ŠT. 8—9 SEPTEMBER 1965 IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO Urejuje uredniški odbor: predsednik Franjo Vrlič, člani: Alenka Gorup, Stojan inž. Kerbler, Janez Kostanjevec, Franc Meško, Andrej Podbreznik, Janez Sukič, Boris Solovjev, Rudi Štelcer in Anton. Zadrà-vec.1 Odgovorni urednik: inž. Stane Tonejc Naslov uredništva: Aluminij Kidričevo Tekoči račun pri NB Ptuj 604-19-1-320 Télef on 3 10 95/341 Rokopisov ne vračamo Tisk: tiskarna òasopisnéga podjetja »Mariborski tisk« Maribor LETNIK lil. r---------------------— Novi gospodarski ukrepi V dosedanjem družbenem razvoju smo dosegli velike uspehe pri graditvi socialističnih, družbeno-ekonomskih in demokratičnih odnosov. Samoupravljanje je kot oblika in posledica teh odnosov dokončno postalo neločljiv del življenja in ustvarjalnosti naših delovnih ljudi. Posledice ustvarjalnih pobud in pospešenega gospodarskega razvoja se kažejo na vseh področjih, tako v visoki stopnji naraščanja dohodka in vključevanju v mednarodno delitev dela, kot tudi na področju družbenega standarda in osebne potrošnje. Kljub temu pa mora naša družbena skupnost še marsikaj napraviti, da bi izoblikovala stabilnejšo in sodobnejšo materialno podlago za nadaljnji vsestranski napredek. Popolnoma jasno je, , da je naš nadaljnji progres odvisen predvsem od uspehov v materialni proizvodnji. Pri tem pa je na dlani, da se bomo morali odločneje boriti proti raznim težavam, ki izvirajo iz naše hitre razvojne poti. Tako je potrebno v prihodnjem obdobju odločno uveljaviti ukrepe, katerih namen je vsestranska stabilizacija in poglobitev doseženih uspehov. Prvi večji korak v tej smeri, ki je že nakazana, pomenijo določila o uskladitvi cen, prenosu davka na promet iz proizvodnje v potrošnjo, nov tečaj dinarja, likvidacija prispevka i'z dohodka gospodarskih organizacij, kakor tudi vrsta drugih ukrepov.' S temi ukrepi ustvarjamo nove odnose v delitvi, ki pa hkrati nalagajo delovnim organizacijam in njihovim samoupravnim organom resno delo pri reševanju notranjih problemov, modernizaciji, kooperaciji itd. Skratka, odpravili naj bi vše tiste 'po-manjkljivosti, ki predstavljajo oviro in povzročajo ne-optimalnost zmogljivosti, izkoriščanja kapacitet in ostalih faktorjev, ki pogojujejo proizvodnjo, sposobno za (Nadaljevanje na 2. strani) Z zasedanja delavskega sveta odgovornosti, da sveti proizvajalcev delovnih enot niso izvršili sklepa zadnje seje, da bi naj razpravljali o analizah svojih vodstev o proizvodni priš-blematiki in da bi bilo potrebno na primeren način vplivati na odgovornost posameznega delavca, proučiti organizacijske sheme in zasedbo delovnih mest ter izkoriščanje proizvodnih naprav in v zVezi s tem organizacijo dela. Potem ko so posamezni člani delavskega sveta obširno razpravljali o vseh teh ugotovitvah, je delavski svet zadolžil vodje delovnih enot, da naj na svojem območju čimprej pristopijo k analiziranju proizvodnje s poudarkom na racionalno zaposlb vanje delavcev. Sočasno jim je naročil, da , naj vse ukrenejo za izboljšanje in vzdrževanje odgovornosti in maksimalno izkoriščanje proizvodnih naprav. Vodi je delovnih enot so dolžni vse ugotovitve skupaj z analizami in predlogi za odpravo pomanjkljivosti dostaviti svojim svetom ■ proizvajalcev v razpravo. Svetom proizvajalcev je delav-. ski.svet ponovno naročil, da naj čimprej razpravljajo o ugotovitvah in predlogih svojih vodstev in sprejmejo o njih konkretne 9klepe in ukrepe. Obračun osebnih dohodkov za L.polletje Na predlog komisije za poslovni program in plan je delavski svet na osnovi določil pravilnika o delitvi čistega dohodka sklenil, da naj se izvrši ob' račun osebnih dohodkov za I. polletje, 1965 po vrednosti točke peto 'v znesku 0,56 dinarjev povprečno za vse delovne enote za razliko od obračuna, ki je bil izvršen. Tak obračun osebnih dohodkov se izvrši pri obračunu za mesec avgust vsem članom kolektiva, torej tudi tistim, ki so v meseou avgustu odsotni, če so bili v I. polletju redno zaposleni. Takšen sklep je moral delavski svet sprejeti zato, ker je ugotovil, da je izvršeni obračun osebnih dohodkov na osnovi pravilnika o delitvi čistega do-, hodkà in pravilnikov o delitvi ' osebnih dohodkoy posameznih delovnih enot v takšnem nesorazmerju glede na višino vrednosti točke, da . so nastopile ob čutne razlike med delovnimi enotami, kar bi lahko privedlo do medsebojnih nesporazumov in bi to negativno,.vplivalo na rezultate dela celotnega podjetja, Delavski svet je razpravljaj tudi . o obračunu osebnih cjo.hod-kov za mesec julij. V tem mese-.. cu je potrebno odpisati ugotovljeni primanjkljaj aluminija ca, 495.ton (tekoči vložek v elektrolitskih pečeh), kar močno vpliva na 'višino vrednosti'točke. Db lävski svet. je sodil, da je to primanjkljaj starejšega izvora, ’ 2. izredno -zasedanje delavskega sveta je bilo 3. 9. 1965. Izredno zasedanje je bilo zato, ker je bil pripravljen material za razpravo na delavskem svetu 0 novi gospodarski reformi in ekonomskem položaju podjetja v bodoče, bili so predlogi za določitev cen proizvodom, nakazana potreba rebalansa finančnega plana zaradi velikih odstopanj od obstoječega finančnega plana, proučitev potreb po ukrepih V zvezi z ekonomičnejšim poslovanjem podjetja, odpisu ugotovljenega primanjkljaja aluminija in razprava o obračunu oSebnih dohodkov za I. polletje. Potem ko se. je delavski svet seznanil s predlogi novih cen za aluminij in zlitine in o finančni situaciji, v kateri se bo znašlo podjetje v novem poslovanju, je ugotovil, da finančne situacije še ni- možno točno predvideti, ker ni znana nova cena električne energij e. Tovariš direktor je v zvezi z gospodarsko reformo povedal, da se jé naše podjetje zavestno vključilo v reformo in želi, da bi le-ta šla v zamišljeni smeri. Nova gospodarska reforma ni imela v našem podjetju drugega namena, kot da spremeni od- nos dolarja na pariteto 1.250 dinarjev pri vseh artiklih in surovinah. To ni bilo dosledno uveljavljeno., Reforma je sama odstopila od odločnega izvajanja tega načela/ Tako se je zgodilo, da je Sedaj 9tanje boksitov spet nad pariteto 1.250 din za dolar, da so pridelovalci ravno tako nad to pariteto, medtem ko je aluminij pod njo. V nadaljnji razpravi o gospodarski reformi iri ekonomskem položaju našega podjetja je delavski svet ugotovil, da naše podjetje pri tem ne'bo tako prizadeto, da bi bilo potrebno razpravljati o preusmeritvi proizvodnje in da sprejete mere ne vplivajo na hujše poslabšanje ekonomskega položaja, to pa predvsem zato, ker je proizvodnja organizirana z moderno mb hanizacijo, posamezni obrati so avtomatizirani in ker že doslej pismo bili obremenjeni za posamezne dajatve, kot je to prometni davek, ki ga je plačevala proizvodnja in podobno. V podjetju še imamo določb ne notranje rezerve, na osnovi katerih bi bilo možno povečati proizvodnost, saj je delavski svet ugotovil,.da je pri delu kolektiva opaziti še hetazvit čut I -• ■ "" ■''' EK —« •• Na;.rednem obhodu ct-j . ... f< . : Fotó-étojan Kerbler (Nadaljevanje ha 2; Stràni)-' c (Nadaljevanje s 1. strani) vključitev v mednarodno menjavo. Poudarek ni dan samo ’ na gospodarskih organizacijah, ampak je razširjen na vse oblike potrošnje, ki terja normalne okvirje. S tem so mišljene investicije kot tudi splošna potrošnja. Vedeti moramo, da s sprejetimi določili o gospodarski reformi še nismo ustvarili zamišljene in za nas nujne poti. Uskladitev cen, prenos davka, ukinitev dajatev iz dohodka in ostalo predstavljajo samo impulz za stabilizacijo gospodarstva in večjo vključitev v mednarodno menjavo. Če pa hočemo to doseči, moramo brezpogojno racionalizirati in modernizirati naše gospodarstvo, predvsem z intenzivnejšim gospodarjenjem. To pa je naloga, ki je ne moremo kampanjsko izvršiti, ampak mora biti naš stalni imperativ. Znano je, da se pri obstoječi reformi naslanjamo predvsem na lastne možnosti. Naše rezerve se namreč ne kažejo toliko v devizah pač pa. v rezervah, ki jih ima naše gospodarstvo. Zaradi tega je naša naloga mobilizirati rezerve gospodarstva. To pa pomeni hkrati nalogo vsake gospodarske organizacije in ostalih, poiskati možnosti za boljše in rentabilnejše gospodarjenje, i , Ukrepe na področju cen je razumeti med ostalim tudi tako, da pomagajo samoupravljalcem odkrivati rezerve. Omajano razmerje v cenah do sedaj ni nudilo prave slike dejanskih proizvodnih stroškov in je zaradi tega primarna prerazdelitev ustvarjala tudi nerealne udeležbe podjetij pri formiranju in delitvi družbenega proizvoda. Kot je neusklajenost cen na domačem trgu povzročala zmoto proizvajalcev, tako je tudi neustrezni tečaj dinarja zameglil stanje, mnoge proizvajalce pa pušča v zablodi, da so dobri izvozniki. Približno enaka slika je bila tudi pri vlaganjih v investicije, saj je subvencioniran izvoz ustvarjal rentabilnost investicij, ki v resnici ni bila ali pa samo v skrčeni obliki. Iz tega sledi, da je realni tečaj dinarja zelo važen. Takšen tečaj dinarja bo vsekakor vplival tudi na skupno potrošnjo, ki jo je nujno uskladiti v meje razpoložljivih virov. Vsi storjeni ukrepi so bili tempirani na ustvaritev pogojev za hitrejše naraščanje standarda. Pri tem je nujno poudariti, da osebni dohodki nikakor ne morejo naraščati hitreje kot produktivnost dela. Prav tako tudi vsak med izvajanjem reforme ne more dobiti popolne kompenzacije za povečane življenjske stroške, če bi ne bilo tako, potem bi ne bilo mogoče ustvariti temeljnega smotra reforme, t. j. spodbuditi hitrejšo rast produktivnosti. Prepričani smo, da je tudi naš kolektiv razumel hotenje in cilje naše gospodarske reforme, čeprav naše podjetje ni dočakalo reforme brez Že storjenih ukrepov, pa mislimo, da je še mnogo dela. Kot smo v preteklosti odpravili dotacije in subvencije, modernizirali tehnologijo, razširili zmogljivosti, uvedli moderno delitev dela in principe modernega upravljanja, stimulativno nagrajevanje po delu, programiranje proizvodnje, torej' vse tisto, kar nam daje danes morda lažje pogoje prehoda na intenzivno gospodarjenje, tako je nujno poiskati tudi vse ostale morebitne ovire, ki onemogočajo še rentabilne jšo proizvodnjo. To bomo izvršili, saj pomeni tó boljši standard in našo dolžnost socialistični domovini. Milan Longhino y____________________________________________________________J PROIZVODNA PROBLEMATIKA Znano je, da so proizvodne zmogljivosti našega podjetja preračunane in usklajene s proizvodnim postopkom in da na osnovi taikšnih izračunov postavijo organi upravljanja vsako leto proizvodni plan. Pri planiranju upoštevajo tudi surovinsko bazo, predvsem pa razpoložljivo električno energijo, če je to v začetku leta možno ugotoviti. Zaradi tega se zgodi, da je planirana proizvodnja aluminija v manjših količinah, kot so proizvodne zmogljivosti elektroliz. Električna energija je za naše podjetje višja sila, saj je proizvodnja aluminija odvisna od rednih dobav elektrike v zadostnih količinah. Ta razlog je bilo potrebno upoštevati tudi pri sprejemanju proizvodnega programa za letošnje leto, zato smo planirali samo 35.000 ton proizvodnje aluminija, kljub temu, da so proizvodne kapacitete večje. In kakšna je bila izvršitev plana v L polletju? Takoj v začetku je potrebno poudariti, da z rezultati proizvodnje nismo zadovoljni, saj je bilo proizvedenega nekaj manj kot 97 % aluminija v obeh elektrolizah, proizvodnja glinice pa je dosegla komaj 94 % planiranih količin. Tudi normativi za proizvodnjo glinice in aluminija so bili prekoračeni, in to predvsem tisti, ki v večji meri vplivajo na lastno ceno proizvodnje. Pri proizvodnji aluminija je bilo porabljene anodne mase za 10 %'več, kot je bilo planirano, kriolita skoraj za 6 %, aluflori-da za 20 %, električne energije pa za 16,13 %. Normativi pri proizvodnji glinice so nekoliko ugodnejši, saj je bilo boksita porabljenega ža 1,5% manj, kot je bilo predvideno, medtem ko je normativ porabe sode prekoračen za 5,35 %, apnenca za 1 %y mehke vode za 7,5 %, toplotne energije za 1,76 %, celuloze za 52 %, normativi ostalih surovin pa niso doseženi, to pomeni, da ni bilo porabljenih toliko surovin, kot je bilo planirano. Delavski'Svet je 'kritično ocenil takšno proizvodnjo' in v obširni razpravi ugotavljal predvsem vzroke, ki so vplivali na izkazane proizvodne rezultate. Vodja razvoja Auer Franc, dipl. inž. kem., je članom delavskega sveta obrazložil vzroke odstopanj od postavljenega plana, ki izvirajo iz tehnologije, nadalje pa je odgovarjal na posamezne pripombe, ki so jih dali člani delavskega sveta. Razvoj redno zasleduje proizvodnjo. Znano je, da je bil ustanovljen komaj v letošnjem letu, zato še nima potrebnih izkušenj, tako da bi lahko dajal hitra in konkretna navodila, vendar kljub temu že v precejšnji meri vpliva na proizvodnjo s tem, 'da pripravlja razne analize in daje navodila za kvalitetno in kvantitetno uporabo surovin. Važno je tudi izpolnjevanje teh navodil od neposrednih proizvajalcev in njihova odgovor- nost. Odgovornost za redno in pravilno delo je še tudi slaba, kar je posledica slabega poslu-ževanja naprav oziroma strojev, neredne kontrole in malomarnega odnosa posameznih članov kolektiva do celotne proizvodnje, saj se zgodi, da večkrat posamezniki na delovnih mestih zaspijo, izostajajo z dela brez predhodnega dovoljenja,, kar vse vpliva na pojavljanje nepredvidenih motenj v proizvodnem procesu. Po drugi strani pa tudi ni dovolj rezervnih naprav, s katerimi bi zmanjšali možnost izpada proizvodnje. Na ' osnovi teh in podobnih ugotovitev je delavski svet sklenil oziroma naročil vodstvu osrednjih služb, vodji razvoja in vodstvom vseh delovnih enot, da naj na svojem področju temeljito proučijo položaj oziroma poslovanje enot in celotnega podjetja. Vodje delovnih enot so dolžni izdelati tudi analize vzrokov slabega poslovanja in poskrbeti za čimprejšnjo ureditev in odpravo le teh, tako da bo tekla proizvodnja s polno zmogljivo-vostjo po instaliranih kapacitetah. Sveti proizvajalcev naj razpravljajo o ugotovitvah svojih vodstev ter zavzamejo o njih konkretne sklepe in o tem poročajo delavskemu svetu. Po potrebi naj sveti proizvajalcev povabijo k razpravi strokovnjake iz razvoja, 'ki jim bodo lahko' odgovarjali na vprašanja o tehničnih problemih proizvodnje. K.—n. Z zasedanja DS (Nadaljevanje s 1. strani) ki je bil sedaj ugotovljen, zato je potrdil obračun osebnih dohodkov za mesec julij v višini, kot je bil obračunan in izplačan. Pod to točko je delavski svet sprejel tudi cene za aluminij in zlitine, vendar o tem posebej. Popravki pravilnikov ò delitvi osebnih dohodkov Oddelek za analizo produktivnosti in osebnih dohodkov je pripravil analize predlogov popravkov pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov DE osrednjih služb in vzdrževalnih obratov. S tem je bilo zadoščeno sklepu delavskega sveta, ki je odločil, da ne bo izvrševal več popravkov pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov, preden predlogov ne. bo analiziral zgoraj omenjeni oddelek. O analizah oddelka sta še prej razpravljala komisija za kadrovanje in, štipendiranje in upravni odbor. Oba organa upravljanja sta predlagala delavskemu svetu, da. naj' sprejme naslednje popravke: — v pravilnik o delitvi osebnih dohodkov DE osrednjih služb se vnesejo v 1. stopnjo odgovornosti naslednja delovna mesta: inventurist v FRS, priprava dokumentacije v FRS, 2 delovni mesti evidentičarjev v kadrovskem sektorju, ekspedit v splošnem 'sektorju, korespon-dent nabavne službe v komerciali, kurjač centralne kurjave v splošnem 'sektorju, pomožni laborant v razvoju, ki se preimenuje v vzorčevalca. Delovno mesto vodje družbene prehrane 1 se pa prenese iz 3. v 5. stopnjo odgovornosti; —' V delovni enoti vzdrževalnih obratov se vnesejo v 1. stopnjo odgovornosti pravilnika o delitvi osebnih dohodkov delovno mesto št. 63 VKV ključavni-čar-varilec, delovno mesto čistilca se pa razcepi v 2 delovni mesti, in sicer v čistilca — zasedba 3, in čajanka — zasedba 2. Razpis štipendij Komisija za kadrovanje in štipendiranje je predlagala delavskemu svetu razpis , večjega števila mest za štipendiranje na visokih, višjih in srednjih šolah., Predlog komisije je pregledalo vodstvo osrednjih Služb in upravni odbor in predlagalo delavskemu svetu, da naj razpiše samo 5 mest na srednji tehnični šoli — metalurška smer. Po razpravi je delavski svet sprejel predlog upravega odbora, sočasno pa odobril tudi štipendiranje vajencev, in sicer 10 v IKš in 5 mest v elektrogospodarski šoli v Mariboru. V zvezi s štipendijami je delavski svet razpravljal tudi o prošnji Franca Vrliča za odobritev pomoči za šolanje na visoki pedagoško-dndustrijski šoli v Reki in mu šolanje odobril pod pogojem, če,vodstvo osrednjih služb ugotovi, da je strokovnost, ki' bi si jo tovariš Vrlič pridobil v navedeni šoli, potrebna za naše 'podjetje. Izključitev Martina Tementa iz našega podjetja Delavski svet je razpravljal o predlogu komisije za kaznovanje in kršitev delovne discipline DE vzdrževalnih obratov za izključitev Martina Tementa iz, našega podjetja. Komisija je ugotovila, da je tov. Tement vzel v podjetju razne predmete v skupni vrednosti okrog 20.000 dinarjev, zato je sprejel sklep o izključitvi v skladu z določili 3. točke začasnega sklepa o odgovornosti delavca za kršitev delovne dolžnosti in organih za pregon in izrekanje .vzgojnih ukrepov. Pri obravnavi prestopka, ki ga je naredil Tement, se je ugotovilo, da so pri zadnjem izplačilu osebnih dohodkov zmanjkale delavcem 3 vrečke z denarjem. Delavski svet je v zvezi s tem sklenil, da je dolžan vodja DE ■ osrednjih služb skupaj z vodji ostalih delovnih enot urediti izplačevanje osebnih dohodkov tako, da ne bo prišlo do dviganja denarja za sodelavce in tako do zlorabe zaupanja. Sočasno je zadolžil vodstva delovnih enot, da naj poskušajo najti tiste delavce, iki so pri zadnjih izplačilih zlorabili zaupanje sodelavcev. Odobritev socialne podpore Franc šoštar, pokojni član našega kolektiva, je zapustil ženo s petimi otroki, 'ki je zaprosila naše podjetje za denarno pomoč, ker je prišla v'finančne težave. Socialna služba podjetja je njen primer pregledala in predlagala delavskemu svetu, da ji odobri pomoč. Delavski svet je po razpravi odobril Frančiški šoštar 100.000 dinarjev. Odobritev dotacij Radio Ptuj je zaprosil naše podjetje za odobritev dotacije, ki bi jo potreboval za izgradnjo novega antenskega stolpa., Izgradnja takšnega stolpa stane po predračunu preko, 10 milijonov dinarjev, pr Delavski svet je v ta namen odobril_ Radiu Ptuj 3,000.000 dinarjev, in sicer iz sredstev, ki so planirana po planu dotacij za reportaže, televizijo in radio. Občinskemu sindikalnemu svetu Ptuj je delavski svet odobril 100.000 dinarjev dotacije za kritje stroškov nabave pirotehničnih sredstev, ki so bila uporabljena ob 1. maju, prazniku delovnih ljudi. Urejevanje tovarniškega časopisa Uredniški odbor tovarniškega časopisa je predlagal delavskemu svetu, da naj odpre delovno mesto urednika tovarniškega časopisa. Uredniški odbor je ugotovil, da ni več možno zbrati pravočasno materiala za redno izhajanje tovarniškega časopisa in je smatral, da bi morali imeti v podjetju človeka, ki bi imel na skrbi samo tovarniški časopis. Delavski svet je o predlogu razpravljal in naročil delovni enoti osrednjih služb, da naj poskuša združiti takšno delovno mestò in tako odpreti delovno mesto urednika tovarniškega časopisa, torej tako, da se ne bi povečala zasedba. Sočasno je delavski svef sprejel tudi popravek, pravilnika o priznavanju in izplačevanju avtorskih honorarjev za prispevke, objavljene v »Aluminiju«, in sicer določila) ki.se nanašajo na višino honorarjev za fotografi-, je. Za fotografije s tekstom dobi avtor: — za motiv, fotozapisek, portret, diagram in skico 800 dinarjev; . za fotokarikaturo, reportažno sliko, reprodukcijo, karikaturo 1.000 dinarjev; za fotografijo, primerno za objavo na prvi strani in umetniško fotografijo 1.600 dinarjev. Higiensko tehnično varstvo pri delu Republiški inšpektorat dela je opozoril organe upravljanja na določene pomanjkljivosti v posameznih obratih) ki bi jih bilo potrebno odpraviti zaradi varnejšega dela. HTV služba je k temu pripravila obrazložitev, de- Delavski svet je obravnaval Iz polletnega obračuna za letošnje leto je razvidno, da je letošnje prvo polletje finančno zaključeno nekoliko boljše, kot je bilo lansko, saj znaša plača-, na realizacija okrog 200 milijonov dinarjev več. Po Odbitju vseh materialnih izdatkov, dobimo neto produkt, ki je znašal okrog 2.700,000.000 dinarjev, kar predstavlja na novo ustvarjeno vred- lavski svet je pa naročil komisiji za zdravstveno-tehnično varnost pri delu, da naj razpravlja o vseh problemih varnosti pri delu in o pomanjkljivostih ter o posameznih nesrečah, ki se dogajajo v podjetju, in stori ustrezne ukrepe oziroma predlaga - rešitev ter preventivne ukrepe, ki bi jih bilo potrebno storiti, da se ,ne bi dogajale nesreče v takšni meri kot doslej. Odločitev komisije za sukpno potrošnjo in družbeni standard je bila pravilna Komisija za skupno potrošnjo in družbeni standard je dodelila stanovanje Stanku Zupaniču v Kidričevem 32. Zoper njen sklep se je pritožil Vinko Sven-šek. To pritožbo je delavski svet zavrnil, ker je ugotovil, da je bilo dodeljno stanovanje Zupaniču v skladu z določili pravilnika o dodeljevanju stanovanj in po priporočilu delavskega sveta. Obnovitev cest in povečanje halde Ceste in poti so v podjetju v slabem stanju ter nujno potrebne obnove. Na osnovi izdelanih elaboratov in predračunov je delavski svet odobril za obnovitev cest skoraj 85 milijonov dinarjev. - Odlagališče rdečega blata se zelo hitro polni- Pri pregledu odlagališč smo ugotovili, da bi jih bilo možno povečati. nost, v kateri ima skupnost tudi svoj delež, ki se sestoji iz obresti od kreditov, obresti od poslovnega sklada, zavarovalnih premij, prispevkov in članarin zbornicam, splošnega prometnega davka in podobno. Po odštetju vseh stroškov od celotnega ustvarjenega dohodka pa znaša dohodek podjetja okrog 1.750,000.000 dinarjev, kar predstavlja sočasno tudi čisti doho- Sprejeto je bilo financiranje načrta obnovitve in razširitve halde, ki ga je predložilo vodstvo osrednjih služb in v ta namen odobrena uporaba sredstev do zneska nekaj nad 40 milijonov dinarjev. Nadalje je delavski svet odobril preureditev stanovanj, v katerih je bil do sedaj otroški vrtec in jasli. Ta stanovanja so namreč bila prilagojena potrebam vzgojno varstvenih prostorov, sedaj jih je pa treba urediti tako, da bodo primerna za stanovanja. V ta namen je odobrenih okrog 2 milijona dinarjev. Malice — še vedno problem! Vsak dan smo lahko videli dolgo vrsto delavcev, iki so čakali tudi po eno uro, preden so prišli $ na vrsto, da so si lahko nabavili hladno malico. _ O tem je obširno razpravljal delavski svet ter naročil vodji splošne službe, da naj temeljito prouči organizacijo prodaje hladnih malic v tovarniškem bifeju. Prodajo je potrebno organizirati tako, da ne bodo izgubili člani kolektiva toliko časa s čakanjem za nabavo malic. Cene toplemu obroku so se v letošnjem letu že nekajkrat menjale. Organi upravljanja So morali vedno določiti delež, ki ga plača posameznik, in delež, ki ga plača podjetje. Delavski svet je sedaj v zvezi s tem sklenil, da bodo v bodoče ob vsa-vem spreminjanju cen plačali člani kolektiva 55 % vrednosti, dek, ker v letošnjem letu ni imelo podjetje nobenih dajatev iz tega naslova. Ta čisti dohodek se deli med osebne dohodke in sklade. Delavski svet se je seznanil tudi s podrobnejšimi podatki iz polletnega obračuna in z analizami, ki so bile v tej zvezi izvršene. Obširno je razpravljal o obračunu osebnih dohodkov, ki je bil izvršen na osnovi spreje- tih pravilnikov o delitvi čistega dohodka in osebnih dohodkov. V. obračunu osebnih dohodkov še izkazujejo tudi slabi rezultati dela zaradi tega, ker ni bil dosežen oz. realiziran postavljeni proizvodni program, kar vpliva najbolj na proizvodne delovne enote, saj je povprečna vrednost točke za I. polletje za delovno enoto glinice 0,49 dinarja, aluminija 0,52 in energetike 0,59 dinarja, medtem ko je vrednost točke za DÉ vzdrževalne obrate 0,60 dinarja, osrednje službe 0,59 in prometa 0,61, kar da povprečno vrednost točke celotnega podjetja za 0,56 dinarja. V zvezi z obračunom osebnih dohodkov je delavski svet raz- delež podjetja pa bo znašal 45 odst. vrednosti toplega oziroma hladnega obroka. Ob konou je delavski svet še določil stopnjo amortizacije za regeneracijo gozdov, in sicer je v ta Sklad vplačati od vsakega m3 posekanega lesa 3.000 din od iglavcev in 2.000 din od listavcev. Delavski svet je razpravljal tudi o pismu delavskega sveta Loške tovarne hladilnikov iz Škofje Loke, ki se nanaša na dobave aluminijevih zlitin, in o pismu koordinacijskega odbora proizvajalcev boksitov Jugoslavije, ki se nanaša na potrebe po boksitih našega podjetja za leto 1966, in ugotovil, da loški tovarni nismo mogli dobaviti zlitin, ker niso bile znane cene, medtem ko koordinacijskemu odboru ne pošiljamo naših potreb po boksitih, ker rii organ, ki bi takšne potrebe od nas lahko zahteval. K.-n. pravljal tudi o postavljenem finančnem planu in o sprejeti gospodarski reformi ter o njenem vplivu na položaj našega podjetja v bodoče. Pri tem je ugotovil, da še niso znane cene našim proizvodom kakor tudi ne materialu oz, surovinam, ki jih potrebujemo pri proizvodnji, zato je sklenil, da bo o obračunu osebnih dohodkov in nadaljnji delitvi sredstev razpravljal na naslednji seji, ko bodo znani vsi prej navedeni elementi, ki bodo vplivali na rezultate celoletnega poslovanja. Polletni obračun in poslovno poročilo je delavski 'svet potrdil v predloženi obliki. @ USKLADITEV DELÖVNIH RAZMERIJ S TEMELJNIM ZAKONOM O DELOVNIH RAZMERJIH , -Delavski svet je sprejel začasne sklepe, ki urejajo sprejemanje delavcev na delo v podjetju, letne dopuste in višino nadomestila osebnega dohodka med letnim dopustom, odgovornost delavca za kršitev dèlovne- dolžnosti in organe za pregon in izrekanje vzgojnih ukrepov ter prenehanje dela delavca v' delovni organizaciji. Vsi navedeni sklepi so bili v celoti objavljeni 'kot priloga našega tovarniškega časopisa in so sprejeti le z manjšimi dopolnitvami, ker je delavski svet sprejel nekaj pripomb, ki so jih dali sveti proizvajalcev delovnih enot po obravnavi osnutkov. • ODOBRITEV NABAVE OSNOVNIH SREDSTEV Za potrebe posameznih delovnih enot je po predhodni odobritvi svetov proizvajalcev delovnih enot delavski ' svet odobril za-uporabo sredstev: — za nabavo ventilatorja, sušilnika in aparata za elektrolizo, za kar potrebuje laboratorij 1,065.000 dinarjev, — za nabavo 6 kom pnevmatskih strojev za potrebe elektrolize 1,600.000 dinarjev, — za nabavo 8 kom ročnih dvigal za potrebe vzdrževalnih obratov 1,360.000 dinarjev, — za nabavo kardiografa (potrebuje se pri preiskavah srca) za potrebe obratne ambulante okrog 1,200.000 dinarjev, — za ureditev počitniškega doma 1,500.000 dinarjev in — za ureditev odra v dvorani restavracije, tako da bodo možne na njem gledališke predstave, okrog 1,400.000 dinarjev. Delavski svet je sočasno pooblastil upravi odbor, da lahko v okviru določene kvote sredstev odobrava urejevalna deia okrog restavracije (ceste, poti, park) v primeru, če dobi za to vso potrebno dokumentacijo. Delavski svet je sklenil, da se lahko ponovno zaposli v našem podjetju tov. Franc Šimenko, ključavničar iz Kidričevega 6. • SPREMEMBA PRAVILNIKOV O DELITVI OSEBNIH DOHODKOV Delavski svet je priporočil, da naj uvedejo sveti proizvajalcev delovnih enot postopek za spremembo 55. člena pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov svojih delovnih enot, ki se nanaša na višino dnevnic. Delavski svet je sočasno sklenil, da se kot akon-' tacija na dnevnice izplačuje povečanje v znesku 1200 dinarjev po posameznih - kategorijah vsem tistim delavcem, ki službeno potujejo v času do sprejetja popravkov. Ta sklep je delavski svet sprejel zaradi tega, ker je pričela veljati gospodarska reforma in ker so se takoj zvišale cene gostinskih in hotelskih uslug. Zaradi tega je potrebno delavcem, ki službeno potujejo, nadomestiti povečane izdatke. K.-n. Oglarji — zlata medalja.na II. medklubski razstavi umetniške fotografije FK Klima iz Celja, september 1965 Foto Stojan Kerbler r------------------------------->> Kako bomo prodajali ZNANO JE, DA JE ZVEZNI IZVRŠNI SVET SAM ALI V SODELOVANJU Z ZVEZNIM ZAVODOM ZA CENE DOLOČAL NAJVIŠJE MOŽNE CENE POSAMEZNIM PROIZVODOM. TAKO SO TI ORGANI TUDI DOLOČILI NAJVIŠJE MOŽNE CENE ZA ALUMINIJ in njegove Zlitine, KI JIH PROIZVAJA NAŠE PODJETJE. V OKVIRU TEH CEN SO DOLŽNI ORGANI UPRAVLJANJA DOLOČITI CENE PROIZVODOM. Ko je delavski svet odločal o višini cen aluminija in zlitinam, je imel pred očmi tudi povprečne cene teh proizvodov, ki so na evropskem in svetovnem tržišču. Ugotovil je, da so : maksimalne cene, določene od izvršnega sveta in zvez-■ nega zavoda za cene, pod pariteto 1250 dinarjev za dolar in da so surovine za proizvodnjo aluminija nad to pariteto, zato je sodil, da je potrebno določiti maksimalne cene, posebej še zato, ker še ni znana cena električne energije. Na osnovi teh ugotovitev je delavski svet določil naslednje cene: aluminij v.ingotih (99,5 do 99,7 % Al) 564.000 dinarjev za tono. Doplačila in odbitki za kvaliteto so naslednji: za Al pod 99,5 % se odšteje 4.800 din/6, za Al od 99,7—99,8 % se prišteje 1.400, za Al od 99,8—99,85 % se prišteje 12.000 din, za Al čez 99,85 % se prišteje 18.000 dinarjev/6. — Doplačila za valjarske formate: za Al kekse se doda 12.000 din/1, za Al valje pa 18.000 din/t. Delavski svet je nadalje določil cene livarskim zlitinam, ki znašajo od 600.000 dinarjev/t do 650.000 din/t ter cene gnetnim zlitinam v okviru od 606.000 do 649.000 dinarjev. Ža livarske in gnetne zlitine je določenih 27 različnih cen, ki so odvisne od sestavin, ki jih je potrebno dodajati alumini-, ju, da se dobi ustrezna zlitina. Maksimalna prodajna cena glinice je za naše podjetje zelo neugodna, zato je delavski svet sklenil, da bomo vse viške glinice izvažali oziroma dali v predelavo v aluminij. Ni še bilo mogoče določiti prodajne cene elektro-provodnemu aluminiju, zato je delavski svet sklenil, da določa tisto maksimalno ceno, ki Jo bo določil zvezni urad za cene. K.-n. ■ ti_________________________i Odgovorna naloga Sindikati so v zadnjem času 'razvili vsestransko aktivnost in 'se lotili vseh, za delavca in de-iovne kolektive, življenjsko važnih vprašanj. Izhodišče za takš-:no vsestransko aktivnost je bila predvsem skrb za življenjski in družbeni standard spričo dejstva, da še z reševanjem teh problemov posredno in neposredno ustvarjajo pogoji za rast življenjske ravni. Hkrati S tein je bila dejavnost sindikatov usmerjena v krepitev vloge organov delavske samouprave, družbenega samoupravljanja in komune. Rezultati take vsestranske aktivnosti sindikatov so očitni. Kažejo se v povečani produktivnosti dela in zato tudi v povečanih osebnih dohodkih, v porastu življenjske ravni delavcev, v bolj urejenih notranjih odnosih v kolektivih, v pravilnejši razdelitvi sredstev, kjer ima prav po zaslugi sindikatov skrb za družbeni standard primarno vlogo. Pri tem pa so predvsem važni politični rezultati te aktivnosti. S konkretno obravnavo vseh problemov, ki so življenjsko važni za delavce in ki jih neposredno in stalno zanimajo, so sindikalne organizacije sprostile široko ustvarjalno iniciativo ter omogočile, da je začel vedno širši krog delavcev odločilno, posegati v urejanje vseh teh vprašanj. S tem ko sindikalne organizacije omogočajo članom razpravo o vseh vprašanjih življenjskega standarda, delitve dohodka, ekonomičnega gospodarjenja itd., nenehno raste in se uveljavlja samozavest delavcev kot upravljalcev in njihova odločnost. To pa je opaziti predvsem v tem, dà delavci niso več zadovoljni s tem, da se jim omogoči glasovanje o predloženih reSityah, marveč že predhodno razpravljajo o nastalem problemu in po svoji presoji tudi predlagajo rešitve ter tako neposredno vplivajo na razvoj. Ob vlogi, ki jo imajo sedaj sindikati v našem družbenem življenju, postajajo vedno bolj občutne razne napake in slabosti v delovanju sindikalnih organizacij in njihovih organov. Te napake so namreč vzrok, da' nekatere sindikalne organizacije še ne morejo doseči takih rezultatov. Tribuna, kjer se delavci lahko sproščeno pogovore o vseh svojih problemih, o uspehih in težavah, je samo tista sindikalna organizacija, ki je samostojna in ki dosledno spoštuje načela demokratičnega obravnavanja problemov delavcev, njihovih kolektivov, gospodarskih organizacij, komune itd., ki ne dovoljuje nobenih nepravilnosti zoper delavce, ki s svojim delovanjem zagotavlja, da se delavci brez bojazni odkrito lotevajo svojih problemov. _ Taka tribuna pa ne more biti sindikalna organizacija, ki čaka le na naloge, ki naj jih nakažejo uprava podjetja, delavski svet, partijska organizacija ali višji sindikalni organi. Sicer tem organom ni mogoče ovreči pravice, da opozarjajo sindikalno organizacijo na razne probleme, vendar samo ta pobuda ne sme biti edina. Kjer pa izvršni odbori čakajo samo na pobude od zunaj in se ne lotevajo samostojno raznih problemov, nimajo samostojnih stališč in postajajo samo podaljšana roka raznih organov. V takih kolektivih pa nimajo delavci vpliva na gospodarjenje in reševanje raznih problemov. Samostojnost sindikalne organizacije zagotavlja tesno povezanost izvršnega odbora s članstvom. Le s tako povezanostjo se akti-vizira vedno večje število članstva, se razvija kolektivno razpravljanje in kolektivno odloča1 nje. Odtrganost od članstva pa povzroča, da izvršni odbor formira svoja stališča ozko v svojem okviru, neodvisno od mnenja članstva. Da bi uveljavil svoje stališče, se v takih primerih izvršni odbor rad sklicuje na to, da so to stališča višjih sindikalnih ali drugih organov, ki so enostavno obvezna za vse članstvo in organe upravljanja. V taki situaciji pride pogosto do tega, da se posamezniki, največkrat pa predsedniki ali tajniki sindikalnih organizacij, pojavljajo kot sindikat v organih upravljanja in v raznih drugih organih, kjer tudi formalno predstavljajo sindikalno organizacijo. Tu včasih zavzemajo stališča o vprašanjih, ki so za članstvo izredno važna in jih proglašajo za stališča sindikata, čeprav so to dejansko le njihova osebna mnenja. Ta so sicer lahko povsem pravilna, utemeljena, vendar ne morejo imeti avtoritete, ki jim jo lahko da samo organizacija, če se poprej dejansko izoblikujejo v splošni razpravi. Samostojnost v odkrivanju in obravnavanju problemov, sprejemanju in uveljavljanju stališč zahteva ustrezno metodičnost v delu, taktičnost in odločnost v uveljavljanju. Čeprav niso organizacijska vprašanja najvažnejša v delovanju sindikatov, jih prav s tega stališča premalo obravnavamo. Naše organizacije se po svoji strukturi in metodah dela premalo prožno in prepočasi prilagajajo nastali situaciji. Razvoj sistemov oblikovanja in razdeljevanja osebnih dohodkov vedno bolj dviga materialni interes vse širšega kroga delavcev za neposredno aktivno sodelovanje pri upravljanju. Zdaj ko začenjamo praktično realizirati gospodarsko reformo, so proizvajalci, tako kot vedno do zdaj, najstabilnejša opora za njeno dosledno izvajanje'. In kakšne so torej naloge sindikalnih podružnic v spremenjenih razmerah gospodarjenja in kaj so dolžne, storiti zdaj, ko so gospodarski ukrepi, s katerimi uveljavljamo gospodarsko reformo, znani? Odgovor je povsem enostaven in preprost, kajti naloge sindikalnih podružnic v vseh dejavnostih niso nič drugačne, kot so bile pred reformo. Vse sindikalne podružnice so dolžne le nekoliko bolj resno zastaviti svoje delo, ker so dokončno le minili časi, ko so se lahko ukvarjale z vsem drugim, samo z gospodarjenjem kot osnovno nalogo ne. Mislim, da nam je vsem popolnoma jasno, da mora tudi naša tovarna v celoti pomagati uresničiti našo gospodarsko reformo, pri čemer pa morajo odgovornost za spoštovanje gospodarskih ukrepov nomiti tisti vodilni ljudje v delovni organizaciji, ki so po svojem službenem položaju dolžni skrbeti za organizacijo dela in tudi takšne medsebojne odnose, ki zagotavljajo optimalne gospodarske ukrepe in seveda-dosledno delitev dohodka po delu. Zato mora obveljati načelo, da vsi tisti vodilni delavci, ki niso sposobni ali pa niso pripravljeni dosledno izvajati osnovnih načel reforme, ne morejo ostati na takih delovnih mestih, pä naj bo to kdor koli, od preddelavca pa do samega vrha. Od tega, kakšen odnos bodo imeli do izvajanja nujnih ukrepov, je odvisen tudi odnos sindikata do njihove reelekcije oziroma zamenjave na delovnih mestih. Da pa seveda ne bi kdo tega napačno razumel, moram poudariti, da sindikalna organizacija ni naložila vsega tega bremena odgovornosti le na rame vodil- (Nadaljevanje na 6. strani) jgj L-.--"-"" Pod dekantatorjem Foto Stojan Kerbler ' V tem letu minevajo 3 leta šolanja članov našega kolektiva na ESŠ, oddelku za odrasle Kidričevo. Razen članov našega kolektiva je ta oddelek obiskovalo nekaj članov drugih kolektivov iz ptujske občine. Iniciativa za ustanovitev tega oddelka v Kidričevem je prišla od nekaterih članov kolektiva, ki jim je bila ta izobrazba nujno potrebna, in od vodje izobraževalnega centra v našem podjetju Franca Vrliča, ki je dejansko prevzel nase skrb sten v glinici; 2., Janez BOMBEK, mat. št. 3149, stan. Spuhljaf 83, zaposlen v glinici; 3. Janez ŽURAN, mat. št. 1861, stan. Spuhlja 114, zaposlen v glinici; 4. Alojz MENONI, mat. št. 421, stan. Ptuj, Mariborska 11, zaposlen v glinici. Pripravljeni za darovanje kože pa so bili: 1. Franc Polajžar, mat., št. 2783, stan. Kidričevo 13, zaposlen v DE vzdrževanju; 2. Jože Jagarinec, mat. št. 1466, stan. Kidričevo 2, zaposlen v DE vzdrževanju; 3. Franc Turk, mat. _št. 870, stan. Kidričevo 8, zaposlen v DE vzdrževanju; 4. Anton Ferlež, mat. št. 1926, stan. Kidričevo 10, zaposlen v livarni; 5. Janez Fideršek, mat. št. 2196, stan. Žabjek 9, zaposlen v glinici; 6. Ivan Rudolf, mat. št. 1940, stan. Kidričevo 28, zaposlen v elektrolizi; 7. Alojz Kegl, mat. št. 2510 stan. Kidričevo 15, zaposlen v prometu; 8. Franc Menoni, mat. št. 3308, stan. Ptuj, Vrazov trg 2, zaposlen v elektrolizi; 9. Vinko Holc, mat. št. 1841, stan. Rogoznica 24, zapo-slen v strojnem vzdrževanju; 10f Franc Hrusti, mat. št. 3374, stan. Ptuj, Selska c. 16, zaposlen v strojnem vzdrževanju; 11. Emil Verblač, mat. št. 3100, stan. Kidričevo 15, zaposlen v strojnem vzdrževanju; 12. Šerif Puškar, mat. št. 2447, stan. Kidričevo 79, zaposlen v elektrolizi; 13. Franc Debelak, mat. št. 1498, stan. Ptujska gora 23, zaposlen v elektrolizi; 14. Janez Lesjak, mat. št. 2162, stan. Apače 39, zaposlen v strojnem vzdrževanju; 15. Edi Ferenčič, mat. št. 337, stan. Kidričevo 2, zaposlen v strojnem vzdrževanju; ■ 16. Franc Junger, mat. št. 808, stan. Ptuj, Mariborska ce-sta 43, zaposlen v glinici; 17. Stanko Perko, mat. št. 3340, stan. Gerečja vas 20, zaposlen v glinici; 18. Avgust Vrečko, mat. št. 3343, stan. Lešje 6, zaposlen ■ v glinici. Na žalost sta morala tovariša Jože Hertiš in Anton Ma-cun, kljub iskreni želji kolektiva, da bi jima pomagal in prizadevnosti zdravnikov, umreti. Ob vseh tolažilnih mislih, pa nam je največja uteha, da njun duh — bila sta dobra in požrtvovalna tovariša — živi v kolektivu. Veseli in ponosni smo, dà imamo zdrav in trden kolektiv, v katerem je mnogo tovarišev, ki so vedno pripravljeni pomagati sočloveku, ki so 'se vedno pripravljeni žrtvovati za svojega tovariša. Tovariši, ki ste trdno stali ob strani tovarišem Hertišu, Macunu in Notersbergu, še enkrat: HVALA VAM! _______________________________________________________J Ob nenadomestljivi in prerani izgubi našega ljubega moža, ataka in brata j TOMAŽA TOPOLOVCA sé iskreno zahvaljujemo vsem udeležencem pogreba, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti, posebno pa tovarišem iz vodstva podjetja za lepo organizacijo pogreba, tov. Majcenu in tov. Klemenčiču za ganljivo slovo, godbi na pihala TGA ter vsem darovalcem vencev. Vsem še enkrat prav iskrena zahvala. Neutolažljiva žena Elizabeta z otrokoma Marico in Tončkom ter ostalo sorodstvo. Mladi rod pred grozotami zadnje vojne — grobi talcev v Begunjah Obisk Franje ZA DAN VSTAJE — 22. JULIJ -jS JE AVTO-MOTO DRUŠTVO KIDRIČEVO PRIREDILO SKUPINSKI OGLED ZGODOVINSKO ZNAMENITIH KRAJEV IZ NOB. V NAČRTU JE BIL OGLED BEGUNJ NA GORENJSKEM IN PARTIZANSKE BOLNICE »FRANJE« NA PRIMORSKEM. In memorlam Pretresla nas je žalostna vest, da sta kljub naporom zdravnikov in tovarišev, ki so požrtvovalno dali svojo kožo, podlegla poškodbam nesreče pri delu, ki se je pripetila v soboto, dne 28. 8. 1965. Pokojni JOŽE HERTIŠ se je rodil 4. 3. 1917 v Kungoti, kjer je že zgodaj spoznal težko življenje. Še kot mlad fant je delal pri okoliških kmetih. Izučil se je za pletarja in svoj poklic opravljal le malo časa. Že leta 1947 se je zaposlil v naši tovarni, jo pomagal graditi in nato ves čas delal v DE glinice. Bil je priden delavec, priljubljen tovariš in sodelavec. Družina je zgubila nenadomestljivega moža in očeta. Ohranili ga bomo v spominu kot pridnega gliničarja ter skrbnega in dobrega moža in očeta. MACUN ANTON se je rodil 21. 1. 1940 v Novi vasi. Zaradi pomanjkanja v družini je po osnovni šoli ostal na domačiji. Delal je le sezonsko, dokler ni 13. 5. 1964 prišel v naše podjetje. Čeprav je bil v TGA le eno leto, se ga bo-’ do sodelavci spominjali kot marljivega delavca. še bolj ga bo pogrešala mlada, pred kratkim osnovana družina, katere skrben mož in oče je bil. Marjan Kokol Preminil je Marjan Kot iskra hitro se je raznesla vest, da je tragično preminil naš sodelavec in prijatelj Marjan Kokol. Rojen v Ptuju 1938 je obiskoval'osnovno šolo in gimnazijo v Ptuju. Tu je opravil tudi malo maturo. Nàto jfe odšel v Ljiiblja.-no, kjer se je vpisal na termično srednjo šolo — elektro oddelek, ki jo je^ tudi z uspehom končal. Po končanem šolanju se je- vrnil v domači kraj, katerega pozneje ni več zapustil. Ostal je pri starših, prijateljih iz otroških let, na katere je bil zelo navezan. Neka notranja vez ga je priklepala na vse to in večkrat je tudi sam rekel, dà vsega tega ne bi mogel zapustiti in se privaditi na tuje ljudi in kraje. Svoje prvo delovno mesto je dobil pri podjetju DES v Ptuju. Tam je ostal vse do odhoda na odslužitev kadrovskega roka v JNA. Po vrnitvi se je zaposlil v tovarni glinice in aluminija v Kidričevem. Zaupano delo \ je opravljal vestno in z željo,,da bi si pridobil čimveč znanja in prakse, pridno delal in študiral. Kot mlad delavec je hotel postati kos vsem postavljenim nalogam in biti enak svojim tovarišem ter starejšim sodelavcem.. Prav hitro se je vživel v kolektiv in postal dober tovariš in delavec. Bil je še mlad, poln življenja in energije, a velik del tega je hotel posvetiti in podariti poklicu; ki gà jé opravljal z veliko voljo in veseljem. In prav takega ga je usoda iztrgala iz naše sredine. Za njim je ostalo prazno mesto,, ki ga je težko nadomestiti pa čeprav s podobno osebnostjo, saj ' je odšel mlad — premlad človek, ki je' hotel še živeti in ustvarjati. Iz Kidričevega je krenilo na pot dne 21. julija v koloni le 5 avtomobilov s 17 člani. Škoda, da se ni odzvalo vabilu več članov. Zvečer tega dne smo prenočili v Dragi. Zjutraj smo si ogledali grobišče talcev v Dragi in v parku pri muzeju v Begunjah. Ob sprehodu skozi muzej zastaja obiskovalcu dih ob pogledu na dokumente grozot iz pretekle vojne. Na stenah nekdanje jetnišnice so še vidni zadnji pozdravi, ki so jih pisali in- * v ( Nadaljevanj e s 4. strani) nih delavcev v podjetju, ampak tudi delavskemu svetu in svetom delovnih enot oziroma vsem članom delovnega kolektiva, ki so dolžni, da vsestransko s svojim delom tudi pomagajo pri uresničitvi postavljenih ciljev. Res, da bomo o rezultatih reforme lahko govorili šele čez nekaj časa, toda eno pa nam je že jasno danes, in sicer, da bo toliko uspešnejša, kolikor jo bodo osvojili vsi proizvajalci in kolikor se bodo tudi poslužili svoje osnovne pravice in tudi dolžnosti, to je zares smotrno gospodariti. Gospodarska reforma je delovnim organizacijam omogočila le startno osnovo za čimbolj še gospodarjenje, medtem ko- je sedanji in tudi bodoči perspektivni položaj podjetja odislej predvsem v njihovih lastnih rokah. Če torej ocenjujemo gospodarsko reformo iz tega aspekta, potem nam ne bo težko oceniti tudi nalog sindikata v naslednjem obdobju, kajti bolj kot kdaj koli doslej bomo morali v sindikatih res odločno zahtevati, da se dejansko uresničijo načela nove ustave, da nàj bo sleherni proizvajalec v polni meri tudi upravi j alee. To pa tudi pomeni, da bo potrebno v prihodnjem obdobju mnogo bolj materializirati pristojnosti in naloge vseh proizvajalcev v delavnih enotah, bistveno prevrednotiti delitvene sisteme in izoblikovati sisteme nagrajevanja po delu ne samo za nekatere, ampak za vse člane delovne-,ga kolektiva. Zato bi torej težko govorili o'nekih povsém no vih nalogah sindikatov v delovnih organizacijah, brez vsakega dvoma pa bodo morali prav sindikati v obdobju po sprejeti gospodarski reformi mnogo bolj odlbčno in še bolj dosledno vztrajati pri oblikovanju novih ekonomskih in družbenih bdno terniranci, večkrat tudi s krvjo. Koliko nedolžnih slovenskih žrtev je bilo mučenih v teh zaporih. Mnogi med njimi se niso nikoli več vrnili na svoje domove. ■ Od tam je kolona avtomobilov krenila proti Vršiču, našemu najlepšemu gorskemu prelazu (namreč za avtomobiliste) na Primorsko. Na vrhu prelaza smo se še malo pokepali z ostanki snega, katerega pa je bilo kar dovolj na zalogi, saj so sov, ki smo jih že uzakonili v novi ustavi. Med smotri, ki si jih sindikat že vsa leta prizadeva uresničiti v gospodarskem življenju, je tudi nedvomno na prvem mestu zahteva, naj bi dobilo delavsko samoupravljanje v vseh gospo-, darskih organizacijah večjo materialno osnovo, prav to zahtevo sindikatov pa pomagajo uresničevati tudi vsi sprejeti gospodarski ukrepi. Če bi ob koncu še pogledali oziroma analizirali dosedanje delo naših sindikalnih podružnic, bomo kaj hitro ugotovili, da so te do danes storile zelo malo na. področju novih pogojev gospodarjenja, saj se še vedno niso poglobile v to, da bi bile osnovni nosilec pri izvajanju gospodarske reforme pri nas v našem delovnem kolektivu« Sodimo, da bo prej ko slej treba resneje pristopiti k aktivnejšemu delu, saj so za uspešno 'delo pri izvajanju- reforme pri i nas tudi v celoti odgovorne. Ne smemo se namreč slepiti, da bo to steklo kar samo od sebe, kot smo bili doslej navajeni, in zato ni treba čakati na nobena navodila od zgoraj, ampak takoj pristopiti k delu v svojih delovnih enotah. V tem so namreč tudi vse njihove odgovorne naloge, ki jim bomo kos le z združenimi močmi in tesnim sodelovanjem. se le streljaj od česte še nekateri kar lepo smučali. V dolini Trente smo si ogledali izvir Soče, od tam pa krenili na Tolminsko stran. Vse do Cerknega je lepa asfaltirana cesta, od tam naprej pa le dobre 4 km makadamske cesie do vasi Log, kjer smo pustili avtomobile in krenili peš v sotesko Pasice pri Novakih, dò koder je le slabe pol ure hoje,' k Ne da se opisati občutek, ki navda obiskovalce, ko stopajo po stopnicah (dvižnih) med prve barake nekdanje partizanske bolnice. V mislih občudujejo junaštvo in heroizem graditeljev in posadke te edinstvene postojanke slovenskih borcev. Obiskovalci gredo skozi barake s posebnim spoštovanjem do vseh, ki so tu delovali, se zdravili in še posebej do tistih, ki so tu umirali. Skoraj nemogoče je verjeti, da je taka ustanova s tolikimi objekti in napravami ostala sovražniku neodkrita, kljub neposredni bližini ceste Cerkno—Žiri, to je zveze med Primorsko in Gorenjsko. Vsa tehnika in številčna premoč so- vražnikov ni bila kos zavesti, požrtvovalnosti in junaštvu slovenskih partizanov in domačinov. Domačini so imeli nedvomno mnogo zaslug 'za uspešno delovanje ustanove, saj, so jo ves čas oskrbovali z Živili in drugim. Prav tako so stalno obveščali posadko o gibanju sovražnika. Vsakemu elanu našega kolektiva priporočamo, naj si ogleda ta edinstveni objekt in spomenik naše revolucije. Tudi sindikalne podružnice bi ob zgodovinskih dnevih lahko organizirale skupinski obisk v. te kraje. Kot nalašč pa je primerna za avtomobiliste za konec tedna, ko imamo prosto soboto. Saj namI poleg navedenih znamenitosti nudi pokrajina nepozaben turistični užitek, dobro urejene asfaltirane ceste po Primorski pa nam naredijo vožnjo prav prijetno. AMD Kidričevo bo tudi v naslednjih letih organiziralo podobne obiske in želimo le, da se člani-avtomobilisti odzovejo v večjem številu. Letos,je društvo prevzelo stroške za gorivo, kar bo skušalo tudi v prihodnje. Udeleženci v soteski bolnice Franje, v ozadju baraka, v kateri je bila elektrarna Drava pri zadnjih poplavah tudi Ptuju ni prizanesla Foto Peter Gegič S čim se je ukvarjajo organizacijska enota »Železniški promet transport« prvih 6 mesecev v letošnjem letu Ne bom na dolgo in široko pojasnjeval našega dela, ker že besede »Železniški promet transport« povejo svoje. Prikazal bi le s številkami prispetje vagonov, ki simo jih prepeljali s postaje 'Kidričevo v tovarno in nazaj, kakor tudi interni pre- . mik in dostavo na odlagališče in praznjenje ali polnjenje teh vagonov. V tovarno so prepeljali: vagonov (premoga 5.727 boksita 4.125 apnenca 172 kale. sode 619. petrol koksa 456 katranske smole 191 razne surovine. 192 za utovor 834 tuji koristniki 28 skupaj 12.344 interni premik 4.285 Skupaj 16.629 To število vagonov je bilo prepeljano v tovarno in dostavljeno na razkladailna in na-; kladaina mesta, pò izpraznitvi ’ ali nakladanju pa nazaj postaji kakor dudi v interni potrebi. Vredno je omeniti, da enoti transport ne smemo šteti samo praznjenje in polnjenje teh vagonov, ker opravlja še razna druga dela. Večkrat ima s kako prispelo surovino dva ali trikrat več dela kot sicer, če bi bila na voljo potrebna in primerna, pravzaprav nujno potrebna skladišča. (vec) POČITNIŠKI DOM NAJ RES SLUZI PRODUKTIVNOST DELA SE LAHKO IZBOLJŠA NA RAZLIČNE NAČINE. EDEN IZMED NAČINOV DVIGANJA STORILNOSTI DELA JE TUDI USPEŠNA REKREACIJA PROIZVAJALCEV. ZNANO PA JE, DA SE DELAVCI BOLJ NERADI UKVARJAJO Z REKREACIJO, ALI. RA ENOSTAVNO NIMAJO CASA IN MOŽNOSTI, DA BI SE LAHKO UKVARJALI S PRIMERNIM ŠPORTOM, IN SI TAKO-ODPOČILI SVOJ ORGANIZEM PO NAPORNEM DELU V TOVARNI. Prav zato pa moramo še posebej paziti, da bi se vsak član kolektiva, vsaj v časti dopusta pošteno odpočil in si nabral novih moči, tako da bo vsak prišel z dopusta pripravljen na nove delovne napore. S tem namenom je tudi kolektiv TGA 'kupil in adaptiral počitniški dom v Crikvenici. Namen, nuditi članom kolektiva poceni in udoben dopust ob morju, je' bil dober in hvale vreden. Žal pa sam namen, nuditi proizvajalcu vse najboljše, ni bil realiziran, kot bi lahko bil oziroma kot bi molil biti. : Zakaj? Zataknilo se je že pri prijavah oziroma pri razporedu, kdaj bo kdo dobil svoj prostor pod vročim jadranskim soncem. Potem so se pojavile še težave s kooperacijo (vsak začetek je težak), ki smo jo sklenili glede zamenjave ležišč z nekaterimi drugimi kolektivi. No, na koncu je prizadevni tovarišici Pavli le uspelo sestaviti konce s koncem in ustreči številnim željam in zahtevam prijavljenih. Vendar pa bil si lahko v prihodnje prihranili vso jezb in nesporazume, če bi imeli v kolektivi^ človeka, g® bi. bil neposredno odgovoren (in primerno stimuliran) za vse stvari, ki -so v zvezi z dopusti in letovanjem zaposlenih. Kajti letošnje izkušnje so nam pokazale, da se tudi na področju dopustov da s kolek- tivno odgovornostjo le malo narediti. Druga stvar, o kateri želim pisati, pa je sam počitniški dom v Crikvenici. Vedeti moramo, da še zdaleč ni dovolj za uspešno, rekreacij o, če smo našemu proizvajalcu zagotovili; da ima ob morju samo posteljo, hrano, streho nad glavo in WS morje. Vsak človek potrebuje, razen naštetih stvari, tudi v vsakdanjem življenju, posebno pa še na dopustu, še nekoliko, razvedrila. Pa bi se ■ dalo to izvesti? Da, z malimi stroški in nekoliko dobre volje bi bilo mogoče članom kolektiva veliko več nuditi, kot smo jim nudili doslej. Tako bi dosegli, da bi prihajali delavci, ki prežive dopust, v Crikvenioi, domov res spočiti,' odpadla pa bi tudi velika večina kritik, ki so doslej letele na naš počitniški dom. Kaj je' sploh v Crikvenici narobe? Prvič, že leta in leta še delavci pritožujejo zaradi nepravilnega odnosa upravnice doma do gostov. Nekateri delavci prav zaradi tega nočejb več na letovanje v Crikvenici. No, kljub taki slabi reklami sem se le odločil, da letos preživim del svojega dopusta v našem. domu. Res je, da na svoji koži nisem občutil slabe volje upravnice, imel pa sem priložnost videti, kako je ravnala upravnica ž drugimi. Tako je na primèr »tet- ka« neko starejšo tovarišico iz »Impola«, ko ji ni pravočasno Vrnila likalnika, ki si ga je bila izposodila, najprej pred vsemi oštela, potem pa je morala omenjena tovarišica za kazen zlikati 10 rjuh. Prepričan šem, da bo ta tovarišica, ki je bila tako kaznovana, naredila v svojem ‘kolektivu »reklamo«, ki našemu domò. gotovo ne bo koristila. No, podobnih dogodivščin (ki so vsaj. deloma poživile monotono vzdušje v domu), je bilo še več. Morda pa je še najslabše od vsega, kar lahko zamerimo »tetki« to, da vsako leto gosti v našem domu kopico svojih sorodnikov. Še huje pa je, dà nekatere sorodnike tudi zaposluje v domu. Tako je letos taka zaposlena sorodnica (tisti, ki ste bili v Crikvenici, spomnite se zaspane deklice za točilno mizo!) na veliko lenarila na račun drugega osebja, ki je garàlo kot črna živina. »Tetki« zamerim tudi to, da je v kuhinji zaposlila nekvalificirano osebje, ker menim, da tako »varčevanje«, ki gre kajpak na račun gostov, res ni upravičeno. Seveda pa moramo ob tej priložnosti tudi povedati, da vseh prepirov v domu ni bila kriva upravnica doma, kajti tudi odnos nekaterih gostov do upravnice je bil skrajno nekorekten. Nekateri gostje so premalo pazili na čistočo - v prostorih doma, pa tudi inventar, ki je konč- no last nas vseh, jim ni bil veliko, mar in so se nekateri obnašali, kot da je potrebno Vse, kar imamo v Crikvenici, čim-prej uničiti. Kljub vsemu temu pa, sem mnenja, da je mera polna òrda lahko popularna »tetka« in njeni »rodžaki« odidejo v zasluženi pokoj. Na delovno mesto upravnika v našem domu pa dajmo energičnega in sposobnega človeka, ki bo posloval v splošno zadovoljstvo vseh članov našega kolektiva. Druga stvar, ki me je (verjet-, no še ,koga drugega) motila v Crikvenici, je to, da nima naš dom nobenih sredstev, ki bi služila rekreaciji gostov. Mogoče je kdo videl, kako lepo je poskrbljeno za razvedrilo gostov v počitniškem domu jeseniških že-lezarjev: vsak večer glasba * in ples, urejena plaža, kegljišče, gugalnice za otroke itd. Nočem, da bi ta hvala Jeseničanov izzvenela kot otrokdva tožba materi: češ sosedovi imajo, mi pa niihamo, Trdim le, da ibi lahko \ tudi mi imeli del tega, kar imajo v jeseniškem domu. Ne moremo imeti kegljišča in igrišč za žogo zaradi same lokacije doma. Ni nam treba urejene plaže, ker je lepša naša naravna plaža kot pa izumetničen beton. Lahko pa bi imeli nekaj gugalnic; lahko bi imeli. nekaj gumijastih žog za v vodo in gumijaste blazine (posojali bi jih na reverz in proti malenkostni odškodnini, ki bi zadostovala za amortizacijo V, eni sezoni); lahko bi imeli tobogan (kakšno veselje za otroke in odrasle) in lahko bi imeli nekaj malih čolnov. 'Tiho upanje pa imam (mnogo je mojih somišljeni- kov), da bi morda lahko imeli kdaj tudi motorni čoln in vodne smuči. In še za konec: v Svojem sestavku nisem hotel komurkoli soliti pameti, ampak sem zapisal le svoje ugotovitve. Hotel sem pošteno kritiko, né pa Zavogal-sko kritizerstvo na račun »tetke«, kot je bilo vsa leta doslej; Mislil sem pošteno, če pa sem koga nehate užalil, lepo prosim brez zamere. ’ F. D. STROKOVNA KNJIŽNICA TGA V mesecu juniju, juliju in avgustu so 'prispele v strokovno knjižnico naslednje knjige in časopisi: STROKOVNE KNJIGE: št. 1258/ 1259: Dragotin Kaj ser ~ Elektrotehniški priročnik, . št. 1260: Franc Tomšič |H Nemško-slo-venski slovar, št. 1261: Dr. Ristič — Rečnik tehničkih izraza, srpskohrvatsko-engleski-francu-ski-nemački, št. 1265, 1266, 1267, 1268: Dr. Janko Kotnik— Slovensko-francoski slovar, št. 1269, 1270, 1271, 1272: Dr. Janko Kotnik — Francosko-slovenski slovar, št. 1273: Ing. Lazarevič — Elektrane 1 razvodna postrojenja', št. 1274: Prof. Popov — Osnove el. po-kretaja u industriji, št. 1275: Tomaž Poniž — Osnove preračuna el. uporovnih grelnih, naprav, št. 1276: Aleš Strojnik’— Industrijska elektronika, št. 1277: Ing. Petrovič — Električne mar šine IV, št. 1278: Ing. Plaper — Osnove razdeljevanja el. energije, št. 1279: Ing. A. Dolenc —'Transformatorji I, št. 1280: Ing. Jagodič — Elektromotor-ski pogoni, št. 1281: Bronstein — Matematični prir , . ročnik, št, 1282: Ing. Božinovič; Električnč mreže, (Nadaljevanje na 10. strani) *ÌDopusl nekoliko drugače fm Wkm Motiv iz Tirolske Benetke — Most vzdihljajev Navadno se odpravimo na dopust k morju ali ob jezero, bolj redko pa tudi v planine, kjer preživimo deset do štirinajst prijetnih dni ter se' zadovoljni vračamo. Letošnje poletje je AMD 'Kidričevo organiziralo za motorizirane člane v času dopusta krožno potovanje skozi Avstrijo, Švico in Italijo. Ne bi mogli trditi, da smo se vrnili izredno spočiti, saj potovanje z avtomobili in vedno novi vtisi precej utrujajo, pa vendar je tudi to le neke vrste oddih. Kolona osmih avtomobilov, opremljenih z oznako YU in zastavicami AMZ Jugoslavije je v zgodnjih jutranjih urah 31. julija krenila na 2.500 km dolgo pot. V Dravogradu smo še enkrat napolnili rezervoarje naših vozil in se že čez nekaj minut zvrstili pred zapornico na Viču. Po kratkih obveznih formalnostih smo za 10 dni zapustili našo deželo. Tudi avstrijski obmejni organi so na hitro pregledali naše dokumente, jih žigosali in že smo krenili proti Celovcu. Ves čas do Celovca se nam je ponujal dež in nas v mestu tudi krepko opral. Po krajšem načrtnem, a še daljšem prisilnem postanku smo v gostem nalivu odpeljali iz mesta proti Vrbskemu jezeru, ki pa smo ga le slabo videli. Naš cilj je bil za ta dan prelaz Grossglockner (Veliki Klek). Želeli smo priti čim bliže pod vznožje, da bi naslednje jutro čimprej prišli na vrh prelaza 2.500 m visoko, kar je za avto že kar lepa višina. Spotoma smo se ustavili le tu in tam za kratek čas. Prenočili smo v manjšem turističnem kraju nekaj kilometrov pred samim vznožjem prelaza. Na kampiranje zaradi dežja nismo mogli računati, a tudi vse sohe (zasebne) so bile zasedene, v hotel pa nismo šli niti vprašat, saj tam ni sobe izpod 70 šilingov. V eni od gostiln smo se dogovorili za prostor v plesni dvorani, kar nam je prišlo zelo prav, ker smo imeli celotno opremo s seboj, le šotorov nam ni bilo treba postavljati. Cena, ki smo jo izvedeli šele zjutraj, nikakor ni bila pretirana (6 šilingov po osebi). Naslednje jutro nam je dež prizanesel le toliko, da smo se odpravili na pot, a takoj ko smo se pri kraju Heiligenblut začeli vzpenjati, sta nas pozdravila najprej megla nato pa dež, ki se je v višini nad 2.000 m spremenil v sneg. K temu pa še dodajmo precej visoko mitnino za prevoz, prelaza, ki ni niti najmanj nizka, saj je za avto s tremi osebami bilo treba plača- ti kar 90 šilingov. Ob lepem vremenu se ta znesek ne občuti tako močno, ker naravne lepote potnika tako prevzamejo, da kmalu pozabi na omenjeni znesek. Po več kot enourni, ne preveč prijetni vožnji, smo le prevozili prelaz. Med potjo smo sicer nekajkrat hladili motor (navzgor) in zavore (navzdol), a smo se vsi zbrali pri mestu BRUCK a. d. G., od koder je bila naša smer proti INNSBRUCKU. Ta dan je bila nedelja in še prvi, ko je promet na glavnih cestah izredno gost. Nepregledne kolone avtomobilov v obe smeri otežkočajo vožnjo in ni ga bilo med nami, ki si ne bi zaželel naših, še razmeroma prostih cest in sproščene vožnje. K temu pa še dodajmo gradbišča na cesti, ker, kot smo imeli priliko videti, tudi pri sosedih delajo na cesti kljub turistični sezoni. Še enkrat smo kampirali v Avstriji malo pred prelazom ARLBERG (1.802 m). Tokrat smo postavili šotore in prvič na naši poti so se v polni meri uveljavili kuhalniki in seveda naše konzerve. Naslednje jutro smo po opravljenem manjšem popravilu na avtomobilih z lahkoto prevozili zadnji prelaz v Avstriji in do meje smo imeli le še slabih 50 km. Za nami je bila 720 km dolga pot po sosednji Avstriji, deželi, ki zna zelo dobro izkoristiti svoje naravne lepote ter se vključiti med najbolj tujristične države v Evropi. Ko smo prestopili avstrijsko-švicarsko mejo, smo prišli v kneževino LICHTENSTEIN. To je mala državica ob Reni z okrog 17.000 prebivalci in glavnim mestom VADUZ (okrog 3.100 prebivalcev). Ta majhna samostojna kneževina je od 1924. leta v carinski uniji s Švico. Tudi denar je švicarski frank. Po kratkem ogledu glavnega mesta smo krenili proti Reni in v Švico, v. deželo, ki jo vsi poznamo po urah najboljše kvalitete. Ure izdelujejo v 1237 tovarnah, v katerih je zaposlenih 55.024 specialistov. Za nas, proizvajalce aluminija, bo zanimivo tudi to, da proizvede Švica prav toliko aluminija kot Jugoslavija, in sicer 34.000 ton letno — iz uvožene glinice — imajo pa seveda dovolj električne energije. Takoj po prehodu švicarske meje opazi tujec, da, v tej deželi že dolgo ni bilo vojne, saj Švica: Cesta na prelaz Grimsel (2164 m) dežela ne pozna ruševin in ostalih grozot vojn, zlasti zadnjih dveh svetovnih. Tudi nobenih turških vpadov ni bilo, ki so tako pustošili naše kraje. Zadnjih 150 let pa sploh nišo imeli vojne. Po svoji ureditvi je Švica konfederacija 25 kantonov, ki imajo popolno samostojnost. Prvi štirje kantoni so se združili že 1291 leta, a zadnji trije so se pridružili 1815. leta. Ima okrog 5 milijonov prebivalcev. Od tega govori nemško okrog 72 %, francosko 20 %, italijansko 6 % in nekaj več kot 1 % retoro-mansko. Deželo krasijo planinski masivi Alp in številna jezera. Kar 11 vrhov je višjih od 4.000 metrov in 24 preko 3.000 metrov. Samo na področju Alp je 1.360 jezer in jezerc, a vseh skupaj je preko 1.500. Nekatera med njimi so kar precej velika, npr. Ženevsko 580 km2, a ga del pripada Franciji. Prvo jezero, s katerim smo se srečali, je bilo Valeško (Walensee), ob katerem nas je presenetila nova cesta, ki je speljana ob obali in je kar 5 km v hribu pod arkadami, vmes pa so krajši tuneli. Le slabih 30 lun od tega.jezera je že drugo, pre-čej večje Ziiriško. Tu smo si poiskali kamp in prenočili, kar pa ni bilo tako lahko, ker so bili vsi kampi zasedem. Naslednje jutro smo se prebudili v dežju in šele okrog devetih smo lahko pospravili šotore. Do .14. ure smo imeli rezervirano za ogled Ziiricha/ kar pa seveda ni dosti več kot sprehod do centra in nazaj. Je največje švicarsko mesto (okrog poj milijona prebivalcev) in finančno središče ne samo Švice, ampak tudi Evrope. Naš naslednji cilj je bilo ■ Vierwaldstättersee in Luzern. Po daljšem iskanju smo se odločili za kamp v Meggen. Drugi so bili vsi zasedem, tu pa sta bila kar dva in mi smo bili nehote razdeljeni na oba. Turisti v kampu ali v mestu (hotelih) so bili vseh mogočih narodnosti. Naslednji, to je peti dan našega potovanja, smo zavili proti Bernu, glavnemu mestu države, po ogledu mesta pa proti jezerom in Alpam. Končni cilj za ta dan smo odločili Interlaken, ki leži med dvemi jezeri Thunersee in Brienzersee. 4 Nekaj km zunaj mesta smo v prelepi dolini našli kamp in postavili šotore že pred 15. uro. Po opravljenem kosilu smo se namenili proti Grindelwaldu. Alpsko turistični kraj, ki ga obdajajo sami velikani: Mönch (4.099 m), Schreckhom (4.078 metrov) in še mnogi štiri in tritisočaki. Mestece je pravzaprav en sam hotel in prodajalna. Poleg vseh najrazličnejših spominkov prodajajo tu tudi semena vseh ali skoraj vseh planinskih rož (planika, encijan ...). Od tu je speljana tudi gorska (zobata) železnica do višine 3.454 m visoke Jungfraujoch. Do višine 2.200 m teče proga zunaj, tu pa se skrije v stenah Eigerja v rov in se prikaže na površje šele na cilju. Zanimali smo se, koliko stane takle sprehod in komodni alpinizem, ko pa smo slišali, da 70 frankov,’ nas je minila želja, da se pridružimo številnim turistom, ki so si lahko privoščili tak iz- let. Po pdvratku v kamp je bilo še dovolj časa za ogled mesta. Ne da se vsaj primerno opisati, kako znajo Švicarji privabiti in obdržati turista. Prav noč je za to zelo primerna. Z najrazličnejšimi svetlobnimi efekti znajo prikazati precej tega, kar nudijo turistu. Potovalna agencija prikazuje zvečer med deveto in deseto uro v svoji izložbi prvovrstne barvne posnetke alpskih področij in vrhov, kamor vabijo turiste (velikost slik 80 x 80 cm. Po mestu pa vozijo starodavne kočije atrakcij željne turiste. Gostinski lokali niso bili niti preveč zasedeni, povsod je bilo dovolj prostora, celo prazni so bili v Švici. Namesto čistega in jasnega zraka, ki smo ga bili vajeni zadnje dni, nas je v Italiji zajel soparen in zameglen vroč Zrak. Ni bilo pravega razgleda in vedno nam je bilo vroče. Naš naslednji cilj za prihodnje jutro je bil Torino, in sicer ogled Fiatovih tovarn. Ta dan smo se spustili v borbo s časom in smo v glavnem kar vozili, le v večjih krajih smo se zbrali in nato zopet naprej. Toda kakšno razočaranje, ko smo prišli pred upravno poslopje FIAT in so nam sporočili, da so prav ta dan zaključili delo in se kolektivno odpravili na počitnice, zato so vse ekskurzije izključene. Kakšna škoda. Dobili smo sicer za vsakega člana brošuro, kjer je v sliki in besedi na kratko opisan razvoj in sedanji proizvodni program tega velikega koncerna. Med dežurnimi vratarji je bil tudi Splitčan, s katerim smo se lahko pomenili lepo po naše. Tu smo se tudi razdelili, in. tisti, ki. so morali biti naslednji ponedeljek v službi (bil je petek popoldan) so krenili proti Milanu. Pri enem od avtomobilov je odpovedal ležaj in verjemite, tudi v Torinu ga ni bilo tako lahko dobiti. Nazadnje smo dobili, ne sicer original, a je odgovarjala velikost. Švica — Grindelwald, v ozadju Wetterhorn bili nekateri. Prodajalne spominkov so bile polne kupcev, med katerimi je bilo tudi precej takih, ki so si le ogledovali kot mi. Za šesti dan smo imeli v pro: gramu prvi prelaz v Švici, in sicer 2.164 m visoki Grimsel, katerega smo prevozili, lahko bi rekel, igraje. Kljub precejšnjemu vzpenjanju, je cesta speljana tako, da jo vsak avto z lahkoto zmore. Po krajšem postanku na vrhu smo se spustili na južni strani zopet v dolino. Pri Gletschu smo zavili proti jugozahodu po čudoviti dolini reke Rhone do Briga. Po daljšem posvetovanju smo se odločili, da še isti dan prevozimo prelaz Simplon (2.005 metrov) ter se poslovilno od Švice. Bolj smo se bližali vrhu prelaza in italijanski meji, bolj revna je postajala pokrajina. Na meji nas Švicarji sploh pogledali niso, pač. pa so bili Italijani bolj dosledni. Ko smo menjali ostanke frankov za lire, je bilo že treba čakati, ker tu že ni šlo več brez pisarije kot pri sosedih. Prvi večji kraj, ki smo ga namenili za cilj tega dne, je bil Domodossolo, se kar precej veliko mesto, a nič kaj preveč čisto. Tudi kamp, ki je imel sicer lepo lego, ni bil več tak, kot so Tudi v Italiji znajo reči »nimamo«! Od Torina do Milana smo naslednji dan vozili po »sončni cesti« Nekaj zaradi hitrejše vožnje, delno pa tudi zaradi radovednosti. Toda to radovednost smo precej drago plačali — 550 lir za avtomobil, kar ni. malo. V Milanu smo si ogledali katedralo in nekaj znamenitosti v njeni bližini. Vsi nismo smeli v cerkev, ker menda nismo bili dostojno oblečem. Moški v kratkih hlačah in ženske v brezro-kavnih oblekah ne smejo prestopiti praga, ženske so si pomagale z rutami, moški pa smo ostali, zunaj, čudovit razgled na mesto nudi razgledni 100 m visoki stolp, seveda za 2Ö0 lir. Naslednji cilj so bile Benetke, vmes pa še kratek postanek v Veroni in obisk Julijine hiše, ki je še danes takšna, kot je bila pred mnogimi stoletji iti okrog nje ne manjka turistov iž vseh delov sveta. Vendar pa to pa.(spričp dragipje nikakor ni preveč. Hrana je pestra, lahko bi bila tudi malce obilnejša. Morali srno poiskati svoje skrite rezerve, ift včasih potolažiti nemirne želodce. Gospodarska reforma nas je našla na dopustu. Nismo se preveč dali motiti z novimi cenami, saj nas je vse to počakalo, ko smo se vrnili. Zanimalo nas je, če bomo morali kaj, primakniti za oskrbo v domu. Zvedeli Smo, da najbrž ne, sicer pa, da naš bodo že našli. Le kje bodo iška1 li tujcè, ki so nam delali družbo v jedilnici? Dan vstaje na Hrvatskem je. Kosilo je praznično. Verjetno ‘je naključje, da so nam mizo, kjer smo vse dni sedeli, zasedli Nemci. Ali pa tudi oni hočejo praznovati? Dnevi dopusta minevajo. Vsak dan je vroče in tudi -tisti mlečno beli so že dobili barvo sicer rdečo, ki se bo spremenila v rjavo ali pa v mehurje. Vztrajnost se na morju res ne izplača, še posebej ne, če kaže termometer že zjutraj ob 7. uri, 27°, Celzija. Mnogo bolj prija kozarček dingača z ledom ali pa poležavanje pod borovci, kot pa mučenje na plaži. Vredno ši je ogledati sprehajališče cesarja Franca Jožefa, ištekaj sto metrov dolga kamnita potka je speljana ob obali in porasla z grmovjem. Vse naokrog je tišina, le monotono pesem škržatov je čuti. Še dan, dva in dopusta je konec. Vračamo se zgodaj zjutraj z isto ladjo, kot smo prišli. Sveže jutro nam prežene spanec in popolnoma budni smo, ko pri-plujemo na odprto morje. V lo-šinjskem zalivu nismo niti slutili, da je zunaj burja. Ziblje nas z leve na desno in od zadaj najprej. Prazen želodec vsakih nekaj trenutkov čutimo v grlu. Do najhujšega na srečo ni prišlo. Spet smo v Rijeki. Nad morjem je nebo modro in čisto, nad kopnim pa sivo. V, notranjosti dežuje. Še pravi čas ujamemo brzec iri najdemp celo proste sedeže v vagonu, rezerviranem za avstrijske turiste. Družbo nam delajo priletni Avstrijci. Pomén-kujemo se o vsem mogočem: o našem novem dinarju, o hokeju na ledu, o vlaganju višenj in o drugih zanimivih rečeh. Pogovor je interesanten, saj poteka malo v nemščini, malo v angleščini pa še z rokami si pomagamo. Našega tihega občudovanja je deležen možakar, ki je od Rijeke pa do Ljubljane izpraznil skoraj tričetrt litra hude slivovke. Treba se je zavarovati pred carino. V Mariboru se na hitro poslovimo, saj smo že skoraj doma. Utrujeni smo, toda zagoreli in nasmejani. Še bomo dopustovali v Malem Lošinju, sicer ne drugo leto, čez nekaj let pa gotovo. — ka — Kino „Svoboda“ Kidričevo SPORED ZA OKTOBER: 2.—3. Pri črnem konjičku, nemški barvni film. 6.-—7. Izklican je tudi V/3, domači črno-beli film. 9.—10. Doživljaj Leda, ameriški barvni film. 13.—14. General Baster Keaton, ameriški črno-beli film. 16.—17. Racija, francoski črno-beli film. 20.—21 Draga, ostani z menoj, avstrijski črno-beli film. 23.—24. Morganovi gusarji, ameriško-italijanski barvni ki-nemaskopski film., 27.—28. V svetu komedije, ameriški črno-beli film. 30.—31. Krik strahu, ameriški črno-beli kinemaskopški film. Švica — Jezero na vrhu prelaza Grimsel (Nadaljevanje s 5. strani) nam ni znano, kje bi naj bil počitniški dom, ki nam bo naslednje dni nudil streho. Imamo Srečo. Vprašali smo prav upravnika, če ve kje je »Impolov« dom. Seveda, kdo bi bolje ve-, del od njega, ki. je tam gospodar. »Šjor« Ivica nas že čaka s svojim čolnom. Takoj smo pripravljeni za odhod. Tukaj tudi prvič vidimo nove sostanovalce. Kompletna izmena je namreč po hi-drogliserjevi zaslugi zamudila en dan. Kmalu se spoznamo. Nekaj jih je iz Ruš, nekaj iz Slovenske Bistrice, pa iz Meži-, ce in še Kidričani smo poleg. V mraku vidimo obrise doma. Na zunaj je videti čeden. Znotraj ugotovimo, da bi bil lahko boljše urejen, ko pa ise znajdemo v podstrešni, sobici, pomislimo, da videz včasih vara. Vse je sicer skromno, toda čisto. Sobica ima tudi miniaturno oken- ce, skozi katerega najboljše vidiš leže. Toda kdo bi še oziral na to, saj smo prišli na morje. Na hitro povečerjamo in zaspimo kot ubiti. Zjutraj šele vidimo, kje pravzaprav smo. Lošinj je lep. Okrog doma šumi borov gozd, morje pa je toplo in čisto in čudovito modro. Možnosti za razvedrilo . je nešteto. Tu pridejo na svoj račun športni in podvodni ribiči, tisti, ki ljubijo samoto, in oni, ki jim je všeč dalmatinski vinček. Kosimo v dveh izmenah, ker so jedilnice premajhne, da bi lahko sprejele vse lačne hkrati. Tu so namreč še taborniki, ki živijo pod šotori v bližnjem gozdu. Malce smo presenečeni, ko vidimo pri kosilu tudi Nemce. Kako to? Ni to dom zaprtega tipa? Kaže, da ni. Kot povsod, iso tujci našli pot tudi v počitniške domove. Vse za turizem! Vsekakor se jim splača. Nemcem namreč. Kosilo in večerja jih stane samo tispčaka, bi bilo treba najmanj dva do tri dni, da bi si v mestu ogledali. vsaj važnejše zanimivosti, ki jih je vse polno. -V Benetke smo prispeli proti večeru in smo si jih nekoliko ogledali ponoči, a še enkrat naslednji dopoldan. Res, tu je kaj videti (cerkev Sv. Marka, dože-va. palača, most vzdihljajev in še in še). Nehote se spomnimo, da hodimo po pilotih iz naše Dalmacije. Prav za gradnjo Benetk in ladij te republike so v srednjem veku posekali bujne gozdove našega Primorja. Da je mesto res na pilotih, se kar hitro prepričamo. Tla v cerkvi Sv. Marka so npr. močno valovita zaradi pogrezanja, ki pa ni enakomerno. Mogoče še tale zanimiv podatek: mesto je zgrajeno na 117 otočkih in ga prepleta nad 150 kanalov, čez katere je speljanih preko 300 mostov. Največji kanal je Canal Grande (Veliki kanal) dolg 3.800 metrov in širok 30 do 70 m. Največji ih najlepši most med vser mi bo most, ki se imenuje »Rialto di san Marko«, katerega nekateri napačno imenujejo most vzdihljajev. Ta je le majhen most v nadstropju, ki veže doževo palačo s palačo pravice; pokrit je s svinčeno streho, na katero je pripekalo vroče sonce in neusmiljeno žgalo na prestopnike, ki so prišli navzkriž s pravico, in po vzdihovanju le-teh je dobil most ime. V vročih popoldanskih urah smo se podali na pot proti Trstu, ki smo ga zagledali okrog 18. ure. Samo dobre tri ure smo imeli na razpolago za ogled mesta (bolj sprehod skozi mesto) in že smo se namenili proti naši meji in Ankaranu, kjer smo še enkrat postavili šotore. Ne vsi, ker so nekateri morali hiteti domov. Mirno lahko trdim, da je bil od vseh kampov, kar smo jih videli, najbolje urejen ta zadnji, torej pri nas doma. Italija — Straža pred trdnjavo v Milanu Švica — Ledenik Rhone Gletscher Foto M. Đ. Verjetno je tudi najboljši kamp v Jugoslaviji sploh. Med ostalim ima tudi prho s toplo vodo, ki je ni treba posebej plačati, kot je bil to primer v švicarskem kampu pri Interlaknu, kjer je zunaj lèpo pisalo »TUŠ S TOPLO VODO«, a ko sem odprl pipo, je tekla le mrzla. Šele tedaj sem opazil, da je za toplo vodo treba spustiti pol franka v avtomat, ki odpre dovod plina in se voda sproti segreva. Na koncu še malo plavanja v našem slovenskem morju in .krenili smo proti domu, zadovoljni, ker smo marsikaj videli, a še mnogo bolj, da smo bili spet doma. -čk- Švicarska vas v dolini reke Rhone (Nadaljevanje s 7. strani) Ribe in ribiči Personalne spremembe Člani kolektiva, ki dopolnijo v avgustu 1965 najdaljšo neprekinjeno delovno dobo v tovarni: 20 LET: Ivan Gerjovič, nastopil službo 30. 8. 1945. 18 LET: Inž. Boris Gorup, nastopil službo 15. 8. 1947, Anton Karo, nastopil službo 6. 8. 1947, in Stanko Kovačič, nastopil službo L' 8. 1947.. 17 LET: Martin Artenjak; nastopil službo 15. 8.1948, in Zora Težalk, nastopila službo 30. 8. 1948. 16 LET: . Ernest Janžekovič, nastopil službo /17. 8. 1949, Ivan Jus, "nastopil službo 17. 8. 1949, Maks Mele, nàstopil službo 15. 8. 1949, Jože Peršuh, nastopil službo j. 8. 1949. 14 LET: Franc Gojčič, nastopil službo 27. 8. 1951,. Alojz Muršeč, nastopil, službo 1. 8. 1951, Anton Tomanič, nastopil Službo 3. 8. 1951, Ivan Vnuk, nastopil službo 2. 8. 1951, 13 LET: Rudolf Belšak, nastopil službo 1. 8. 1952, Alojz Horvat, nastopil službo 28. 8. 1952, 'Franc Kokot, nastopil ' službo 28. 8. 1952, Martin Ozmec, nastopil Službo 4. 8. 1952. . 12 LET: .. Jože Braunštajn, nastopil službo 11. 8. 1953, Stanko Bogme, nastopil, službo 13. 8. 1953, Jože Frigi, nastopil službo 3. 8. 1953, Ivan Herman, nastopil službo 3. 8/1953, Franc Hertiš, nastopil službo 13. 8. 1953, Ivan Ivančič,, nastopil službo 25. 8. 1953, Viktor Jus, nastopil • službo 13, 8. 1953, Ciril Jazbec, nastopil službo 17. 8. 1965, Alojz Janžekovič, nastopil službo 20. 8. 1953, Jože Kuret, nastopil službo 1. 8. 1953, Ivan Kozoderc, nastopil službo 11. 8. 1953, Alojz Kmetec, nastopil Službo 12. 8. 1953, Ivan Kokol, nastopil službo 13. 8. 1953; Franc Leben, nastopil službo 13. 8,-1953,- Franc Leskovar,-nastopil službo' 20. 8. 1953, Vinko Murko, nastopil Službo 1. 8. 1953, Ludvik Munda, nastopil službo 11. -8. 1953, Ivan Malek,' nastopil službo 20. 8. 1953, Franc Nigerl, nastopil službo 10 .8. 1953, Ludvik Ostroško, nastopil službo 13. 8. 1953, Anton Pal, nastopil službo 19. 8. 1953, Peter Rzdolf, nastopil Službo 8: 7. 1953, Ivan Ratajc, nastopil službo I 8. 1953, Justin Repič; nastopil službo ■ 20. 8.' 1953; Alojz Slatič, nastopil službo 1: 8. .1953, Stanko Svenšek, nastopil službo 17. 8. .1953, Jakob Smiljan, .nastopil službo 20. 8. 1953, Jernej, Širovnik, nastopil službo 11. 8: 1953, Frane-, Štajner; . nastopil službo 12,;$; 1953, Otmar Vedlin,-nastopil službo 11. ,8. .1.953, Janez Vrtačnik,: ' nastopil sldzbp 12; 8; 1953, Mirko, Vàntér;,ba^ò!-: pii službo 17. ton Žumer, nastopil službo 11. 8. 1953. 11 LET: Franc Bauman, nastopil službo 3. 8. 1954, Stanko černenšek, nastopil službo 2. 8. 1954, Jožef Emeršič, nastopil službo 3. 8. 1954, Franc Horvat, nastopil službo 30. 8.1954, Alojz Levanič, nastopil službo 5.8.1954, Jože Rogina, nastopil službo 5. 8. 1954, Angela Rzdolf, nastopila službo 16. 8. 1954, Mirjan Vedlin, nastopil službo 4. 8. 1954, Jurij Zupanc, nastopil službo 5. 8. 1954. 10 LET: Janez Bauman, nastopil službo 22. 8. 1955, Rudolf Emeršič, nastopil službo 13. 8. 1955, Anton Fajfarič, nastopil službo 6. 8. 1955, Jožef Frank, nastopil službo 22. 8. 1955, Peter Gegič, nastopil službo 24. 8. 1955, Franc Koren, nastopil službo 24. 8. 1955, Franc Koren, nastopil službo 6. 8. 1955, Franc Klajnšek,. nastopil službo 13. 8. -1955, Rudolf Kurbus, nastopil , službo. 20. 8. 1955, Feliks Kmetec, nastopil službo 22. 8. 1955, Franc Pi-šek, nastopil službo 22. 8. 1955, Stanko Sok 8. 8. 1955, ' Avgust Zemljič 11, 8. .1955..'. NOVI ČLANI KOLEKTIVA: I Kristina Horvat, uslužbenka, Ivan Emeršič, orodjar, Ostojà. Indjič, ključavničar,; Alojz Mihelač, ključavničar, Alojz Kekec, delavec, Alojz Koletnik, delavec, Janez Cafuta^delavec, Boja S tabue, PKV ključavničar, Života Markovič, 'strugar in Jože Zajc, delavec. ODŠLI IZ PODJETJA: Alojz Drevenšek, Jože Pau-man, Jože Klaneček, Franc Črne, Blaž Herman, Herman Erjavec, Stanislav Kolarič, Franc1 Mlakar. ' UMRLI: Marjan Kokol, rdjeti 19. 8. 1938, umrl 13. 8. 1965; Tomaž, Topolovec, rojen 22. 8. 1936, umrl 12. 8. 1965., NAŠ 50-LETNIK: Friderik Koser, rojen 23. 8. 1915. ; NOVI DRUŽINSKI ČLANI: Družina Ceti je dobila hčer Vido, družina .Antona Čeha. j e do-, bila . sina .Vladimira, družiha-FramCa Kodriča je dobila. siha.. Franca, družina Antona Serdin-ška je dobila sina Stojana, družina Miroslava Ciglarja; je.dobila ; sina Andreja, družina Vincenca Maroha je dobila hčer Justino, družina Franca Hazj-rnalijd. je dobila .sina, .Franca/ družina - Zdravka Kontiča je: do-; bila sina Denisa, družina Mihae-ja Podgorška je dob-ila hčer; Ido,' družina, Janeza Bombeka jp 4d| bila- hčer Danico, družina Rena-; te- Zupanič j e ■ dobila -sina Mat j at ža; j družina Mikaj la • Kram-b er-, gerja. je dobila hčer.Mihaelo., \ Obveščamb: vše ;cfhheikqlèktE uà"j.àivìjo--kàdrovskèmti bd- ljajo novorojenčke in otroke, ki so sicer zavarovani po roditelju, ki je zaposlen izven našega podjetja, ker vpliva število nezaposlenih oziroma nepreskrbljenih družinskih članov na višino izplačane hranarine v primeru bolezenskega dopusta. (Nadaljevanje s 5. strani) sila, ki prebija silose in spravlja boksit do mlinov. Glede izločanja sode iz luga je vodja DE poudaril, da naj se čimbolj izkoristijo naprave, ki so namenjene izločanju, ker bomo edino s tem očistili naše luge in povečali proizvodnjo. Poudaril je, da mora vsak član kolektiva v DE glinice dati vse od sebe, da bi našo proizvodnjo čimprej res spravili na zahtevano raven, kajti vsak lahko mnogo stori, da bi se to tudi resnično uresničilo. Nekateri člani ■ sveta so predlagali, da naj sindikalna podružnica v najkrajšem času skliče masovne proizvodne sestanke s članstvom in da jih temeljito seznani z \ novo gospodarsko reformo : .in o; položaju našega podjetja v bodoče — predvsem pa še DE glinice. Pri vsem tem je bilo mnogo govora o materialni odgovornosti članov kolektiva delovne enote glinice, seveda s poudarkom na odgovornosti vodilnega kadra, od vodje DE pa vse do 'preddelavcev, ki so dolžni, da skrbijo, da se-vsi sprejeti ukrepi tudi uresničujejo. Nenehno je treba skrbeti za racionalno izkoriščanje Surovin ter o razmetavanju raznega materiala, predvsem pa 0 tem, da j è vsa obstoječa delovna sila rés pravilno izkoriščena, ■ Še vedno vlada po obratih nedisciplina, kot je neizvrševanje postavljenih nalog od strani predpostavljenih, spanje na delovnih mestih in neopravičeno . izostajanje z dela itd. Zato je svet proizvajalcev delovne enote sprejel'ustrezni .sklep, po' kaitejem KRIŽANKA , ’ VODORAVNO: 1. 'zelene površine v. tovarni, 4. kemični znak -za aluminij, 5.( kos 'celote, 7. .nikalnica, 8: žensko ime ' 9: " osebni Zaimek, 10. osebni ‘ zaimek, ll.rspremljevaleG': ognja, 13. avtomobilska. 'oznaka za Rijeko, .14.. srbsko bio-, skb ime,'15.1 žit dričal. .NAypiCNtp.:/ li, beli ■ ’.prali- —, osnova Zd'tyoiZyOdnfö'iälümimja., 2% časovni pri- . slóv, 3-:- pldčilnt> Sredstvo, 4. pozitivna elektroda, d.\; 'yra%at ■ v. plotovih, 11: svo;- iilniji zaimek, s bini-1 * ; - ~........• -- (-VPA-) Foto Stojan Kerblér Starši naj predložijo v mesecu septembru . potrdila o šolanju za otroke, ki so že ali bodo v 'tekočem letu dopolnili 15 let starosti. Potrdila so potrebna za potrjevanje zdravstvenih izkaznic. M. T. je treba takoj ukrepati, da bi to odpravili,- v skrajnem primeru pa bomo nediscipliniranim in nepopravljivim članom kolektiva DÈ tudi odpovedali delovno razmerje. Sicer morda na prvi pogled izgleda talk sklep SPDE malce drastičen, toda do sprejetja takega sklepa je člane vodilo dejstvo, da v novih pogojih gospodarjenja člani kolektiva ne bodo trpeli v svoji sredini lenuhov in tistih, ki jim je tovarna le postranska dejavnost in katerim ni mar, v kakšnem položaju se nahaja podjetje. po novi gospodarski reformi. jko- • št. 1283: Ing. Bogičevič — Fotočelija, št. 1284; Ing. Milankovič — Proizvodnja -i prenos el. energije II, ‘ št. 1285: Aleš Strojnik — Usmerniki, št. 1286; T. H. Carr ■^•Elektrane I, št. 1287: Ing. Avčin — Splošna električna in magnetna mèrjerija> št: 1289: Nemško-slovenski slovar, št. 1290: K. Ražnjevič — Toplinske tablice i diagrami, št‘. 1291: M. Veiiniirovič — Ilustrirani leksikon tehničkih znanja, št. 1292: Velimir Kruz — Tehnička mehanika I, št. 1293: Velimir Kruz — Tehnička' mehanika II, št. 1294: Ing. Milenkovič — Valjanje če-ličnih limova i traka, št. 1295: Ing. Pajeyic — Li ven j e gvožđa i Čelika št. 1296: Ing. Milenkovič — Hladno izvlačenje žica,’ šipki , in cevi, Št. 1297: Ing. Pešič,, fli Priručnik” za gvožđe i čelik, št. 1298: Ing. Šass .— Dubbels Taschenbuch für den Maschinenbau .1, št. 1299: Ing. Sass — Dubbels Taschenbuch für den Maschinenbau II, št. 1300: Tomšič — Slovensko-nemški slovar, št. 1301: Tomšič — Nemško-slovenski slovar, št. 1302: Dr. Pretnar —' Francosko-slo-vènski slovar, št. 1303: Dr. Rant ;— Verdampfen in Theorie und Praxis, V št. 1304: Dr. Rant — Verdampfen Diagramme, št. 1305: Dr. 'Gardonpff — Toxikologie des Fluors, št. 1306: Peulič ■' — ; Gradjevinske^ konstrukcije I, ■ št. 1307: . Peulič — Gradjevinske konstrukcije II. STROKOVNI ČASOPISI: Tehnika št. 6, 7, 8, 9 — 1965, Beograd, Kemija u industriji št. 3, 4, 5, 6, 7, 8, Zagreb,., Hemijska industrija št. 5, 6, 7, 8, 9, Beograd, ‘ Avtomatika št. 1 — 1965, Ljubljana, Funkschau št.'9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17 — 1965, München, Elektronik št. 5, 6, 7, 8, 9 — 1965, München, ETZ-A št. 9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16 H 1965, Berlin, ETZ-B št. 8/9, 10, 11, 12, 13, 14, 15, 16, 17, 18 — 1965, Berlin, E und M št. 5, 6, 7-, 8/ 1965, Wien, Metali št. ,2, 3, 4; 5, 6, 7, 8, 9,;^ 1965, Berlin, Angewandte1 Chemie št. 1—-16, Frankfurt, Chemie Ing. Technik st. 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7, 8, Berlin, rastofpil, služijo 17. o>. 1953,-Fränc Zagoršek,• Jia^lpgii shažbp :-3u 8. 195,3, Stefan Žnidarič, nastppil šhižbp.il• kl8T'I.953,: Anton 'Ž,ebak, nasfhjffl. '■klifžbo 1'953; dèlk'ti vsakb špneriaenibb 1 brvahi (jiadalje' zaipSslìtìèv izéhe^ ;kj! doklej1 ni biTà' zapoSléhà1/- *prij àv- Zasleduješ dnevni tisk? O, da, najbolj me zanima humor ... Erosim, prinesite mi nekaj, česar doslej še nisem imel! 'Morda možgančke? to