Young Croatione In their National Costume /«,/#/ JDff/cml 'mpuBucemoH of the Slovenian Womens Union of America NOVEMBER, 1953 Volume 25 SLOVENIAN WOMEN’S UNION SLOVENSKA ZEN. ZVEZA OF AMERICA V AMERIKI Organised December 19. 1926 la Chicago, 111. Ustanovljena 19. dec., 1926 ▼ Chlcagi, Illinois Incorporated December 14, 1927 In the State of Illinois Inkorporirana 14. dec., 1927 v državi Illinois MEMBER OF: National Council of Catholic Women Very Rev. Alexander Urankar, O.F.M., 823 E. Mineral Ave., Milwaukee 4, Wis. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wis. Josephine Livek, 331 Elm St. Oglesby, Illinois Mary Tomsic, Box 202, Strabane, Pa. Anna Pachak, 2009 Oakland St., Pueblo, Colorado Mary Golik, 3016 Gantenbein St., Portland, Oregon Mary Urbas, 833 E- 156th St., Cleveland, Ohio Barbara Rosandich, 846 Chapman St., Ely, Minnesota Rose Scoff, 2208 Mariposa, San Francisco, California Albina Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, Illinois Josephine Železnikar, 2045 W. 23rd St., Chicago 8, III. NADZORNI ODBOR — AUDITING COMMITTEE: Predsednica - President ................ Mary Lenich, 609 Jones St., Evdleth, Minn. Nadzornica - Auditor ................... Josephine Praust, 1281 E. 169th St., Cleveland, Ohio Nadzornica - Auditor ................... Katie Triller, 1724 Stanton Ave., Whiting, Indiana SVETOVALNI ODSEK — ADVISORY COMMITTEE: Predsednica - President ......-......... Anna Yakich, 4716 Lester Ave., Cleveland, Ohio Odbornica - Officer .................... Rose Racher, 2205 Burton St., Warren, Ohio Odbornica - Officer .................... Helen Corel, 67 Scholes St., Brooklyn, New York ODBOR ZA MLADINO IN RAZVEDRILO — YOUTH AND RECREATION COMMITTEE: Lillian Kozek, 2244 So. Wolcott St., Chicago 8, Illinois Christine Stopar, 245 15th St, N.W., Barberton, Ohio Mary Theodore, 2529 4th Avenue, Hibbing, Minnesota Mary Markezich, 2809 E. 95th St., So. Chicago 17, 111. Mary Snezic, Bo* 49, Bessemer, Pa. Urednica - Managing Editor ............. Corinne Novak, 1937 W. Cermak Road, Chicago 8, 111. ZARJA - THE DAWN URADNO GLASILO SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V AMERIKI OFFICIAL PUBLICATION OF THE SLOVENIAN WOMEN’8 UNION OF AMERICA PUBLISHED MONTHLY — IZHAJA VSAK MESEC Annual Subscription $2.00 — Naročnina $2.00 letno For SWUA members $1.20 annually — Za Slanice SŽZ $1.20 letno Publisher, “Zarja”, 1637 S. Allport Street, Chicago 8, 111. Managing Editor: Corinne Novak Editorial Office: 1937 W. Cermak Rd., Chicago 8, 111., Tel. Bishop 7-2014 “Entered as second class matter November 13, 1946, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of August 24, 1912.” All communications for publication must be in the hands of the Editor by the tenth of the month for the next issue and must be indorsed by the writer. If typewritten use double-space and if hand written use ink. Write plainly, especially names, and on one side of paper only. Vsi dopisi morajo biti v rokah urednice do 10. v mesecu za prihodnjo izdajo in podpisani po pisateljici. Pišite s črnilom in samo na eno stran papirja. Pri imenih pazite, da so razločno pisana. Duhovni svetovalec - Spiritual Advisor .... Ustanoviteljica — Founder .................... Častna predsednica — Honorary President Predsednica - President .................... 1. Vice-President ............................ 2. Vice-President ............................ 3. Vice-President ............................ 4. Vice-President ............;............... 5. Vice-President ............................ 6. Vice-President ............................ Glavna tajnica - Supreme Secretary ......... Glavna blagajničarka - Supreme Treasurer LETO XXV —ŠT. 11 NOVEMBER, 1953 VOL. XXV — NO. 11 KAMPANJA ZA NOVE ČLANICE LEPO NAPREDUJE! Do meseca oktobra je pristopilo 242 novih članic. Na prvem mestu je podružnica št. 95, South Chicago; na drugem mestu podružnica št. 67, Bessemer, Penna; na tretjem mestu podružnica št. 25, Cleveland, Ohio. Kampanja bo zaključena 31. decembra 1953. Razred A B Mlad. Skupaj A B Mlad. Št. 95, Pauline Stanley 9 17 26 Št. 21, Stella Danculovic 1 Št. 67, Mary Snezic 3 22 25 Št. 21, Rose Kovach 1 Št. 25, Mary Otoničar 1 9 12 22 Št. 25, Julia Brezovar 1 Št. 35, Frances Bradach 3 10 13 Št. 25, Helen Debevec 1 Št. 7, Christine Menart 4 7 11 št. 26, Mary Coghe 1 Št. 24, Angela Strukel 1 2 6 9 št. 26, Antoinette Stayduhar 1 Št.105, Marie Nezbeda 1 7 8 Št. 26, Frances Vidina 1 Št. 31, Rose Klink 1 6 7 Št. 29, Mary Hadley 1 Št. 23, Barbara Rosandich 5 1 6 Št. 59, Virginia Benedick 1 Št. 61, Pauline Stolec 1 1 4 6 št. 31, Elsie Persheren 1 št. 10, Mary Urbas 2 3 5 št. 32, Frances Perme 1 št. 26, Josephine Arch 3 2 5 št. 33, Mary Schubitz 1 št. 55, Emma Zore 2 2 1 5 št. 34, Mary Pahula 1 št. 15, Mary Novak 4 4 Št. 34, Mary Erchul 1 št. 95, Mary Markezich 4 4 Št. 41, Mary Mihelčič 1 št. 3, Christine Bradish 3 3 št. 41, Tinka Kuzmich 1 št. 7, Theresa Paulin 1 2 3 Št. 43, Gertrude Delopst 1 št. 16, Kate Triller 3 3 št. 45, Anna Miklavich 1 št. 88, Mary Lovse 2 1 3 št. 48, Annie Peschel 1 št. 95, Martha Shepe 3 3 št. 53, Mary Oblak 1 št. 2, Josephine Železnikar 2 2 št. 54, Rose Racher 1 št. 2, Pauline Ozbolt 2 2 št. 55, Theresa Lozier 1 Št. 15, Helen Zupancich 2 2 št. 56, Mary Theodore 1 Št. 23, Mary Deyak 2 2 št. 63, Johanna Krasovic 1 Št. 24, Anna Jakse 1 1 2 št. 63, Frances Gerze 1 št. 25, Albina Novak 2 2 št. 63, Mary Kvas 1 št. 38, Anna Trdan 1 1 2 št. 66, Mary Lauriski 1 št. 41, Frances Jamnik 1 1 2 št. 71, Anna Sterle 1 Št. 49, Mary Stusek 2 2 št. 72, Jennie Orazem 1 Št.105, Marie Bombach 2 2 št. 73, Louise Epley 1 št. 1, Marie Prisland 1 1 št. 73, Louise Godec 1 št. 1, Theresa Zagožen 1 1 št. 83, Mrs. Mary Deblock 1 Št. 2, Lillian Kozek 1 1 št. 83, Mrs. Louis Deblock 1 Št. 2, Elizabeth Zefran 1 1 št. 83, Mrs. Frank Plut 1 Št. 7, Rose Kotar 1 1 št. 84, Angela Voje 1 Št. 7, Stella Glavich 1 1 št. 91, Rose Agozzuli 1 Št. 7, Mary J. Kameen 1 1 št. 92, Josephine Št. 14, Molly Legat 1 1 Krizmanich 1 Št. 15, Mary Cikoda 1 1 št. 93, Anna Kerkovich 1 Št. 15, Mary Hrovat 1 1 št. 95, Victoria Tomich 1 Št. 18. Mrs. Malovasic 1 1 Št. 20, Mrs. Tony Music 1 1 Skupaj 40 61 141 Razred Ivan Zorman; Vi ------......... i£5r<£ yc ^ 1 A ' *• f______-4-#_ A *--c—*-L. L A-C-M .. ( c J*_ P /6 mpm W •_ * jUu^gj - ------- /L-O-- i Ttr-ZOTL. --t^O- cb.— , 4^ -d*-' ~*E A*rf £ . — X_-£_ -^<7^ -^s-er- .— cLor- Xx^ §§SI fcL_f ^=p L. - -^a-- • A-*_^ s 'ja~CTjj —OL-a- •-°gr & - Ig, fc -&- z5i -p*- »a i ■ j s o £ iJU * i S _______~^^-g- — a/u*~ - x<£-c- Hi £ i 3E I --Žš- — ctX~- "V-o~ dLcr P ČZZ-VM-- ^X- r / i E=£=p (Duhovni vodja, Rev. Aleksander Urankar) /NDIJANŠKO POLETJE pravimo v Ameriki jesenski sezoni, ko sonce s ponovljeno močjo posije v naše domove, kraje, vasi in mesta. Letos smo bili posebej oblagodarjeni s tem božjim darom, ki ga prejme le Amerika. Nič ne zamerimo Bogu, da nam ne daje slovenskih pomladi, da nam le ohrani lepo jesen. Jesen je lepša kot pomlad, ker je polna barv, polna šuštenja listov, ker je polna simbolov, kot bi vsa priroda govorila s teboj in bi ti govoril z njo o vsem, kar nas moti in muči v življenju. O strahu pred smrtjo, o skrbi staranja, dolgočasnosti življenja, malodušnosti, ki se poraja v spominu na pretekla leta, ki morda niso bila preveč plodovita. Pa sije sonce, zasije dan za dnem, sije kar naprej, cele tedne, da se kar čudimo in porodi se veselje v srcih: saj ni tako hudo na svetu. Dokler imamo luč na nebu, ki nam sveti in nas greje, smo lahko radostni in veseli. Takega indijanskega poletja bi si želel v življenju tudi v duhovnem oziru. Hotel bi, da bi nas kar naprej grelo sonce ljubezni, zastopstva, lepe medsebojnosti, družabnosti, razumevanja. Kako lepo bi bilo življenje. EVANGELISTI dobre volje. V zadnjih letih sta se dva duhovnika posvetila samo tej nalogi, da širita veselje v srcih, domovih in družinskih krogih. Pišeta, pridigata in navdušujeta ljudi z besedo o dobri volji, ki naj navdaja vse. Vse drugače bomo uživali življenje, če se bomo „navadili" biti veseli, korajžni in družabni, prijazni, z smehom na licih in radostjo v srcu. Takega evangelija rabimo vsi. Vse preveč smo vedno razburjeni, mrki, žalostni, zavidljivi, skrbi polni, zamerljivi in sebični. Tako veselje, ki o njem govorita nova evangelista, je seveda možno le v srcu, ki je na pravem kraju in v glavi, ki je na pravem koncu. Brat Muhec, je rekel Frančišek z Asiza nekemu svojemu bratu, ki se je vedno čmerno držal. „Pojdi k spovedi, če te greh teži, če pa greha nimaš, pa bodi vesel življenja. S tem je izdal tudi veliko skrivnost, ki jo oznanjajo psihijatri danes. Čmerni ljudje so nespametni, ker s svojo mrkostjo le čudno notranjost razodevajo. Kot bi človek šel in na cesti nagoto razgalil, kažejo nagoto duha, srca in razuma. Pridiga ali kaj? Ne, imeniten nauk za nas vse. Spravimo se z Bogom in sosedi, pa se bo spravila z nas mrkost telesa in duha, bolj spravljeni bomo tudi sami s seboj in ljudem ne bomo v napotje s sitnostjo, oklevanjem, mračnostjo in najbolj nevarno boleznijo, — ki se ji pravi — pesimizem. NA TISTO TIHO DOMOVANJE, kjer mnogi spe nevzdramno spanje... smo pohiteli te dni, prve dni novembra. V misli na večno življenje smo se v duhu sestati s svojimi pokojniki in v molitvah pomenkovali z nekdanjimi svojimi prijatelji, znanci... Morda je odveč vprašanje: Koliko naših članic se je spomnilo premnogih sestra, ki so tekom 25 let obstoja Ženske Zveze šle od nas po plačilo za svoje zvesto delo, najbo v družini, cerkvi ali naši organizaciji? Ker nosi Zveza pečat krščanstva, naj bo v našem teženju tudi pečat krščanskega prijateljstva. V ta namen nosi Zarja kolono imen vseh, ki so v Bogu zaspali. Posebno pri naših slovesnih obletnicah in jubilejih opažamo, da se redčijo vrste pijonirk in ustanovnic. Naj bodo naše misli ta mesec posvečene tudi vsem sosestram in sodelavkam. Bog jim daj večni mir in pokoj. Naj jim poplača tudi vsak korak, ki so ga storile za delo pri Zvezi, za vsako vrstico, ki so jo zapisale v pobudo svojim sovrstnicam v Zarji. V MISLI NA VEČNO ŽIVLJENJE dobi tudi delo pri naši Zvezi vso drugo luč. V izvrševanju krščanskih dolžnosti postanejo članice delničarke božjega kraljestva. Postane Zveza vse nekaj globljega in višjega kot kak navadni socijalni klub ali krožek, društvo žensk, ki se sestanejo, da pokramljajo, potem pa gredo vsaka k sebi po svojih poteh. Misel na večno življenje nas veže v družbo ljudi, ki imajo smoter v življenju in temu namenu posvečajo dobra dela. Zato naj bi Zveza predvsem ohranila in branila ta svoj krščanski značaj in naj ne bi nikdar dovolila, da bi šla na stran pota in postala le zgolj Zveza z minljivimi cilji, ki ne nosijo nobenih zasluženj. UREDNICA ZARJE me je naprosila za izjavo glede Tržaškega problema. Prav bi bilo, da bi tudi Zarja podala mnenje svojih čitateljic in prijateljic. Da bi na široko podajal v njihovem imenu izjavo, za to prostora ni na tej strani, lahko pa kar z dvema stavkoma povem, kar je v srcu vsakega Slovenca: Trst je po božji nameri naš, saj je v našem ozemlju. Strinjamo se z vsem, pa naj bo kdorkoli, kdor se za slovenske pravice poteguje. Nobenemu ni zabranjeno po volji božji, da se za svoje postavlja. Najbolj nespametno je pa, ko pišejo nekateri listi, kam se bodo neki postavili slovenski duhovniki, ko jih s Tržaškim problemom „izkušajo”. Kot da bi bilo mogoče kaj drugega reči Slovencu: Dajte nam, kar nam gre, pa bo mirna tudi Slovenija in Jugoslavija. Bog, da bi tudi Tito dal našemu narodu, kar mu gre: samoodlo-čevanje, svobodo vere in besede, prostost ljubezni do Boga, družine in sveta. Marie Prisland: Jesen je! — Listi padajo z dreves, orumeneli, zguban- čeni kot starčki, iščejo miru in pokoja na zemlji, kamor padajo k počitku. Poslednje cvetje se je osulo, od časa do časa se pripodijo divji in mrzli vetrovi, skrijejo se sončni žarki, nad nami visi mrko nebo, ki ga bomo vajeni gledati vso zimo. V tem času, ko se narava poslavlja od nas, praznujemo VSEH VERNIH DUŠ DAN... Grob za grobom se vrsti na božji njivi. Pod zeleno odejo spe nevzdramno spanje mnogi, s katerimi so nas vezale v življenju ozke sorodne in prijateljske vezi. Poslovili so se od nas. Spomin na trenutke poslednje ločitve nam polnijo srca z bridkostjo. Dan mrtvih obuja v naših dušah misli, ki ne pridejo rade, ker zanje še nimamo časa, ki pa vendar spe globoko v našem srcu... Pogled na grob nas spomni, da bo vse minilo; krivica, zapostavljanje, laži, težave, skrbi — vse bo odpadlo, vse prenehalo, ko bomo spali globoko pod hladno rušo in bo morda kdaj dobra roka prižgala nad nami belo svečko sredi duhtečih cvetlic. Mnogi naši prijatelji in veliko članic Slovenske Ženske Zveze je v tem letu leglo k večnemu počitku. Pogrešamo jih zelo in spomin nanje nam bo ostal vedno svež in ljub. Pa tudi veliko mladih življenj je to leto predčasno ugasnilo. Naša pokopališča so sprejela stotine in stotine trupel vojakov — mladih, nadebudnih, krepkih ljudi v cvetu življenja. Prepeljani so bili domov iz bojnega polja v Koreji. Mnoge pa niti dostojno pokopati ni bilo mogoče. Granate so jih raztrgale na kosce, ali pa so v bojnem me-težu izginili neznanokam. Njih mlada trupla krije tuja zemlja, daleč od doma, daleč od ljube matere, očeta in dragih sorodnikov. Marsikatera mati upravičeno vzdihuje in toži na Vseh Vernih Duš Dan: Sin! Nocoj bi ti rada svečko prižgala, pa ne vem kje si. Sin! Nocoj bi ti rada prst zrahljala, če te teži. Sin! Nocoj bi ti rada križ naravnala, če še stoji. Sin! Nocoj bi te rada tiho vprašala, zakaj si prelil svojo kri. t „Samo v naši Ameriki se lahko zgodi, da Irec zastopa Nemca — na slovenskem programu,” je dejal jolietski mestni upravnik Francis A. Dunn, na proslavi 25-letnice podružnice št. 20, ki se je vršila v nedeljo. 4. oktobra. Mr. Dunn — Irec po rodu — je namreč nadomestoval mestnega župana, ki je nemškega pokolenja, ter v imenu mestne uprave podružnici čestital k srebrnemu jubileju. Podružnica št. 20, v Jolietu, je bila ustanovljena 11. junija 1928. Mrs. Barbara Kramer iz San Francisca, Cal., je t Joliet prinesla idejo o Slovenski Ženski Zvezi ter nago-rarjala za novo podružnico. Mrs. Josephine Erjavec je zainteresirala 14 svojih prijateljic in podružnica je bila ustanovljena. Jolietska podružnica je zlasti v času, ko se je tam nahajal Zvezin glavni urad, sijajno napredovala. Trikrat zaporedoma je njena blagajničarka, sestra Mary C. Terlep, odnesla prvo nagrado v konvenčni kampanji za nove članice ter bila vpostavljena kot Konvenčna Kraljica. Takratna tajnica in gl. blagajničarka Josephine Muster je bila zmagovalka v prvi kampanji za Mladinski oddelek, bivšo gl. tajnico .Tosephino Erjavec smo pa vedno videli med prvimi v vsaki kampanji. , Podružnica št. 20 točasno šteje 815 članic in je druga največja Zvezina podružnica. Sledeče aktivnosti so se tekom let pri podružnici podvzele: Ustanovil se je šivalni klub, kegljaške skupine, dva vežbalna krožka, dramatični odsek in pevski zbor. Najlepše in vsega priznanja vredno pa je dejstvo, da so te aktivnosti stanovitne; Šivalni klub obstoja 20 let, štiri kegljaške skupine, prvotno ustanovljene leta 193G, kegljajo že 17 let, „zmagovalni vežbalni krožek je star 15 let, mladinski vežbalni krožek 10 let, dra-matski odsek 10 let, pevski zbor pa 5 let. Kot je v pomembnem in lepo podanem govoru povedala gl. predsednica sestra Josephine Livek: „Jolietska podružnica je najbolj aktivna izmed vseh Zvezinih podružnic!” Proslava 25-letnice pod. St. 20, se je imenitno obnesla. Program je bil dobro zamišljen. Najprvo sv. maša z nastopom kadetk, nato banket, po banketu govorniški program, končno slike iz domovine, katere je v barvah posnela sestra Josephine Erjavec, ko je bila v Evropi to poletje ter jih je ob tej priliki kazala. Udeležba na banketu je bila številna — nad 500 ljudi — govorniki fini, petje krasno, postrežba izvrstna. Ganljiv je bil Spominski program v počast umrlim članicam. Odbor, ki je imel zadevo v rokah, zasluži vso priznanje za lepo urejeno prireditev. Zvezine članice podružnici v Jolietu k jubileju lepo čestitamo ter ji želimo še nadaljnega napredka v obilni meri! Ob priliki svoje proslave je pod. št. 20 izdala lepo, srebrno okrašeno Spominsko knjižico, kjer je popisana aktivnost podružnice za vseh 25 let. Knjižico je uredila Mrs. Erjavec, ter zanjo s svojimi odbornicami nabrala za tisoč dolarjev oglasov. Na zadnji strani knjižice so natisnjeni sledeči lepi verzi: SPOMINSKA KNJIGA Knjigo življenja podružnice naše, visoko cenim in večkrat premišljujem; od lista prvega, kjer se začenja, do lista zadnjega jo pregledujem, V tej knjigi najdem razne vse podatke, poglavja prošla naše zgodovine, ki kažejo življenja igre kratke, vesele, tudi bridke — vzbujajo spomine. Imen prijateljev je v nji veliko iz nekdanjih let, ki so nas ljubili; v spominu istih si predstavljam sliko, čeprav so mnogi nas že zapustili. Pred dvajset petimi leti pogumna skupina žena, na delo se podala; pot zgrajena je razumna, porok nam je, da slovenska ideja ne bo zaspala. Naj blagoslovi Bog to častno delo, naših zavednih narodnih žena! Plačilo za trud se bo pričelo, ko narod spozna, da slovenska žena res mnogo velja! * » * Najlepše čestitke izrekamo sestri Mary Schimenz, dolgoletni vrli tajnici podružnice št. 12, v Milwaukee, k odliki, ki je bila njenemu sinu Mat.h-u naklonjena. Mr. Math Schimenz je bil izvoljen za gl. predsednika Jugoslovanske Podporne Zveze Sloga, bratske organizacije, ki posluje v državi Wisconsin. Mr. Schimenz je odvetnik in alderman mesta Milwaukee. Na konvenčnem banketu ie o svojem važnem in odgovornem uradu spregovoril sledeče pomenljive besede: „Moje delo bo lahko! Vse so mi Popravili moji predniki in naši pionirji. Imamo lepo število članstva, močno blagajno, dober sistem poslovanja. J*12 bom samo gledal, da bomo šli naprej po uglajeni poti in to ne bo težko.” — What a man! IVAN CANKAR: URA y sobi Rekarjeve babice je bilo zmerom tako strahotno tiho, mrtvaško. Dasi sta bili obe okni precej visoki in ■čisto omiti, vendar ni bila nikdar nobena stena popolnoma svetla: zdelo se je, kakor da je vse zavito v nekako motno, sivo meglo. Pohištvo je pričalo o izredni starosti. Velika, žoltordeča skrinja s čudovitimi, temnimi ornamenti, — dva visoka, nerodna stola, — velika miza, ki je bila morda nekdaj bela, a je zdaj na bogve kakšen način popolnoma osivela, — visoka postelj, pogrnjena s temnozeleno odejo, — moj Bog, vse tako grozno resno, dolgočasno ... V kotu na skrinji je sedela dan za dnem Rekarjeva babica. Prejšnja leta je navadno držala na kolenih knjigo o življenju svetnikov ter čitala polglasno in z ustnami še-petaje; zdaj pa so ji oči tako oslabele, da kljub vsem naočnikom in najskrajnejšim naporom ne more več razločevati meglenih, plešočih črk pred seboj. In tako sedi tiho, s prekrižanima rokama, tresočo glavo in polodprtimi očmi ter premišljuje. Ali ona ne misli in ne govori nikdar o sebi. Kadar se spominja davnih časov, tedaj vidi najbolj jasno take ljudi, ki jih je srečala le parkrat v življenju. Tako jo pride oni dan posetit soseda in kar sredi pogovora prične babica iznenada plakati. „Kaj pa vam je, babica, da ste tako žalostni?” ,.Ah, glej, soseda, — ali si jo poznala, Mirtičevo Franico? Pa kako bi jo ti poznala, ki si mlada... Glej, utonila je revica, ko je šla na Potok po vodo ... Ej, tako lepo, pridno dekle, pa umrje. Petdeset — dvainpetdeset —štiriinpetdeset let bo tega... Oh, oh, ubožica!” In babica je začela tako plakati, da se je sosedi že sitno in težko zdelo, ter je tiho odšla. Čez par dni pa je ravno tako naneslo, da je mimogrede opomnila Mirtičeve Franice. „Ej,” pravi babica, ..utonila je, utonila. Pa kaj hočemo; vsakega doleti, — tega tako, onega drugače.” Soseda malo zakašlja, obrne se v stran ter se začudi: „Moj Bog, kakšna ženska! V nedeljo je pa tako pla-kala...” A kolikor tudi je babica slabela — leto je prešlo za letom in qna je še vedno kakor prej sedela v istem kotu na stari skrinji. Že oddavnaj je govorila vsakomur, ki je prišel k nji: »Umreti bo treba, umreti; smrt je na pragu... A lahko umrjem, — kaj pa me veže na ta svet?” In vselej se je ozrla po teh besedah na steno in vzdihnila... Tam nad njo je visela stara ura, vsa očrnela in zaprašena. Številke so bile zamazane — šesta in sedma se skoro niti več poznali nista, — večji kazalec je bil znatno na levo zakrivljen; uteži, razni svinčeni kosi in železni obroči viseli so na trakovih, katere je svoje dni, ko se je verižica utrgala, najbrž babica odstrigla od kakšnega starega predpasnika; — in pomislite, ura je kljub svoji častitljivi starosti vedno enako šla, to se pravi, za dve uri prekasno, nihalo Je tiktakalo naprej in naprej, in to v nenavadnem, zamolklem tonu. To je bila babičina ura. In babica jo je ljubila bolj kakor vse na svetu. Nihče se je ni smel dotakniti. Vsako jutro jo je navila s tresočimi rokami; a ravnala je nalahko, skrbno, kakor mati z bolnim detetom. Srečen smehljaj je razjasnil kakor sončni žarek ves njen obraz, ko so kolesca zadrdrala: tik-tik-tik-tik — drrrrr... In babica se je še .slaje namuzala: „Ej, kako ti to ropoče, ubožica!”... Ali babica je naposled popolnoma onemogla. Le težko, prav težko se je spravila zjutraj na skrinjo; a oni torek so ji opešale roke, ravno ko je zajtrkovala, tako da se ji je polila kava na krilo, od koder je pritekla v tankem curku čez skrinjo na tla. Babica je pripisovala to nezgodo svoji nerodnosti; a soseda, mati Markova, ki ji je kuhala in nekoliko postregla, ta je babici odločno zapovedala, da naj J6 odslej pri mizi in ne na skrinji, kar se je babici sprva silno zamerilo. Mati Markova je bila že petnajst let sem dolžna Re- karjevi babici dve sto goldinarjev. Dala jih je bratu, da je mogel v Ameriko, odtlej pa ni bilo od njega nobenega glasu več, tako da sta obupali obe, babica in Markova. „Hranila sem jih za stare dni, ko ne bom mogla več gibati, — n&, pa je tako ... Je že Bog hotel.. ,,Dejal je, da pošlje najpozneje čez eno leto vse, kar sem mu posodila, in še veliko več, — glej, zdaj pa niti ne piše ne. Kdo bi si bil mislil. Da bi se mu le nič hudega ne pripetilo ... Tedaj pa se je zgodilo nekaj, česar bi si babica niti r najnemirnejših sanjah ne bila mogla misliti. Dva dni potem, ko je kavo polila, vstane babica kakor navadno ob šestih zjutraj, postšlje posteljo, nato pa sede godrnjaje za mizo, gleda nekaj časa na skrinjo, zavzdihne in vzame molek v roko. Zmolila je vse tri dele rožnega venca, potem pa pristavi k skrinji stolček, da bi laže prišla nanjo... Navijala je uro toliko časa, da je naposled že odbila pri sv. Lenartu pol devetih, — a matere Markove ni od nikoder. Babica pa čaka, — do enajstih, dvanajstih. „Morda je zbolela, Markova, da je ni... Vendar, vsekakor je čudno to... bi vsaj kakšnega človeka poslala sem ... pa nič ne .. Kar prihiti v sobo soseda Mumovka, vsa nemirna in zasopljena. „Ali nič ne veste, babica, ali prav nič ne veste...?" „Pa vendar ni Markova...?” ,,Prav ona...!” „Bog se nas usmili... pa tako nagloma? Saj ji ni bilo nič; še včeraj je bila tukaj.” „A kaj mislite, babica! Ni umrla ne, ta ženska ničvredna ... V Ameriko je šla; sinoči se je odpeljala v Ljubljano.” Babica odpre usta in sklene roke. „Da, ravno tako je babica... Še oni teden je dobila denar od brata, veliko denarja, pravijo... Pa vam ni prav nič dala?” „Čudno je res to napravila, grdo ... Pa je že božja volja taka.” Babico je začelo skrbeti. Dobivala je vsako leto dvainštirideset goldinarjev ..penziona”, ker je bila prejšnje čase babica v Malinovem. Dokler je bila tu mati Markova, — o, to se je že še živelo. Pa kako bo zdaj? Stanovanje osem goldinarjev na leto, mleko in kava, to bo kakšnih petnajst, — no, to bi se naposled shajalo, samo vprašanje je, kdo bo kuhal. Postrež-nice nikakor ne more najeti, vzela bi ji gotovo vsaj polovico penzije, — in kaj bi potem, — kakšna hrana? Ne, to bi ne moglo biti! Uboga babica! In vrh vsega tega pride popoldne njena hči, žena čevljarja Maka. „Lepo vas prosim, mati, posodite mi dva goldinarja, — samo za malo časa... Danes se selimo, pa nobenega krajcarja ni. Sajveste, kako je zdaj pri nas. Oh, kakšna beračija. On že ves teden ni ničesar zaslužil, — pa naj živimo! In talca družina! Zmerom vpijejo: ,Kruha, kruha!’ Jaz pa, — kam naj grem ponj?... Saj vem, mati, da vam je težko dajati, — ali povem vam, jaz vam povrnem vse do krajcarja ...” Babica je začela še močneje tresti z glavo kakor navadno. „Kako ti bom dajala, ali si čudna! Saj še sama ne bom mogla živeti. Kaj ne veš? Markova, ta potuhnjena ženska, je šla v Ameriko. No, kaj hočem zdaj?” Makovki je šinila v misel misel, ki jo je ovladala tako, da ni odgovorila v prvem hipu ničesar na čudovito novico! Naposled, po kratkem prevdarku, iznenadi babico z imenitnim predlogom. „Veste kaj, mati! Gori pri Andrejašu je soba zelo velika, da bo prostora za vse dovolj... Vi morate tako imeti koga, da vam kaj postreže in skuha. Kaj bodete na stare dni še tukaj samotarili in stradali, pa še za vsak krompir drago plačevali. Pridite k nam, Jutri vzamemo te vaše stvari in tako bo vse v redu.” Babica je bila silno iznenadena, in dasi ji predlog ni bil neljub, vendar se je nekaj časa odločno branila, da ne bi drugi mislili, da se jim vsiljuje. Drugi dan se je babica selila. Vse je bilo že zunaj na vozu; v sobi je ostal samo še en stol, na katerem je sedela babica, in pa ura je še visela na steni. Mak pride noter. „No, babica, zdaj pa kar na voz. Zad na skrinjo bote seli; saj bo počasi vozil. Malo vstanite, da stopim na stol in snamem uro ...” „Ne, Jože, čakaj! Uro bom jaz sama vzela, saj ne znate ravnati z njo .. „Za božjo voljo, vi vendar ne bote lezli ponjo, saj komaj stojite. Le nikar se ne bojte, da bi se ji kaj zgodilo.” Babica je vstala in Mak je stopil na stol. Ali takrat, sam Bog ve, kako se je to zgodilo, — ravno ko je snel uro s stene in hotel stopiti na tla, stol zaškriplje, Mak stegne roki in ura pade na tla. To je bilo vse tako hitro, da se babica niti prav zavedela ni. Ali čez par trenutkov je razprostrla tresoče roke in hitro, kakor že najmanj deset let ne, stopila k Maku in vzela uro iz rok. Z vso ljubeznijo jo je pritisnila k sebi in govorila s popolnoma tujim nenavadnim glasom: „T1... ti... kaj si napravil. Kaj bo zdaj z njo! Polomil sl jo, ti... Ali ti nisem povedala! Pustil bi bil mene, zakaj si se silil. Ali jo boš zdaj ti popravljal... Kaj je bilo sploh vsega treba? Pustili bi me tukaj pri miru, vi rsi, saj vas nisem klicala, da bi mi uro polomili. Svoje nimate, in zdaj ste pokvarili še mojo ...” Oči so se ji začele megliti in kmalu je tekla po licu debela solza ter kanila naposled na uro, ravno na dvanajsto številko. Babica se ni dala utolažiti. Ko se je peljala na vozu proti hiši Andrejaševi, držala je uro v naročju in tarnala. Mak se je silno jezil. „Kaj vraga, saj to se da popraviti. Nič hudega ni, kakšno kolesce se je malo premaknilo.” „Nič hudega ni? ... Oj ti! ... Komu jo boš zdaj dajal iz rok? Nihče ne zna z njo ravnati, kakor je treba. Pokvarili jo bodo še bolj, da ne bo za nobeno rabo več. Kar pusti jo pri miru ...” „Kako pa se je pravzaprav zgodilo, da ti je padla iz rok?” vprašala je Makovka. „Stopil sem preveč na kraj stola, — ta se zmaje, — jaz se hočem uloviti z rokami, da bi ne pal — in tako seveda —” ,.Pustil bi bil mene,” tarnala je babica, ,,kaj ti nisem rekla —” Mak se je ujezil. ,,Molčite vendar naposled! Saj ni taka škoda, če se ta stari kolovrat razbije.” „Stari kolovrat?! O—o!” Babica je bila užaljena na dno srca. Tiho je sedla v kot in molčala. In odslej je sedela dan za dnem tiho na svojem stolu, vrtila molek med prsti ali pa s prekrižanima rokama premišljevala ... Z žalostnim obrazom se je ozrla zdaj pa zdaj na polico, kjer je ležala njena ura, zaprašena in zapuščena ... „Nesi vendar enkrat to uro Košmerlju, da jo malo popravi!” opomni nekoč Mak svoji ženi. Babica se zgane, nagne glavo naprej in posluša. „Kdo bo to popravljal, — saj ni vredno,” odgovori Makovka; takoj potem pa pristavi: ..Nazadnje je vseeno, če je tukaj ali tam; ponesem jo nocoj, morda vendar še kaj napravi z njo ... Prešel je mesec, prešli so trije meseci, — ure ni bilo nazaj; vsi so pozabili nanjo. A babica je trpela .. . Strah jo je bilo ponoči, ko nf slišala nad seboj ljubljenega tiktakanja; podnevi se Ji je zdelo, da leze čas vprav po polževo, — ah, saj ni imela najmanjše stvarce, ki bi jo zabavala in veselila, — vse je zdaj tako megleno, dolgočasno... In odtujila se je svojim ljudem. Kadar je Makovka začela z njo govoriti, opomnila je babica vselej ure, to pa se je zdelo hčeri že ..preveč neumno', ven in ven tarnati zaradi tako neznatne stvari.”' Zato je babica rajši molčala. O čem pa naj govori o drugem kakor o svoji uri. Mak je tiho šival pri svoji mizi. Žena je odšla nekam v vas, otroci pa so bili pred hišo. Okrog babičine postelje,, po odeji, po vzglavju in celo po njenem obrazu bo posedale muhe in brenčč spet odletavale ... Babico je ovladal spanec... Vzbudila se je že pozno v noč. A ko se vzbudi, skloni se v postelji kvišku, upre roke na blazino in gleda a iirok» odprtimi očmi v temo. Talc-tak, tik-tak, tik-tak ... Babica se začne tresti od vznemirjenja, od slasti. Od kod prihajajo ti glasovi?... Počasi dene noge izpod odeje in poskuša vstati. Ah, starost, onemogla starost! ... Tri mesece najmanj je že tega, odkar je zadnjič mogla priti ob palici do vrat. Odtlej pa ji ni bilo mogoče več storiti dveh korakov . . . Tik-tak, tik- tak, tik-tak ... Babica zbere vse svoje moči. Upre se z roko ob po-steljnak in posluša par trenutkov. „Tam visi, poleg omare... Blizu tu je miza; da bi le do nje prišla; samo dva koraka.” Babica razprostre roke in trepetajoča, pol v sanjah omahuje dalje; noge se ji šibijo in z vsem telesom se nasloni na mizo, malone brez zavesti. Tako počiva skoro-četrt ure. Tik-tak, tik-tak, tik-tak ... Dvigne se in premišljuje. V glavi se ji vrti, da se mora trdno prijeti za mizo. ,,Moj Bog, samo še trije koraki... Tam mora viseti, od tam prihajajo glasovi... Naj se zgodi, kakor je božja volja ... Dalje!” Babica spusti mizo, in hitro, kakor bi dobila nove moči, stopi k steni, z rokami pa prime za verižice in pritisne-uteži krčevito k sebi... V tistem hipu pa se ji zazdi, kakor bi se vsa soba na moč zamajala, noge ji omahnejo in nezavestna se zgrudi na tla ... Makovka se vzbudi. „Jože, ali nisi ničesar čul?” ,,Ne ... kaj je bilo?” „Zdi se mi, da je nekaj zaropotalo... Glej, — kaj se tam sveti? Moj Bog, mene je strah, — tam pod uro, — ali ne vidiš?” Mak vstane, da pogleda, kaj bi bilo. Ko se skloni nad babico, zakliče prestrašen in osupel. ,,Žena, tu nekdo leži.” ..Prižgi luč, Jože!” odgovori Makovka in se zagrne čez glavo. Mak prižge luč, a to je trajalo precej časa, zakaj roka* se mu je tresla ... ,.Jezus Marija! Mati...!” Drugo jutro je prišel zdravnik. Zamrmral Je malo-važno: ,,Hm, starost... T1 ni nič čudnega!” in odšel Je. Popoldne je prišel gospod Franc z zadnjo popotnico in' čez teden dni je ležala babica na mrtvaškem odru. „Kaj so iskali tam... in ponoči?” vpraševal jo Mak najmanj desetkrat na dan. „Uro so slišali, nič drugega ni bilo, in tako Jim Je bili* pri srcu, da so lezli k nji... Zakaj jim nisi povedal, da si poslal ponjo?” „Kdo se je na to spomnil? In kdo si je mogel kaj takega misliti. No, — Bog jim daj večni mir in pokoj.. Slaba vest je trnov grm, ki ob vsaki priložnosti bode. Slaba vest je ura, ki je njen kazalec neprestano obrnjen proti tvoji pregrehi. IZREKI O TEŽKI VESTI Slaba vest je jabolko, ki ima črva v sebi. Slaba v e s t je kovač, ki noč in dau udarja s kladivom strahu na nakovalo srca. Slaba vest je sodnik, ki jo prav res nepristranski. Kdor ima slabo vest, pr®" bledi, če mu kdo „pekel” samo v mis®*1 vzame. ALBINA NOVAK: NA POTU V STARO DOMOVINO >Qoreče hrepenenje, še enkrat videti svoje domače, znance in prijatelje, ter uživati pogled na nikdar pozabljene vasi, trge, mesta, kot hribe in doline, je bilo uresničeno mnogim rodoljubom v tem letu. Saj ga ni rojaka ali rojakinje v vtej širni oddaljeni deželi, da ne bi imel toplo sočutje do rojstne domovine in da ne bi dostikrat pripovedoval zlasti svojim tu rojenim otrokom, kako Je bilo v starem kraju. Mnogi si želijo, še enkrat obiskati kraj, kjer je tekla njihova zibelka in kjer so bila prebita mlada leta. Toda stara domovina je tisoče milj od tukaj in treba je potovati skozi široko morje, zato si ne more vsak privoščiti dolgo potovanje, mnogi zaradi zdravja, nekateri zaradi starosti in drugi so varčni in se jim zdi škoda denarja, ker dolga pot pomeni tudi precej stroškov. Ampak letos je bilo pa na stotine rodoljubov, ki niso mogli več čakati in odlašati ter so se opogumili in odločili, da jih ne bo nobena stvar ovirala od potovanja. Posebno privlačnost pa je gotovo imel razglas, da bo imela naša Slovenska ženska zveza skupni izlet. Bilo je že v jeseni lansko leto, ko je prišlo na naš glavni urad nad petdeset pisem od članic in prijateljev Zveze, ki so želeli podatke glede potovanja in do januarja, ko je bil zadnji <čas za priglasitev, smo že imeli več potnikov in potnic, kot nam je bilo določenih prostorov na brzoparniku. Vzrok, da je bilo nujno potrebno rezervirati prostore dotlej, je bil važen, namreč, kronanje angleške kraljice Elizabete, je pritegnilo tak naval, da družbe niso mogle vsem po volji ustreči. Da je bilo mogoče ustreči veliki skupini, katera se je prijavila, smo se morali razdeliti na tri grupe; tako je prva grupa odšla iz New Yorka že aprila meseca, druga v maju in tretja pa junija. Vseh skupaj je bilo nad •sto oseb, oziroma članic naše Zveze in njihovih sorodnikov. Zakrajškova tvrdka v New Yorku in Kollandrova v ■Clevelandu sta se združili v poslugi za naš izlet in naj bo že na tem mestu •dano najlepše priznanje gospodu Leo Zakrajšku in Augustu Kollandru za vsestransko sodelovanje in izvrstno postrežbo. Ker nimam na rokah vseh imen od prve in druge skupine, zato bi ne bilo pravilno, če bi ob tem času bila objavljena imena tistih, s katerimi smo skupaj potovali v zadnji skupini. Jaz ne bi rada. da bi bila zamera v tem oziru, saj ste bili vsi zelo prijazni in potrpežljivi na vseh koncih in krajih. Tretja skupina, 42 po številu, se nas je vkrcalo na francoski parnik „LI-BEIITE” dne 3. junija. Iz pristanišča v New Yorku smo se poslovili ob štirih popoldne. Ko se je naš velikan počasi pomikal od pomola „88”, smo na vso moč vihrali z robci in rokami našim spremljevalcem do parnika. Takrat ni nihče spregovoril besedice, ampak vsak je imel polno grlo, kot bi ga nekaj notri tiščalo, saj ni bilo treba drugega kot samo pogled na sopotnika, pa so se vlile debele solze raz lic. V kratki pol uri na morju se je videlo veliko obrežje pristanišča in visoki nebotičniki v mestu New York kot majhni golobiči vrh obzora. Šele Potem, ko je bil obzor popolnoma čist in se je videlo samo morje na vse strani, smo se vrnili v svoje kabine. Vsak si je hitro ogledal svojo spalnico in nato smo se znašli v drug drugega kabini, ker se je vsak zanimal videti, kako je po kabinah. Seveda eni so bili veseli, ker so imeli prostorne kabine, drugi zopet razočarani, ker se jim je zdelo, da nimajo velik prostor ali tako lep prostor kot ima prijateljica Mary, Frances, Pepca, itd. Naj- bolj smo se pa smejali (inše posebno me vdove), ko smo izvedele, da imata Mr. in Mrs. Kastelec iz Maple Heights, Cleveland, Ohio, razdeljen prostor, namreč Mr. Kastelec je bil na krovu med moškimi in Mrs. Kastelec med ženskami in bila sta pa na „medenem potovanju”. Ker sta ravno tisti čas slavila srebrno poroko, sta si za honeymoon” privoščila potovanje v domovino. Skušalo se jima je dobiti skupaj prostor, toda na vsem parniku ni bilo to mogoče izposlovati, ker so bili vsi prostori oddani. Nazaj grede se je to zgodilo tudi Mr. in Mrs. Erjavec iz Pueblo, Colorado, toda sta bila kar zadovoljna, ker sta rekla, da sta ,,trudna” in bo kar „orajt” tako. (Med nami je bilo zopet slišati: ha, ha!) Toda drugih neprilik ni bilo. Bili so slučaji „morske bolezni” toda to ni bila krivda brzoparnika ali osobja, ampak vreme je bilo ravno takrat nestalno in to se lahko primeri tudi v poletju, toda se je vse prestalo in hitro pozabilo. Drugi dan na morju smo se že udomačili in malokdo je ostal na enem prostoru, ker je bilo zelo prijetno se pomikati med drugimi in posebno uživati lep program, ki je bil na razpolago. Na parniku ..Liberte” imajo zelo mično kapelico, kjer imajo duhovniki, tudi potniki, svojo daritev. Ker je bilo več duhovnikov, zato je bilo tudi več svetih maš, tako, da se je lahko vsak sam izbral čas, ki mu je bil najbolj prikladen. Zajtrk je bil serviran od sedmih do devetih vsako jutro in je lahko tudi vsak šel ob času po svoji želji. Če je bil pa lačen, pa lahko še dvakrat. Eno, kar ne bo gotovo nihče ugovarjal, je dejstvo, da je bila-postrežba in vsaka jed zelo izvrstna. In dosti vsega! Že prvi dan smo se navadili na vino, rdeče in belo, ki je bilo brezplačno na razpolago in to kolikor si ga je hotel kdo privoščiti. Torej začetek za „novo ljubezen do vina” je bil vcepljen v naš okus že na bro-du, zato ni nič čudnega, da je bilo kar lahko ,,ga cukati”, ko smo prišli v Slovenijo. Da me ne boste napačno razumeli, moram takoj tukaj dodati, da ni bilo drugih posledic od te ljubezni kot veselo ter trezno razpoloženje. Na parniku imajo posebno čitalnico in pisarno za tiste, ki radi pišejo. Naša skupina je bila zelo pridna v tem oziru. Na tisoče lepih pozdravov je bilo poslano pismenim potom in to skozi ves čas potovanja. Zabave je tudi dovolj na parniku. Dvakrat na dan, popoldne in zvečer, je bila filmska predstava, in to najnovejši filmi, kot ste jih videli takrat v gledališčih. „Konjske dirke” (seveda konji so leseni), so tudi bile mnogim v zabavo, posebno „ta srečnim”, ki so znali izbrati zmagovalce. Po filmski predstavi smo lahko poslušali simfonične koncerte in tudi popularno glasbo. Vsak večer je bil tudi ples in v posebni sobi (lounge) se je pa lahko sedelo okrog mize in igralo karte ali pa pelo in veselo kramljalo. Naša družba je bila vedno vesela in petje se je večkrat razlegalo iz te sobe in privabilo poslušalce. Neka ameriška gospa me je vprašala, če je to pevski zbor za nastope po Evropi! Ko sem ji povedala, da pojemo le za zabavo, je rekla, da se počuti srečna potovati z veselo in prijazno družbo kot je bila naša! In ta lepa družabnost in za-stopnost je trajala skozi ves čas našega potovanja. Zadnji dan na morju, to je bilo v ponedeljek, namreč 8. junija, takrat smo pa spet začeli skupaj spravljati stvari, katere smo imeli obešene po shrambah in predalih. Opaziti je bilo tudi na vseh obrazih resnost, ker vedeli smo, da pridemo v torek v luko, v Le Havre in treba bo iti skozi ,,cari-narje”, kar ni najbolj prijeten del vožnje, ker se ne ve, koliko bo treba govoriti ali jim kazati, kaj vse imamo v kovčegih in zavojih. Vedeli smo, da so gotove stvari odmerjene, in vsak se boji, da bo moral plačati še posebej carino za tisto, kar ima več kot določeno po predpisih. Za tiste, ki imajo lepo navado, vse po pravici povedati, je bilo res mučno, toda obenem je vsak mislil: kar bo, pa bo, če ne smem nesti s seboj, pa naj vzamejo ven, če jim bo tako ljubše! In veste, da je bil ves ta strah popolnoma nepotreben, ker v naši skupini ni imel noben najmanjših sitnosti s prtljago. Res, da smo morali skozi pregledovanje, ampak bilo je vse tako gladko urejeno, da nismo imeli prav nobenih neprilik Srečno smo prijadrali v Le Havre v torek popoldne. Na lepakih je bilo zapisano, da bomo na vlaku proti Parizu ob pol šestih, toda vsled velikega števila, je bilo nemogoče vsem priti na vlak pred pol osmih zvečer. Ura je že kazala na osem, ko se je vlak začel pomikati proti Parizu in vedeli smo, da ne bo mogoče dobiti brzovlak za naprej do cilja, ker je samo en vlak, ki vozi naravnost do Ljubljane in ta oddide že ob osmih zvečer iz Pariza in mi smo bili takrat še v Le Havre. V Pariz smo dospeli ob pol polnoči ampak preden smo spravili vso prtljago na čakajoč avtobus, je bilo že čez polnoč. Da ni bilo treba dvakrat nositi prtljago, namreč najprvo spraviti v hotel, kjer smo prenočevali in potem zopet drugi dan na postajo, smo se podali naravnost do postaje in tam čekirali kovčege ter vzeli s seboj le najbolj potrebne stvari za čez noč. Prenočevali smo v „Julius Caesar”-hotelu, ki je eden manjših in cenejših hotelov, toda imajo čiste sobe kot tudi dobro postrežbo. Ml smo bili zadovoljni. V sredo, 10. junija, smo pa šli na izlet po mestu Pariz. Vreme je bilo zelo lepo, ne prevroče toda jasno in ugodno za ogledati si najbolj znamenite stavbe. Izlet je trajal več kot štiri ure, in to je bilo kar dovolj, ker pogostokrat izstopati iz avtobusa nas je utrudilo in se nam je zdelo „plenti" za en dan. Prihodnjič nadaljujem s kratkim opisom krajev, katere smo obiskali v Parizu in o lepem sprejemu na domačih tleh. TO » ONO POVSOD SE GODIJO KRIVICE J^a sestanku republikanskih žen je govoril dr. Young Han Choo, ki zastopa Korejo v San Francisco. Primerjal je sedanjo Korejo s hišo, v kateri so podrli drugo nadstropje in streho. “Kako naj živi človek v taki hiši,” je omenil konzul. Posegel je v pretekle dogodke. Leta 1870 je v korejskem pristanišču pristala ameriška bojna ladja. Korejci so goste lepo pozdravili in predno so se razšli, je bila podpisana medsedbojna prijateljska pogodba. Koreja je smatrala, in še danes misli tako, kakor tedaj, da ta pogodba veže oba naroda — Ameriko in Korejo. Žal, da se Amerika ni izkazala vredna tako velikega zaupanja. Kakor marsikateri drugi državniki, je tudi v Ameriki prišlo do tega, da so smatrali pogodbo za nič drugega kakor kos papirja. Po rusko-japonski vojni ste bili obe državi povabljeni v Ameriko, kjer je ta posredovala med njima mir. V Portsmouth, New Hampshire, so diplomati rešili vse sporne točke in zopet podpisali mirovno pogodbo, da je bila posebno Japonska zadovoljna. Tedaj je bil navzoč mlad častnik, Syngman Rhee, sedanji predsednik južne Koreje. Lahko si mislimo, kakšne notranje boje je prestal, ko je spoznal, da prijateljska pogodba med Ameriko in Korejo ni upoštevana in da je ravno Amerika priznala Korejo Japoncem. Nihče se ni zmenil za Korejce, ali jim je tako barantanje všeč ali ne. Tedaj je bil za predsednika Theodore Roosevelt. Med prvo svetovno vojno je predsednik Woodrow Wilson postavil 14 točk, katere naj bi upoštevali pri mirovnih pogajanjih. Najvažnejša je bila ta, da naj se z narodi ne dela kakor z živino na sejmu, ki je pripeljana tja, da se jo proda. Narodi naj sami odločajo, kam hočejo spadati ali če hočejo biti samostojni. Te točke se je dr. Choo tudi spomnil in jo je omenil kakor da ta ni veljala za azijske narode, ampak samo za evropske. Seveda, predsednik je imel v mislih in je želel dati pravico vsaki ljudski manjšini. Ni pa uspel tedaj, ko se je šlo za naše Primorje. Poseben poslanec, ki je proučeval celo zadevo Trsta in Primorja je dal pošteno izjavo, da je tam vsa okolica čisto pristno slovenska in bi bilo edino pravično, da se ta del ne prizna Italiji. Kljub vsem dokazom pa so laški diplomati premotili Ameriko, da jim je prikimala in jih nagradila s Primorjem. Danes živi mnogo Primorcev v Are-gentini, kamor so se izselili, ker niso mogli prenašati italijanskega nasilja. Predsednik Wilson, katerega ime je bilo češčeno med ljudmi, ki so pričakovali pravice, ni prodrl s svojimi plemenitimi idejami. Bil je sam globoko razočaran, kar je tudi pospešilo njegovo smrt. Rapallska pogodba je pomenila smrt za Primorce. Korejski konzul nabrž ne ve o malem ampak zelo junaškem slovenskem narodu, ki je bil prodan Italiji, kakor so bili Korejci Japoncem. Druga svetovna vojna je v ljudeh vzbudila novo upanje odrešenja in če pogledamo na zemljevid, se čudimo, da je bil tak kos Primorja končno le osvobojen. Ali bo ta meja držala, ali se bo zopet spremenila, pa je odvisno od tistih, ki zopet držijo z Italijani. V razdobju med prvo in drugo svetovno vojno se je narodno lice Primorja občutno spremenilo. Saj vemo, kako je Mussolini hitel z raznarodovanjem. Še mrtvim ni prizanesel in dal razbiti nagrobne spomenike s slovenskimi napisi. Zahteval je poitalijančena imena povsod. Koliko slovenskih knjig je bilo uničenih in koliko nedolžnih patrijotov zaprtih, mučenih in umorjenih. To je žalostna zgodovina dvatisočletne italijanske kulture, na katero so Italijani tako radi sklicujejo in ponašajo. Prav je imel pokojni predsednik Franklin D. Roosevelt, ko je obsojal to zahrbtnost Italijanov, ko je napovedala vojno Franciji. Primorje je zopet v nevarnosti in prav ni, ako se tudi ameriški Slovenci ne oglasimo s krepkim protestom in no razjasnimo cele situacije diplomatom, ki se ne zavedajo vnebovpijočih krivic, ki jih je naš narod prestal od strani grabežljivih sosedov. Kakor vsak zasužnjen narod, tako so se tudi Korejci ves čas upirali in leta 1919 so se začele resne demonstracije in zahteva po osvoboditvi. Da niso uspeli, je krivo Japonsko orožje, ki je pospravilo z vsemi, ki so zahtevali svoje pravice. Saj veste, kdor ima vojaštvo v svoji oblasti, ima moč in vsak upor je nemogoč. KONFERENCA ŽENSK V KANADI Q pomočjo Fordove ustanove je dospelo pet žen iz Indije na konferenco ACWW (Associated Country Women of the World). Ta organizacija deluje za zbližanje žensk vseh delov sveta in jih držati poučene o splošnih svetovnih razmerah ter si medsebojno' volje za spremembo, ovirajo vsak so-cijalni napredek, za katerim stremijo pomagati do boljšega življenjskega standarda. Svoje podružnice ima tudi v daljni Indiji, v Pakistanu in v Egiptu. Ženske zapadnih dežel nimajo pojma o težavah, s kakršnimi se bori ženski svet po vzhodnih državah. Nepismenost, revščina, lakota, primitivno življenje, pa tudi pomanjkanje ženske voditeljice. Ena izmed teh petih, ki so dospele v Kanado, je dr. K. Nimbkar iz province Bombay, ki je na vzhodni strani Indije. Iz južne province Misore se je priglasila ga. Kuppurswamy. Obe te dve gospe ste članici “All India Women’s Conference”. Obe bi radi, da se pridružijo kanadski organizaciji ACWW, katera nabira članstvo iz vseh delov sveta. Dr. Nimbkar je članica komiteja za socijalne izboljšave. Njihova petletka skuša izboljšati način kmetijstva za večjo produkcijo hrane, ki je podlaga življenja. Na programu imajo tudi kontrolo ljudskega naraščaja, izboljšanje stanovanj in znižanje nezaposlenosti. „Pri nas je težko izobraževati odrasle ljudi in držati igrišča za otroke, ko je tako huda borba za vsak košček kruha. Lačen človek si pred vsem želi telesne hrane, brez katere ni življenja.” Tako je dr. Nimbkar pojasnila tamošnje slabe razmere. Vlada podpira njihovo prizadevanje. Po mestih so te plemenite gospe odprle več kafeterij, v katerih servirajo hrano brez običajnega riža in to po jako nizkih cenah in tudi brezplačno, če tako nanese slučaj. Pade bi dokazale ljudem, da človek lahko živi tudi ob drugačni hrani, ne samo ob rižu, ki je tam to, kar je za nas pšenica. Je nekaj podobnega kakor tedaj, ko so skušali uvesti krompir, ki je danes od sile važen pridelek med nami. Vsaka novotarija zadene ob upor in kadar je ta premagan, je uspeh zagotovljen. Organizirane žene sodelujejo z vsemi ukrepi vlade, da bi preprečile lakoto in da bi skrbele za osirotele otroke. Indija je pod angleško vlado predstavljala eno veliko celoto. Ko pa je dežela dosegla svojo neodvisnost, so so predvsem odcepili mohainedanci in proglasili svojo državo Pakistan. V prejšnjih časih so bili Indijci in sedanji Pakistanci pomešani med seboj-Ko je pa bila proglašena samostojna država Pakistan, se je začelo splošno preseljevanje ljudi. Vsak si je želel živeti v okviru svoje pripadnosti. To je povzročilo velikansko zmešnjavo in kdo drugi, kakor zopet ženske so se lotile tega ogromnega dela, da spravijo begunce pod streho. Ga. Begu110 Malik pravi, da nima nobena dežel® toliko beguncev kakor jih ima ravno Pakistan. Dvajset milijonov jih je prišlo iz Indije in preden bodo vsi ti preskrbljeni z najpotrebnejšim, bo vzelo mnogo let. Več teh ljudi je tako-rekoč na cesti brez zaslužka in brez vsega, kar so prej imeli in potrebovali. Ženske so odprle male delavnice, kjer zaposlujejo begunce. Izdelki so razna ročna dela, vezenine, igrače in razni predmeti za dom. Ženske so odprle tudi šole v vsaki provinci in to vzdržuje nova vlada, ki skuša ljudstvo izobraziti z elementarnim poukom. Pakistan jo dal ženskam politične pravice. Več žen se udejstvuje v politiki in so nameščene v važnih uradih. Najbolj so pa potrebne, da rešujejo socijalne probleme. Inteligenca teh plemenitih žen bo končno rešila to grozno zmešnjavo preseljevanja in ignoranco preprostega ljudstva. Ga. Matilda Greiss iz Cairo, Egipt, je tudi jako smotrena žena. Govorila je o težavah, ki držijo ljudstvo v veliki zaostalosti. Pohvalila pa je ženske v splošnem. Zelo so sprejemljive za nove naredbe. Za spremembe stanovanj, da ne živi vse skupaj — ljudje in živina. Družine imajo sedaj stanovanja zase. Higijena, oskrba detet, šivanje, priprava hrane — to so učni predmeti, ki obetajo ljudstvu boljše življenje. Pod novo vlado republike je zemlja deljena med ljudstvo. Nič več ni velikih kompleksov v rokah enega bogatina ali ene družine. Zemlja je tistih, ki jo obdelujejo. Veliko zaslug ima tamkajšnja podružnica Country Women’s Association of Cairo. Vseh pet delegatinj bo prišlo pogledat tudi naše ustanove in metode. Obiskale bodo Alabamo, Tennessee, South Carolina in New Mexico. REPUBLIKANSKE ŽENSKE NA DELU J>epublican National Committee — ima na čelu jako energično in podjetno političarko, ki že sedaj pripravlja pot za ponovno izvolitev sedanjega predsednika Dwight D. Eisenhowerja. Gdč. Bertha Adkins se je prva oglasila s to idejo, da se podpre sedanjega predsednika leta 1956, „V štirih letih je nemogoče, da bi kdo mogel izpeljati svoj piogram. Dajmo predsedniku priliko, da bo uresničil vse dobre načrte, ki jih je zamislil, ko je prvič kandidiral.” Tako pravi ta republikanska voditeljica. Skrbi jo pa tudi, kakšne spremembe bodo nastale v kongresu po volitvah prihodnje leto. Da bo imel predsednik večji vpliv, mu morajo ženske preskrbeti tak kongres, ki bo predsedniku naklonjen in sprejel njegove predloge. Gdč. Adkins premišlja o važnih potezah v tej politični igri. V načrtu ima štiri važne sestanke republikank, ki bodo pravočasno začele s kampanjo za kongres in pozneje pa za predsedniške volitve. Oddelek teh republikank je že zboroval v Yellowstone National Park-u in v Chicagu. Zbrale se bodo pa tudi v Boston-u in v Atlantic City. Pravilno je, da ženske, ki so se to- liko potegovale za kandidata svoje stranke, vztrajajo v tem boju ter res pripomorejo predsedniku, da bo vsaj nekaj danih obljub mogel uresničiti dokler je na krmilu države in republikancev. Mira Toff-Hibšer: ZARJA Že ptice selivke se zbirajo v jate, žene jih samoohrane nagon na daljni jug, med tuje svate; v krilih drhti vseh sil napon. O, ko bi mogli še mi, pobegnili pred temi strahotami bi, ki ves svet pretresajo, v varen kotiček bi skrili mir naše duše, najlepši cvet! Tako v negotovost nam tonejo dnevi, ne vemo, kaj nam bodočnost obeta. Nekje iz neskončnosti svetli odsevi tolažbe kot venec nam duše prepleta: med nami razpela bo svetle peroti zarja, — izšla bo iz temne noči; dobrim bo dnem zaveslala naproti ... Vanjo verujem — srce nam veli! TIHOTNI DOM J^ajlepši vrt, kjer je bazar najlepših barv in kakovosti, vrt, kjer bi bila sama sreča, mladost in užitek — vse, vse bi bilo le slab posnetek božjega vrta tam, kjer se vrstijo grobovi in spomeniki najrazličnejših vsebin. O, kaj nam bi mogli pripovedovati glasno, ihteče, kričeče in morda tudi šepetaj e ti tihi grički, končni naš domek, moj in tudi tvoj! Ko bi videle naše oči, kako se iz mrtvih tal dvigajo duše in hočejo prevpiti pesem, mrtvaško pesem zvonov! A mir mora vladati in tišina — naša duša je zatrta. Množice vro: komaj slišno šepetanje jih spremlja, kot da je potihnilo življenje in vrvež, kot da se je srce predalo smrti, grobovom ... Polagoma se je vendar izvila iz objema množice — mati — MATI!... zakaj je ta beseda tako vsakdanja? Sama obkroža grob, sama, kot da je vse pokopala. O, mati, plakaš ob hčerkinem grobu, plakaš, ker imaš žive otroke, a zate pokopani, — odveč si jim, v njih srcih ni ljubezni. — Mati išče leka v globokosti zemlje, pri njeni najmlajši... ,,Mati sem! Mati, ki ljubim in odpuščam in se vam darujem in za vas umiram...” VIJAYA LAKSHMI PANDIT — PREDSEDNICA GENERALNE SKUPŠČINE ■y torek, 15. septembra, se je pričelo zborovanje Generalne skupščine od Zveze narodov. Predsedoval je Lester B. Pearson iz Kanade, ki je otvoril zborovanje. Začetek tega zborovanja je bil precej razburljiv. Najprej so začeli Šepetati, da je en poljski delegat pobegnil in Išče zavetja v U.S. Nato se je oglasil sovjetski delegat Andrej V. Vishinsky s predlogom, da se izključi Kitajske nacijonalne delegate in dovoli vstop sedanjim komunističnim voditeljem. Vishinski je bil poražen in delegacija je prešla na volitev novega predsednika Generalne skupščine. Prince Wan Waitliayakon iz Thailand-a je dobil 22 glasov. Ga. Pandit pa je dobiila 37 glasov in tako postala prva predsednica Generalne skupščine. Zanjo je glasovala Amerika, Rusija in tudi Anglija, kar je malo čudno, če pomislimo, da je predsednica bila trikrat obsojena in zaprta od angleške vlade. Indija se je mnogo let skušala otresti angleške nadvlade in pri demonstracijah ni manjkalo takih patrijotov kot je ga. Pandit. Leta 1944 je odpotovala v U.S., kjer je s svojimi nastopi veliko vplivala za končno osvoboditev Indije. Ga. Pandit je sedaj stara 53 let in je dobro kvalificirana za vlogo, ki ji jo je delegacija poverila. Vzgojena v aristokratičnih krogih, se je zanimala za usodo svojega naroda in mnogokrat v smrtni nevarnosti reševala ranjence in jim delila prvo pomoč. Ob ustanovitvi Zveze narodov v San Francisco, je bila ga. Pandit navzoča od prvega začetka do konca. Indijo je zastopala kot ambasadorica v Washingtonu in enkrat tudi v Moskvi. Načelovala je tudi delegaciji iz Indije in je bila edina ženka v taki poziciji. Na vprašanje, kaj misli o Zvezi narodov, je rekla, da si mnogo dobrega obeta od nje. ..Značilno je, da delegatinje vseh včlanjenih dežel govorijo med seboj, in to traja že osmo leto. Boljše je, da debatirajo, kakor da bi se pobijali med seboj.” Kot delegatinja je gospa Pandit podpirala predlog, da se prizna kitajske komunistične voditelje in se jih sprejme v UN. Kot predsednica Generalne skupščine pa je morala ustaviti sovjetskega delegata Georgi Zaru-bin-a in Malika, ki je obsojal govor državnega tajnika Dulles-a. Rekla je, da je Generalna skupščina odložila vprašanje glede zastopstva iz Kitajske. Pri tem ji ni nihče ugovarjal. Oglasil pa se je delegat V.K. Krish-ma Menon iz Indije, češ, da Indija ne priznava nacijonalistov. Po mnenju tega delegata, bi imelo pravico do sedeža v Zvezi narodov zastopstvo iz Pekinga ne pa iz Formoze, kjer vlada Chiang Kaishek. Časi in razmere se spreminjajo in gospa predsednica bo potrebovala vse svoje zmožnosti, da bo držala red in mir med svetovnimi zastopniki, ki zborujejo v New Yorku. Slovenski pregovori o peči Ako bi konja mačka skotila, bi podkovan šel na peč. Božičnik pri soncu, kolač na peči. če trave ne boš ob času kosil, pozneje jo boš pri peči sušil. Kdor ni oltarja videl, se peči klanja. Kdor ni za pečjo bil, ne bo drugih za pečjo iskal. Do male maše na soncu , po mali maši na peči (se otava suši). Ko ima ženska perilo v čebru in kruh v peči, ni ji treba veliko reči. Mrzle peči nihče ne objema. PO 33 LETIH ZOPET DOMA Piše Mrs. Josephine Železnikar -pvolgo časa sem gojila v srcu željo, da bi rada obiskala svojo rojstno domovino in letos se mi je želja izpolnila. Vsa srečna sem videla zopet svoje domače in še enkrat lepo cerkvico na Taboru v Loškem potoku. Ob priliki bom bolj podrobno opisala, kako je še vse doma. Torej 2. junija smo odpotovale iz Chicage v spremstvu prijateljic Caroline Pičman in Molly Remec iz Elm-hursta. V Clevelandu smo se pridružile še ostali skupini in bilo nas je lepo število, ko smo se drugo jutro 3. junija sestali na pomolu francoske linije. Ob treh popoldne so nas pa že začeli sprejemati na brzoparniku Li-berte, ki je odplul iz pristanišča v New Yorku ob štirih popoldne. Vožnja, kakor tudi vsa postrežba na parniku je bila res zelo dobra. Družba tudi prijazna, da nam je čas kar hitro potekel. Komaj smo se dobro spoznali, pa nam že naznanijo, da pridemo v pristanišče v Le Havre. Seveda, bili smo vsi zadovoljni, ker vsak je imel v mislih eno željo: videti zopet svoje domače! Po kratki vožnji na vlaku smo dospeli v Pariz, kjer nas je na kolodvoru čakal zastopnik francoske družbe, ki so nam preskrbeli prevoz prtljage na drugo postajo in nato prenočišče, ker je bilo že prepozno v noč, da bi se odpeljali proti Ljubljani. V Parizu smo ostali en dan in imeli priliko ogledati si znamenita poslopja cerkve in tudi Notre Dame katedralo, ki je bila zidana v 12. stoletju. Pariz ima 34 mostov. Videli smo tudi grobnico Napoleona in njegovega sina. Mesto Pariz ima nad pet milijonov prebivalstva. Takoj smo opazili, da tam nimajo velikih avtomobilov kot jih imamo v Ameriki, toda promet je zelo težak med tovornimi vozovi in bicikli. Bilo je ob osmih zvečer 10. junija, ko smo se odpeljali proti Ljubljani. Vožnja na brzovlaku traja okrog 24 ur. Ustavili smo se tudi v Trstu za 15 minut, med katerim časom so nekateri sorodniki že čakali svojce, kjer smo videli prvo prisrčno pozdravljanje med našimi Amerikanci in njihovimi sorodniki. Od Trsta smo se peljali proti Sežani, kjer so nas pozdravili odborniki od Izseljeniške Matice in „carinarji”, ki pa niso bili prav nič sitni in smo se vsi oddahnili, ko so tako lepo ravnali z nami. Kmalu nato smo bili že v Postojni, kjer smo se zopet malo časa zamudili. Na postaji so nas čakali šolski otroci ter nam poklanjali šopke cvetlic in nam lepo deklamirali pesmi v pozdrav. Z otroci so bile tudi učiteljice, ki so skrbele za lep red. Mi smo bili globok ginjeni videti prvič slovensko deco in smo jim metali bonbončke, kar so otroci z veseljem sprejeli. Vlak se je začel hitro pomikati proti Ljubljani, kamor smo dospeli okrog pol devetih zvečer 11. junija. Vreme nam ni bilo prijazno tisti večer, ker je pre- cej deževalo, pa tudi dež ni ustavil množice, da bi ne bila pri sprejemu. Bila je taka gneča ljudi, da nismo mogli svoje prtljage pobrati iz vlaka tako hitro kot bi radi. Toda se je tudi to lepo izvršilo. Težko je najti primernih besed, da bi opisala veselje, ko smo prvič zagledali Ljubljano in svoje domače. Od svoje strani lahko rečem, da ne bom nikoli pozabila trenutka, ko smo se po 33 letih srečali s sorodniki ter sem zopet videla svoje tri sestre in dve svakinji. Žena pokojnega brata Rudolfa me je čakala s krasnim šopkom rdečih vrtnic. Saj so me kar v zraku držali nekaj časa, da sama ne vem, kako sem prišla v hišo nečakinje Mal-ke Šefman, ki stanuje v Ljubljani. Ljubezniv sprejem je trajal skoraj vso noč in smo se pogovarjali do rano v jutru pri polno obloženi mizi. Tukaj nisem prav nič pogrešala dobrot, ker so 'pripravile"vsakovrstnega peciva in vse najboljše kar se je sploh dalo dobiti. Tako sem ostala par dni v Ljubljani, kjer sem se dobro odpočila in tudi ogledala lepo Ljubljano. Meni se je zelo dopadlo v Ljubljani, kjer imajo lepo urejena i zložbena okna, kar krasi vse ceste v centru mesta. Tukaj sem videla vsake vrste lepih stvari in posebno pa lepa ročna dela in druge umetnosti kot lepo okrašene komade iz lesa. Tako je prišla prva nedelja v starem kraju in želela sem videti frančiškansko cerkev, da se prepričam glede udeležbe vernikov. Ko sem vstopila v cerkev, vidim, da je vse polno ljudstva in vsi sedeži so bili okupirani in sem se ču- dila, ali je to mogoče, da pride toliko-meščanov k službi božji. Bila sem globoko ginjena nad izbornim petjem in pridiga je bila zelo zanimiva. Cerkev je krasna v notranjosti in tudi zunanjost je lepa, čeprav stoji že dolgo, dolgo let na istem prostoru, pa se mi je zdela kot takrat, ko sem bila. zadnjič v Ljubljani, in to je bilo pred 33 leti. Drugi dan sem šla pogledat na trg,, ča je še kot je bilo pred leti. In res, videla sem lepo urejene stojnice in vsega dovolj. Tisti čas je bilo veliko češenj in jagod in sem si jih tudi jaz privoščila, ker so bile tako okusne, da se jih nisem mogla nasititi in tudi lepe, debele vrste, da bi jih človek kar gledal. V Ljubljani imajo zelo lepo navado, da imajo po mizah vedno lep šopek svežih cvetlic in teh je bilo tudi dosti na trgu. Prihodnjič bom pa poročala,, kako je bilo v domači vasi, v Loškem potoku. VABILO NA PLESNO VESELICO V nedeljo, 22. novembra 1953, začetek ob treh popoldne, v no- vi dvorani Sv. Štefana na 22. cesti in Wolcott. Zvečer se nadaljuje v Toma-žinovi dvorani. Igral bo Frank Jankovič in njegov orkester. Od sedmih zvečer igra pri Tomažinovih Jimmy Bovdek. Vljudno ste vabljeni vsi na udeležbo! MRS. ZELEZNIKAR IN NJENE TRI SESTRE Na tej lepi slikici vidimo skupaj štiri sestre, ki so bile prvič skupaj zopet po 33 letih odsotnosti in so od leve na desno: Antonija, poročena Strle, ki živi v Podložu, druga je Marija, poročea Mohar, ki živi v Retjah, tretja Ivanka, poročena Bošnjak, ki je bila bolničarka in je sedaj v pokoju in živi v Zagrebu, četrta je pa Mrs. Josephine Železnikar, naša glavna blagajničarka, živeča v Chicagi.__________________________________________________________________ DOPISI Št. 2, Chicago, III. — Hladna jesen že prihaja; po dolincali slanca pada, drevje rumeni in spreminja svojo barvo, kar nam naznanja, da bo kmalu prikimala mrzla zima. Naša oktoberska seja je bila zelo lepo obiskana. Po seji smo praznovale rojstni dan naših slavljenk, med katerimi so bile: Uršula Škoflanc, ki je podarila kejk, na katerem smo prižgalo svečke in vsem skupaj zapele: Happy birthday! Theresa Zibert je prinesla tudi okusen kejk, Theresa Balazich pa jabolčni štrudelj, iz katerega se je cedila sama dobrota in smo hitro segle po njem, da ga je prehitro zmanjkalo. Clara Orasich je prinesla „božjo kapljico” za čaj po-žegnati; Mary Srebrnak je tudi prinesla lep kejk; Justine Ciblinski in Mrs. Maloy sta pa darovali v denarju, da smo imele za „kofetek, čaj in druge potrebe.” Prav lepa hvala naši požrtvovalni Ančki Zorko in Sophie Petrovich, ki sta nam vse lepo pripravili in poskrbeli, da so bile mize lepo pogrnjene in za prijazno postrežbo. Bog živi vse skupaj in ohrani še na mnoga leta zdrave in vesele! Med nami je bila humoristična sestra Barbara Kramer iz San Francisca, California, ki nas je spravila vse v dobro voljo in naša glavna tajnica Albina Novak. Naša Albina bo praznovala svoj rojstni dan 5. novembra. Ob tej priliki ji iz srca želimo in kličemo: še na mnoga leta! Bog Te otliranl še sto let! (Lepa hvala, Prances, za prisrčno voščilo moji mami. Op. ured.) Dne 8. novembra bo pa rojstni dan naše vestne tajnice Lillian Kozek, kateri čestitamo in želimo, da bi praznovala še mnogo let med nami! Mesec november ima dosti pomembnih dni. Praznujemo zahvalni dan, ki je poseben dan v letu, da javno izrečemo svojo hvaležnost. Kako srečni smo, ki živimo pod zastavo srečne, svobodne Amerike. Zahvalimo se ta ■dan Bogu za vse prejete dobrote. Spominjajmo so svojih dragih pokojnih in obiščimo grobove. Ta dan obudimo tudi molitev v blagor njih duš. Sporočiti imam tudi žalostno vest, <1a je preminila naša sestra Anna Senica. Prepeljana in pokopana je bila v družnisko grobnico na pokopališče v La Salle. Soprogu in preostalim žalujočim izrekamo globoko sožalje. Pokojna pa naj počiva v miru in uživa rajsko veselje pri Bogu. Naše iskreno sožalje sestri Jennie Štajer in družini, nad izgubo ljubljenega moža in očeta Johna Štajer. Naj pokojniku sveti večna luč. Naša dobra farana Mr. in Mrs. John Grimsich sta obhajala 25-letnico srečnega in zadovoljnega zakonskega življenja. Številni prijatelji so jima priredili veselo presenečenje (surprise party) v nedeljo, 20. septembra. Drugo veliko presenečenje za družino je pa bil povratek sina Johna ml., ki se je vrnil iz Nemčije ravno za njuno slavnost, ker je dovršil vojaško službo. Naše iskrene čestitke in želje, da bi dočakala zlato poroko v zdravju in vsej družinski sreči. Bolne se še vedno nahajajo sestre Angela Kurent, Antonija Glavach in Mary Petan. Omenjenim in vsem ostalim bolnim sestram želimo ljubega zdravja. Prosi se vse tiste članice, ki ste zaostale z asesmentom, da bi poravnale ter tajnici olajšale skrb pred koncem meseca, ko je čas za asesment odposlati na glavni urad, ker ona ne more zalagati s svojim denarjem. Leto se hitro bliža h koncu in vsaka naj poskrbi, da bo imela v redu poravnan svoj dolg, da ne bo pozneje kakšne zamere. Saj je za vašo lastno korist, da imate redno plačano meseč-nino, zato bi ne smelo biti ene članice, da bi delala posebno skrb svoji tajnici. Drage sestre, zdaj je tudi tisti lepi čas, ko se dobi lepe nagrade, ako se potrudimo pridobiti nove članice. Zelo bomo vesele, ako bomo imele napredek. V tem letu smo imele že več smrtnih slučajev, zato bodimo aktivne, da ostane naša podružnica ena izmed agilnih. Vsaka naj bi vpisala samo eno novo članico, pa bi bil velik uspeh. Vas vse skupaj lepo pozdravljam in kličem: na svidenje na seji 12. novembra. Po seji bo pa zopet lep „birthday party”. Vaša vdana Frances Zibert, zapisnikarica št. 5, Indianapolis, Indiana. — Ker nismo imele v poletnem času seje, sem si tudi jaz vzela počitnice za dopisovanje. Začela bom pa zdaj najprvo z zahvalo Bogu in Materi Božji, da smo zdravi dočakali in imeli priložnost obiskati Marijina svetišča, oziroma božjo pot v Lemontu, ter priporočati sebe in svoje družine v Njeno varstvo. Podale smo se tja v lepem številu 18. julija zvečer in prišle v Le-mont v nedeljo zjutraj ob 5:45. Bilo nas je 37 na avtobusu. Med vožnjo tja in nazaj smo prepevale naše pesmi, molile in tudi kako veselo povedale. Dve drugi skupini sta pa odpotovali že v petek zvečer in romarice so prenočevale v Baragovem domu, kjer so se imele prav dobro ter so bile zelo zadovoljne s postrežbo. Le nekaj smo vse pogrešale: Manjkalo je Mariji- nega pevca patra Odilo Hanjšeka in našo Albino Novak. Da bi Bog nam dal zdravje romati v Lemont zopet prihodnje leto! V mesecu novembru bo darovana sveta maša za umrle članice naše podružnice. Bog jim daj večni mir in pokoj. V avgustu smo izgubile zopet članico. Preminila je sestra Mary Vol-ker, ki je dolgo bolehala. Naj počiva v miru. Preostalim pa naše sožalje. To je že drugi smrtni slučaj pri naši podružnici v tem letu. Naj bo jima lahka ameriška zemlja in Bog dober sodnik. Umrl je tudi John Zupančič, mož naše sestre Mary Zupančič, ki je tudi bil dolgo bolan in Bog ga je zdaj rešil trpljenja. Naj v miru počiva. Živeli so v Morgantown, Indiana. Ženi in hčerkam, ki so naše članice, izrekamo globoko sožalje. V St. Vincence bolnici se nahaja naša zvesta članica Mary Deželan, kateri želimo hitro okrevanje. Resno je zbolela tudi naša požtrvovalna sestra Agnes Deželan. Bolezen jo je položila v posteljo že meseca februarja in zdravje se ji počasi vrača. Vsem bolnim želimo, da bi kmalu okrevale. Članice ste pa prijazno prošene, da bi jih obiskale. Teta štorklja je tudi pri naši podružnici zaposlena. Pri sestri Albini Belavech je pustila krepkega fantka. Njeno dekliško ime je bilo Zupančič. S tem dogodkom je postala naša vrla sestra Julka Zupančič zopet stara mama. Čestitke stari in mladi mamici in očetoma. Na zadnji seji smo se zavedale, da je prišel zopet tisti čas, ko je treba kaj dobrega ukreniti za pomoč blagajni. Vse dobro veste, da naša ročna blagajna ne zmore za vse zalagati in skrbeti za izdatke. Zato smo sklenile, da bomo napravile skupno večerjo na drugo soboto v novembru, to bo na 14. in ste vse prošene, da gotovo pridete. Za večerjo bomo servirale domače mesene klobase in krvave ter vse kar skupaj spada. Krvavice bosta napravili naši spretni sestri Louise Yeager in Rose Medvešček. Mrs. Margaret Šušteršič bo pa darovala en bušelj zelja, da bomo napravile kislo zelje. Večerja bo servirana v Slovenskem domu od sedmih zvečer naprej. Vstopnina za okusno večerjo bo samo en dolar in za ta dolar boste dobili zelo imenitno postrežbo. Priporoča se vsem članicam, da sežete po vstopnicah in povabite tudi svoje domače in prijatelje, da bomo imele res lep uspeh, potem bo pa še bolj prijetna zabava, ako nas bo več skupaj. Sporočam vam, da ima naša marljiva sestra Antonija Bayt na rokah naše izvrstne kuharske knjige. Ona jih je prodala že lani lepo število in zopet letos. Toda vemo, da vas je še mnogo, ki nimate še te važne knjige in če pa imate zase, potem pa nabavite knjige za svoje hčerke, snahe, sosede in prijateljice. Vsaka bo vesela tako izvrstnega darila. Stanejo pa samo dva dolarja. Pridite še danes Po nje. Zahvaljujem se vsem sestram, ker tako lepo sodelujete pri mojem' tajniškem poslu, katerega sem sprejela po smrti sestre Mary Medle. Blagajniški posel pa skrbno in vestno opravlja naša zelo dobrosrčna sestra Anto- SUKA NA NASLOVNI STRANI Med našimi članicami imamo veliko število Hrvatic in ni več kot prav, da tudi njim posvetimo od časa do časa naslovno stran „Zarje”. Za to izdajo smo izbrali sliko v narodni noši. nija Bayt, kateri izrekamo najlepše priznanje za njen velik trud v dobrobit podružnice in vseh drugih ozirih. Naše seje se vršijo vsako zadnjo nedeljo v mesecu in prosi se vse članice, da upoštevate važnost vsake seje in se udeležite. Najlepše pozdrave in na svidenje na prihodnji seji! Mary Markich, tajnica KRASNA POROČNA SLAVNOST Št. 5, Indianapolis, Indiana. — V angleškem delu te izdaje prinašamo prekrasno sliko, ki nam je bila poslana iz Indianapolis, Indiana. Toliko svatov in tako krasnio oblečenih poročnih spremljevalcev nismo še imeli na eni sliki. Moral je biti res posebno lep prizor, ko so stali v cerkvi pred oltarjem v najbolj slikovitih oblekah, kar jih zna skupaj spraviti sedanja moda. Ženin je Martin Dragan, sin Draganovih, ki lastujejo svoj dom na 720 No. Warman Avenue, Indianapolis, Indiana. Mrs. Dragan je ena izmed ustanoviteljic podružnice št. 5. Poročna slavnost se je vršila v cerkvi sv. Rožnega venca in svatba pa v cerkveni dvorani sv. Rožnega venca. Udeležba je bila zelo velika in gostje so bili vsi zelo imenitno postreženi. Naše iskrene čestitke in želje, da bi jima bila bodočnost v vseh ozirih srečna in ljubi Bog jima dal zdravje vse dni življenja! Št. 9, Detroit, Mich. — Drage sestre! Vljudno ste vabljene vse na glavno sejo, ki se vrši 13. decembra v navadnih prostorih. Pridite vse, ker bo volitev odbora in razmotrivale bomo važne točke. Naznanja se vam žalostna vest, da je preminila naša dobra sestra Mary Špehar, stara 69 let. Bolehala je delj časa in zdaj je rešena vsega zem-skega trpljenja. Njeno dekliško ime je bilo Sneller. Doma je bila iz vasi Go-rance, Lukov dol pri Severinu ob Kolpi, Hrvatsko. V Ameriko je prišla pred 52 leti v Calumet, Michigan, kjer se je po par letnem bivanju v Ameriki poročila v Pavlom Špeharjem. Na Calumetu sta živela 15 let, na kar sta se preselila v Detroit. Pokojna je zapustila soproga Pavla, šest sinov: Paul, Ralph, Joseph, Edward, Samuel in Douglas ter hčerki Katherine, poročena Tripplehorn in Elinor, poročena Perry, ter 17 vnukov. Pogreb se je vršil 5. septembra iz slovenske cerkve. Njen pogreb je bil veličasten. Mašo zadušnico je daroval župnik Rev. Thomas Hoge. Naj v miru počiva in blag ji spomin. V imenu podružnice izrekam globoko sožalje soprogu in vsej družini. Kakor veste sestre, da se leto pomika k zatonu in tako bo tudi kmalu v kraju kampanja za nove članice. Dajte se vsaj malo potruditi, da bomo tudi pri naši podružnici napredovale in imele nekaj novih članic v svoji sredi na glavni seji. Z veseljem sem čitala v zadnji Zarji, da so se naše odbornice in prijateljice srečno vrnile nazaj iz obiska v domovini. Lepa hvala vsem, ki ste poslale pozdrave od tam. Vas vse skupaj prav lepo pozdravljam in želim, da bi bile vse zdrave in vse, ki se ne počutite dobro, da bi kmalu okrevale. Mary Gornik, predsednica Št. 10, Cleveland (Collinwood), Ohio. — Jesenski čas je že med nami in kmalu bo tukaj mrzlo vreme in dolgi večeri. V tej sezoni se oživi zopet aktivnost med članicami šivalnega kluba, ki se bodo zopet sestale vsak teden in si delale kratek čas v ročnem delu in z lepimi pripovedkami. Posebno letos bomo imele mnogo zanimivega za slišati, ker so bile tri od naših članic ta ko srečne, da so šle v staro domovino na obisk, in to so bile naše sestre Salmick, Zagorc in Bokal. Saj smo jim iz dna srca privoščile, ker so dolgo vrsto let težko delale in se trudile za vzgojo svojih otrok. Torej upam, da so si nabrale mnogo novic, s katerimi nas bodo kratkočasile skozi vse dolge zimske večere, ker doslej nismo imele dosti priložnosti jih poslušati. Tako bomo malo šivale, največ pa klepetale, saj to je vsem v zabavo. Ampak koncem konca lahko rečem, da naredimo tudi mnogo zelo lepih ročnih del, tako, da je tudi vsaki koristno priti skupaj. Podružnice, kjer še nimate svojih šivalnih klubov, priporočam' vam, da začnete s sestanki vseh tistih članic, ki se zanimajo za ročna dela. Vzemite moje priporočilo kot jamstvo, da se bo izplačalo vsaki podružnici imeti svoj klub. Razmotrivajte o šivalnem klubu na svoji glavni seji in začnite že letos, boste videle, koliko zabave si lahko napravite brezplačno in koliko koristnih nasvetov se dobi, ker ima vsaka kaj lepega za povedati. Boste videle, drage sestre, kako hitro bo zima minila. Niti vedele ne boste, kdaj bodo šli tedni v zaton. Jaz sem sigurna, da mi boste hvaležne drugo leto, ako boste že letos upoštevale moje priporočilo in si ustanovile svoj šivalni klub. Najlepše pozdrave vsem članicam SŽZ. po vsej Ameriki in posebno moji dobri prijateljici Francki Kapel in soprogu Franku tam v daljni Califor-niji, oziroma v Fontani. Vaša poročevalka za šivalni klub pod. št. 10. Tončka Repič Francka, da bi kmalu bila zopet zdrava! Naša agilna tajnica pod. št. 10, Francka Sušel, se nahaja v resno bolnem stanju. Vse ji želimo skorajšnjo okrevanje in zopet pri uradovanju tajniškega posla, katerega tako vestno in točno opravlja. Dal Bog Ti ljubo zdravje prav kmalu! —N. Št. 12, Milwaukee, Wisconsin. — Vabim vse članice na našo glavno sejo, ki bo 2. decembra pri sestri Louise Šeruga, 815 So. 5th Street. Na dnevnem redu imamo več važnih zadev za. rešiti ter volitev odbora za leto 1954. Začetek seje bo točno ob pol osmih zvečer. Kruta smrt je zopet posegla v našo sredo. Preminila je Mary Enzur, ki je zapustila hčerko, dva sinova in več sorodnikov. Naj počiva v miru, preostalim žalujočim izrekamo globoko sožalje. Hvala vsem, ki ste se udeležile-sprevoda in posebno nosilkam krste. Drage sestre! Dne 24. januarja bomo imele Card Party pri Louise Šeruga. Vsaka članica je lepo prošena, da prinese en dobitek, vrednost: dolar. Ker smo imele v tem letu že-sedem slučajev smrti, je naša blagajna, skoraj prazna, zato se je treba potruditi skupno za kartne zabave in s tem koristiti svoji ročni blagajni. Drage sestre, upoštevajte apel in naj vsaka stori svojo dolžnost, saj gre za skupna stvar, ki naj bo vsem v veliko zanimanje. Vsem članicam, ki praznujete v novembru svoj rojstni dan ali imendan,. naše iskrene čestitke in želje, da bi jih dočakale še mnogo v zdravju in zadovoljnosti. Posebne želje za srečno bodočnost pošiljamo glavni tajnici Albini, ki praznuje svoj rojstni dan 5. novembra. Vsem bolnim sestram želimo skorajšnjo okrevanje. Pozdrav vsem glavnim odbornicam, članicam naše Zveze in posebno vsem sestram pri št. 12! Vaša tajnica Mary Schimenz. Št. 14, Cleveland (Nottngham), Ohio.. — Zadnja seja je bila še precej dobro-obiskana. Z zanimanjem smo sledile poročila o naši vinski trgatvi, ki se je vršila v nedeljo, 4. oktobra v polno-zadovoljstvo vseh navzočih. Dvorano smo imeli polno in vsak je bil vesel, čeprav je šel parkrat v zapor. To vam je zopet dokaz, kaj vse se lahko doseže, ako se dela v slogi in zastopstvu druga do druge. Bilo je res dosti dela in potov, ali se pozabi na vse, ko se doseže lep uspeh. Naša ročna blagajna je dobila prav lepo podporo. Zato se-moram lepo zahvaliti Mary in Joe Straniša, ki sta prevzela častno mesto kot župan in županja, kar sta prav dobro izvršila. Nadalje se zahvalim George Nagodu, ki je prevzel mesto* sodnika in njegova žena Ančka je pa bila njegova „šribarica”. Tudi ona dva sta spretno izpeljala svoj posel-Zahvalim se tudi Johnu Globokarju, Joe Leganu in Joe Slabe, ki so oprav- Ijali službe orožnikov pa brez nabojev. V narodnih nošah je pa bilo nad dvajset zalih deklet (ne bom vsako posebej imenovala). Lepa hvala vsaki posebej in vsem skupaj. Hvala M. Grdinu, ki je vzel na trak. Hvala vsem možem, ki so pomagali postaviti vinograd, pri katerem delu je imel glavno nalogo Frank Rupert ter Nagoda, Lorber, Šuštar Anton in njegova žena ter Strniša in še več drugih. Lepa hvala kuharicam: Antoniji Smrke, Mrs. Novosele, Rozi Fajdiga in Urški Trtnik, ki je spekla krofe in za druga dela. Vse ste se potrudile pomagati povsod, kjer je bilo treba. Hvala vsem, ki so delali za baro in tistim, ki so bile pri vratih. Hvala tudi naši Francki Globokar, ki je bila zelo zaposlena pri vsem. Hvala za potice, katere so nam poslale Mary Gerl, Jennie Stefančič in naša tajnica Štefka Smolič. Štefka je tudi prav pridno prijela za delo, kjer je bilo treba. Še enkrat, hvala lepa vsem skupaj! Na zadnji seji smo sklenile, da bomo imele po seji v decembru, ki se vrši v torek, 1. decembra, veselo zabavo ali godovanje vseh članic, ki bodo obhajale rojstne dneve zadnjih šest mesecev. Potem bomo imele izmenjavo daril. Vsaka naj prinese darilo v vrednosti dolarja. Imele bomo še več drugih zabav. Tudi okusen prigrizek bo pripravljen, tako da bo vsega dosti za jesti in piti. Pridite vse in tudi tiste, ki bolj poredkoma obiščete seje, boste videle, da se vam bo dopadlo, ker na glavni seji je potrebna večja udeležba, da se vse lepo uredi za prihodnje leto. Bolnih imamo tudi več članic. Prosim, da vsaka v svoji bližini obišče bolne sestre, ki vam bodo hvaležne za obiske. Sestra Frances Srpan in mož Louis sta obhajala zlato poroko v nedeljo, •l. oktobra, s sveto mašo pri Sv. Pavlu na Chardon Road. Mr. in Mrs. Leopold Troha sta pa praznovala 40-letnico poroke ravno isti dan. Naše iskrene čestitke slavljencem in želje, da bi uživali še mnogo srečnih in zdravih obletnic v krogu svojih družin. Naša kampanja za nove članice gre proti koncu. Lepo bi bilo, če bi se malo potrudile in vpisale svoje sorodnice in prijateljice. Tudi vnukinje in vnuki bodo prisrčno dobrodošli. Gotovo ima vsaka članica priliko vpisati vsaj eno novo članico ali člana v tem mesecu ali v decembru, da bomo imele tudi pri naši podružnici napredek. Naša tajnica Štefka Smolič, 20300 Goller Avenue, Tel, IV 1-G791, ima na rokah še precej kuharskih knjig. Najlepše darilo vaši hčerki, snahi, prijateljici ali sosedi bo ravno kuharska knjiga, ki bo vsej družini v užitek. Lepe pozdrave pošiljam vsem članicam in na svidenje na seji v decembru! Mary Strukel, predsednica Podružnica St. 13, San Francisco, California, je priredila poseben banket v nedeljo, 1. novembra, v počast ustanoviteljici vrli Mrs. Bari Kramer. — Naže iskrene čestitke! Chicago, Illinois. — V nedeljo, dne 20. septembra 1953, sta bila veselo presenečena Mr. in Mrs. John Grimšek s proslavo srebrne poroke. V prostorni Kubalovi dvorani se je zbralo veliko število prijateljev, da na slavnosten način izrečejo čestitke slavljencema in prebijejo vsaj nekaj ur v prijazni družbi družine in prijateljev. Ravno takrat, oziroma tisto nedeljo, se je vrnil od vojakov sin John, ki je služil Stricu Samu v Nemčiji. To je bilo še posebno iznenadenje poleg vseh drugih posetov. Bilo je na 21. avgusta leta 1928, ko sta si obljubila večno zvestobo John Grimšič in Albina Plot, in sicer v Žužemberku, Dolenjsko, Slovenija. V Ameriko sta prišla kmalu po poroki. Vzgojila sta dva sinova, Johna in Dan-ny-a. Družina ima svoj lep dom na 2BOO So. Trumbull in spadajo pa k cerkvi sv. Štefana in vsa družina je obče spoštovana v slovenski naselbini v Chicagi, kar je bilo dokazano na proslavi srebrne poroke, ko so prišli prijatelji in znanci od bližnjih in daljnih krajev. Mrs. Grimšič je članica pod. št. 2, Chicago, 111. Mrs. Grimšič ima v domovini še živečo mamo, ki je stara 81 let in jo je pred dvema letoma obiskala v domovini. Oče je pa že davno preminil. Bil je dobro poznan financar, katero službo je častno opravljal dolgo let. V starem kraju ima dve sestri, Marijo in Anico, ter dva brata, Jožeta in Karla. Mr. Grimšiču so pa starši že pomrli in ima v ožjem sorodstvu le sestro Carolina Kolesar, ki živi v South Chicagi, ter sestro Josephine v starem kraju. Na sliki vidimo naša slavljenca Mr. in Mrs. Grimšič, na drugi sliki pa sinova Johna in Dany in na večji sliki ju pa vidimo, ko sta se ravno pripravljala rezati veliko krasno torto “wedding cake”, katero so poklonili prijatelji. Dal Bog, da bi dočakala še mnogo veselih obletnic. Naše najlepše čestitke. Št. 17, West Allis, Wis. — Ne vem, kako bi začela, ali naj sosestre okregam ali kar biti zadovoljna z vsem. Mislim, da je boljše molčati, ker pregovor pravi: kdor molči, devetim odgovori ! Zadnja seja je bila bolj pičlo obiskana. No, pa ne zamerim članicam, če se niste udeležile, ker vreme je bilo že tako lepo, kakor v poletju, zato ste si gotovo vzele čas za sprehod v tej lepi jesenski dobi. TJpam pa, da boste prišle v lepem številu na prihodnjo sejo. V tem letu smo imele kartno zabavo, ki je prav povoljno uspela. Zato smo bili tudi vsi v dobrem razpolo- ženju, ker lep poset vedno privabi zadovoljnost, kar smo opazile tudi na smehljajočem se obrazu našega častitega g. župnika Rev. Setničarja. Naše pridne članice so prinesle mnogo krasnih prevlek za blazine in vsak, ki je prejel tako lep dobitek, je bil tudi vesel. Sedaj se pa bomo pripravljale za prihodnjo kartno zabavo. Uverjene smo, da občinstvo rado pride na domače zabave, katere priredijo slovenska društva, bodisi društvo Marija, Pomoč Kristjanov ali pa naša podružnica SŽZ. Hvala lepa vsem, ki z nami požrtvovalno sodelujete in se priporočamo zopet za drugič. GRIMŠKOVA SLAVILA SREBRNO POROKO Hvala lepa sosestram pri št. 105, Detroit, Michigan, za kartico in pozdrave iz počitnic. Veseli nas, da se že spomnite name, posebno Mrs. Marie Nezbeda. Jaz se Vas dobro spominjam, kakor tudi moram pohvaliti poštenost ljudi t Detroitu. Skoraj nisem pričakovala, da bom dobila nazaj, kar sem izgubila v hotelu, toda dobri ljudje so poslali za menoj. Da je moj dopis v tem oziru tako pozno priobčen, je krivda drugih, ki niso dostavili na pravo mesto ob času, kar se lahko pripeti v najboljših slučajih in pri vsej skrbnosti. Ob tem času se želim prav lepo zahvaliti naši predsednici sestri Josephine Schlossar za podarjeno mi krasno broško in tajnici Mrs. Mary Flor-yan za krasne uhane, katere bom hranila za spomin. Lepa hvala tudi sestri Albini Novak za lep spominček. Ponovno prosim vse naše članice, da bi prišle v velikem številu na prihodnje seje, ker imamo važne stvari za razmotrivati in sigurno je, da bomo lahko marsikaj koristnega sklenile za podružnico in Zvezo, če boste prišle vse na sejo. Znano vam je, da je odprta kampanja za nove članice. Pri naši podružnici bi bile zelo vesele in ponosne, ako bi pridobile nekaj novih članic za mladinski in odrasli oddelek. Saj veste, da zdaj lahko vpišete tudi fantke v mladinski oddelek, zato skoraj ni vzroka, da ne bi napredovale v mladinskem oddelku, ker je mnogo naraščaja med nami, ki ni še včlanjen pri Zvezi, torej se Vas vse prosi za sodelovanje. Želim, da bi tudi pri naši podružnici dosegle zaželjeno število. Drage sestre, jesenski čas se krajša in kmalu bo pri nas zopet mrzla zima, zato storimo, kar največ nam je mogoče zdaj, ko je še lepo vreme, saj bo Tsak trud vštet kot dobro delo in dobrih del ni nikdar preveč izvršenih. Sedaj pa pozdravljam v imenu podružnice vse glavne odbornice, častno predsednico Mrs. Mary Prisland in vse čitateljice glasila SŽZ! Josephine Kerzich Št 18, Cleveland (Collinwood), Ohio. — Najlepša hvala vsem cenjenim članicam, ki ste se odzvale vabilu k naši 25-letni proslavi podružnice, v soboto, 10. oktobra. Bil je prisrčen in nepozaben večer, kar mi vsakdo navzočih lahko pritrdi. Kar je zagrenilo pomembni dogodek, je bila vest, da smo našo zaslužno pionirko — ustanoviteljico, blagopokojno Mrs. Mary Peru-šek spremile k večnemu počitku minuli mesec. Usoda ji ni odločila prisotnost pri tem slavju, katerega je vestno in željno pričakovala. Za vso njeno uslugo in dolgoletno udejstvovanje) dobrih del, naj ji bo Bog milosten plačnik. Prizadetim svojcem pokojnice pa naše iskrene simpatije. Besede zahvale in toplega priznanja za ves trud in pomoč naj prejmejo Mrs. Rose Glavič ln njen soprog John; gospe R. Schaberl, Morel, Medveš, kot tudi Mrs. Somrack ln sinko Tonle, ki so nam bili v dobrodošlo poslugo ob tej proslavi. Pogrešale smo pionirko Mrs. Frances Polc, ki je bila ravno na obisku v Evropi. Bilo bi nam v čast jo predstaviti, ako bi bila med nami. Srčno želim, da bi jo Bog ohranil še na mnoga leta kot tudi gospo Angelo Markič in Mrs. Rose Boštjančič. Da bi v njihovi prijateljski družbi proslavljala podružnica še dokaj srečnih in veselih dogodkov. V novembru praznujeti rojstni dan naša glavna predsednica Mrs. Livek, 8. novembra, in glavna tajnica Mrs. Novak na 5. novembra. Čestitke in še mnogo srečnih let! S pozdravom, Josephine Praust, tajnica Št. 23, Ely, Minnesota. — Kakor sem v zadnjem dopisu omenila, hočem nekoliko opisati našo slavnost v nedeljo, 27. septembra, ko smo praznovale 25-letnico obstoja podružnice. Zjutraj smo se skupaj zbrale in se udeležile svete maše, ki je bila darovana za žive in mrtve članice naše podružnice, ter prejele sveto obhajilo. Sveto mašo je daroval naš č. g. Rev. J. Vovk, ki nam je podal lepo pridigo in čestital podružnici k preteklim dobrim delom ter nas bodril k nadalj-nemu skupnemu delovanju. Father Vovk je bil tudi naš stoloravnatelj na banketu, ki je bil zvečer ob šestih v našem Community Center, kjer je nam serviral banket naš slovenski re-stavrantar Mr. Vertin in njegovo izurjeno osebje. Žal, da ni bilo mogoče imeti med nami vsaj eno izmed naših glavnih odbornic. Upale smo, da nas ta dan obišče ustanoviteljica Zveze, Mrs. Prisland, toda se je oprostila vsled rahlega zdravja. Glavna predsednica, glavna tajnica in urednica so pa bile pri nas le par tednov pred tem časom, ko so posetile Minnesota Zvezin dan na Hibblngu ter so obenem obiskale tudi našo podružnico in smo razumele, da ni bilo mogoče kateri izmed teh priti zopet v kratkem času med nas. Bile smo pa gotove, da nas obišče naša priljubljena glavna nadzornica Mary Lenich, pa nam je par dni pred banketom sporočila, da je zbolela in ji je tudi glas odpovedal, da ne more nikamor lz doma. Vse želimo, da je med tem časom okrevala. Prišla pa je iz Hibbinga glavna odbornica mladinskega oddelka Mary Theodore in pripeljala tudi odbornice od svoje podružnice. Mary je podala lep govor v angleščini in nas je posebno navduševala za letno romanje v Lemont, Illinois. Naš slavni gost je bil pa naš prečastiti župnik Rev. Mihelčič, ki je v zanimivem govoru opisal težave pionirjev — misijonarjev, ki so delovali v severni Minnesoti, kot je škof Baraga, Pirc in drugi. Med nami je bila tudi naša odlična Zvezina minnesotska mati, Mrs. Mary Erchul, predsednica naše sosednje podružnice v Soudan, Minn. Z Mrs. Erchul je prišlo tudi nekaj članic od njene podružnice. Lep in nekoliko šaljiv govor je imela prva predsednica podružnice, sestra Mary Jerich, ki je razložila spomine od začetka in prve seje podružnice, ki se je vršila 24. septembra 1928, ko se je zbralo deset žensk pri sedaj že pokojni sestri Margaret Agnich. Te so bile: Mary Jerich, Rose Svetich, Katherine Kapš, Mary Agnič, Mary Gornik, Katherine Slo-gar, Frances Tomšič, Katherine Pešel, in Mary Slabotnilc. Rose Svetich je podala navodila na tej prvi seji, katera je prejela od ustanoviteljice SŽZ. Mrs. Prisland in vse navzoče na tem prvem sestanku so se strinjale, da se ustanovi podružnica. Izmed ustanoviteljic so umrle sledeče: Margaret in Mary Agnich ter Mary Slabodnik. Večni mir vam Bog daj. Prvi odbor pri naši podružnici je bil: Predsednica Mary Jerich, pod- predsednica Katherine Kapsch, tajnica in zapisnikarica Katherine Slo-gar, blagajničarka Margaret Agnich. Takoj od začetka naprej je podružnica lepo napredovala. Seveda, kakor povsod, so nekatere iz enega ali drugega vzroka pustile; umrlo je tudi precej članic; toda vse te so nadomestile zopet druge nove članice, tako, da nas je danes lepo število 317 v obeh oddelkih in zopet se nam obeta nekaj novih. Sedaj, ko sem nekoliko opisala začetek, bom pa posegla zopet nazaj na banket. Lep program je vodila naša zvesta sotrudnica Mary Hutar. Njene geste pri vodstvu petja so nekaj tako lepega, da človek res uživa, ko gleda in posluša izborno petje, ki ga zna ona privabiti iz vseh grl. Vsa čast, Mary! Rev. Vovk je tudi povdarjal, da naj ohranimo slovenski jezik kolikor mogoče dolgo, posebno med mladino naj se skuša utrditi zanimanje za materini jezik. Prebrana je bila brzojavka, oziroma čestitke od Mre. Prisland in pismeno voščilo od Mrs. Lenich. Tako smo v zadovoljstvu zaključile lep večer. Hvala lepa vsem, ki so nas obiskali in še posebno Rev. Mihelčiču, Rev. Vovku, sestri Mary Hutar ter našim vrlim dekletom, ki so krasno okrasile mize in uredile, da je bilo vsem v zadovoljnost izpeljano. Dal Bog, da bi praznovale skupaj še mnogo lepih obletnic. Za poročati imam žalostne vesti, ker smo v teku par tednov izgubile kar tri naše zveste članice, pionirke. Prva je umrla sestra Mary Dolenc, ki je bolehala že delj časa. Potem ji je sledila v smrt sestra Mary Slabotnik, ki je bila še samska in dolgo let opravljala važen posel pri lokalni telefonski centrali. Njena mama je bila ena iz-med desetih ustanoviteljic naše po-družnice in je umrla pred več leti-Dne 5. oktobra smo pa pokopali sestro Agnes Petek, ki je pred šestim1 meseci prestala težko operacijo in od tistega časa ni več vstala Iz postelje-Mož je umrl pretekli januar. Pri vseh smrtnih slučajih ste se članice leP° odzvale k skupni molitvi sv. rožnega venca in se tudi udeležile pogrebne svete maše. Bog daj vsem pokojni® sveta nebesa. Preostalim naše sožalj0’ Katherine Slogar, predsednica Proslava 25-letnice obstoja st. 20, Joliet, sijajno uspela! V nedeljo, 4. oktobra 1953 je praznovala podružnica št. 20, Joliet, 25-letnico ustanovitve svoje podružnice med veliko množico članic in gostov. Slavnost se je začela s sveto mašo ob dvanajstih v cerkvi sv. Jožefa. Mon-signor M. J. Butala, duhovni svetovalec podružnice št. 20, je bral sveto mašo. Prečastiti Monsignor je v svoji lepi pridigi izrekel mnogo lepih poklonov podružnici in posebno lepo je bilo slišati, ko je poudarjal: da ni nobena druga organizacija storila toliko za svoj narod, kot članice SŽZ. v Jo-lietu. Nadaljujte svoje dobro delo za Boga in Ameriko. Procesija se je pričela ob pol dvanajstih dopoldne od Ferdinand dvorane do cerkve sv. Jožefa. Na čelu so korakale kadetke starejše in mlade z zastavami, potem so sledile odbornice, ustanoviteljice in članice. Maršal je bil Mr. John Jevitz, prijatelj SŽZ., ter je vse lepo uvrstil, ko smo korporativno korakale v cerkev. Po sveti maši smo se podali v cerkveno dvorano, kjer se je ob eni uri popoldne vršil banket, katerega se je udeležilo do 500 gostov. Predsednica Emma Planinšek je otvorila program ter pozdravila vse navzoče in nato je prevzela vodstvo sestra Erjavec, ki je predstvaila ves program. Ob treh popoldne je sestra Erjavec začela kazati filmske slike, ki so bile vzete to leto Mr. in Mrs. John Tutin Cleveland, O. — Dne 24. avgusta sta obhajala dobropoznana zakonca John in Jennie Tutin zlato poroko. Petdeset let je že zatonilo v večnost, odkar sta si John in Jennie obljubila večno zvestobo v slovenski cerkvi Matere božje v Pittsburghu, Pa. Bilo je 24. avgusta 1903, ko sta rekla: Da. Poročil ju je Ilev. John Mertel, slovenski župnik v Pittsburghu, Pa. Nevesta Jennie, katere dekliško ime je bilo Setnikar, je bila rojena 25. maja 1886 v vasi Laze, župnija Borovnica, na Notranjskem, ter je prišla v Ameriko za starši, v Pittsburgh, Pa., ko je bila stara 15 let. Tu se je seznanila na potovanju po Franciji, Švici, Italiji, Jugoslaviji, Nemčiji in Avstriji. Zabavali smo se cele tri ure in dostim je bilo v velik užitek obujati spomine na čase, ko so bili sami v tistih krajih. Po tem je bil ples in domača zabava. Jolietslta podružnica je druga največja pri organizaciji in najbolj aktivna med mladino. Pri krožku imajo starejše in mlajše kadetke, dramski klub, pevski klub, šivalni klub in kegljaško ligo. Članice, ki so bile v glavnem uradu, so: sestra Erjavec 22 let, sestra Josephine Muster 13 let. Josephine Su-mič šest let in sestra Planinšek eno leto. V svoji podružnici uradujejo: sestra Erjavec 25 let, sestra Planinšek 18 let, sestra Mary Kunstek 23 let. Sestra Josephine Goron je častna kapitanka kadetk in sedanja kapitanka je sestra Dorothy Govednik. Elaine Troppe je kapitanka mlajših kadetk. Jolietske kadetke so bile na prevm mestu na treh konvencijah ter prejele najodličnejšo nagrado. Direktorice dramskega kluba sta pa Olga Ancel in Mildred Pucel. Direktorica pevskega kluba je Mrs. Jennie Spren-gel in rečeno je, da je eden najboljših ženskih klubov v Jolietu. Sestra Su-mich je bila 17 let tajnica srednjo-zapadne kegljaške lige in je pridobila svoji podružnici deset narodnih zmagovalnih tekem od sedemnajstih. Pri podružnici št. 20 imajo tudi čla- z Johnom Tutinom, doma v vasi Gabrje, župnija Brusnice, pri Novem mestu. John je bil rojen 2. februarja 1881, ter je prišel v Ameriko leta 1901, in sicer v Pittsburgh, Pa. Tu sta se seznanila in poročila ter ostala vse do leta 1910, nakar sta se preselila v Cleveland, kjer sta sl s pridnimi rokami poskrbela za boljšo bodočnost, tako da se danes lahko z veseljem ozirata nazaj na njuno lepo preteklost. Varčna, pridna ter poštena, sta ostala zavedna Slovenca, pa tudi zavedna katoličana. Malo je slovenskih parov, ki se bi tako odlikovali v tem ali onem oziru. Zato se zelo veselimo njune zlate poroke. V zakonu nista imela otrok, pač pa sta vzela za svojega leto in pol starega fantička in sta ga odgojila tako, kot da je njiju krvni sin. Poskrbela sta zanj v gmotnem in verskem oziru tako, da sta lahko ponosna. Oba zlatoporočenca sta vedno rada podpirala slovenske kulturne ustanove in bila zvesta farana župnije sv. Vida. Pa tudi na društvenem polju sta bila delavna. John je ves čas, odkar je prišel v Ameriko, član Kranjsko Slovenske Katoliške Jednote, društva sv. Vida št. 25, KSKJ. Prav tako Jennie, ki je ves čas, odkar obstoja podružnica št. 25, njena zvesta članica, kakor tudi društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ. Tako sta srečno prijadrala do zlate poroke. Ob tej priliki je bila navzoča tudi sestra zlatoporočenke Antonija nico, ki je bila trikrat počastena na konvencijah z naslovom ..Kraljica” in je v prvem častnem redu ter ima 775 članic v svoj kredit. Ime sestre Mary Terlep bo ostalo v zgodovini naše Zveze med najbolj odličnimi. Na proslavi podružnice št. 20 sta bili poleg mene navzoči tudi častna predsednica, sestra Prisland iz She-boygan-a, Wisconsin, in so-ustanovi-teljica podružnice št. 20, sestra Bara Kramer iz San Francisco, California. ISKRENA HVALA! Podružnici št. 20 izrekam iskreno zahvalo za vsestransko gostoljubnost. Storile ste mnogo za našo organizacijo in zaslužile ste si splošno pohvalo za vse lepe doprinose. Želim, da bi vam sreča bila naklonjena še dolgo vrsto let in, da bi radost napolnila vaša srca. Naša kampanja! Kampanja je v teku; potrudimo se, da bomo pri vseh podružnicah pomnožile svoje članstvo. To je eden izmed koristnih načinov, da dokažemo svojo zvestobo SŽZ. Jubilejna izdaja „Zarje” Prihodnja izdaja, decemberska, bo posvečena 25-letnici obstoja našega poljudnega glasila. Priporočam vsem našim podružnicam, da pošljete svoj oglas od podružnice za slavnostno Številko. Josephine Livek Rot, ki je bila njena družica pred 50 leti; iz Waukegana je prišla tudi Mary Bartol, ki je sestra zlatoporočenke, in mnogo drugih gostov. Naše iskrene e-stitke in želje, da bi v zdravju dočakala demantno poroko. Mr. in Mrs. Tutin sta v spremstvu Mr. John Jeriča obiskala tudi naš glavni urad v Chicagi med tem časom, ko sta se nahajala na „zlatem ženito-vanjskem potovanju” (golden honeymoon). Najlepša hvala za prijazen obisk. „ZVEZIN DAN V MINNESOTIki se je vršil v ne- j deljo, 30. avgusta, v Hibbingu, pri št. 56, je bil vsestransko lepo pripavljen in izpeljan. Udeležba je bila sijajna od vseh podružnic in povsod se je zvesto sodelovalo v vseh ozirih. Slike, ki jih prinašamo na naslednjih straneh, povedo še lepši kot bi mogle v besedah, kako lepo smo se imeli. (Imena so pa v angleškem delu te izdaje.) Vtisi in spomini nam bodo prinesli mnogo bodočih užitkov. Sprejmite našo najsrčnejšo hvaležnost in vsestransko priznanje za vašo iskreno gostoljubnost od vam vdanih, JOSEPHINE LIVEK ALBINA NOVAK, CORINNE NOVAK Št. 29, Broundale, Penna. — Že dolgo se nisem oglasila v naši lepi Zarji, zdaj se pa moram, da izpolnim svojo dolžnost. Najprvo se želim zahvaliti za tako veliko udeležbo v septembru na naši zabavi. Prisrčna hvala sosednjim članicam od podružnice št. 7 za obisk, kakor tudi za dar, ki so ga prinesle s seboj, kakor tudi tistim, ki ste poslale svoj dar. Bog vam obilo poplačaj! Dne 17. julija je zatisnila svoje trudne oči moja sorodnica in prijateljica in krstna botra mojim štirim otrokom. Bila je zelo dobrosrčna ter se vselej odzvala kadar smo imele zabavo ter z veseljem prispevala. Naj ji bo Bog dober plačnik za vsa njena dobro dela. Naj počiva v miru božjem. Vsem preostalim naše globoko sožalje. Naše iskreno sožalje sestri Žnidaršič nad izgubo moža Jack-a, ki je na-nagloma preminil. Naj v miru počiva in lahka naj mu bo ameriška zemlja. Za njim žaluje žena in hčerka, ki se je tudi letos poročila. Čestitke sestri Mary Copita nad veselim dogodkom, ko je družino obiskala teta štorklja ter pustila hčerko. Pri družini sestre Zaverl je tudi pustila za spomin hčerko. Pri družini Rižmar je pustila sestrici bratca in družini Jerič je pustila bratca. Sestra Frances Hrovatin je postala v tem letu dvakrat stara mamica. Naše čestitke. Oženil se je sin naše sestre Debevc. Bog daj novima zakoncema zdravje in srečo v novem stanu. Naše čestitke. Tako so se vrstili veseli in žalostni dogodki v naši naselbini. Upati je, da bo prihodnje poročilo le vesele vsebine. Opozarjam vse naše članice na kampanjo za nove članice, ki je sedaj v teku. Potrudimo se, da bomo tudi pri naši podružnici imele lep napredek. Med družinami je še mnogo malčkov, ki bi lahko pristopili v našo sredo, zato se vas prosi, da bi se vse zanimale za pridobitev mladine v naše vrste. Pozdravljene in obilo lepega napredka pri vseh podružnicah želim Mary Pristavec, predsednica Št. 32, Euclid, Ohio. — V oktobru je bila lepa udeležba na seji. To je bilo v veliko veselje odboru, za kar hvala vsem za navzočnost. Naša predsednica je to priliko porabila, da smo razpravljale o proslavi srebrnega jubileja ustanovitve podružnice, ki bo prihodnje leto. V novembru ne bo seje, zato ste že ob tem času vabljene na decemberslco sejo, ker bomo imele važne točke za razmotrivati in tudi volitev odbora. Da se ne bo preveč pozno zavleklo s sejo, je bilo sklenjeno, da bo pričetek ob sedmih zvečer v navadnih prostorih. Po seji bomo praznovale božičnico, rojstne dni in tudi miklavže-vanje, namreč izmenjavo daril. Katero veseli naj prinese dar, vrednost okrog dolar. Oddani bodo tudi lepi dobitki, do katerih boste imele priložnost MRS. MARY THEODORE Za lep uspeh Zvezinega dne v Minnesoti gre veliki del zahvale spretni voditeljici in predsednici podružnice št. 56, Mrs. Mary Theodore. Kot odbornica v glavnem mladinskem odboru se trudi po svoji najboljši moči za mladino. Naše čestitke, Mary! vse tiste, lci ste v teku tega leta prispevale dolar v ročno blagajno. Dobrote za pod zob sta pa obljubili Barbara Baron in Mary Kolman. To bo veselje, če bo lepa udeležba! Jennie Jagodik in soprog iz Tracy Avenue, sta obhajala v septembru 40-letni jubilej zakona. Sorodnikom in prijateljem se pridružujemo tudi me članice in jima kličemo: Bog Vama dodeli zdravja in zadovoljnost še mnogo let! Naša zvesta sestra in' ustanoviteljica Mary Novak se je poročila sedaj in se po dolgih letih zopet p.sselila nazaj v Euclid. Naše čestitke in želje, da bi srečno in zadovoljno živela v zakonu. Pri Karlu in Eriki Janes so dobili v septembru sinčka, ki bo delal družbo dvema sestricama. Čestitke in najboljše zdravje! Hattie Krauss je ponovno v bolnici. Pavlina Vrh je bila tudi v bolnici. Njima in vsem bolnim sestram želimo ljubega zdravja. Karolina Kalijope je postala že četrtič stara mati. Zadnje čase so dobili v družini sina zalo hčerko. Karolina Peck je tudi zopet stara mama in to že sedmič. Zadnjič so dobili pri družini sina, krepkega fantka in že četrtega. Naše iskrene čestitke na vse strani. Malčkom pa kličemo: dobrodošli v našo podružnico! Sedaj pa še ena važna prošnja: ako ste zaostale s članarino, gotovo poravnajte, da bo imela tajnica račune v redu koncem leta. Pozdravljene in na svidenje na glavni seji! Frances Perme, poročevalka ZAHVALA Št. 34, Soudan, Minn. — Tem potom se želim zahvaliti vsem, s katerimi sem se srečala na Zvezin dan v Hib-bingu, Minnesota. Iskrena zahvala glavnim odbornicam za vso naklonjenost in sodelovanje za uspeh Zvezinega dne. Prisrčna hvala glavni predsednici Mrs. Josephine Livek, glavni tajnici Albini Novak in urednici Co-rinne Novak za obisk na mojem domu v Soudan, Minnesota, in za poklonitev krasnih in ljubeznivih daril. Nadalje lepa hvala podružnici št. 5G v Hlb-bingu ter vsem vrlim odbornicam in članicam za sodelovanje, krasno darilo in za lep šopek. Iskrena hvala Mrs. Mary Lenich za vso prijaznost in krasen dar. Prisrčna hvala tudi podružnici št. 23 za pomenljiv dar (krasen stenski križ) in predsednici Mrs. Slogar za tako lepo voščilo, ki me je ginilo do solz. Nadalje iskrena zahvala tajnici Barbari Rosandich za krasen šopek, ki mi je bil poklonjen na banketu v nedeljo, 27. septembra, ob priliki banketa, ki ga je priredila podružnica št. 23 v proslavo 25-letnice obstoja. Lepo se zahvaljujem vsem odbornicam in članicam ter vsem drugim za vse prisrčne izkaze. Obenem čestitam podružnici št. 23 k 25-letnici obstoja. Bog daj, da bi tudi v bodoče tako lepo in vzorno delovale ter imele še večji napredek. Iskrena hvala tudi podružnici št. 38, Chisholm, Minnesota, za krasen dar, katerega sem prejela. Lepa hvala Mrs. Frank Lukanicli, Mrs. Mary Sončar in Mrs. Robert Bizal, ki so me obiskale na mojem domu in mi tudi poklonile lep dar. Lepa zahvala tudi naši podružnici št. 34 za pozdrave in naklonjenost. Torej prav lepa hvala vsem za vse. Bog vas živi in blagoslovi. Iskreno pozdravljam vse glavne odbornice in članice Slovenske ženske zveze. Hvaležna, Mary Erchul, predsednica Iskrene čestitke, Mrs. Erchul! V imenu vseh mater in članic Slovenske ženske zveze naj bodo izrečene najsrčnejše čestitke Vam, vrla sestra Mary Erchul, ki ste vsled svojih velikih zaslug prejela najbolj odličen naslov v vsej državi Minnesota, in bila imenovana za najodličnejšo mater v vsej državi. Dal Bog, da bi dočakali še mnogo let v zdravju in družinski sreči. Da bi še dolgo vrsto let delili vsem materam lepe vzglede, ki so vsemu svetu dopadljivi, zlasti pa naši Nebeški Materi Mariji! -N. Št. 37, Greaney, Minn. — Po dolgem času se zopet oglasim s kratkim dopisom. Vsem bi bilo v veselje, ako bi se katera izmed članic oglasila od časa do časa, zato vas lepo prosim, da bi so potrudile večkrat napisati vsaj kratek dopis za v Zarjo. Za poročati imam žalostno vest, da nas je letos zapustila dobra članica, sestra Mary Owen. Zapustila nas je nanagloma in je zelo pogrešana v naši sredi. Prostor v cerkvi, katerega je ona vedno imela, je še vedno pra- ČESTITKE! Letos se lepo vrstijo naši pionirji s proslavami obletnic zakonskega življenja. Ginljivo je čitati imena naših prijateljev, katerim je ljubi Bog dal to milost, da dočakajo častitljivo dobo v zakonu. Med ponosnimi slavljenci sta tudi spoštovana zakonca Mr, in Mrs. Leo Troha, ki imata svoj dom na 22031 Miller Avenue, Cleveland 19, Ohio. V Trohatovi družini se vrstijo dobro vzgojeni otroci, ki so zdaj Ze odrasli in so si s svojo pridnostjo pridobili tudi svoja imetja. Tem potom se pridružujemo mnogim sorodnikom, znancem in prijateljem ter jima pošiljamo najsrčnejše čestitke in želje, da bi dočakala še mnogo lepih obletnic v krogu svoje družine in mnogih prijateljev. Na prvi sliki vidimo Mr. in Mrs. Leo Troha, na drugi sliki sta pa ženin in nevesta Mr. in Mrs. Bob L. Reink. Mrs. Reink je bivša Mary Ann Strumble, hčerka naše požrtvovalne sestre Roso 'Strumble, 15618 Huntmere Avenue, Cleveland 10, Ohio. čestitke in obilo božjega blagoslova! Na spodnji sliki pa vidimo slavljenca srebrne poroke, Mr. in Mrs. Frank Godlar, 21670 Fuller Avenue, Euclid 23, Ohio, ki sta se ravno pripravljala deliti krasno torto svojim gostom, ki so priredili jima „party”. Mrs. Anna Godlar je vestna odbornica podružnice št. 32, kjer je njena ljubka hčerka Mrs. Ann Cooke zdaj tajnica. Kako je lepo za nas poročati, da sta mama in hčerka v odboru, ker vemo, da druga drugi pomagati in tako zvesto zanimanje je gotovo v korist podružnici in Zvezi. Mrs. Godlar je ena izmed tistih marljivih sotrudnic, ki je nabrala že mnogo oglasov za našo Zarjo, kar je vselej storila brez vsakega nadlegovanja od naše strani in to ji naj bo v čast in ponos. Mr. Frank Godlar se pa nahaja v bolniški postelji zadnjih par mesecev. Bog mu povrni ljubo zdravje. Želimo, da bi praznovala še mnogo srečnih obletnic! zen. Ona se je vestno spominjala svojih ranjkih v molitvi in prižigala lučke pri Materi Božji. Naj ji bo Bog dober plačnik in nebeška luč naj ji sveti. Zapustila je veliko, odraslo družino. Čeprav so že preskrbljeni, toda mamo vsi pogrešajo in za njo žalujejo. Naše sožalje preostali družini. Drage sestre, pridite na prihodnjo sejo, da nas bo kaj več skupaj, ker pozimi bomo prenehale s sejami vsled mrzlega vremena in pot je slaba za priti k sejam. Na zadnjih sejah smo vas zelo pogrešale, saj veste, da zborovanje ni privlačno, ako ni lepe udeležbe in me bi se rade malo pogovorile. Tudi za novimi članicami se bo treba potruditi preden bo kampanja zaključena, da ne bo naša podružnica na zadnjem mestu v poročilu. Vsaka naj bi se potrudila dobiti vsaj eno novo, kako lep napredek bi imele! Frances L. Udovich, tajnica MR. IN MRS. LEO TROHA Slavljenca 40-letnice poroke Št. 38, Chisholm, Minn. — Naznanja se vsem članicam, da bomo imele po seji v decembru majhno „božičnico”. Prošene ste vse, da prinesete nekaj za pod zob v pokriti posodi, da se bomo zopet malo razveselile. Tudi tistega od „zida”, bi bilo dobro imeti, da bomo lažje kakšno zapele. Sklenile smo tudi, da bomo imele ..izmenjavo daril”. V ta namen naj vsaka prinese, kar misli, da bi bilo lepo za izročiti. Ne zahteva se od nobene preveč, pa tudi ne preslabo. Saj razumete, da pri izmenjavi pridejo v poštev tiste, ki so kaj prinesle. Ako ne prinesete darila, potem se razume, da se ne dobi darilo v izmenjavi. Upati je, da boste vse lopo sodelovale, potem bomo imele tudi izvrstno zabavo. Želim vsem najsrečnejše božične praznike ter srečno in veselo novo leto 1954! Prav lep pozdrav vsem glavnim odbornicam in članicam SŽZ! Mary Nosan, predsednica NOVOPOROČENCA Mr. in Mrs. Bob. L. Reink Št. 41, Cleveland (Collinwood), Ohio. Na zadnji seji smo imele prav lepo udeležbo, kar je vse pohvale vredno. Lepo se zahvaljujemo vsem za sodelovanje pri nakupu vstopnic in srečkinih listkov za našo prireditev. Dve sosednji podružnici sta praznovali 25-letnico obstoja, namreč št. 18 in št. 25. Ustanoviteljicam, odbornicam in članicam obeh podružnic iskreno čestitamo in jim želimo še mnogo bodočih uspehov. " Na 17. oktobra je Mr. Bob L. Reink popeljal pred oltar našo mlado sestro, Mary Ann Strumble. Nevesta je hčerka sestre Rose Strumble. Bila je zelo aktivna pri našem vežbalnem krožku. Upamo, da se bo še naprej zanimala za društveno življenje in družabnost svojih sosester pri Zvezi. Vsem skupaj naše iskrene čestitke. Novoporo-čencema pa še posebej želimo mnogo božjega blagoslova. Mr. and Mrs. Frank Godlar Sestra Ann (Stopar) Fabian je zelo ponosna, ker je kar dvakrat postala stara mamica. Pred nekaj meseci so dobili pri družini hčerke, Mr. in Mrs. Paul Cup, prav zalo hčerkico. Mlada mamica je naša dolgoletna članica In je bila tudi agilna pri vežbalnem krožku. Kmalu zatem so pa dobili malo princezinjo pri sinu Rayu. S tem dogodkom je postala sestra Anna Planinšek dvakrat več prastara mamica. Vsem skupaj naše prisrčne čestitke. Vse želimo, da bi mali princezinji bili vsem v veliko veselje. Naša podpredsednica, Francka, Meže, je že tudi prastara mamica. Pri družini vnuka so dobili krepkega fantka. Najsrčnejše čestitke, sestra Meše. Sestra Rose Gubane nam je darovala prav krasne prevleke za blazine v korist naše ročne blagajne. Prav iskrena hvala, sestra Gubane. Želimo, da bi sestra Gubane ostala odslej vedno pri najboljšem zdravju. Bila je nevarno bolna, toda stanje se ji obrača na boljše, kar nas vse veseli. Sestra Urška Ponikvar je ena izmed tistih srečnih, da je vedno veselega razpoloženja, zato nas je vse presenetilo, ko je kar na tihem praznovala svoj rojstni dan. Toda njena velikodušnost še živi. Posegla je res globoko v žep, ko smo Ji ponudili listke za dobitke, za kar ji lepa hvala. Želimo ji Se mnogo srečnih in zadovoljnih rojstnih dni. Več naših članic je zopet na bolniški listi. Resno so bolne sestre: Uršula Kučler, Margaret Sadeč in Paulina Rose Gubane. Sestro Theresa Strauss pa muči delj časa hud revmatizem. Vsem bolnim prav iz srca želimo ljubega zdravja v najkrajšem času. Izgubile smo zopet eno naših zvestih članic. Preminila je sestra Frances Kmett, katero smo spremile k večnem počitku dne 5. oktobra. Pokojna zapušča osem odraslih otrok. Soprog je umrl pred tremi leti. Zapustila je sestro Josephine Koželj, ki je tudi naša članica. Naj blaga pokojnica počiva v miru In večna luč naj ji sveti. Preostalim pa izrekamo naše sožalje. V tem mesecu obhaja rojstni dan naša glavna tajnica Albina Novak in to na 5. novembra. Dne 8. novembra je pa rojstni dan naše glavne predsednice sestre Josephine Livek. Želimo jima najboljšega zdravja in zadovoljstva še mnogo let! Prav z veseljem smo sprejele dve novi članici: Dolores Jemnik in Ann Zerial. Mlada Dolores je sinaha naše predsednice sestre Jamnik. Obe novi članici je vpisala naša vrla predsednica, sestra Jamnik, za kar ji izrekamo najlepšo hvalo. Novopristoplima pa kličemo: iskreno dobrodošli! Težko se je ponesrečil Mr. Joseph Ferra, soprog naše požrtvovalne sestre Doorthy Ferra. Želimo mu hitrega okrevanja, ker on je aktiven društvenik in take ljudi se povsod pogreša, ako jih bolezen odstrani od udejstvovanja. Ellla Starin, tajnica Št. 47, Cleveland (Garfield Hgts.), Ohio. — Po daljšem odmoru se zopet oglašam. Najprvo se prav prisrčno zahvaljujem vsem tistim, ki ste me v moji bolezni obiskali, poslali voščil-ne karte k zdravju v bolnico in na dom; za darovane molitve in drugo. Bog nas je uslišal, ter se moramo le Njemu zahvaliti, da se je vse tako izšlo z menoj, kakor tudi z mojo hčerko, Helen, za katero parkrat ni bilo upanja na življenje. Tudi sedaj imamo nekaj bolnih sester. Znano mi je za Josephine Me-serko, Theresa Frank in Mary Žagar, ki so že delj časa bolne. Sestra Jennie Stemberger je pa septembra tako nesrečno padla doma, da si je zlomila nogo in bo mogla tudi delj časa počivati. Upajmo in želimo, da Bog kmalu vsem nakloni zdravje, kar je največje bogastvo sveta. Pri sestri Mary Turkovich se vesele novorojenke, katere bomo tudi me vesele pridobiti v svoj mladinski oddelek. Naši nadzornici, sestri Agnes Pirc in Ivana Bizjak, ste pa obe postali stari mamici enemu in istemu fantičku. No sedaj je pa vprašanje, katera ga bo vpisala v Zvezo? Saj veste, da vsi novorojenčki dobijo pri Zvezi eno leto prost asesment in po enem letu je pa mesečnina samo deset centov na mesec. Dobrodošli, vsi novorojenčki, med nas! Sestre: Jennie Pugelj, Alojzija Zi-danič in Mary Peternel so se srečno povrnile iz rojstne domovine, kjer so se nahajale na dvo-mesečnem trajajočem obisku. Imajo marsikaj zanimivega za povedati in so obljubile priti za gotovo na glavno sejo v soboto 12. decembra in nam bodo ob tej lepi priložnosti povedale svoje vtise in spomine, kar bo gotovo zanimivo poslušati po končani seji. 8601 Vineyard avenue je pa naslov, katerega imejte v mislih, ker tam se vrši naša glavna seja 12. decembra. Vse članice ste prošene, da tega dneva ne prezrete in se prav gotovo udeležite seje, ki bo važna v vseh ozirih. Katere še nimate poravnan asesment za to leto, ste prošene, da storite svojo dolžnost in se izkažete tajnici s tem hvaležne za njeno uslugo, ko vas je zalagala. Gotovo je med članicami še kaj novic, za katere mi ni znano, zato naj mi bo oproščeno, ako niso objavljene, toda za prihodnjič pa prosim, da mi jih javite in potem bodo gotovo poročane, saj članice zelo rade čitajo domače vesti. Helen Tomažič, tajnica Št. 47, Garfield Hgts, Ohio. — Drage sestre, še vedno drži star pregovor: v združenju in složnem sodelovanju je moč, katera pospeši delo v vseh krogih. Zato vas tem potom vljudno prosim, da bi prišle vse na glavno sejo, ki se bo vršila v soboto, 12. decembra 1953, začetek ob sedmih zvečer. Ukrepalo se bo za napredek podružnice in celokupne organizacije. Voliko se bo odbor, ki bo vsem po volji. Sedanje odbornice smo delale vse v najboljšem soglasju ter pazile, da je bila med nami zadovoljnost in gledale, kako bi privabile splošno zanimanje za dobrobit nas vseh. Toda važno je, da smo pri društvenem delu vse zainteresirane, ker drugače mine dobra volja tudi med odbornicami. Saj nas je vendar 120 članic pri podružnici in če bi prišla vsaj četrtina tega števila na vsako sejo, pa bi nas bilo več kot 25 članic skupaj na vsaki seji. Ako bi to bilo mogoče začeti, potem bi se kaj hitro splošno zanimanje pokazalo. Bližajo se nam dolgi, hladni večeri, ali ne mislite, da bi bilo sijajno za našo ročno blagajno, ako bi članice skupno sodelovale? Ker pa tega ni, je pa kar žalostno, ker ni nič števila na hranilnih vlogah. Stroškov je precej vsako leto in kar prispevamo v ročno blagajno je ravno za sproti. Torej upati je, da boste v tem oziru izboljšale stališče. Apelira se na vas drage sestre, da bi vpisale tudi kaj novih članic, posebno mladino, saj novorojenčki dobijo do prvega leta prost asesment in do 18 let starosti pa plačujejo samo 10 centov na mesec asesment.a. Naše čestitke sestri Mary Turkovič, ki se veseli z naraščajem, zalo hčerkico, ki je druga v družini in imajo tudi sinčka. Družina Turkovič stanuje na McCracken Road. Torej zabeležite si datum 12. decembra in pridite vse na sejo ob sedmih zvečer v navadni prostor, na domu naše sestre predsednice. Jennie Pugelj, poročevalka za 1. 1953 Št. 57, Niles, Ohio. — Najlepša hvala vsem članicam, ki pridete na seje. Le tako naprej, pa bomo imele vsak mesec lepo zabavo in užitek. Zadnja seja se je vršila pri sestri Mary Vis-nosky, ker je bil njen rojstni dan in nas je povabila na svoj dom. Imele smo se izvrstno. Bil je tudi rojstni dan od Mrs. Racher in Mrs. Spirko, ki sta nas lepo pogostili s čajem in ko-fetkom. Hvala vam vsem trem in želim, da bi dočakale še mnogo srečnih let! Napredovale smo za tri nove članice v mladinskem oddelku in za eno v odraslem oddelku, ki so vse dobrodošle! Drage sestre! Naprodaj imamo zopet krasne božične kartice in drugo, kakor smo imele lansko leto. Prošene ste vse, da vsaka po svoji moči pomaga. Ako bi vsaka članica kupila samo eno baksico, pa bi precej pomagale svoji ročni blagajni. Karte im« v oskrbi moja hčerka Margi Mollica, 1416 Robbins Avenue, tel. L.O. 2-4830. Katera ne more priti na sejo, lahko pokliče po telefonu svoje naročilo. Imele bomo Christmas Party, kakor vsako leto pri sestri Mary Opalka na 330 Russell Avenue. Za ,,gift Exchange” naj vsaka prinese darilo, vrednost: dolar. Lepo prosim vse tiste članice, ki ste zaostale na asesmentu, da poravnate pred januarjem. Johana Prinz, poročevalka f DOMAČA KUHINJA 1 ‘ ‘ *1 l>l »■» !«■ * ~ ,B, .J KAKO ČISTIŠ PERUTNINO Zaklana kokoš naj se popari s kropom ter nato malo potolče in oskubi. Prav mlada kokoš ali piščanec naj se na hitro opari, a ne pusti v kropu, da se ti ne bo koža trgala. Starejša kokoš pa naj se pusti v kropu za prav kratek čas, potolče in oskubi. Ostanke perja odstrani z nožem. Gosi, race in purani naj se vedno suhi skubijo. Ko so oskubljeni, jim na plamenu osmodi puh. Vsa perutnina naj se takoj ali čim prej oskubi, a divja pa naj se pusti v perju par dni, večja in starejša pa celo daljši čas. Obesi jo na hladen in zračen prostor. Domača perutnina naj se skubi od zgoraj navzdol, a divja pa od zdolaj navzgor. Ko je žival oskubljena, ji odreži glavo. Ako hočeš glavo rabiti, jo deni v krop in oskubi, ji odreži spodnji kljun, zgornjega pa snemi ter odstrani oči. Odstrani tudi golšo (krof), požiralnik in dušnik. Puranu pa odreži tudi vrat. Odreži noge pri kolenskem členu, jih deni v krop, olupi kožo in snemi kremplje. Uporabi jih za juho ali kaj drugega. Odreži tudi oljno vrečico (kepico) na repu. Globoko pod repom blizu prsnega hrustanca napravi počez daljšo zarezo, a pazi, da ne prerežeš črev. Skozi to odprtino odstrani drobovje, to je čreva z želodcem, srce in jetra. Nato izreži veliko črevo. Želodec ob mesni strani prereži do polovice in olupi notranjo kožo. Jetrom odstrani žolč in pazi, da se ti ne razlije. Srce prereži in odstrani kri. Vse to skupaj s kokošjo vred dobro operi in čiščenje je gotovo. SOLJENJE ’ PERUTNINE ZA PEKO Ako hočeš perutnino takoj peči, ko si jo očistila, tedaj jo dobro operi in pusti, da se odteče. Nato jo zunaj in znotraj nadrgni s soljo, deni v peč in peci nekaj časa, na kar odlij vse, kar se je nateklo v posodi. Na ta način se zavaruješ, da ti preobilna sol ne ostane v kastroli in ti ne pokvari omake. Ko si to storila, polij žival z vročo mastjo in jo dalje peci. Lahko pa perutnino nasoliš že več ur prej, ali celo prejšnji večer, kar je priporočljivo zlasti pri velikih in starejših živalih. Tako daš dovolj časa, da se meso dobro razsoli. KOLIKO NADEVA JE TREBA ZA POSAMEZNO PERUTNINO? Za popolno nadevanje, to je za nadevanje drobovne ali notranje odprtine, prsne in golšne (krof) odprtine se računa, da je približno treba nadeva: za piščanca 3 ročke, za mlado kokoš 4-5 ročk, za kopuna 5-6 ročk, za raco 4-6 ročk, za gos 4-7 ročk in za purana 8-12 ročk. Pri nadevanju moraš upoštevati, da se zlasti kruh, riž in jajca v nadevih med peko »apojijo In narastejo. Zato je bolje, da rabiš nekoliko premalo nadeva, kakor pa nekoliko preveč, kadar rabiš nadeve z omenjenimi primesmi. NADEV S KURJIMI JETERCAMI (CHICKEN LIVER STUFFING) Zarumeni 1 žlico drobno zrezane Čebule na 2 žlicah masla in dodaj 1 žlico sesekljanega peteršilja. Dalje pri-deni za 1 žemljo namočenega in ožetega kruha. Prilij 4 žlice sladke smetane ali mleka. Vse to počasi kuhaj in mešaj, da bo gladko. Nato ponev odstavi. Ko se shladi, primešaj 2 jajci, malo majeronovih plevic, nekoliko drobtin, drobno sesekljana jetrca vseh piščancev, ki jih pripravljaš. Po potrebi dodaj še soli, dobro premešaj in nadev je gotov. NADEV IZ RIŽA IN ROZIN (RICE AND RAISIN STUFFING) Skuhaj 1 ročko riža, a ne premehko. Operi 2 pesti rozin, jih deni v ka-strolo z malo vode ter pri majhnem ognju kuhaj kakih 10 minut. Stresi rozine z vodo v riž in premešaj. Dodaj 2 žlici masla, 3 rumenjake in prav malo muškatovega oreška. Dobro premešaj in nadev je gotov. Ta nadev je v prvi vrsti namenjen za gos in raco, a ga lahko rabiš tudi pri drugi perutnini. KROKETI IZ KURJEGA MESA (CHICKEN CROQUETTES) /a krokete uporabi ostanke od kuhane ali pečene kuretnine ene ali druge vrste. Lahko pa v ta namen skuhaš posebno starejšo kokoš, katero kuhaj toliko časa, da se meso rado odloči od kosti. Med tem posebej skuhaj v slanem kropu 1 telečje možgane, kar vzame samo nekaj minut. Meso od kokoši zmelji ali drobno sesekljaj ter zmešaj s skuhanimi možganmi. Na 2 žlicah razbeljene masti prav malo zarumeni 2 žlici drobno zrezane čebule in 1 žlico sesekljanega peteršilja ter s tem meso zabeli. Dodaj še sok od polovice limone, 2 žlici moke, % ročke mleka ali smetane ter soli in popra po okusu. Vse to dobro premešaj in iz zmesi napravi majhne hlebčke ali štručke. Ako se zmes dovolj ne spri-me, dodaj še malo moke. Hlebčke ali štručke povaljaj v stepenem jajcu in potem še v drobtinah ter jih cvri v masti, da precej temno porumene. Iz srednje velike kokoši lahko napraviš kakih 10 do 12 kroketov. Ako ne rabiš toliko kroketov za svoje omizje, lahko porabiš nekaj kokošjega mesa za okusno solato, katero lahko porabiš za sendviče. KURJA SOLATA (CHICKEN SALAD) Zreži prav drobno za 2 ročki mesa od kuhane kokoši. Priden! za 1 ročko prav drobno zrezane zelene, 2 zrezani trdo kuhani jajci, poškropi nekoliko z limonovim sokom, malo popopraj in tudi osoli, če treba. Prideni še 3 žlice majoneze in malo sladke smetane ter dobro premešaj in solata je gotova. Na krožnik deni nekaj peres solate in nanje deli kokošjo solato ter jo obloži z razrezanimi trdo kuhanimi jajci, olivami ali paradižniki. BROKOLJ (BROCOLLI) Očisti stebla enega zvezka brokolja. Če so predebela jih podolgem prerežl,-Kuhaj v slanem kropu 15-18 minut alf' več, če treba. Odcedi in polij z mrzlo’ vodo in pusti, da odteko. Razbeli ne--kaj masla, na njem zarumeni neka# kruhovih drobtin in brokolj zabeli ter daj na mizo. BUČE S SMETANO (CREAMED PUMPKIN) Vzemi toliko buče, kolikor je rabiš, jo olupi, zreži ali zribaj kot kislo repo. Posoli, dodaj malo kumne in primerno okisaj. Premešaj in p’.#;ti stati 1 uro. V kastroli na maslu ali masti zarumeni pol drobno zrezane čebule in 1 žličko moke. Ožmi buče, jih dent v prežganje, zalij z malo juhe ter dodaj 3 žlice kisle ali sladke smetane. Popopraj in še nekoliko pokuhaj. Pokusi in po potrebi dodaj kisa ali kar treba. Buče ne smejo biti preveč mehke. BOLJŠE AMERIŠKO TESTO (BETTER QUALITY DOUGH, AMERICAN STYLE) Zdrobi poldrugo ploščico prešanega kvasa v 4 žlice mlačne vode. V skledo pa deni 4 žlice masla, 2% žlict sladkorja, 1 žličko soli ter prilij 2 ročki vročega mleka. Ko se mleko shladi do mlačnega, prideni raztopljen kvas, 1 stepeno jajce ter polagoma primešaj 6 roček moke. Po potrebi dodaj več moke ali mleka. Testo dobro vmešaj in potem vgneti, da bo gladko in prožno. Nato ga deni nazaj v skledo, pokrij in pusti, da vzhaja in dvakratno naraste. Iz tega testa se napravlja razno boljše pecivo kot so na pr. žemljice po načinu Parker House, kifeljčki, štručke itd. ŽEMLJICE PO NAČINU PARKER HOUSE (PARKER HQUSE ROLLS) Napravi boljše ameriško testo kakor zgoraj. Ko si ga ugnetila in je dovolj vzhajalo, ga stresi na desko, povaljaj z valjarjem, ali pa z roko potlači, da je za dobrega pol prsta debelo. Z obodcem, kakršnega rabiš za rezanje krapov, ga razreži. Te zrezke pregani in kjer prideta skupaj nasprotna roba, tam malo pomaži z beljakom ali mrzlo vodo ter s prstom malo pritisni, da se testo sprime in ostane v tej obliki. Sproti jih devaj v namazano pločevinasto pekačo. Pokrij in pusti, da samo nekoliko vzhajajo. Deni jih v vročo peč in peci kakih 15 minut. Iz zgoraj pripravljenega testa dobiš kakih 45 žemljic. AJDOVI ŽGANCI S KROMPIRJEM Olupi 3 srednje debele krompirje, razreži in skuhaj v 1 lev. slane vode.’ Ko je krompir kuhan, dodaj 1% ročke ajdove moke. Postopaj dalje kot zgoraj. Navadno teh žgancev ne serviramo kot zakuho na juho, pač pa kot prikuho ali samostojno jed. No. 11 — Vol. XXV THE DAWN NOVEMBER, 1953 OFFICIAL ORGAN OF THE SLOVENIAN WOMEN’S UNION OF AMERICA OUR GOOD FRIENDS IN MINNESOTA The above pictures were taken during the week of Aug. 30—Sept. 5, when Supreme Officers, Josephine Livek and Albina Novak, Editor Corinne and little sister, Gloria Jean NoVSk traveled among the branches in Minnesota. 1. Group of member« assembled at home of president Mrs. Anna Podgoršek, Duluth; 2. Mrs. Podgorsek’s granddaughter, Margie, and Gloria Jea£’ 3. Mr.Podgorsek and family Join the party of visitors and officers of No. 33; 4. Mrs. Johanna Zallar, president of Biwabik branch* charming daughter and granddaughter, shows visitors her beautiful garden; 5. Mrs. Anna Spehar, president of McKinley branch with visitors; 6. The Luciches, Marko and Tončka, of Gilbert; 7. Mrs. Mary Krall, secretary of McKinley branch with Mrs-Novak and Mrs. Livek; 8. Visiting with Mrs. Mary Strukel, very dear friend of Cincinnati Location with Mrs. Zallar and Mr>_-Livek; 9. Mrs. Francel of Gilbert, Mrs. Livek, Mrs. Frances Sterle and Supreme Trustee Mrs. Mary Lenlch of Eveleth with Corlnne. CORdUdiy. tyouM, — A-BROAD VIEWPOINT by Josephine Misic rphe Orient Express rolled re "a stop at Sezana, Jugoslavia, the country’s' popular boundary entrance. Twenty hours had elapsed since the S.W.U. group had hopped aboard the Paris to Athens Express making its way across the farm land of France, the alps of Switzerland, and the fresh beauty of Northern Italy. A few minutes earlier the famed international train stopped at Trieste leaving a few of our S.W.U. members on their native but disputed soil. At Sezana a Welcoming Committee of Slovenes headed by Mr. Anton Seliškar and Mrs. Erica Buchar approached Supreme Secretary Mrs. Albina Novak and presented her with a bouquet of Slovenia’s most popular flowers. The committee then proceeded to greet the Individuals throughout the many train compartments. After a brief and cordial customs inspection, the train headed for Ljubljana, the ultimate destination of our group. Excitement began to mount as everyone left their compartements to view the lovely countryside from the open train windows. Their tear-filled eyes once again saw the closely huddled village homes with their thatched roofs, the hay-drying sheds which could only be found in Slovenia and the centuries-laden churches atop the largest hills. Bare-footed children waved and the oldsters threw smiling nods as the “Express” whizzed past the small train stations. General View of “Prešeren Square”; Tro-mostje and Castle The river, Ljubljanca. GIVE THANKS—to your Creator, your friend and your neighbor, this month of November, when the entire country signifies the expression of gratitude for the blessings of life. How is it that Thanksgiving Day has become just another holiday of elaborate feasting and merrimak-ing, and not a solemn day of giving thanks as it should be? Is it because we have been careless about saying Thank You for the small things that we neglect to say it for the important things of life. It’s the most beautiful of all expressions—Thank You; and when it is spoken wholeheartedly, both the giver and the receiver benefit. It is the basis of all love, spiritual and worldly; for love embodies gratitude — the sharing of one’s heart—the taking and receiving of another’s love—and it all becomes far richer, if gratitude is intended. Let us adopt the habit of saying these words and reap fuller and more worthwhile blessings through the expression of Thank You! CORINNE NOVAK 10. Members of No. 34, Soudan with Mother-of-the-Year, Mrs. Erchul (in light dress, center) on her front porch; 11. Ely friends, the Anton Slogar family with Mrs. Livek and Mrs. Mary Jerich—Gloria in foreground; 12. Gloria waves hello from Basswood Lake Launch on day of Ely Dawn Club outing; 13. Dawn Club members, just off the boat and ready for a day is the woods! — The pictures on pages 336—337 were taken at Minnesota Zveza Day—Twentieth Anniversary of Branch no. 56, Hibbing, which were celebra.ted together with over 400 Minnesota members in attendance. The many guests who were present that day are seen throughout the center of the pages—and in the top foreground is seen Mrs. Mary Erchul, Minnesota Mother of the Year with 4 of her daughters, Mrs. Edward Dragovan, Mrs. Robert Bizal, Mrs. John Bobence and Sister M. Gervase and her husband, Joseph Erchul. Flanking the center group are the hard-working officers and members of br. 56, who with president Mary B. Theodore at the helm, prepared and served a most wonderful banquet at Assumption Church Hall. Reading from top right downward arc: Josephine Badlali, and Mary Meadows, secretary of no. 56; below, Agnes Barkis, Frances Prosnick, Mary Adams, Anne Adams, Anne Satovich get ready for the dish-washing; third picture, standing are: Amelia Domen, Frances Puhek and Anne Satovich and kneeling are: Barbara Satovich, Josephine Badiall and Barbara Doshen. Bottom picture shows Mrs. Staudohar and Mary Babich enjoying someone's remarks. Left side of page, reading downward are: top: Mrs, F. Sucich, Barbara Doshen, Mary Meadows and Amelia Domen; below is Mrs. Angela Genac arranging the table flowers; the two smiling gentlemen helpers are Mr. John Babich, husband of Mary and Mr. John Puhek, husband of Fran; wiping dishes are Anna Furin, Mamie Valari, Jessie Bunetto and Mary Sporar. Bottom snapshot was taken candidly of three resting workers, Mrs. Theresa Hattams, Mary Drobnlch and Mary Eaton. It was a beautiful, warm day full of the Inspiration of true sisterly affection, At Postojna a group of school children halted the train to offer their handpiclced flowers to the “visitors from America.” A girl and a little boy recited beautiful poems of greetings. It was very touching. The railroad station sign “Borovnica” brought us the first view of a war damaged region as ruins of a famed bridge reminded us of a dark era just gone by. No one had to shout "Ljubljana” as throngs of people hurried into the coaches to greet their relatives as the train halted at the “Kolodvor.” The drizzling rain added to the tears and showers ot flowers that surrounded the station’s atmosphere as the Americans were taken away by their numerous friends and relatives. Hotel Union was this reporter’s stay during my first days in Ljubljana. The city’s slow-tempo atmosphere helped put me at ease at the very beginning. The Sion and Union Hotel coffee houses offered relaxation. Over one cup of "Turkish coffee”, a customer was able to read the various local and foreign newspapers brought to him, or catch up on his correspondence, or perhaps even Join a group of friends meeting in engrossed conversation. The out-door garden restaurants displayed versatile menus of “Wiener Schnitzel”, “Paprikash”, “Risotto”, and “Hrenovke”, for the 3heavy tourism that invaded Ljubljana •during the summer months. The “Rio Gardens” and “Sion Bar” .played host to week-end crowds of might-life seekers as the orchestras played their continental music into the early morning hours. Cultural Ljubljana was terminating its indoor opera and drama season and The cathedral “Škofija” in background; and foreground: The old square and fountain in Ljubljana, by the Italian master, Francesco Robba, XVIII Century. outdoor concerts were underway during the month of June. The First Festival of Ljubljana commenced in early July. With “fire works” from atop Ljubljana’s skyscraper, the festival began one week: of continuous activities. Dances in national costumes from “Carinthia”, “Belokrajina”, “Črnomelj”, “Metlika” and “Styria” performed in Ljubljana’s Tivoli park with a simultaneous concert by the Slovene Philharmonic Orchestra in the garden of the Jugoslav Army. Recitals of opera airs by Slovenia’s top artists V. Heybalova, A. Dermota, R. Franci and VI. Ruzdjak alternated •with outdoor opera performances of •popular grand operas including Slovenia’s pride “Gorenjski slavček”