Če bodo to storili in pošteno uvideli, kar uvideva danes že vsak trezen človek, potem bodo prenehali mamiti naše delavstvo s praznimi nadami na bližnjo socialno revolucijo in popolno zmago našega domačega delavstva nad razvijajočim se kapitalizmom v Jugoslaviji. Potem se bomo tudi lahko našli v tovariškem boju, da izvojujemo vsaj tisto, kar bi se v bližnji bodočnosti tudi dalo izvojevati. Glede očitka, da cepimo delavske vrste, moramo ponovno povdariti sledeče: Če je naše delavstvo kje razcepljeno in razdrobljeno v male brezpomembne frakcije, tedaj velja to brez dvoma za delavske organizacije materialističnega svetovnega naziranja, tedaj to velja za naše komunistične in materialistično-socialisticne organizacije. Napravite najprej tu red. Združite najprej tu, kar se združiti da in kar spada nujno skupaj, potem pa bomo lahko govorili o resnično enotnem nastopu vsega našega delavstva, kjer in kadarkoli bo šlo za čisto delavske zadeve. Dokler pa v vaših lastnih vrstah ni enotnosti, dokler je na vaši strani vse razdrobljeno in razbito, tako, da si noben kapitalist v naši državi ne bi mogel večje razcepljenosti želeti, toliko časa ne iščite pezdirja v našem očesu, marveč izderite najprej bruno iz svojega lastnega očesa! Mi nismo delavskih vrst nikdar in nikjer cepili. Da, reči smemo celo to, da smo samo iz gole discipline, samo zato, da ne bi jemali delavstvu zaupanja v njegovo lastno moč, da ga ne bi demoralizirali, držali skupaj in šli združeni v boj s komunističnimi in socialističnimi organizacijami celo v slučajih, ko je bilo tipanje na primeren uspeh več kot dvomljivo. To je bila za nas žrtev, kakoršne ne bi mogli velikokrat prenesti in kakršna se da opravičiti samo s tem, da bi tudi s popolnoma odkritim nastopom, kjer bi delavstvu naslikali brezupnost njegove, takratne borbe, le malo ali nič ne koristili k stvari sami. Ne prihajajte torej z očitkom, da mi cepimo delavske vrste, ko imate sami na vesti veliko težji greh. Če »Delavsko-kmetski list« pravi, da se delavstvo ne bi smelo ločiti po veri, ampak se mora brez ozira na vero in narodnost zbrati v enotnih strokovnih organizacijah, kot so tudi vsi podjetniki združeni v Zvezi indu-strijcev, tedaj ima deloma, toda le deloma prav. Kapitalisti so v resnici združeni brez ozira na svojo vero in nevero v enotni organizaciji. Na ta vzgled smo tudi mi neštetokrat opozarjali. Toda nekaj razlike med indu-strijci in delavci pa je vendarle. Indu-strijec ne potrebuje za to, da doseže kot kapitalist svoj cilj, nobene vere. Njegova kapitalistična vera je profit in če ima dovolj kapitala in pa potrebnih sposobnosti, potem lahko doseže svoj kapitalistični cilj tudi, če je popolen brezverec. Pri delavcih pa je po našem globokem prepričanju stvar nekoliko druga. Tu igra vera v Boga veliko, reči smemo odločilno vlogo. Delavec sam zase je siromak in njegova moč obstoja le v organizaciji. Organizacija pa bo služila zares svojim članom in ne le posameznim njenim voditeljem samo tedaj, če bo vladal v nji duh globokega prepričanja, da imamo nad seboj Sodnika, ki bo tirjal od nas račun o vsem našem delovanju. Kjier tega ni, tam so delavske organizacije le golo sredstvo za to, da si nekateri poedinci, agitatorji in delavski voditelji pomorejo na ramah svojih sestradanih tovarišev do velike moči in s tem do velikega premoženja. V organizaciji, kjer ni globokega verskega prepričanja, tam se slučaji različnih Kristanov ponavljajo ne le od rodu do rodu, marveč pogosto od odbora do odbora, njihovi člani pa ostajajo venomer sužnji kapitala. To nam potrjuje zgodovina marksističnega delavskega gibanja po celem svetu in če kdo ne veruje v resničnost naših izvajanj, naj se da poučiti o tem, kar dokazuje dosedanja življenjska izkušnja, pa bo moral priznati, da imamo prav. Zato ni res, da naj se delavstvo ne loči po veri in neveri. Ravno narobe, edino prav in nujno potrebno je, da se strne v enotno fronto vse tisto delavstvo, ki so mu verska načela vodnik v njegovem življenju. Zakaj, edinole organizacije tega de-lastva so sposobne biti kvas, iz katerega bo zrastla močna in zares zmage sposobna delavska organizacija. Mi dobro vemo, da bo v taboru materialističnih delavskih organizacij stalo še dolgo, dolgo, veliko število našega delavstva. Mi tudi radi priznamo, da je prav in potrebno, ako se vse tisto delavstvo, ki ne spada v naše vrste, strne na drugi strani v enotno organizacijo. Ali ravno tako dobro vemo, da so edino le ideje našega krščanskega socializma tiste, ki morejo povesti delavstvo do njegove končne zmage v boju za pravico. Mi dobro vemo, da čaka ta naloga edino le nas in naše organizacije in da bo ostala nerešena, dokler je ne bodo rešili zares pošteni idealni in globoko verujoči krščanski socialisti. Da pa si teh vzgojimo, da jih kolikor mogoče veliko pridobimo, zato sklicujemo svoj kongres krščanskih socialistov. Če bi bilo tovarišem pri »Delavsko-kmetskem listu« zares na tem, da se naša delavska fronta ojači, če bi jim bilo zares na tem, da našemu delavstvu pomagamo v njegovem boju proti kapitalizmu, tedaj bi morali naš kongres pozdraviti, želeč mu, da bi na njem dobili krepkega vrstnika za skupni boj proti skupnemu nasprotniku kapitalizma. Ker pa jim je naš kongres le trn v peti, je to samo dokaz, da jim je več za njihovo strankarsko moč, kot pa za resnično dobrobit delavstva. I. kongres krščanskih socialistov. V uvaževanje. Ker so poročila in navodila, ki izhajajo pod to rubriko za naš kongres zelo važna in edino merodajna, ker jih izdaja pripravljalni odbor za kongres, apeliramo na vodstva skupin in zaupnike, da ta poročila in navodila pazno čitajo in dosledno izvrše. Uspeh našega kongresa in številna udeležba je odvisna od zanimanja in pravočasnih priprav med agitatorji po vseh naših organizacijah med članstvom in našimi prijatelji. Vse zadnje številke »Pravice« in tiste, ki še izidejo pred kongresom, dobro shranite in pri vseh sejah, sestankih in razgovorih preglejte, kaj še niste izvršili. Le kratek čas nas loči od dneva, ko se zberemo v Ljubljani, zato delajmo brez odmora. Polovična vožnja. Glede polovične vožnje, katera bo veljala za vse ude- ležence kongresa v dneh 6., 7. in 8. junija na vseh železnicah, še sledeče: Vsak udeleženec naj si kupi vozni listek do Ljubljane in naj ga pusti na vstopni postaji žigosati na zadnji strani z mokrim žigom. Te vozne karte se v Ljubljani ne smejo oddati, ker veljajo za nazaj s potrdilom o udeležbi, katero se bo dobilo na kongresu. To naj se pojasni vsem udeležencem! Prireditve, izleti itd. naših organizacij naj ta dan 7. junija t. 1. odpadejo in se prelože. Uplivajte tudi na druga društva, da se ozirajo na naš kongres. Na vse članstvo in naše pristaše pa apelirajmo, da se udeleže v prvi vrsti ta dan kongresa v Ljubljani, tudi če bi se vršila kje prireditev društva, h kateremu mogoče pripadajo kot člani. Pokažimo disciplino! Inserati za kongresno številko. Nekaterim zaupnikom in skupinam smo poslali okrožnico in cenik za nabiranje inseratov za »Pravico«, ki izide povečana ob priliki kongresa. Nujno prosimo zaupnike, da gredo takoj na delo, naberejo inserate in nam jih vsaj tekom prihodnjega tedna pošljejo na upravo »Pravice«, Jug. tiskarna v Ljubljani. Denar naj se obenem pošlje po položnici. Obrnite se tozadev. na trgovce in obrtnike. Obenem porabite priliko za nabiranje novih naročnikov. Glas »Pravice« mora prodreti povsod. Kongres se vrši v veliki dvorani hotela »Union«, pri frančiškanski cerkvi; pred vhodom v dvorano se bodo delila potrdila o udeležbi za polovično vožnjo. Shodi in sestanki naj se vrše pri vseh skupinah 24. in 31. maja, na katerih naj se predvsem obravnava naš kongres. Ti sestanki naj bodo predvsem agitacijski. Razgovorite se o podrobnostih glede odhoda itd. Udeleženci se morajo pripeljati s prvimi jutranjimi vlaki, ki bodo pomnoženi z vozovi. Udeleženci iz okolice naj bi prišli korporativno. Na vlak vzemite s seboj zelenje, cvetje in zastavice. Člani, članice in somišljeniki, ki bi se našega kongresa vsled zaposlenosti ne udeležili, naj se oddolžijo z agitacijo za udeležbo med drugimi. Splošna naročila skupinam in zaupnikom. Nabiralne pole za prispevke smo poslali in prosimo, da se nabrane vsote čim prej pošljejo po položnicah, izpolnjene pole pa vrnejo. Plakate, katere prejmejo slkupine, obesite na vidno mesto. Vabila, ki jih pošljemo, razdelite vsa. Poročila, koliko udeležencev bo iz posameznih krajev, nam nemudoma pošljite. Rokopisi (članki) za kongresno številko »Pravice« naj se pošljejo vsaj do konca prihodnjega tedna. Slike, kakor smo zadnjič poročali, sprejemamo le še prihodnji teden, to je do petka 22. maja. Pripravljalni odbor. Agitirajte za »Pravico«! I—»"i-"---I'T~- »Vil--1-r nrn-ifiKnr i « ■ ■- »Ti*- r - - ^ 'n* —- .I— ,n ~W|_ ~*~ «**■ -m'i.1 ii~ii_n>n~i fuf < ▼ Irt Ur\Zn kupiti ceno iti dobro oblačilno blago, naj si ogleda zalogo m KI note v Konzumu, Kongresni trg 2 Jugoslovanska strokovna zveza. Iz centrale. Iz glavnega tajništva JSZ. Vse zveze, skupine in posamezne člane opozarjamo, da pisma, ki jih pošiljajo centrali, točno naslovijo na: Stari trg št. 2/1., in pisma važnejše vsebine ali dokumente pošiljajo priporočeno. — Opozarjamo tudi na sklep zadnje seje vodstva, naj se spomenice ali druge vloge Jugoslovanskemu klubu v Bel-grad ali posameznim ministrstvom pošiljajo le preko glavnega tajništva JSZ, kateremu naj se obenem pošlje prepis. To je zelo važno radi tozadevne evidence. V nasprotnem slučaju ne moremo prevzeti urgence ali odgovornosti za pravilno rešitev in uspeli. Mariborsko okrožje JSZ. Občni zbor okrožja se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 8. uri dopoldne v navadnih prostorih. Skupine naj pošljejo svoje zastopnike. Centrala v Ljubljani pošlje svojega zastopnika. Strokovna zveza rudarjev. Trbovlje. Občni zbor Jug. strok, zveze rudarjev se vrši v nedeljo, dne 24. t. m. ob 10. uri dop. v prostorih I. del. konz. društva. Vse skupine pozivamo, da pošljejo sigurno svoje delegate, ker se bo sklepalo o raznih zadevali. Jugoslovansko strok, zvezo bo zastopal glavni tajnik. Državni cestarji. Spomenica. Po sklepu izrednega občnega zbora društva je bila poslana gradbeni direkciji v Ljubljani naslednja spomenica državnih cestarjev Slovenije, katera je bila v prepisu poslana v vednost in ravnanje ministru za javne gradbe: Štev. 61/25. Gradbeni direkciji v Ljubljani. Podpisano društvo predlaga soglasni sklep občnega zbora z dne 10. t. m. p. n. naslovu in prosi uvaževanja in gotovega ugodnega rešenja kakor sledi: 1. Ker se dogaja, da se ne dovoljuje pri posameznih sekcijah drž. cestarjem dopust, kakor ga predvideva za iste za-kon o drž. civilnih uradnikih, prosijo prizadeti Gradbeno direkcijo v Ljubljani, da tozadevno potrebno naroči vsem gradb. sekcijam v Sloveniji, da upoštevajo zakon in pravice drž. cestarjev. 2. Ker je pričakovati, da se bo zopet letos s 1. junijem zahtevalo od drž. cestarjev pri pos. gradb. sekcijah 10 urno delo, prosimo, da gradb. direkcija ukrene tozadevno pravočasno vse potrebno, da se izvaja 8 urni delavnik, ki je v državi Srbov, Hrvatov in Slovencev zakonito priznan, pri vseh sekcijah v Sloveniji. Zadnja zahteva je še poleg tega stvarno uteme- ljena s tem, da mora cestar opravljati svoje delo v vsakem vremenu in to ob pekočem solncu v oblakih prahu, kakor ob deževnem vremenu. Ta spomenica se pošlje v prepisu tudi po narod, poslancih g. ministru za javne gradbe. Upajoč gotovega upoštevanja teh stvarnih in utemeljenih prošenj, prosimo ugodno rešitev in odgovora na društveno pisarno v Ljubljani, Stari trg 2/1. v Novo načelstvo. Na seji 17. maja se je odbor konstituiral sledeče: Kunc Franc, Škofljica, predsednik; Trkman Alojz, Gornji Logatec, podpredsednik; Trošt Anton, Grosuplje, blagajnik; Gajšek Ivan, Ljubljana, strokovni tajnik; Bajec Matija, Domžale, odbornik. Namestniki so: Deršek Ivan, Celje; Urbančič Fran, Gor. Logatec; Benčina Franc, Stražišče; Strajnar Ivan, Novo mesto; Drinovec Franc, Stražišče. V nadzorstvo društva so izvoljeni: Jošt F'ranc, Naklo; Knep Josip, Grosuplje; Arhar Janez, Logatec. — V prvi seji so se rešili došli dopisi, sklenilo se je prirejati večkrat sestanke skupin in razviti tudi agitacijo med tistimi ne-zavedneži, ki še stojijo organizaciji ob strani. Dalje se je sklenilo, da se v letošnjem poletju napravi izlet za celo društvo na Brezje. Dan se pravočasno objavi. Obravnavalo se je vprašanje dela na oddaljenih progah in nekatere druge zahteve, k čemer se je zavzelo stališče. Preišče se tudi slučaje nekaterih upokojencev ali še dobe pokojnino. Nova skupina. Ustanovila se je nova in zadnja skupina v Sloveniji drž. cestarjev v Prevaljah za Mežiško dolino. Novim članom kličemo: Dobrodošli v našem društvu, tovariši Korošci! Vztrajajte vedno neomajno z nami v borbi za pravice in lepšo bodočnost! Društvo slovenskih organistov. Odbor Društva organistov in glasbenikov v Colju je imel 20. aprila svojo II. sejo s sledečim sporedom: 1. Poročilo društvenega delegata o konferenci pok. zavoda; 2. plačevanje zaostale članarine; 3. slučajnosti. — Pokojninski zavod je pred kratkim razpravljal na konferenci o pokojninskem zavarovanju organistov ter k tej konferenci povabil tudi našega delegata Fr. Klančnika in tov. Fr. Jarha. Ker se radi bolezni seje nista mogla udeležiti, bo o tej konferenci poročala »Pravica« v eni prihodnjih številk. — Odbor je rok za plačevanje članarine sklenil podaljšati do 1. julija t. 1., da imajo člani tako priliko isto v obrokih poravnati. Kdor nima položnice naj jo naroči. Izstopil iz društva je g. Ocvirk Iv., organist v Sinju; baje je preveč oddaljen od Slovenije. — Dalje se zaradi odsotnosti nekaterih odbornikov razprava o ureditvi štolnine preloži na prihodnjo sejo. Društvo diplomiranih babic. Iz revirjev nam prihajajo pritožbe, češ da se tam babice kar trgajo za porode, seveda se pri temu češče zgodi, da dobi ena vse porode, druge pa malo ali pa nobenega. Odbor v takih slučajih ne more ničesar ukreniti. Odbor popolnoma nič ne briga, ali ena babica opravi deset porodov ali pa nobenega. Obenem pa apelira na vse včlanjene babice, da gredo druga drugi na roko. Vsaka babica rada zasluži nekaj. Družimo se in pomagajmo si same, drugi nam ne bodo. Nadejamo se, da novih pritožb ne pride več. Če se drugi stanovi lahko podpirajo med seboj, zakaj bi se me babice ne mogle. Važno. Važno. V »Jutru« z dne 16. maja poroča ing. Dekleva, da se pričakuje v Franciji na jesen velika kriza in brezposelnost, na katero opozarja delavstvo v domovini, da naj se nikar ne podaja v Francijo iskat zaslužka. One delavce pa, ki so se na njegovo vabilo naselili v Franciji pa opozarja, naj si prej ko mogoče vsak prihrani 200 frankov in se vrne v domovino. S tem pravi ing. Dekleva, da odklanja vsako odgovornost v bodoče, in se sploh noče več zanimati za delavstvo. — Komentarja k tej izjavi ing. Dekleve menda ni treba, naj si ga napravi vsak sam, delavstvo pa naj v bodoče raje sledi nasvetom poštenih voditeljev delavstva in svojim strokovnim organizacijam. Naše tovariše v Franciji, naročnike »Pravice« pa nujno prosimo, da nam stalno in objektivno poročajo o položaju na Francoskem, da bo naše delavstvo, osobito brezposelno, vedelo se prav ravnati. Izkušnja namreč potrjuje naše prepričanje, da hočejo podjetniki imeti vedno veliko delavskih moči na delavskem trgu, katere lahko potem kupujejo po poljubnih sramotnih cenah. Dbč. odbor v D. M. v Polju - razpuščen. Veliki župan ljubljanske oblasti, g. dr. V. Baltič, je z odlokom z dne 16. maja 1925, br. 6876, temeljem občinskega reda § 99 razpustil občinski odbor v D. M. v Polju pri Ljubljani in imenoval mesto njega 9 člansko ge-rentstvo, v katerem je le en pristaš SLS. Predsednik gerentskega sosveta je upravitelj državne umobolnice na Studencu, pristaš Orjune, sicer pa povsem nepoznana dobričina, in se ljud stvo naravno zelo zanima, kako bi utegnil ta začasni gospod general voditi banko poljske občinske komunalne politike. Oblastveno utemeljevanje razpusta, navedeno v odloku, je povsem . ničevo in zadeva, kolikor je stvarno, bivši občinski odbor, za katerim je bilo skoro izključeno v redu prevzeti občinske posle. Vzrok razpustu tiči drugje. Odkrito povedano: Mi smo razpust tega odbora pričakovali že dalj časa iz dveh razlogov: Prvič je razpuščanje avtonomnih občinskih odborov sedanjemu buržuazno-centralističnemu režimu lastno. Gospoda ljubljanski in mariborski veliki župan sta tekom zadnjih osmih mesecih razpustila toliko občinskih odborov v Sloveniji, da bomo imeli kmalu več režimskih občinskih gerentov kakor od ljudstva izvoljenih županov. Ozrimo se samo okrog sebe: Ljubljana, Grosuplje, Št. Vid nad Ljubljano, D. M. v Polju. Na ta način pobijajo režimski hlapci »klerikalnega« zmaja. Svobodno jim! Ali vedo naj: Čim dalj časa bodo divjali nad ljudstvom, tem hujši bo obračun z njimi! Ko pride pravi hip in čas, bo delovno ljudstvo pomedlo z nasilneži. — Drugič smo videli in-trigantsko zaplotno delo poljskih sa-mostojnežev, žerjavovcev in — komunistov. Ti so dosledno bojkotirali redno delo v občini, klečeplazili sramotno pred sedanjimi mogotci in liki Judež Iškarijot iskali ugodnega trenutka, da izdajo svoje, od ljudstva izvoljene tovariše za 30 srebrnikov. Sedaj pa, ko je njihovo izdajalsko delo dokončano, jih je samega sebe sram. Kot politi cucki hodijo temna pota in izjavljajo, da niso zadovoljni s tem, kar se je naredilo. Zlasti so nezadovoljni z osebo gerenta; kajti vsak izmed Judežev je računal na to mesto. Toda tudi v D. M. v Polju se je uresničil stari rek: Izdaja pride oblastniku prav, izdajalca pa tudi on sovraži. In tako je g. Baltič šel in postavil za gerenta čisto drugo osebo kot so izdajalci želeli. Samostojneži, SDSarji, zlasti pa komunisti, ti patentirani odreševalci proletarijata, pa naj vedo, da bodo organizacije SLS, zlasti pa »Okrajna delavska zveza« v D. M. v Polju v polni meri izvršile svojo dolžnost'. Kdor seje veter, žanje vihar. Občinski zastopi niso za strankar-s&o-politične boje. V njih je treba gospodariti in delati. Sedanja večina se je tega zavedala in se po tem tudi ravnala. Ker je pa bila ta večina izraz volje delovnega ljudstva, je morala nasilno iti. To je pravi in edini vzrok razpusta. Delovno ljudstvo naj gara, strada in drži jezik za zobmi. Komandirati pa morajo v občini, deželi in državi le hlapci buržuazije, ki žvižga na zakone, ljudsko voljo in na ljudske pravice. Toda organizirano ljudstvo bo prej ali slej strlo nasilne oko* ve in nagnalo svoje zatiralce. Razpuščeni občinski odbor se je sestal k zadnji seji v nedeljo 17. maja. Izdajalci so se poskrili; seji je pri- Čemu morov rlnnrtr 9 Ali ne veš> da ima Konzum konkurenčne cene meces proč uenar r ^ d& poieg tega še 3°/o popust/ Svoji k svojim! Franc H e r w i g : Fafher Big-Beck. (Nadaljevanje.) Vse pleme pa je imelo komaj sto bojevnikov, in Bernard jih je vprašal, ali ne nudi rezervacija, v kateri so živeli, dovolj pašnikov in njiv? O, več kakor to, rezervacija bi mogla preživiti desetkrat toliko mož. Ni jih bilo lahko pripraviti do tega spoznanja, in zadovoljili so se le, ko jim je Bernard obljubil — in po amerikanskih postavah jim je smel to obljubiti — da jim hoče v trenutku, ko bi bila zemlja premajhna, pridobiti neomejenih krajev. Ta čas, to je seveda vedel, ne bo prišel tako kmalu; nikdo ni delal, vse je pohajkovalo leno naokoli in zvečer je bil nastavljen sod bran-dyja, vlada je zato skrbela. In tako je sklenil Bernard napasti najprej najzlobnejšega sovražnika, ki je bil hujši kakor nevera in malikovanje. Ali bi imeli radi konja, kateremu bi žvižgalo pri vsakem dihljaju in ki bi klecnil pri vsakem koraku? Tako torej, želeli so imeti zdravega konja, in drzno je postavil Boga na mesto Indijancev in konje na njihova mesta, in takoj so razumeli in se smehljali. Seveda pa premišljevalna primera ni posebno zajela, moral jim je priti s prijemljivimi stvarmi. »Uhane, zapestnice, vratne verižice za vaše žene, hleb, sladkor, dobro meso — da vam gre na smeh, ako vas vprašam, ali bi hoteli vse to imeti. In da bi vas rdeči bratje v vseh teritorijih zavidali, da celo beli možje, ki gledajo sedaj na vas prezirno?« Da, to bi radi imeli. In Bernard je začel v znoju in trudu svoje praktično delo, vihtel je sekiro, vodil je plug, izdal je svoje zadnje dolarje, da bi jim sploh enkrat pokazal, kaj moremo zaslužiti; vzpodbujal jih je, naj gojijo zopet svoje stare igre, da bi dvignil njihovo telesno zmožnost, in ker so mu nekateri uvidevnejši prav kmalu prišli v pomoč, in ker ni izostal blagoslov sv. zakramentov, ki jih je dobro premišljeno delil v vedno večji meri, se je začelo počasi, počasi spreminjati lice naselbine. Stari sicer se niso dali spreobrniti, v mladih je pa zažarela božja iskra, in posebno otroke, seme bodočnosti, je hvaležno vagal v roki. Tako je prešlo leto, prišla je zima s silnimi zameti in v zasneženi vasi je zadonelo glasnejše in mirnejše božja beseda. Spomladi je ustanovil Bernard z najboljšimi družinami trgovsko družbo in je kupil malo čredo ovac, kajti vedel je iz priložnostnih obiskov v vojaški postaji, kako visoko je stala volna v ceni. In ko je prešlo leto od njegovega prihoda, je prijezdil v vas nekega dne mož, ki je vprašal, kje je »Father«; Bernard ga je sprejel in zaslišal, da je negotova vest o njem prodrla že v pokrajino, in da je farmerjeva žena, Nemka s Porenja, trobila svojemu možu v ušesa, dokler ni odjezdil k duhovniku. S seboj naj ga pripelje, ker je že leta bolana, in hrepeni po božji besedi. Skoro ni treba povedati, da je Bernard odjezdil z njim. Pot je držala preko reke Shoshone, poltretji dan na sever, tja do gor »izgubljene reke«; tam je našel na dobro vpeljani farmi bolno ženo, podelil ji zakramente in ker je bilo v družini devet otrok in njen mož, ki je videl svojo ženo vso v sreči, bil za to, je učil Bernard tudi otroke v zveličavnih modrostih. Globlje v gorah, ob Lososovi reki, je slišal, so tudi še stanovali katoličani, raztreseni tuintam, in zopet se je podal Bernard Brink-mann na pot, da bi poiskal izgubljene ovčice in jih zopet pripeljal Gospodu. Tja v jesen je ostal v onih krajih, potem šele se je vrnil k svojim Indijancem, je bil radostno pozdravljen in je videl, da napreduje delo ozdravitve. Okolnost pa, ki je odločila njegovo zmago, je bila sledeča: Mladenič z imenom Puhač je spadal od začetka k njegovim najbolj gorečim učencem; njegova strastna želja po učenju je bila ravnotako velika kakor njegova pobožnost, in tedaj je na koncu dolgega razgovora — vršil se je v bajti iz desk, ki je služila za cerkvico — dejal Puhač odločno, če je res, da ljubi Bog svoje rdeče otroke ravno tako kakor svoje bele, potem bi morali biti na svetu tudi rdeči duhovniki. Poglavar ga je prekinil, ne brez grenke razdraženosti, in pokazal na primer vlade, ki ne jemlje nobenega rdečega moža v katerokoli uradno službo; in to so samo ljudje, sostvovala samo večina. Bivši župan Kukavica je prečital odlok o razpustu, nakar je tov. Lajovic prečital stvarno protestno resolucijo zoper razpust, v kateri pobija vsa uradna »utemeljevanja«. Resolucija je bila sprejeta enoglasno in poslana na merodajna mesta. V nedeljo, dne 25. maja pa Priredi Okrajna delavska zveza D. M. v Polju po prvi sv. maši v ljudskem domu javen protestni shod, kjer bodo volivci povedali, kako sodijo o razpustu, samostojnežih, demokratih« in 0 — komunistih. Mi se ne bojimo ničesar in nikogar: Občinski odbor v I). M. v Polju je bil eden najboljših v Sloveniji. Dejal je dobro in pravilno. Razgnalo ga je nasilje. Odgovorili z nasiljem ne liomo. Pač pa z organizirano močjo. S tovariši iz D. M. v Polju je danes enih misli na tisoče članov slovenskega delovnega ljudstva. Teh pa se naj boji kdo drugi, ne mi! Glavne določbe novega stanovanjskega zakona. Svoj čas smo že priobčili v našem listu glavne točke vladinega načrta o stanovanjskem zakonu. V naslednjem Pa podajamo važnejše določbe tega zakona, kakor je bil sprejet v narodni skupščini dne 15. t. m. in velja od naslednjega