KMETOVALEC.
Glasilo c. kr. kmetijske družbe vojvodstva kranjskega.
Ureduje Gustav Pire. tajnik družbe.
Izhaja 1. in 15. vsaki mesec. — Udje b. kr. kmetijske družbe dubivajo list brezplačno, a nendje plačajo s poštnino vred 2 gld. na leto.
Naročila naj se pošiljajo o. kr. kmetijski družbi, ali pa dotienim podružnicam.
Stev. 3.
V Ljubljani, f. aprila 1884.
Leto I.
Katere sorte grozdja naj se sadi preko1 hiš severnih krajev, in kako naj se jih goji.
Spisal K. D.ji^ne.
(Dalje)
V četrtem letu na spomlad pravilno obrezane trte je treba tudi pravilno povezati, za kar pa ne zadostujejo več prosti koli, ampak napraviti se mora uže popolno naslonišče (Gelander) bodočega špalirja. Popolno naslonišče napravi se pa, bodi-si za visoki ali nizki špalir, v načinu čisto enako, tako-le: Trte se najprej nekoliko od zida nagne, ter provizorično le na posamezne kole tako poveže, da se jili med osnovo naslonišča ne poškoduje. Za osnovo naslonišča se vzame dovolj močne stebriče — najboljši so tako zvani mu-rali, to so 10 centimetrov v kvadratu mereči remeljni — katere se za trte (bodi-si posamezne ali pa v dvojice sajene) postavi, ter z železnimi kljukami k steni
Ako ima špalir čisto na prostem stati, potem se stori, se ve da, boljše, če se koj hrastove stebriče vzame ter te zad za trte v zemljo postavi, ter dobro utrdi. Enake stebriče, kakor za trte, postaviti se mora tudi na vsaka dva metra desne in leve strani trt. Na tako umestjene in vtrjene stebriče se ali navadne drobne remeljne (late) počez nabije, ali se pa kar na mesto remeljuov dovolj močne pocinjene drate dobro napne. *) Pocinjeni drat je, se ve da, vedno boljši memo remeljuov, kajti ne le da podaje 011 špalirju lepšo podobo, marveč trpi tudi veliko dlje časa. Zato se hočemo v nadaljevanji le drata držati. Najniži drat pritrdi in napne se 30 centimetrov od tal, ostale pa po 50 centimetrov druzega od druzega. Med tako napete in pritrjene dratove se pa koj še druge, sicer tudi pocinjene, toda slabotnejše drate napne. Pridjana podoba štev. 1. jasno kaže, kako je tako naslonišče izvedeno. Crke S, S', S", S'", S"" zaznamvajo stebriče, črke D, D', D", I)'" debelejše napete drate, črke d, d', d", d", pa drobnejše.
Na tako osnovano naslonišče se poveže trte, in to tako-le: Trti A podobe štev. 1. se poveže najviši na-pnenec, katerega črka X zaznamuje navpik k stebriču; levi napnenec X' se poveže na prvi debeli drat I) na
*) Tak poeinjeni drat se kupi pri „ Weinlaube in Klostevnfuburg bei Wien-'.
Adrniuistration der Pi«.
evo stran; desni X" pa na isti prvi debeli drat na desno, in to kar le mogoče vodoravno. Trtam B podobe 1. poveže se pa dva najviša napnenca N X' preko stebriča navpik, ostala dva X" X'" pa kolikor mogoče vodoravno, na prvi drat D, in sicer enega na, levo, druzega na desno stran.
Tako povezani napnenci zadobe z ozirom na do-vršitev bodočega špalirja posebna imena, zovemo jih voditeljice, in sicer se menimo o navpičnih voditeljicah (X pod. 1. A, X, X' pod. 1. B.) in vodoravnih X' X" pod. 1. A, X" X'" pod. P,.).
Da, vodoravne voditeljice zadobe z ozirom na bodoči dovršeni špalir, še tretje posebno ime, zovemo jih polične ali etažne voditeljice, kajti vsak debeli drat reprezentuje ali markira nam eno polico ali eno etažo bodočega dovršenega špalirja. Teh imen se hočemo držati. Kedar tako povezane trte zarenejo, pride zopet mandanje na vrsto, in to vrši se tako-le: Najviše tri pognanke navpične voditeljice X trte A se poveže, ne da bi se jih le količkaj skrajšalo, ravno tako, kakor se je napnence — oziroma zdaj navpično in etažne voditeljice — zgodaj in na spomlad povezalo. Najvišega ]» se namreč navpik po stebriču, sosednja dva najmočnejša p' p" pa kolikor mogoče vodoravno, enega na desno, druga pa na levo stran, na drat druge etaže D' poveže. Vse niže iz navpične voditeljice rastoče pognanjke se za četrtim listom nad najvišim zarodom prikrajšajo, to je, odlomijo; brezzarodne se pa kar odstranijo.
Pognanke vodoravnih voditeljic skrajša in poveže se pa tako-le: Najmočnejša pognanka na konceh voditeljice p'" p'" se pusti neprikrajšaua, in poveže se jih pozorno ter bolj ko le mogoče vodoravno po dratu na desno in levo stran naprej; vse ostale pognanke se pa pusti do drobnejšega drata prirasti, na kar se jih na-nj priveze; in kedar dosežejo drugo etažo D', se jih pa kake tri prste pod njo kar odlomi, to je, prikrajša.
Isto tako postopa se s pognankami špalirja pod. 1. B. samo s tem razločkom, da se pusti vsaki trti lepo tri, in ne po pet neskrajšanih pognankov. Kje in kako da se neskrajšane pognanke pusti, ter kako da se jih poveže, kaže podoba sama dovolj jasno. Pognanke zaznamovajo črke p1, p", p', p*, pr', pB.
V sledečem, to je, petem letu, se trte zopet zgodaj na spomlad obrežejo, in sicer tako-le: Najvišo mladiko p pod. 1. a) se skrajša tikoma pod dratom Da podobe štev. 2. A in s tem spremeni se jo toraj v no-
vpični napnenec ali navpično voditeljico N; isto tako se skrajša desno in levo stransko mladiko, p' in p" pod. 1. a) in napravi se iz njih desno etažno voditeljico N"2 in levo etažno N' pod. štev. 2. a). Vse tri voditeljice se k naslonišču priveže. Na prvi etaži 1) pod. 2. a) obrezuje se pa uže drugače, kajti na tej se mora prvič še za daljno izgojo prave oblike špalirja skrbeti, toraj tako rekoč izgojno rezati; pričeti se mora pa na njej drugič tudi uže z vsakoletno režnjo ali z režnjo za stalno rodovitost špalirja.
Pod vsakoletno režnjo razumimo tisto, katera se vsako leto ponovi, osobito po tem, ko se je špalir popolnem dogojilo, ko se mu je na širokost in visokost prava oblika podelila.
Še za daljno izgojo prave oblike in obširnošti špalirja se skrbi v petem letu na prvi etaži s tem. da se zopet na desni strani (iz mladike p"' pod štev. 1 A.) nov vodoravni napnenec, ali novo etažno voditeljico N3 pod. št. 2. A. nareže, in isto tako tudi na desni strani (iz mladike p"" pod štev. 1. A.) novo etažno voditeljico N4 pod. štev. 2. A. S temi napnenci se toraj prvo etažo zdaljša.
Za vsakoletno režnjo ali režnjo za stalno rodovitnost špalirja se pa prične v petem letu na prvi etaži s tem skrbeti, da se na napnencih prošlega leta (pod štev. 1. A. N' N"), kateri se v petem letu uže v dveletni les ali stegnence S, S' pod. štev. 2. A. spremene ; po lastnosti trte, to je , sorte ali same palce pusti ali pa palce in napnence. Same palce se pusti tistim trtam, katere so take sorte, da na samih palcih dobro rode (na pr. burgundec, portugaljka, španjol), palce in napnence se pusti pa tistim trtam, katere na palcih roditi nočejo, na pr., na avguštani. Da bi se pa iz vseh mladik, kolikor jih je na stegnencih. palce in napnence narezovalo, to ne gre, kajti potem bi bilo od trt dosti preveč zahtevano glede njih rodovitosti, in nastala bi pa tudi na njih dosti prevelika goščava, v kateri bi grozdje le težko in slabo dozorilo. Zato se postopa tako, da se še le vsako drugo ali tretjo mladiko za palec ali napnenec porabi, ostale pa kar odvrže. Da se pri tem slabotnejše odvrže, ter le močnejše obdrži, razume se samo ob sebi.
Zaradi veče jasnosti popisa si hočemo trto A. pod 2. take sorte misliti, katera na samih palcih noče roditi; trto B. pod. 2. pa take. katera na samih palcih dobro rodi. Na prvi se pusti toraj na stegnencih S, S" da se palci 1, 1, 1, 1 z napnenci 2, 2 menjujejo; na drugi pa na stegnencih 52, 53 same palce.
(Dalje prihodnjič.)
Nekaj o izreji telet in prešičev.
Dostikrat je slučajno, da teleta pri materi iz enega ali druzega vzroka ne morejo sesati, ali pa se, kakor je to v nekaterih krajih na Holandskem navada, teleta redno brez matere izreja. Pri taki reji se tele precej po storjenji od matere odstrani, ter se mu mleko iz posode daje piti. Pri tem je treba gledati na največi red, skrbljivost in snago; prvo mleko od krave po storjenji mora tele dobiti, kakor je tudi še pozneje dobro, da tele vsaj prvih 10 dni dobi mleko svoje matere. Ker je teleta teže navaditi iz posode piti, ima se sesalne aparate {glej pod. 2), kateri imajo sesec iz kavčuka. Eno tele rabi na dan toliko mleka, da znaša teža mleka '/a do 7- teže teletove. Piti se da teletu tri- do štirikrat ua dan.
Precej enak je tudi sesalni aparat za prešiče; razločuje se od prvega v tem, da ima več, pa dosto manjših sescov (glej pod. 3).
Tak aparat je posebno praktičen za prešičorejce, ker veliko svinj ravno storečih rado pogine. Mladi prešički se pa tem aparatu prav radi privadijo. Porablja se kravje mleko, opozoriti je pa tudi tukaj na največi red in snago.
Imenovana aparata dobista se pri Kleiner & Fleišmanu v Vfo-llingu pri Dunaji; prvi stane 5 gold., drugi 5 gold. 50 kr.
O pridelovanji hmelja,
Hmelj (Humulus Lupulus) je rastlina z iočenim spolom ter vsako leto na novo iz korenine ovijače požene; pomnožuje se le s sadikami ženske rastline. V glavnem razločujemo dve vrsti hmelja, in sicer zgodnjega in poznega. Vsled razne lege, obdelovanja in zemlje nastalo je iz teh dveh še veliko družili sort, med katerimi se kot najbolje imenuje „rudeči, pozni hmelj iz Žateča".
Hmelj ljubi solnčnat kraj, nekoliko viseč in obrnjen proti poldanski strani; pred mrzlim vetrom naj bo primerno zavarovan. Zemlja za hmelj mira biti globoka, sveža, ilovnato-peščena ali pa glinasto-pe-ščena ter zmešano nekoliko z apnenikom. Nizko ležeča zemljišča v dolinah ali zemljišča v bližini meglenih pokrajin za pridelovanje hmelja so neprimerna.
Prvo delo pri napravi novega hmeljišča je 50 do 70 centim. globoko prekopanje zemljišča, tako, da pride rodovitnejša zgodnja plast zemlje pod mrtvo spodnjo plast. To delo se najbolje izvrši še pred zimo. Naslednje delo je, zaznamovati prostore, kodar se bodo sadike posadile, in sicer tako: Določijo se z vrvico vrste, katere so ena od druge 1 ,/l do 2 m. oddaljene, v teh vrstah se pa prostori za sadike v enaki daljavi eden od druzega določijo. Najboljša širjava med vrstami in ravno tako med sadikami v vrsti je 160 cm. Na tako zaznamovanih prostorih izkopljejo se 65 cm. globoke in 95 cm. široke jame. V te jame pride spomladi, ko se hmelj sadi, dober gnoj ali kompost, na-nj dobra prst in potem sadike. V vsako jamo pridejo po tri sadike ; vsade naj se pa tako napošev, da so spodaj 15—18 cm. ena od druge, zgoraj pa da se bližajo ena drugi; potem naj se pokrijejo se zemljo in naj se jim dajo prvo leto 2—2 V2 m. visoki količki ali prekle, na katere se prvo leto ovijači privezujejo.
Novo nasajeni hmelj se prvo poletje po dvakrat okoplje; prvikrat, ko so poganjki 20 cm. dolgi, drugikrat pa 4 do 5 tednov pozneje. Pri drugem okopa-vanji se hmelj tudi osiplje; tačas se sme med hmelj repo, zelje ali kaj tacega saditi, se ve da ne preveč na škodo mlademu hmelju. V jeseni se mlademu hmelju pognanjki 30 cm. nad zemljo odrežejo, ter se mora posebno v mrzlih krajih z gnojem pokriti. Sicer je tako pokrivanje povsodi dobro, ker hmelj krepi in ga stanovitnejšega stori.
Za drugo leto treba je preskrbeti drogov, na katere se ima hmelj ovijati. Drogi so najdražji objekt hmeljarstva; oni morajo biti toliko daljši, kolikor bolj rodovitna je zemlja. Navadna, povprečna dolgost je 7 do 8'/» metrov.
K visoki ceni teli drogov pride še obrabljanje z vsakoletnim naoščenjem (špičenjem) trhlenenje itd. tako, da je drog v 10 letih odslužil. V novejšem času se je uže z vspehom jelo nadomestovati drage droge z dra-tom, ki je na kolih napeljan.
Ko je mladi hmelj prvo zimo prestal, prične se meseca aprila ali maja druzega leta odkopovanje rastlin do korenin, katere se popolnem odkrijejo. Odre-žejo se vse mlade poganjke , vse zgornje postranske korenine in suhi prejšnjoletni ostanki ovijač. Pusti se samo en glavni poganjek, ali k večem pri prav močnih rastlinah dva. Spodnje glavne korenine se tudi vse puste. Prav dobro je o priliki tega dela vsaki rastlini eno lopato komposta pridjati i i potem še le z zemljo pokriti. Vsako tretje leto se hmeljišče popolnem gnoji; računi se na hektar 35 vozov po 10 met. stotov gnoja.
Pri obrezovanji od tretjega leta naprej pustita se ravno tako 1—2 poganjka, katera se v visokosti 1 metra k drogu privežeta; privezuje se zmirom od desne na levo okoli droga. Meseca maja, junija in julija se hmelj dva- do trikrat okoplje in ospe, vse stranske poganjke iz korenin se mu porežejo ter je paziti treba, da se ostalim ovijačam vrhi ne polomijo ali odtrgajo.
(Dalje prihodnjič.)
Dedinsko pravo
pri kmetijskih posestvih,
Pretekle dni predložila je vlada državnemu zboru
načrt postave o vpeljavi posebnih dedinskih naredeb za kmetijska posestva srednje velikosti.
Citateljem svojim podamo v sledečem načrt omenjene postave s pridržkom , o tej velevažni zadevi za naš kmetijski stan govoriti še obširneje.
Načrt omenjeni se glasi:
Postava
od dne ...........
zadevajoča
vpeljav« posebnih dedinskih naredeb za kmetijska posestva srednje velikosti.
S pritrjenjem obeh zbornic državnega zbora zau-kazujem tako:
§. 1. Za srednje velike kmetijska posestva s hišo vpeljejo se v smislu pričujoče postave in pa na njeni podlagi sklenjenih deželnih postav posebne naredbe o razdelitvi zapuščin.
Deželno postavodajstvo določuje do številke največo in najmanjo mero površja in pa čistega katastralnega prinosa, katere domačije se imajo v smislu pričujoče postave smatrati za domačije srednje velikosti. Ravno tako določuje deželno postavodajstvo. katera zemljišča in vžitne pravice se imajo smatrati za dele pripadajoče k domačiji pri odločevanji o obstanku domačije srednje velikosti.
§. 2. Za imetja ovezana z vezjo lidejkomisno ali manstva (fevda) ta postava ne velja.
§. 3. Lastnik domačije, podvržene določbam pričujoče postave ni po njej omejen v svojem razpolaganji z domačijo ali posameznimi njenimi deli ne za čas življenja, ne za slučaj smrti.
Posebne naredbe o razdelitvi zapuščin ne veljajo, ako se nahaja naredba za slučaj smrti, katere je v nasprotji z določbami pričujočih naredeb.
§. 4. Ako pripade zapuščina lastnika domačije več osebam, tedaj sme domačija z vsem, kar k nji pripada , v kolikor je to za redno gospodarstvo domačije potrebno, pripasti samo eni osebi, prejemniku.
Kaj se ima smatrati za pritiklino domačije , določuje občni državljanski zakonik; deželnemu postavodaj-stvu pa je pridržano, za domačije gotove vrste one reči določiti, katere se imajo smatrati za gospodarsko pritiklino takih domačij alt pa ono, kar naj velja za najmanjšo množino teh gospodarskih pritiklin.
§ 5. Deželno postavodajstvo določuje, ali naj bodo samo nasledniki (otroci) ali tudi drugi sorodniki ali pre-živeč zakonsk druže poklican za prejemnika. Pri določevanji prejemnika je deželno postavodajstvo vezano na postavno dedinsko nasledstvo. Vendar pa sme deželno postavodajstvo ukreniti naredbo, da se preživeči zakonski druže tikoma za nasledniki zapustnikovimi in pred drugimi sorodniki njegovimi pokliče za prejemnika.
V teh mejah deželno postavodajstvo določuje vrsto, po kateri je pri več po postavnem dedinskem nasledstu ob enem vstopajočih dedičih prejemnik domačije poklican. Vendar pa imajo zmiraj lastni otroci prednost pred po-sinovljenci, zakonski pred nezakonskimi. Postavno poza-konjeni otroci so enakovrstni z zakonskimi.
§. 6. Pri razdelitvi zapuščine prepusti se domačija prejemnku, kateri postane dolžnik zapuščine za neobremenjeno vrednost domačije.
§. 7. Vrednost domačije določi dogovor med vde-leženci, kjer pa bi tega ne bilo, soduija.
Sodnija ima preskrbeti potrebne preiskave, v kolikor je to treba za določitev vrednosti, in izrekoma se imajo porabiti izpiski iz katastra o meri površja in o čistem prinosu, najemne in kupne pogodbe in pripo-močniki take vrste. Ako treba, sme sodnija tudi zasii-šati izvedenca.
Deželno postavodajstvo sme določiti, da mesto take sodnijske določitve stopi cenitev na podlagi kolikosti katastralnega čistega prinosa.
§. 8. Pri razdelitvi zapuščine všteje se v njo ona svota. katera se prejemniku po §. 0. šteje v dolg.
Razdelitev ta izvrši se med sodediči z vštetim prejemnikom po določilih občnega državljanskega zakonika iu prestopnika o neprepirnih zadevah. Vendar pa se ima razdelitev zapuščine vršiti zmiraj pri sodniji ali pa se predložiti sodniji v potrjenje.
§. 9. Ako se stranke glede obroka, delov plačil in začasnega obrestenja svote, katera je izplačati ne zedi-nijo , tedaj odloči o tem sodnija, kakor se ji zdi primerno. Proti volji onih, ki imajo deleže dobiti, se obrok za popolno plačilo one svote ne sme določiti ua dalj kot tri leta počenši s smrtnim dnevom zapustnikovem.
§. 10. Deželno postavodajstvo sine za slučaj, ko sodnija prejemno ceno določi, vkreniti, da se pri tem prejemniku na korist svota odbije, katera pa tretjino neobremenjene sodnijsko določene cene domačije ne sme preseči.
§. 11. Zapustnik sme predpravice prejemnikove omejiti, preklicati ali pa v mejah pravice do postavnega dolžnega dela razširiti.
§. 12. Veljavnost posebnih naredeb o razdelitvi zapuščin tudi tedaj ni izključena, ako zapustnik izmed onih, ki so po pravu in redu postavnega dedinskega nasledstva za prevzetje poklicanih oseb prejemuika odloči v nasprotji z vrsto določeno po deželnem postavo-dajstvu.
§. 13. Pravice do postavnega dolžnega dela se pričujoče naredbe o razdelitvi zapuščin ne dotikajo.
1. sodnija v smislu §. 9. vkrene naredbo zarad pla-
Za omejenje postavnega dolžnega dela se pa ne smatra, ako
v smislu ?
čilnih obrokov,
2. ako zapustnik vkrene, da
a)	pravemu očetu prejemnikovemu do njegove smrti, pravi materi do polnoletnosti prejemnikove prepusti pravico , domačijo s pritiklino po smrti zapustnikovi v lastno vživanje in oskrbovanje prevzeti z dolžnostjo, prejemnika in njegove sode-diče, te namreč do izplačanja deležev izrediti in v slučaja potrebe na domačiji preskrbeti;
b)	zapad deleža do polnoletnosti sodedičev odloži pa z dolžnostjo prejemnikovo, da jih do onega časa primerno odgoji in ako sila izdržuje.
Kmetijske novice in izkušnje.
Kateri oves je najbolji?
Janez Vidovič, posestnik v Sobetincah na Štajerskem, piše v „Slov, Gosp.": Tri leta delam poskušnje z raznimi sortami ovsa. Skušnje sedaj kažejo , da je navadni naš oves glede na rast, rodovitnost, zbirčnost zastran zemlje veliko boljši, nego kanadiški in ligovski. Vendar sibirski oves presega vse: močno rodi, zadovoljen je z vsako zemljo, dozori uže v drugi polovici julija, oral da 40 do 50 vaganov. Leta 1879. pognojil sem njivo, peščavo ilovico, repi, 1. 1880. posejal ječmen in deteljo, ki je dala 1. 1881. tri košnje, 1. 1882. bila je tam zimska rž, potem ajda in naposled na '/s oralu sibirski oves lastnega pridelka. Pridelal sem mnogo lepe slame in 25 vaganov stare mere zrnja, ki je težko in ječmenu podobno. Zanesljivo seme se dobi v Gradci pri semenorejski štaciji grofa Attemsa in velja 100 kilogramov (blizo 3 vagane) 20 gold. brez žaklja in voz-nine.
Da se malta od sten v hlevu ne kruši,
primeša se malti precej veliko saj iz peči ali pa dimnika, s tem se odkruščenje zapreči, in tako stene lične obdrži.
Da se grahovo seme v zemlji pred mrčesi obvaruje,
namoči se ga nekoliKo ur pred setvijo v vodi, kateri so primešane saje ali pa še bolje aloja (katera se v apoteki dobi.) Zrna se nasrkajo nekoliko vode, zato raje izkalijo, grenkota saj ali aloje jih pa varuje pred mrčesi.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 8. Kateri gnano je najbolji za senožeti? (Al. L. v Postojni.
Odgovor. Guano se za gnojenje senožet nikdar ne rabi, deloma zaradi tega ne, ker je predrag, deloma pa zato, ker one gnojilne tvarine, katero ima guano v sebi, nikdar senožeti v toliki meri ne primanjkujejo, da bi jih bilo treba posebno pomnoževati, ali pa jih lahko, kakor na pr. kali, dušeč, na drug ceneji način pomnožimo. Za gnojenje senožet je posebno dober kompost, kateri je dobro predelan in pomešan z gnojnico iz stranišč. Dober gnoj za senožeti je dalje gnojnica iz hleva, pepel, mavec, apno itd. Vspeh gnojenja z dobrim kompostom se vzdrži več let, gnojnice, pepela, mavca, apna pa le eno leto.
Vprašanje ,9. Kaj je bolje, krompir na gnojeno njivo ali na negnojeno saditi? (P. v Št. V.)
Odgovor. Krompir naj se nikdar na novo gnojeno njivo ne sadi, ker je tak krompir veliko bolj različnim boleznim podvržen in se v shrambah tudi potem slabeie obdrži. Ako njiva ni uže sama na sebi v dobri moči, naj se pa gnoj uže v jeseni na njivo izvozi in tudi še v jeseni podorje.
Kaznanilo uredništva.
Današnjo številko ..Kmetovalca" pošiljamo le onim p. t. gg. družabnikom, od katerih smo prejeli letnino za družbo naravnost ali pa po gg. predstojnikih podružnic. Ako je kateri gg. družabnikov plačal letnino. lista pa ni prejel, naj se blagovoli oglasiti pri do-tičnern predstojniku podružnice.
Uredništvo „Kmetovalca V Ljubljani, 1. aprila 1884.
Trzne cene.
V Kranji, 24. marca 1884.
Na današnji trg je došlo 152 glav goveje živine in 42 prešičev.
Pšenica, hektol. Rež,	„
Oves	„
Turšica „ Ječmen
gl-jkr
8'45 5|85 3|25 5 85 5 20
Ajda, kektol. . Slama, 100 kil Seno, „ „ Speh, fr. kila . Živi prešiči, kila
gl kr
85
50 54 41
V Ljubljani, 29. marca 1884.
Povprečna cena.
	Trg		Magai.			Trg gl. | tr.		Magaz.	
	Kk	kr.	gl- 1 *r.					E	kr.
Pšenica, hektol.	8 12		8	38	Sur. maslo, kila	_	85	!—	
Rež „	5 69		6	13	Jajca, jedno. .	-	2	—	—>
Ječmen „	4	87	5	28	Mleko, liter . .	—	8	—	
Oves „	3	9	3	10	Gov. meso, kila	—	62	—	—<
Soršica „	—	—	6	60	Telečje meso, „	-	64	—	—
Ajda „	5	53	5	67	Prešič. meso, „	—	68	—	-
Proso ,,	5	53	5	30	Koštrun „		40	—	—
Koruza „	5	40	5	58	Kuretina, jedna		50	—	—■
Krompir, 100 kil	2	86		—	Golobje, jeden .	—	18	—	—•
Leča, hektoliter	9	—	—	—	Seno,'100 kil .	2	23	—	—
Grah ,	9	—	-	—	Slama, „ „	2	5	—	—
Fižol „	10	—		—	Drva, trde, sež.	7	50	—	—■
Gov. mast, kila	1	10	—	—	„ mehke, „	4	50	—	-
Svinska mast „		88	—	—	Vino, rud., 1001.	-	—	24	—<
Špeh, fr. „	—	60	_	—	„ belo, „	—	—	20	—■
„ prek. „		72		-—