5 Ventil 21 /2015/ 1 UVODNIK © Ventil 21 (2015) 1. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridržane. © Ventil 21 (2015) 1. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: http://www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 21 Volume Letnica 2015 Year Številka 1 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno tehniko in Fluidne tehnike pri Združenju kovinske industri- je Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK Pomočnik urednika: mag. Anton STUŠEK Tehnični urednik: Roman PUTRIH Znanstven-strokovni svet: prof. dr. Maja ATANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr. prof. dr. Ivan BAJSIĆ, FS Ljubljana doc. dr. Andrej BOMBAČ, FS Ljubljana prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana prof. dr. Alexander CZINKI, Fachhochschule Aschaffenburg, ZR Nemčija doc. dr. Edvard DETIČEK, FS Maribor prof. dr. Janez DIACI, FS Ljubljana prof. dr. Jože DUHOVNIK, FS Ljubljana izr. prof. dr. Niko HERAKOVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT , je upokojen izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana prof. dr. Peter KOPACEK, TU Dunaj, Avstrija mag. Milan KOPAČ, POCLAIN HYDRAULICS, Žiri izr. prof. dr. Darko LOVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija doc. dr. Franc MAJDIČ, FS Ljubljana prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Gojko NIKOLIĆ, Univerza v Zagrebu, Hrvaška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana dr. Jože PEZDIRNIK, FS Ljubljana Martin PIVK, univ. dipl. inž., Šola za strojništvo, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Željko ŠITUM, Fakultet strojarstva i brodogradnje Zagreb, Hrvaška prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio, d.o.o., Ljubljana Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Brigita Orel Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: Grafex, d.o.o., Izlake Tisk: PRESENT, d. o. o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Aškerčeva 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 1500 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna naročnina 24,00 EUR Revijo sofinacira Javna agencija za raziskovalno dejavnostv Republike Slovenije (ARRS). Revija Ventil je indeksirana v podatkovni bazi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zakona o davku na dodano vrednost spada revija med izdelke, za katere se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Privatizacija V zadnjih mesecih se je razplamtela prava vojna med zagovorniki in nasprotniki prodaje državnih podjetij. Nastali sta dve listi državljanov, na ka- terih se podpisujejo tisti za prodajo in tisti proti njej. Pri tem bi bila zanimiva, kar bi bila nalo- ga raziskovalnih novinarjev, analiza posameznih podpisnikov na eni in drugi listi. Že bežen pregled imen podpisnikov da zanimive ugotovitve. Za- nimivo je, da so proti prodaji le nekateri politiki, sindikati, odvetniki, zaposleni v državnih podjetjih in predvsem lastniki raznih zasebnih institucij, ki opravljajo storitve za državna podjetja. Prav gotovo je res, da prodaja premoženja za nikogar ni lahka odločitev. To še posebno velja za Slovence. Od vseh Evropejcev imamo največ stanovanj v svoji lasti in najmanj v najemu. Podobno velja za zemljo, vrtove, vinograde in tudi za gozdove. To pomeni, da imamo zelo radi lastnino in da se od nje ne ločimo, če ni nujno potrebno. Iz tega lahko razumemo tiste, ki so proti prodaji. Toda pri tem nastopi bistveno vprašanje, ali smo državljani res lastniki državnih pod- jetij, kot smo na primer svoje njive, gozda ali vrta, ali jih bomo s prodajo izgubili, kot izgubi prodajalec avta, stanovanja ali njive vse pravice do te lastnine. Ocenjujem, da ta primerjava ni primerna. Vsa podjetja, ki poslujejo v Sloveniji, so slovenska podjetja ne glede na lastnika in mora- jo poslovati po naših zakonih in plačevati vse davke in prispevke za zaposlene. Kolikor je znano, do sedaj niso plačevala prispevkov za socialno zavarovanje za zaposlene pod- jetja, ki so bila v lasti Slovencev. Ni podatka in verjetno ni primera, da bi to v Sloveniji počel tuj lastnik. S prodajo državnih podjetij ne bomo navadni državljani nič izgubili. Izgubili bodo pred- vsem politiki, odvetniki in drugi, ki imajo zasebne ustanove in preko političnih ali oseb- nih zvez opravljajo za državna podjetja svetovanja, analize itd. Vprašanje je, koliko je imel prvi podpisnik proti prodaji državnih podjetij dr. Mencinger s svojim zasebnim podjetjem v zadnjih dvajsetih letih prometa samo z NLB. Ali pa: koliko so imeli s Teleko- mom prometa nekateri odvetniki itd. Poznane so milijonske študije švicarskih ustanov za Telekom s posredovanjem in zaslužkom g. Peklarja. Te analize v pisni obliki pa so po poročanju slovenskih medijev vredne toliko kot slaba študentska seminarska naloga. Ali celo več: zakaj novinarji ne raziščejo, koliko ima Telekom ljudi na plačilni listi in koliko jih vsak dan tja hodi v službo itd., itd. Popolnoma razumem mladega politika, ki je na zadnjih volitvah s svojo všečno retoriko prepričal 7 % volivcev, da se zavzema za državna podjetja. Zaveda se, da je sposoben samo za politiko. In če mu slučajno na volitvah ne uspe, se bo po zvezah zaposlil v državnem podjetju. Tudi kot politiku mu je državna lastnina neka materialna garancija za njegovo delovanje. Vse študije prodanih podjetij v zadnjem desetletju kažejo, da državna podjetja moramo prodati. Analiza desetih slovenskih podjetij, ki so danes v lasti tujih lastnikov, pokaže, da so pred prodajo v državni proračun plačala 25 milijonov evrov prispevkov, danes pa 75 milijonov evrov. Zanimivo je, da dr. Mencinger na vprašanje novinarja, če pozna slab primer prodaje slo- venskega podjetja tujcem, ni znal odgovoriti. Pa ne gre za to, da takšnega primera ne bi bilo, ampak to pomeni, da se on očitno ne zanima za podjetja v tuji lasti. Velika večina teh prodanih podjetij je zelo uspešnih. Naj ponovno navedem nekaj primerov. Slovenska industrija jekla je bila stalno v izgubah, dokler ni bila prodana tujcem. Od takrat naprej poslujejo z dobičkom in večino dobička vlagajo v razvoj. Na Ravnah razvijajo nova orodna jekla, na Jesenicah nova nerjavna jekla in nove dodajne materiale za varjenje. Podobno velja za Hello Saturnus v Ljubljani, bivši Saturnus, ki ni samo eno izmed šest - desetih podjetij mednarodne korporacije Hella lux, ampak je eden izmed štirih razvoj- nih centrov v tej korporaciji, ki zaposluje številne slovenske inženirje in doktorje znanosti s področja tehnike in naravoslovja. Zelo podobno velja za BSH Nazarje, ki je bilo pred prodajo nemškemu lastniku v velikih težavah, od takrat pa to podjetje niza uspeh za uspehom. Podobno velja še za številna slovenska podjetja, prodana tujim lastnikom. Iz vsega doživetega v Sloveniji v zadnjih letih v povezavi s privatizacijo je le ena resnična ugotovitev: slovenski nacionalni interes je le osebni interes vplivnih slovenskih posame- znikov za njihovo materialno korist. Janez Tušek 173 Ventil 18 /2012/ 3 UVODNIK © Ventil 18 (2012) 3. Tiskano v Sloveniji. Vse pravice pridr žane. © Ventil 18 (2012) 3. Printed in Slovenia. All rights reserved. Impresum Internet: www.revija-ventil.si e-mail: ventil@fs.uni-lj.si ISSN 1318-7279 UDK 62-82 + 62-85 + 62-31/-33 + 681.523 (497.12) VENTIL – revija za fluidno tehniko, avtomatizacijo in mehatroniko – Journal for Fluid Power, Automation and Mechatronics Letnik 18 Volume Letnica 2012 Year Številka 3 Number Revija je skupno glasilo Slovenskega društva za fluidno teh- nik o in Fluidne t ehnik e pri Združenju k ovinsk e industrij e Gospodarske zbornice Slovenije. Izhaja šestkrat letno. Ustanovitelja: SDFT in GZS – ZKI-FT Izdajatelj: Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo Glavni in odgovorni urednik: prof. dr. Janez TUŠEK P omočnik ur ednika: mag. Anton STUŠEK T ehnični ur ednik : Roman PUTRIH Znanstveno-strokovni svet: izr . p r o f. d r. Maja A T ANASIJEVIČ-KUNC, FE Ljubljana izr . p r o f. d r. Iv an BA JSIĆ, FS Ljubljana doc. d r. Andr ej BOMBA Č, FS Ljubljana izr. prof. dr. Peter BUTALA, FS Ljubljana p r o f. d r. Alexander CZINKI, F achhochschule Aschaffenbur g, ZR Nemčija doc. d r. Edvard DE TIČEK , FS Maribor p r o f. d r. J anez DIA CI, FS Ljubljana p r o f. d r. Jože DUHOVNIK , FS Ljubljana izr . p r o f. d r. Nik o HERAK OVIČ, FS Ljubljana mag. Franc JEROMEN, GZS – ZKI-FT izr. prof. dr. Roman KAMNIK, FE Ljubljana p r o f. d r. Peter K OP A CEK , TU Dunaj, A vstrija mag. Milan K OP A Č, KL ADIV AR Žiri doc. d r. Dark o L OVREC, FS Maribor izr. prof. dr. Santiago T. PUENTE MÉNDEZ, University of Alicante, Španija prof. dr. Hubertus MURRENHOFF, RWTH Aachen, ZR Nemčija prof. dr. Takayoshi MUTO, Gifu University, Japonska p r o f. d r. Gojk o NIK OLIĆ, Univ er za v Zagr ebu, Hr v aška izr. prof. dr. Dragica NOE, FS Ljubljana doc. d r. Jože PEZDIRNIK , FS Ljubljana Mar tin PIVK , univ . dipl. inž., Šola za str ojništv o, Škofja Loka prof. dr. Alojz SLUGA, FS Ljubljana Janez ŠKRLEC, inž., Obr tno-podjetniška zbor nica Slovenije prof. dr. Brane ŠIROK, FS Ljubljana prof. dr. Janez TUŠEK, FS Ljubljana prof. dr. Hironao YAMADA, Gifu University, Japonska Oblikovanje naslovnice: Miloš NAROBÉ Oblikovanje oglasov: Narobe Studio Lektoriranje: Marjeta HUMAR, prof., Paul McGuiness Računalniška obdelava in grafična priprava za tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Tisk: LITTERA PICT A , d.o.o., Ljubljana Marketing in distribucija: Roman PUTRIH Naslov izdajatelja in uredništva: UL, Fakulteta za strojništvo – Uredništvo revije VENTIL Ašk er čev a 6, POB 394, 1000 Ljubljana Telefon: + (0) 1 4771-704, faks: + (0) 1 2518-567 in + (0) 1 4771-772 Naklada: 2 000 izvodov Cena: 4,00 EUR – letna nar očnina 24,00 EUR Revijo sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije (JAKRS). R evija V entil je indeksirana v podatk ovni b azi INSPEC. Na podlagi 25. člena Zak ona o davku na dodano vr ednost spada r evija med izdelk e, za kat er e se plačuje 8,5-odstotni davek na dodano vrednost. Ve č j e s l o v e n s ko pod j et j e i z d e l uj e e l e k tr ičn e ko- nektorje, ki so med seboj zvarjeni z ultrazvokom. Ve č i n o s v o jih p r o d uk tov v z a dn j e m ob dobju iz- v oz i pr o iz vaj alc e m av to m o b i l ov r a z l ičn ih znamk in r a z l ičn i h ce n o v n ih r a z r e d o v. Pred n e d av n i m se je dogodilo, da se je nov avto, proizveden v tuji dr ž av i , že po nekaj s to k il o m e t r ih p o k v a r il . Pri analizi okvare so ugotovili, da je nastala poškod- ba na elek t ri č nem k one k t or j u, ki je b il z var je n z ultrazvokom v našem podjetju. Podjetje je opravilo interno revizijo in ugotovilo, kdo je kriv za nastalo napako. Delavec, ki so mu dokazali napako, je poleg opomina nosil tudi materialno o dgo v or n os t , ki se bo k ar nekaj č as a p o znala pri nje go v e m o sebnem dohod ku. Vs a k b a n čn i us lužbene c , ki dela za b a n č n im ok enc em in s trank am i zda ja g o tov i n s k i denar, se zaveda, da je v celoti odgovoren za denar, s katerim razpolaga v svoji interni bl ag aj ni. To pomen i, da m ora v p r im e r u p r e ve č i zda n e ga de nar j a dolo č e ni s trank i razli- ko p ok r it i iz s vo j e g a že p a , s s v o jim de nar je m . P o dobno ve l j a v gos ti n s t v u . Če gos ti n sk i delavec ni po z oren in da s trank i pri v rač i lu p r e ve č de nar j a ali c e l o, da mu s trank a pobeg ne brez p la č i la , bo m or al ce l ot n i de nar ni p r im a n jk lj a j ob z a k lj u č k u dn e v a p la č ati s am iz s vo j e g a d ohod ka. Trije konkretni primeri s konkretno odgovornostjo. Verjetno direktor podjetja, ki izdelu- je omen j ene e l e k t r ičn e k one k t or je in v ka t erem se je z g o di l a napak a , ni n o sil prav v e l i ke o dgo v or n os ti . Tudi pri o sebnem d o h o dk u se mu v erj et no ni n ič p o znalo . Tud di r e k to r j i bank , ki o dobr ijo kred i t e , ki se ne v rač ajo so (v s a j pri na s je t a ko) , so brez m a te r ia l n e odgovornosti. Tudi direktorji gostinskih lokalov se verjetno ne vznemirjajo zaradi na- pak s v o jih z ap osl e ni h in p o s l e d ičn o za sla b o p oslo vanje pod j et j a. Iz zg o r nj e ga o p is a lahk o pr e pr os t o z a k l j u či m o, da z ap osl e ni na v i s o k ih p o l o ž a jih , ki so obi č aj no tudi b o lj iz obra ž e ni, r a zg l e da n i in sp os obni , ne n os ijo nobene o d go v o r n os ti ! Z ap osl e ni na man j z a h t e v n ih de lo v ni h mes t i h, pra v i loma z ni žjo i zo b r a z b o, z n i ž jim os e bni m doho d k om in p o gos t ok r at man j sp os obni v i nte l i g e nt n e m sm isl u n os ijo v e čj o o dgo v or n os t . To pomen i, na či m v iš j e m p olo ž aj u si , m a njš a je t vo j a o dgo v o r n os t . Pri tem pa nastopi vprašanje. Kaj pa odgovornost vseh tistih, pri katerih se kakovost dela ze l o t e ž ko ali s ploh ne m or e m e r i ti . K ak šn o o dgo v or n os t im a j o p o li t ik i , j av n i u sl u ž- benc i, u č i t e lji , s o dn i k i in pr o fe s or j i na u n i v e r z a h? P o gos t o se s li š i , da u č e n ci po z a k lj u č k u os no v ne š ole ne znajo dos ti na p r im e r k e mije, t e hni k e, t uj e g a j e z ik a ali k ak šn e g a d r uge g a p r e dm e t a . Kd o je v naši dr ž av i o dgo v or e n za preso j o k a ko v o s t i i z v a ja nja pou ka v osn o v ni h š olah ? Ali se z ap osl e ni v os n o v ni š o li z a ve d a j o, da lahk o u če n c a v osn o v ni š o li z n e o dgo v or ni m de lom »un i č i j o « za ce l o ži v l je nje ? T ak šn o napak o , ki je s to r j e n a m la d e m u u če n c u v osn o v ni šol i, je p r a k tičn o nemog oč e p opra v it i. Podobno velja za srednje šole in celo za univerzo. Ali se v si , ki del amo na f ak u lt e t ah , ki iz obra ž u je m o š t u d e nte v i š jih in v i s o k ih šol, m a gi- s t r s k ih in dr u gi h p r o gr a m ov , z a ve d a m o s vo j e o dgo v or n os ti ? Če bi da n e s to v praš an je postavil vsem univerzitetnim profesorjem, ki izvajamo prej navedene programe, bi verjetno od vseh dobil pozitiven odgovor. Številni med nami znamo prejšnjo trditev podkrepiti s številnimi argumenti in dokazi. Najpogostejši odgovor pa je, da imamo s pedagoškim delom in z delom s študenti v e č d e s e tl e tn e i zk ušn je in da sm o pr e pr os t o dobr i pe d ag og i. K ar pa ve d n o ne dr ž i . Ze l o redki pa so (smo), ki bi k argumentaciji kakovostnega predavateljskega dela postavili ve č a r g um e n tov . O s n ov n i a r g um e n t i za preso j o k a ko v o s t i pr o fe s or j a na u n i ve r z i bi morali biti vsaj trije: ocena neposrednega pedagoškega dela od popolnoma neodvisnega pedagoškega • strokovnjaka; oc en a š t u d e n tov , ki so p r e da v a nja pr o fe s or j a p osluš al i pred leti in so š t u di j že z a k lj u- • či l i . To pomen i, da so od us t an o v e, k je r je z a po s len pr o fe s or , p op ol n oma n e o d v isn i ; i zda n v s aj en r e ce n z ir a n učb e ni k , ki o b s e ga ce l ot n o s n o v, ki jo pr o fe s or o zi r oma • pedagoški delavec predava. To so trije argumenti, ki lahko dajo zelo dobro oceno o pedagoškem delavcu ne glede na vrsto ali stopnjo pedagoške ustanove, v kateri opravlja pedagoško delo. Univerze, fakultete in druge pedagoške ustanove bi morale ob nastopu vsakega mla- d e ga p e da g o ga ze l o ja sn o obra zlo žit i, k aj je p e d a g o š ko de lo in tudi k a ko bo pri s vo j e m delu nadzorovan in ocenjevan. Ocenjujem, da je pri nas ocenjevanja pedagoškega dela na vseh nivojih in na vseh us m e r it vah o dl o č n o pr e malo . Janez Tušek Odgo v or nos t? Roboti so iz leta v leto bolj razviti, zato jih lahko uporabimo za čedalje bolj zahtevne naloge. Zaradi njihove natančnosti ter ponovljivosti pa se širijo na razna področja v industriji. Če vas področje robotike zanima, ste vabljeni na Dneve industrijske robotike 2015 - DIR 2015, ki bodo tokrat potekali že deveto leto zapored. DIR bo potekal v tednu od 30. marca do 3. aprila 2015 v prostorih Fakultete za elektrotehniko. Dogodek bo razdeljen v štiri sklope: predavanja, aplikacije, ekskurzija in tekmovanje. PREDAVANJA Prvi dan bodo na sporedu različna predavanja, kjer boste lahko prisluhnili strokovnjakom na področju robotike. Glavno predavanje bo vodil dr. Jadran Lenarčič, direktor inštituta Jožef Stefan. Stanje robotike nam bosta predstavi- li podjetji Yaskawa Slovenija d.o.o. in ABB, ki sta med vodil- nimi izdelovalci robotov. Zanimivo bo tudi predavanje podjetja OneDrone, ki nam bodo podrobneje prikazali kvadrokopterje. APLIKACIJE Od torka do četrtka bodo potekale predstavitve aplikacij. Letos bo predstavljenih osem izvirnih in atraktivnih aplik- acij, ki so plod študentskega znanja in domišlije. Da si boste aplikacije ogledali podkrepljeni in odžejani, vam bo kavo in mane ponudil robotski natakar, dvoročni robot Yaskawa SDA10 pa vam bo pripravil okusen brezalkoholen robotski koktajl. Pri sestavljanju LEGO kock se bosta združila kar dva robota, Fanuc in ABB. Tudi pri aplikaciji spajkanja bosta dva robota. Prvi bo vstavljal komponente v tiskano vezje, drugi pa jih bo nato prispajkal. Prijavljeni na aplikacijo Stäubli – sprejanje majic, bodo lahko odnesli domov majico s svojo fotograjo. Bolj industrijska aplikacija bo izrez 3D modelov, kjer bo robot s pomočjo žarilne nitke iz stiropora izrezal 3D model, načrtovan v CAD programu. Če želite doživeti virtualno resničnost, boste lahko testira- li kako lahko simulator in 3D očala Oculus Rift pretentata možgane. Celoten program DIR je odprt za vse obiskovalce, udeležba pa je brezplačna. Na ogled lepo vabimo tudi srednje in osnovne šole. Nekateri deli dogodka potrebujejo prijavo. Več informacij o prijavah in samem dogodku lahko najdete na spletni strani www.dnevirobotike.si. Število mest je omejeno, tako da priporočamo čimprejšnjo prijavo. TEKMOVANJE RobotChallenge Pred samim dogodkom bo potekalo tekmovanje Robotchal- lenge, katerega tematika bo načrtovanje robotskih celic v okolju RobotStudio. Predhodnega znanja ne potrebujete, saj bo organizirano tudi uvodno predavanje, kjer vam bomo predstavili vse ključne informacije. Udeleženci bodo nato dobili naloge, ki jih bodo morali rešiti na čim boljši način v določenem času. Tri najboljše rešitve bodo bogato nagrajene. Na aplikaciji vodenje robota na daljavo pa boste lahko tekmovali v premagovanju poligona, kjer bo zmagal najhitre- jši. Za vodenje boste uporabili robot Omega, s katerim boste upravljali mobilno plaftormo Kuka Youbot. EKSKURZIJA Zadnji dan se bomo odpravili na strokovno ekskurzijo, kjer bomo obiskali podjetji BSH in Odelo. Tam si bomo lahko ogle- dali uporabo robotov v praksi. 2015 industrijski p artnerji medijski p artnerji zla ti pokrovitelji bronasti pokrovitelji srebrni pokrovitelji edina prava revija za mlade www.student.si VENTIL JANUAR 2015_finish.indd 5 6.3.15 11:38