■	o
:«
■	O
¡ o
=0 i>í :o !o
; r^

RADIOPTUJ
89,8»98,2«I04Í3 www. ra d io-ptu ¡. si
Nogomet • Proti
Interblocku do prve
zmage v novem
prvenstvu?
O Stran 11
¿JbJJ
maraton
Kilometri užitkov!
Po naših občinah Podlehnik • Konec obljub o asfaltu in rekordni stroški
Z> Stran 2
Reportaže Jeruzalem • Prvič bo pel tudi pred ormoškim gradom Z> Stran 4
Po naših občinah Sobetinci • Bio-plinsko elektrarno že gradijo
Z> Stran 24
Ptuj, petek, 14. avgusta 2009
letnik LXII • št. 63 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,20 EUR
Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
V
Štajerski
Haloze • V svet po lepših in sodobnejših cestah
Makadam se vse bolj umika asfaltu
Haloze, ki so bile predolgo od »boga in sveta« pozabljene, se počasi, a vztrajno dvigujejo iz prahu in blata; nove občine so prinesle nove razvojne možnosti in težko prevozne blatne makadamske ceste je že marsikje zamenjal asfalt.
Tudi v občini Zavrč (na fotografiji) je bilo tako, a bodo ta konec tedna ob občinskem prazniku odprli kar dva modernizirana odseka krajevnih cest, to je skupaj prek 5 kilometrov sodobne asfaltne povezave, ki je veljala več kot pol milijona evrov. Vsekakor velik zalogaj za občino z enim najmanjših proračunov v državi.
Danes, v petek popoldne, bo svečano pri Majhnovih v Korenjaku, kjer bodo svečano odprli moderniziran odsek obmejne ceste, ki vodi do turistične kmetije Dve lipi. Jutri, v soboto popoldne, pa bo slovesnost pri trgovini Ha-ložanka v Goričaku, saj bodo predali namenu še moderniziran odsek ceste, ki vodi proti Turškemu Vrhu. Vsekakor dva pomembna dogodka za to obmejno haloško občino in zagotovo tudi za širšo
-OM
Foto: Martin Ozmec
Sp. Podravje • Gradnja na plazovitih območjih M Ptuj • O sprejemu otrok v vrtec
Kamen na kamen - V vrtcih več kot na koncu pa ruševina?! tričetrt otrok
O Stran 3
Rimske i gre
v Termah Ptuj 21.-23.8.2009
INFORMACIJE, PRIJAVE in REZERVACJE Grand Hotel Primus TeL: 02 74 94 100, www.terme-ptuj.si
O Stran 7
PTUJ
A
Grand Hotel Primus
Podlehnik • Z zadnje seje občinskega sveta
Konec obljub o asfaltu in rekordni stroški za šolske prevoze
Podlehniški svetniški zbor, ki se je na redni avgustovski seji zbral skoraj polnoštevilno, se je najdalj časa zadržal ob točki rebalansa letošnjega proračuna. Slednjega so sicer brez pripomb potrdili, se je pa slikovita razprava odvila okoli dveh postavk: skorajda neverjetno visoke cifre, ki jo občina plačuje za prevoze učencev, ter okoli vprašanja, kako občanom dopovedati, da obljubljenega asfalta ne bo.
Že ptički na veji so lep čas čivkali, da se obdobje sofinanciranja ureditve cest iz regionalnega razvojnega programa (RRP) definitivno zaključuje, vendar je bilo očitno potrebno prileteti dobesedno na zaprta vrata, da so nekateri župani s svojimi svetniki to dejstvo sprejeli. O tem, da so sredstva za te namene izčrpana, se je namreč začelo govoriti že lani, letos pa je bilo županom na srečanju na Brdu tudi jasno povedano, da je žakeljček za te namene ne samo izčrpan, ampak je določena denarna kvota celo že za 100 odstotkov presežena. Tisti, ki so uspeli maksimalno izkoristiti sofinancerski denar za ceste, so to dejstvo sprejeli precej lažje kot oni drugi, ki so ostali nekje na začetku ali sredini poti. Med njimi so gotovo tudi haloške občine in to kar vse po
Uvodnik
vrsti, kjer verjetno še desetletno sofinanciranje izgradnje asfaltiranih cest iz RRP ne bi zakrpalo desetine kilometrov makadama.
Iz RRP potegnili denar le za eno cesto
Podlehnik pa je ena od občin, ki je ta razvojni denar še najmanj izrabila; enega od krivdnih razlogov si lahko čisto lepo pripiše bivša garnitura občinskih svetnikov, ki je bivšemu županu gladko potrdila izgradnjo večnamenske dvorane brez vsakega finančnega načrta odplačil, predvsem pa brez odobrenega (dolgoročnega ) kredita, za katerega si sedanji župan Marko Maučič še vedno obupano prizadeva dobiti soglasja finančnega ministrstva. Tako je Podlehnik
Slovenščina na dopustu
Saj veste: poletjeje, čas, košev raznih službah dela bolj na izi (to v angleški slovenščini pomeni: na lahko), zahtevnejše naloge čakajo na spočite delavce, ki si nabirajo energijo z namakanjem v morju, toplicah - ali kar v domačem bazenčku. Pivo pa je itak povsod enako. Skratka: vsem je kul (angl.-slov.: prijetno).
Marsikje pokrpajo luknje v svojem proizvodnem procesu s sezonskimi delavci - zlasti študenti pridejo prav. Marsikje pa rečejo: Eh, saj se ne bo opazilo, če za neko opravilo ne bomo nikogar zaposlili. Pa še prihranili bomo.
Je pa tako, da se vsepovsod ne da brez nadomestka. Oni dan so recimo to zelo neuspešno poskušali v nekem zelo uglednem slovenskem časopisu. Očitno je njihov skrbnik za slovenščino šel na dopust. In spretni novinar ali pa urednik sta, da bi prihranila kak evrček, namesto človeka vklopila računalnik. Ker če ne veste: računalnik zna na primer najti napake v besedilu. Če bo površnež napisal "življenski", bo računalnik takoj vedel, da manjka en J. In ga bo vstavil. Ne bo pa več dovolj pameten, da bi vedel, da se "ne bo" piše narazen - ker se lahko napiše tudi skupaj, kadar mislimo na nebeški del našega planeta. Tako pameten pa računalnik ni, da bi vedel, o čem nekdo piše. In v tem časopisu je bil računalnik posebej pameten. V nekem kratkoča-snem pogovoru je sogovornik uporabil (namerno, ker je namreč pisatelj in ve, kaj je prav, kaj pa ne) besedo šmorn. Računalnik je bil pameten - ampak šmornu najpodobnejša beseda, ki jo je našel, je bila: mornar. Le kakšen mora biti ocvrt mornar, ki ga je mama pripravila za večerjo, so se najbrž čudili bralci. No, in takih računalniških cvetk je bilo v tem pogovoru ogromno.
Ja, še tako pameten stroj ne bo mogel nikoli nadomestiti še tako neumnega človeka.
Pa še pripis: tudi ta uvodnik je bil napisan bolj na izi. Ker je tudi pri nas poletje, in čeprav smo nekateri sicer fizično prisotni na delovnem mestu, pa se naši možgani še vedno namakajo nekje na morju. Ali v toplicah. Ali v domačem bazenčku. Zato: ne jemljite nas čisto resno.
Jože Šmigoc
pač izpustil prve razpise, kjer se je podeljeval denar za ceste, saj občina ni mogla zagotoviti dovolj velikega lastnega finančnega deleža.
In komaj so v Podlehniku uspeli malo vtakniti prste v mošnjiček RRP (za ceste), se je slednji že nepredušno zaprl, zato bo iz tega naslova sofinancirana le cesta Ložine, o kateri smo nedavno poročali. Seveda pa so podlehniški svetniki svojim volivcem na terenu nedol-go tega še obljubljali asfaltiranje cest v naslednjem letu; med največjimi projekti, za katerega so predvidevali in verjeli, da bodo še dobili potreben denar iz RRP (občinska uprava je pripravila tudi vso ustrezno dokumentacijo za prijavo na razpis), je kar 4-kilometrski odsek ceste v Rodnem Vrhu. Zdaj so taisti predstavniki naroda postavljeni pred dejstvo, da lastne obljube požrejo, kar nikakor ni enostavno.
Svetniki v primežu lastnih (neuresni-čljivih) obljub
Tako so se na seji spraševali, kako naj zdaj razložijo ljudem, da jim pravzaprav niso hoteli lagati, ampak so zdaj res postavljeni v vlogo lažnivcev, kriva za to pa je pravzaprav država, ki je zaprla pipico sofinanciranja cest (država se seveda pa spet izgovarja na evropske predpise in standarde, koliko denarja lahko da za kakšne projekte). No, svetnikom, še zlasti podžupanu Ivu Banu iz Rodnega Vrha, ki je to dal jasno vedeti tudi na seji, ne bo lahko stopiti pred ljudi in jim povedati, da asfalta drugo leto ne bo in pika. Preprostemu razmišljanju ljudi je namreč skoraj nemogoče prepričljivo razložiti, kje in zakaj se je ustavilo, pa tudi če bodo to dojeli, ostane popolnoma upravičena kritika, zakaj niso že prej bolje izkoristili razvojnega denarja, dokler je ta še bil.
Župan Maučič je svetnikom, da bi jim vsaj malo olajšal pričakovano neprijetno situacijo, ko bo treba stopiti pred ljudi in jim povedati grenko resnico, pojasnil, da bodo omenjeno cesto v Rodnem Vrhu vseeno urejali, pač zgolj z lastnim denarjem in zato v precej bolj „upočasnjenem posnetku", torej skozi obdobje več let. In če podlehniškim svetnikom kaj pomaga: v podobnih situacijah so tudi njihovi kolegi po drugih haloških občinah, saj
Na tokratni, avgustovski seji so se svetniki „križali" kar dvakrat: prvič od groze, kako (do)povedati ljudem, da bo poslej asfaltiranja cest še manj, drugič pa ob astronomski cifri za prevoze učencev.
so praktično povsod pomalem računali, da bo vseeno še možno dobiti denar iz RRP. Vsaj še letos - drugo leto je namreč volilno leto in novo asfaltirane ceste so v haloških občinah eden najmočnejših argumentov za glasove volivcev ...
Skoraj 120.000 evrov za šolske prevoze
Naslednja nadvse zanimiva debata pa se je razvila okoli postavke plačila šolskih prevozov. Ti stroški so očitno rakasta rana v vseh haloških občinah, toda dejstvo je, da so po cifri absolutni rekorderji (sploh glede na 2,5 milijona evrov težek proračun) prav Podlehniča-ni. Reci in piši - po rebalansu mora občina v enem šolskem letu plačati za prevoze učencev dobrih 118.000 evrov! Šokantna cifra se je najprej zapičila v oči Jožici Svenšek: „Pa to je obupno, že prej smo plačevali okoli 100.000 evrov, zdaj pa še 20.000 evrov več?! Kje se bo to ustavilo?!"
Pomagal ji je Stojan Kojc, ki je navrgel nekaj neprijetnih dejstev: „Približno tretjino vseh opravljenih kilometrov (in s tem stroškov) je povezanih s prevozi petih oziroma od letos štirih otrok s spodnjega konca Dolene! Se tega zavedate? Čez dve leti bomo s tega območja v našo šolo vozili le dva otroka. Mislim, da je skrajni čas za razmislek, kako ta del prevozov urediti drugače; gre za približno 40 kilometrov vsak dan, ki jih prevoznik naredi za te štiri otroke."
Razmišljanja o tem, kako znižati ceno uradno izbranemu prevozniku (gre za podjetje Veolia, d. d.) je že na začetku prekinil Alojz Grabrovec z dej-
stvom, da gre pač za podjetje brez konkurence na eni strani in neumno državno zakonodajo na drugi strani, vmes pa so (haloške) občine, ki v dani situaciji ne morejo narediti skoraj nič - razen da mastno plačujejo. Tako so se razmišljanja svetnikov, kako rešiti problem, obrnila v drugo smer; padlo je nadvse zanimivo vprašanje, ali ne bi bil cenejši celo taksi, ki bi (v soglasju s starši) te štiri in kasneje dva otroka vozil v šolo in nazaj, ali bi morda dalo dogovoriti s katerim od staršev ali pa naj bi prevoze opravljal eden od zaposlenih v občinski upravi, ki bi predhodno pač opravil ustrezno usposabljanje in bi otroke vozil v šolo pač z občinskim avtom, saj za štiri ali dva učenca pač ni potreben avtobus, še kombi ne.
1000 evrov za prevoz enega samega učenca letno!
Za konec razprave okoli stroškov šolskih prevozov (ki se sicer odvija še v marsikaterem
drugem občinskem svetu, a še nikjer ni prinesla pametnih rezultatov ali sprememb), je Ban zbranim predstavil še nekaj približnih izračunov, ki pa so vseeno šokantni: „Glede na število učencev v naši šoli in glede na cifro, ki jo plačujemo za prevoze v šolo, zlahka izračunamo, da nas prevoz enega samega učenca letno stane okoli 1000 evrov! 1000 evrov pa pomeni približno 1000 litrov dizelskega goriva, kar je, preračunano, dovolj za okoli 20.000 kilometrov! Toliko jaz v enem letu zlepa ne prevozim po našem območju!"
Takšni približni izračuni bi se lahko še nadaljevali, vendar so po drugi strani brez pomena, saj so stroški goriva ena najnižjih postavk oz. celo najmanjši sestavni del skupne cene, ki jo postavlja prevozno podjetje. Bi pa bilo res dobro razmisliti, ne samo v Podlehniku, ampak povsod tam, kjer se za 2, 3 ali 4 učence enormno povišuje število kilometrov, da se prevozi vseeno uredijo drugače.
SM
Podžupan Ivo Ban je kar na seji približno izračunal, da občina plača za vsakega učenca po 1000 evrov letno samo za prevoz v šolo!
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 96,70 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Foto: SM
Spodnje Podravje • Gradnja na plazovitih območjih
Kamen na kamen - na koncu pa ruševina?!
Že od začetka letošnjega leta smo priča vedno hujšim vetrovnim in deževnim ujmam, ki povzročajo škodo na objektih, cestah, njivah in gozdovih. Ena hujših posledic naravnih ujm (in tudi človeške neumnosti) so plazovi, ki zadnje čase dosledno uničujejo ceste, marsikje pa so na udaru tudi hiše.
Na vreme seveda nimamo vpliva (razen negativnega), zato bo - ali je že - skrajni čas, da veliko previdneje in bolj z glavo načrtujemo gradnje tako cest kot stanovanjskih hiš. Postavljati hišo na terenu, ki je potencialno plazo-vito, je neumnost, ki bo v bodoče očitno lahko hitro kaznovana.
Za Slovenijo je bila nedavno narejena opozorilna karta plazovitih območij, ki jo je predstavil Geološki zavod Slovenije (GeoZS), izdelala pa direktor GeoZS Marko Komac in Mihael Ribičič. Komac sicer ob tem izrecno poudarja, da gre za opozorilno karto, ki zaradi grobega merila (1:250.000) ni primerna za uporabo napovedi na občinskem nivoju, kaj šele na ožjem, mikro območju, torej za posamezne parcele. Pa vendar je še kako vredna upoštevanja in vsaj čisto osebnega preverjanja.
Haloze pri vrhu nevarnih plazovitih območij
Že grob pogled na to karto nam pove, da praktično celotne Haloze spadajo pod potencialno najbolj plazovito območje. Tisti, ki tam živijo ali pa se večkrat peljejo skozi, bi zdaj gotovo rekli, da ne gre za potencialno plazovito, ampak kar za realno plazovito področje. Dokaz je na desetine, če ne kar stotine večjih in manjših plazov, ki so se sprožili samo v letošnjem letu, nobena skrivnost pa ni niti to, da so marsikje vidne tudi prve razpoke, kjer se zemljina še ni splazila, prav gotovo pa se bo ob enem prihodnjih nalivov. Na velikansko srečo letos v Halozah pod plazom še ni padla nobena hiša, čeprav so se kar na nekaj mestih veliki plazovi ustavili tik ob njih, se je pa s plazenjem „iz oči v oči" spomladi srečala družina na Ptuju in nedavno dve družini
na mariborskem Meljskem hribu.
Gradnja hiš v Halozah, zlasti po bregovih, zna biti tako precej tvegana zadeva (tega seveda haloški župani, ki si prizadevajo za čimveč novih občanov, ne bodo z veseljem prebrali), čeprav to ne pomeni, da so Haloze neprimerne za gradnjo. Vsekakor pa je ob nakupu parcele kjerkoli na gričevnatem območju Spodnjega Podravja (za potencialno plazovito velja tudi celotna Vičava proti Orešju in naprej) pametno zelo dobro preveriti geološko sestavo tal. To priporoča tudi Marko Komac:
„Kupci naj se pred nakupom parcele posvetujejo z geologom glede nevarnosti plazenja. Seveda se ob tem pojavi dodaten problem, namreč ta, da geologi nimamo urejene zakonodaje, ki bi nalagala opravljanje strokovnega izpita. To pa pomeni, da lahko na našem področju dela 'šarla-tansko' vsak samooklicani 'geolog'. A to je že drug problem. Najbolje se je za nasvet obrniti na kredibilno institucijo in za nasvet tudi plačati. Konec koncev nakup nepremičnine ni eden od vsakodnevnih nakupov v trgovini, zato naj ne bo odveč previdnost in manjši finančni vložek v strokovno mnenje, ki bo kupcu odvzelo neprespane in strahu polne deževne noči."
Država nima denarja, občine še manj
Dejstvo je, da temeljita geološka preverba tal stane kar nekaj denarja, zato se je seveda marsikdo izogiba in izogne, če le gre. Na državni ravni ni denarja za izdelavo podrobnejših geoloških kart, čeprav bi jih po mnenju Ko-maca še kako potrebovali vsaj v merilu 1:25.000. Večina evropskih držav takšne karte ima, Slovenija je ena redkih, ki je nima. Posebnega zagona in
Opozorilna karta plazovitih območij
Foto: Geološki zavod Slovenije
želje po preciznejši karti niti ni zaznati ne s strani države, še manj s strani občin, ki v svojih obubožanih blagajnah nikakor ne bi našle denarja za izdelavo lokalnih kart s plazo-vitimi predeli, čeprav bi na ta način lažje in argumentirano lahko usmerjale pozidavo v svojih prostorskih aktih. Zakona, ki bi to zahteval, pa še ni na vidiku in ga verjetno še kar nekaj časa ne bo.
Odgovornost za gradnje na plazovitih območjih, še posebej, ko pride do tragedij, si tako podajajo občine in državni vrh; na ministrstvu za okolje pravijo, da so gradbena dovoljenja izdana v okviru občinskih prostorskih načrtov, ki naj bi upoštevali tudi geološke značilnosti terena, občine pa seveda niso krive, da so dovolile gradnjo tudi tam, kjer to ni ravno najpametneje in se tako ob ujmah z materialnimi posledicami (ceste, objekti) zanašajo na državno pomoč iz naslova naravnih katastrof. Zelo pomembno in zelo resnično pa je tudi dejstvo, da so za plazenje marsikje krivi kar ljudje s svojimi samovolj-
nimi in nestrokovnimi posegi v prostor (izsekovanje drevja in zemlje za zasebne poti ali dovoze, gradnja več objektov na terenu, ki tega ne zdrži, nestrokovno odvajanje meteornih voda in tudi kanalizacijskih izpustov itd.).
Geološka raziskava ni obvezna za gradbeno dovoljenje
Potencialno plazovitih območij bi se bilo sicer za gradnje najbolje izogibati, a tega v praksi ni zaznati. Poleg političnih razlogov (s takšno zakonsko prepovedjo gradenj si pač nihče od vodilnih politikov na državnem vrhu, pa tudi ne v občinah, ne bo ma-zal rok in izgubljal podpore volivcev) je eden pomembnejših razlogov za mižanje tudi dejstvo, da v preteklosti pač nismo imeli opravka s toliko in tako hudimi naravnimi ujmami kot zadnja leta. Tako je gradbeno dovoljenje za postavitev objekta možno dobiti tudi na potencialno plazovitih območjih. Tudi v prihodnje ni pričakovati kakšnih zakonskih sprememb: „Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) v letošnjem letu ne načrtuje spremembe zakona o graditvi objektov oz. podzakonskih predpisov, ki bi investitorjem ter projektantom predpisovali obveznosti pridobivanja geoloških mnenj oziroma študij," je sporočila Darija Dolenc z MOP-a.
Načelnik ptujske UE Metod Grah pa pojasnjuje, da uradniki niso strokovnjaki, ki bi lahko presojali in ocenjevali geološko primernost zemljišča za gradnjo: „Pred izdajo gradbenega dovoljenja je za nas merodajna ocena in mnenje projektanta (geološko poročilo), po katerem se moramo ravnati. Če slednji predvideva, da gre za potencialno
nevarno oz. nestabilno zemljišče, se absolutno zahteva geološka raziskava, ki jo mora plačati investitor. Šele na podlagi rezultatov te raziskave se potem izda gradbeno dovoljenje. Sicer pa če projektant v dokumentaciji oceni, da takšna raziskava ni potrebna, se gradbeno dovoljenje izdaja tudi brez posebne raziskave tal. Se pa praviloma zahtevajo raziskave za gradnje na gričevnatem terenu."
Grah ob tem opozarja še na to, da projektanti marsikdaj investitorje opozorijo oz. jim dajejo pogoje, pod katerimi lahko gradijo, zlasti ko gre za gradnje v in na pobočjih (recimo postavitve škarp ali opornih zidov), vendar potem nihče dejansko ne preverja na terenu, ali so investitorji ta pogoj tudi uresničili.. Nadalje se lahko tudi zgodi, da je zemljišče za novogradnjo ustrezno, vendar se lahko plaz sproži s sosednjih parcel (tudi zaradi že omenjenih nestrokovnih posegov v zemljo).
Za primer plazu zavarovanih manj kot 5 % hiš
Ena izmed pametnejših rešitev za tiste lastnike hiš, ki so jih postavili na plazovitih terenih, je tako zavarovanje, da si v primeru najhujšega scenarija lahko povrnejo vsaj materialno škodo. Dvema največjima slovenskim zavarovalnicama smo zastavili vprašanja, kako je z zavarovanjem hiš za nevarnost zemeljskega plazu.
Pri Zavarovalnici Maribor (ZM) je možno zavarovati rizik zemeljskega plazu in odtr-ganja zemljišča (kot nenadni dogodek) na tistih območjih, ki niso opredeljena kot pla-zovita področja. Dolgotrajno plazenje se ne šteje za zemeljski plaz in se ne da zavarovati. Pri zavarovanju hiš na novo vrednost je rizik zemeljskega
plazu in odtrganja zemljišča že vključen v zavarovanje. Pogoj je, da ima hiša gradbeno dovoljenje. Pri vseh drugih variantah je to dodatni rizik in mora biti plačana dodatna premija.
„Pred sklenitvijo zavarovanja si mora obvezno ogledati kraj zavarovanja in stanovanjsko hišo pooblaščeni cenilec ZM, ki presodi, ali se ta rizik lahko zavaruje ali ne. Enako velja tudi za ostale objekte, ki bi jih želeli zavarovanci zavarovati proti riziku zemeljskega plazu in odtrganja zemljišča," je pojasnila Natalija Postru-žnik iz ZM in tudi povedala, da takšno zavarovanje za hišo, ki je vredna 150.000 evrov, stane s popusti 475 evrov, za 200.000 vredno hišo pa 630 evrov. Zavarovala premija se ne izplača, če je ugotovljeno, da je zemljišče začelo plaziti že ob sklenitvi zavarovanja, zaradi zemeljskega usada ali posedanja tal; zaradi plazov, ki nastanejo v zvezi s človekovo dejavnostjo, zaradi počasnega geološkega drsenja tal. V ZM tudi ugotavljajo, da imajo tovrstnih zavarovanj sklenjenih zelo malo, manj kot 5 %.
Zavarovanj za ceste praktično ni
Iz zavarovalnice Triglav so nam sporočili, da sta zemeljski in snežni plaz vključena v zavarovalno kritje pri paketnem zavarovanju DOM paket C, ki zagotavlja zavarovancem celovito zaščito zgradb in opreme. Nevarnosti obeh plazov je možno zavarovati tudi kot razširitev požarnega zavarovanja zgradb. Zavarovalnica Triglav pred sklenitvijo zavarovanja ne pogojuje, da ima zavarovanec geomehansko poročilo o stanju zemljine v neposredni okolici objekta (dovolj je gradbeno dovoljenje), si pa pred sklenitvijo zavarovanja pridržuje pravico ogleda in ocene potencialne ogroženosti območja in se glede na to tudi odloči o (ne)sklenitvi zavarovalne pogodbe. Višine premije za npr. 200.000 evrov vredno hišo niso izdali, saj je odvisna od preveč dejavnikov, premije pa ne izplačajo v enakih primerih kot ZM.
„Zavarovanci se po naši oceni naravnih nevarnosti še vedno premalo zavedajo. Proti nevarnostim plazov je na primer zavarovan zanemarljiv odstotek naših nepremičnin. Kot smo lahko ugotovili tudi ob zadnjih naravnih ujmah, so nevarnostim plazov močno izpostavljene tudi naše ceste, pa teh zavarovanj pri Zavarovalnici Triglav tudi skoraj nimamo sklenjenih," je še sporočila Ana Cergolj.
Ampak ceste in njihovo zavarovanje za primere plazenja so že druga težava, o kateri bomo pisali kdaj drugič.
Jeruzalem • V soboto bodo zapeli klopotci
Prvič bo pel tudi pred ormoškim gradom
Na veliki šmaren ali veliko mašo, 15. avgusta, so predniki v naših krajih tradicionalno začeli postavljati klopotce, da so izganjali kače iz jagod. Kače so se v tem času zaredile očitno tudi na drevju, saj tega dne po ljudskem verovanju nihče ni smel plezati na drevo, prav tako ne pod drevje ali na polje, pa tudi živine se ni smelo vpregati. To govori o tem, kako velik zapovedan praznik je bil veliki šmaren v preteklosti, radi pa se ga spomnimo tudi danes.
Moderna varianta kiopotca na solarne celice je zlasti primerna za lastnike, ki se jim ne ljubi nenehno plezati po drogu.
Dober vinogradnik mora do velikega šmarna postoriti vsa dela v vinogradu. Medtem ko je prej hodil po vinogradu v umazanih delavskih oblačilih, lahko gre po veliki maši v vinograd le še v kravati. Po tem datumu naj se v goricah ne bi več škropilo.
Nekoč so po vremenu na veliki šmaren napovedali tudi vreme za nekaj časa naprej, gotovo več, kot to danes zmorejo interne-tne sedemdnevne super vremenske napovedi. Po vremenu so napovedovali tudi letino. Tako si je kmet na veliko mašo vedno želel lepo vreme, saj je le to obetalo lepo ozimno pšenico.
Velike maše sonce da dosti vinca sladkega.
Jasna velika maša sladko vinceprinaša.
Če je veliki šmaren grdo vreme, bo huda zima.
Klopotec, ki ga bodo v soboto postavili pred ormoškim gradom, bo meril dobre štiri metre in bo poganjal osem maclekov, izdeluje pa ga Miran Meško iz Jeruzalema.
Foto: vki
Foto: vki
Kače v grozdu so kakopak služile za ustrahovanje otrok, da ne bi pozobali vsega grozdja še pred trgatvijo. Za odganjanje otrok so torej služile zgodbice, za odganjanje ptičev pa klopotec. Zelo lepo je o klopotcu zapisala Nevenka Korpič v knjižici Zakladi Ormoža - dediščina preteklosti: „Klopotec, štajersko kolo na veter, edinstveno strašilo za ptiče, prebuja v srcih vinogradnikov bogastvo občutka, da delo v vinogradu ni bilo zaman. Oznanja pričetek jeseni in je vizualna in zvočna sestavina vinorodnih krajev. Klopotci so znanilci nečesa lepega. Njihov glas ima posebno govorico in svoj ritem. ... Danes je klopotec sinonim vsega vi-nogradnikovega prizadevanja. Melodija, ki jo izvablja, je najbolj zaželena glasba, ki jo želi slišati vinogradnik." Avtorica je tudi sicer polna informacij o etnoloških posebnostih Ormoža in okolice in nam jih je nekaj tudi zaupala.
Prestižni ormoški mestni klopotec
Ni znano, kdo je konstruktor vetrnice in kdaj so jo začeli postavljati, gotovo pa je že dolgo tega, saj se starejši ljudje spomnijo, da so njihovi starši pripovedovali, da so jih postavljali že v 19. stoletju. Zagotovo pa vemo, da bo letos v nedeljo, 16. avgusta, po pozni maši (ob 11.30) prvič slovesno postavljen klopotec pred ormoškim gradom. Morda kdo poreče, da klopotec v mesto ne sodi, a ta klopotec bo imel simbolni pomen. Ne bo odganjal škorcev, ampak bo turistom ponazarjal, da so prišli v kraje, kjer jeseni gospoduje klopotec. Ker bo namenjen reprezentativnemu namenu, bo prestižen in ne bodo skoparili z merami. Dobre štiri metre bo meril čez vetrnice in najverjetneje ga bo potrebno na drog potegniti mehansko, saj bi utegnili biti posamezni deli klopotca pretežki. Sicer pa je tudi pri klopotcih tako, da so
stvar moškega prestiža. Že od nekdaj velja: večji ko je klopo-tec, večji je vinograd oziroma pomembnejši je njegov lastnik (ali pa se mu zdi, da je).
Zanimalo nas je, kdo izdeluje prvi ormoški »mestni« klopotec in tako smo se odpravili v Jeruzalem, kjer se je Miran Meško pred svojo delavnico šele posvečal izdelavi klopotca. Miran je po poklicu mizar in svojega vinograda nima, z izdelavo klo-potcev pa se je začel ukvarjati že proti koncu osnovne šole. Povedal je, da v teh krajih delajo klopotce pri številnih hišah, večinoma za sebe, pa tudi za kakšnega prijatelja ali znanca. Kajti zdi se, da manj goric kot imajo ljudje, večje veselje imajo s postavljanjem klopotcev. Postavitev klopotca namreč obvezno spremlja zabava in pogostitev, na kateri ne sme manjkati vina in tudi muzikanti so skoraj
nujno potrebni.
Največ škode naredi klopotcu sonce
Klopotec lahko uporabljamo leta in leta, je prepričan Miran, če le zanj dobro skrbimo. To pomeni, da je potrebno klopo-tec, potem ko ga na martinovo, 11. novembra, snamemo z droga, dobro očistiti, popraviti morebitne poškodbe in pre-mazati z barvo, ki vsebuje UV zaščito. Kajti prav sonce je po mnenju Mirana tisto, ki naredi klopotcem največ škode. Pustiti klopotec čez zimo na drogu je za gospodarja sramotno. Skoraj kot nekoč, ko so si fantje nagajali tako, da so si metali klopotce z drogov. Nujno potrebno pa je vsako leto poskrbeti za svež rep, ki je v naših krajih tradicionalno iz svežih brezovih vej.
Sicer pa je pri klopotcu vse odvisno od izbire pravega lesa. Za to so stroga pravila in Miran se jih drži, ker pravi, da bi bilo vse drugo vajeniško, pa tudi kvaliteta zvoka bi bila vprašljiva.. Sestavni deli morajo biti zaradi obrabe iz lesa listavcev. Vse je natanko določeno: drog mora biti iz kostanjevega lesa, stolček iz jesena, bukve ali hrasta, gredelj je akacijev, macle-ki iz hrasta ali hruške, vilčice so iz hrastovega ali bukovega lesa, deska pa iz češnje, kostanja, bukve ali hrasta. Maclekov je lahko poljubno število (po znani logiki: več ko jih je ...). Edino vetrnice, ki lovijo veter, so lahko le štiri (in ne več!) in so iz smrekovega ali borovega lesa. Ves les mora biti dobro presušen. Miran strojno razža-ga le večje dele, večina dela pa je ročnega. Prebarval ga bo v hrastovo barvo.
Prestižni klopotci imajo tudi dodatno opremo. Po navadi sta to ded in baba, ki plešeta na
vrhu. Letos bo Miranu za njiju zmanjkalo časa, ampak prihodnje leto bo to gotovo nadoknadil. Takšen klopotec je že naredil za svojega tasta.
Klopotec na daljinca in sončno energijo
Včasih je klopotec lahko zelo moteč. Znane so zgodbe, ko so se sosedje sprli ali pa negodovali zaradi hrupa pod oknom. Zato pa imajo klopotci tudi zavoro, ki klopotec ustavi pri premočnem vetru, oziroma ga lastnik lahko ustavi, če se želi naspati. Franc Fistrovič iz Ve-ličan 50 ima sredi goric, kjer domuje, tudi postavljenega lepotca, ki čez vetrnice meri kar 4,8 metra, deska pa je dolga 3,5 metra. Vsako leto poskrbi za svež rep iz brezovine in sploh zgledno skrbi zanj. Kako tudi ne, izdelal si ga je namreč sam, s pomočjo sinovih modernih
idej pa ga je tudi odlično posodobil. Na klopotcu sta dva akumulatorja, baterije pa se polnijo s pomočjo sončne energije. To s sončnimi celicami so pogruntali nazadnje in jim je v veliko zadovoljstvo, saj je bilo sila nerodno vsakih 10 dni plezati na klopotec, da se zamenjajo baterije. S klopotca visi tudi jeklena vrv, s katero ga lahko ob večjem vetru obrnejo vstran od vetra. Enkrat jim ga je namreč veter že polomil in res ni šala, če letijo takšni kosi lesa po zraku.
Klopotec so letos postavili že en teden pred velikim šmarnom, ker je takrat napovedana še ena zabava. Sicer pa kač v grozdih nimajo, ker jim je toča vzela okrog 70 % pridelka. Proti ptičem pa klopotec menda tudi ni kaj prida, saj se ptiči hitro navadijo na zvok.
Fara bo praznovala
Na Svetinjah bo za veliko mašo še posebej slovesno. Dekan Janez Gorgner je povedal, da na ta dan farane še posebej povabijo k slovesni sveti maši in jih tudi pogostijo ter se jim tako zahvalijo, da podpirajo cerkev in ji stojijo ob strani. Pred nekaj leti sta se v praznovanje vključili tudi turistično društvo in krajevna skupnost in tako je postal 15. avgust uradni začetek prireditev ob praznovanju krajevnega praznika KS Ivanjkovci. Klopotec vsako leto svečano blagoslovijo, člani TD pa ga ob kulturnem programu tudi postavijo.
Sam klopotec v cerkvenih zgodbah nima mesta, je pa cerkvena liturgija zelo povezana z vinom in pšenico (kruhom): kristjani verjamejo, da se jim Jezus simbolno daje za duhovno hrano v obliki kruha in vina. Sicer pa dekan vidi v tem prazniku priložnost, da se ljudje družijo, da povabijo domov domačine, ki živijo drugod, saj gre za veselo druženje v katerem se plemenitijo medčloveški odnosi.
Viki Klemenčič Ivanuša
Na veliki šmaren se spominjamo Marijine smrti in njenega vnebovzetja. V krščanskem verovanju je Jezusova mati Marija najbolj čaščena med ženami in njej je na svetu posvečenih tudi največ cerkva. Tudi Slovenci ta dan obhajamo in na dan Marijinega vnebovzetja ljudje romajo k Marijinim cerkvam. V preteklosti pa so se gospodinje menda na ta dan spomnile žanjic in jim spekle hlebce belega kruha, ki so jih žanjice dobile poleg plačila. Pravijo, da morajo biti na ta dan vse krščanske duše dvakrat v cerkvi.
Franc Fistrovič iz Veličan je ob našem obisku pospravljal ostanke z vrta za kompostnik. Sicer pa z istega mesta z daljincem, kot smo navajeni s televizijo, komandira svoj klopotec.
Od daleč je videti sila preprost, od blizu pa se vidi, da klopotec zahteva premišljeno konstrukcijo; pomembno je namreč, da nikoli ne udarita dva macleka hkrati in daje pesem ubrana.
Foto: vki
Foto: vki
Zavrč • Ob 13. občinskem prazniku pet km cest
Haloze postajajo lepše in dostopnejse
Zagotovo je podoba vzhodnih Haloz po ustanovitvi samostojne občine Zavrč zelo drugačna, lepša in prijetnejša, kot je bila pred tem, predvsem pa Haloze postajajo prevoznejše in dostopnejše. Tega se še kako dobro zaveda župan občine Zavrč Miran Vuk ob letos že 13. občinskem prazniku.
Kot je poudaril župan Miran Vuk, je najpomembnejša investicija, ki jo bodo končali letos, gradnja sekundarne kanalizacije v naselju Zavrč. Izvedbo je delno financiral Evropski sklad za regionalni razvoj (okoli 85 %), preostalih 15 % pa mora občina sama. Končna vrednost celotne investicije bo znana konec septembra, znašala pa naj bi okoli 637.000 evrov. V kratkem bodo končali še gradnjo primarnega dela kanalizacijskega omrežja, ki bo veljal okoli 150.000 evrov, sicer pa bodo finančna sredstva za izgradnjo primarnega dela v celoti zagotovili iz občinskega proračuna.
„Zelo aktivni smo bili tudi pri gradnji cestnih povezav. Tako bomo v petek, 14. avgusta, ob 15. uri svečano odprli modernizirano cesto v Korenjaku (od družine Majhen-Hohnjec mimo turistične kmetije Dve lipi do križišča občin Cirkulane in Donja Voca). Skupna vrednost modernizacije ceste je dobrih 250.000 evrov; del denarja, 85 %, smo dobili iz Evropske unije, preostalih 15 % pa bo
financirala občina Zavrč. V istem razmerju bo financirana tudi modernizacija lokalne ceste Zavrč-Turški Vrh, ki jo bomo odprli v soboto, 15. avgusta, ob 15. uri. Vrednost njene modernizacije bo znašala dobrih 300.000 evrov," s ponosom pove župan Miran Vuk.
Sicer pa v letošnjem letu nameravajo pričeti še modernizacijo ceste Belski Vrh-Ze-letina, ki naj bi veljala okoli 69.000 evrov. Denar bodo v višini 45 % investicije prispevali občani sami, razliko pa bo zagotovila občina iz svojih sredstev. Izvajalca izbirajo tudi za modernizacijo ceste Hrastovec-Švabovo, odsek Vuzem-Kokot, ki naj bi veljala okoli 27.000 evrov, in tudi pri tej modernizaciji bodo del sredstev prispevali občani sami, preostali del pa bodo pridobili na podlagi zakona o financiranju občin.
Iz istega vira so dobili tudi sredstva za gradnjo prizidka poslovilnega prostora mrliške vežice in prekritje obstoječega objekta. Skupna vrednost investicije bo okoli 99.000 evrov, dela pa nameravajo
OBČANKAM IN OBČANOM OBČINE ZAVRČ OB 13. OBČINSKEM PRAZNIKU ISKRENE ČESTITKE.
Vljudno vabljeni na osrednjo slovesnost, ki bo v soboto, 15. avgusta 2009 ob 18. uri v Kulturni dvorani v Goričaku. ,
Miran VUK Župan občine Zay>
Foto: M. Ozmec
Zupan občine Zavrč Miran Vuk je z razvojem vzhodnega dela Haloz zadovoljen.
pričeti še ta mesec in zaključiti pred dnevom mrtvih.
Ker tudi sedanji prostori občinske uprave ne zadostujejo več za normalno delovanje in arhiviranje dokumentarnega gradiva, bodo letos pričeli še gradnjo novih občinskih prostorov ob kulturni dvorani v Goričaku, ki naj bi veljali dobrih 250.000 evrov. Če bo šlo vse po planu, bodo nove prostore odprli ob naslednjem občinskem prazniku.
Poleg tega so opravili še kar nekaj dela: že v začetku leta končali izdelavo lokalnega energetskega koncepta

_
Foto: M. Ozmec
Ob prazniku bodo odprli nov, blizu 3 km dolg rekonstruiran odsek ceste Zavrč-Turški Vrh, ki so ga asfaltirali v tem tednu.
Občine Zavrč, nabavili manjkajoče zavese v kulturni dvorani, na OŠ Zavrč so izvedli nujna vzdrževalna in investicijska dela zaradi slabe izvedbe gradnje šole v letu 1997 - in trdno upajo, da so s tem dokončno zaustavili zamaka-nje strehe ob večjih nalivih
in preprečili uhajanje toplote skozi strop, predvsem v telovadnici.
Gradnjo kanalizacijskega omrežja bodo nadaljevali tudi naslednje leto. Trenutno projektanti pripravljajo dokumentacijo za kanalizacijo v strnjenih naseljih Goričak
in Hrastovec, v pripravi pa je tudi projektna dokumentacija za modernizacijo oziroma nadaljevanje modernizacije lokalne ceste Zavrč-Cirkula-ne (odsek Turški Vrh-gostilna Veselič-križišče z lokalno cesto Brezovec-Gorenjski Vrh).
-OM
Ormož • Motorist trčil v osebni avtomobil
Motorista hudo poškodovana
V torek, 11. avgusta, ob 15.15 se je izven naselja Ormož zgodila prometna nesreča, v kateri sta bila udeležena voznica osebnega avtomobila in voznik motornega kolesa s sopotnico. Dve osebi sta se pri trku hudo telesno poškodovali.
2 5-letna madžarska voznica osebnega avtomobila je pred obvoznico zavila proti mestu Ormož in še pred strnjeno poseljeno Novakovo cesto ugotovila, da je zašla. Zato je z vozilom nameravala zapeljati v levo na dovozno cesto, kjer je nameravala vozilo obrniti. Voznik motornega kolesa je v tem trenutku pripeljal na del vozišča, kjer smerna vozišča ločuje nepretrgana vzdolžna ločilna črta, in je začel voznico prehitevati preko polne črte po smernem vozišču, ki je namenjeno za promet vozil iz nasprotne smeri, čeprav je vozilo pred njim že dajalo znak, da bo voznica z vozilom zavila v levo. Tudi na vozišču se je razvrstila tako, da je bilo
zanesljivo sklepati, da bo zavila v levo. Posledica tega je bila, da je voznik motornega kolesa pri prehitevanju preko neprekinjene vzdolžne ločilne črte s sprednjim desnim bočnim delom vozila trčil v levo sprednjo bočno stran osebnega avtomobila. Po trčenju je osebni avtomobil obstal na vozišču, motorno kolo pa je pri trčenju padlo na desno bočno stran. Nato je po desnem boku zdrselo v levi obcestni jarek. V nesreči sta se 51-letni motorist in njegova 42-letna sopotnica, oba državljana Slovenije, hudo telesno poškodovala. Z reševalnim vozilom so ju odpeljali na zdravljenje v Splošno bolnišnico Ptuj. Materialna
Po prometni nesreči je motor obležal v jarku, svojci pa so pobirali osebne reči, ki so se nesrečnima motoristoma ob trku raztresle po okolici.
izdelam in montais notranje opreme po naročilu poslovno stanovanjskih objektov,
Iskrene čestitke ob prazniku občine Zavrč!
Policijska zapora prizorišča nesreče je trajala več ur.
škoda pa po poročilu policije znaša 7.000 evrov. Zoper voznika motornega kolesa pa bo podana kazenska ovadba.
Poročila o tem, ali je vzrok nesreče prehitra vožnja ali kaj drugega, zaenkrat ni. Je pa res, da je odsek med obvoznico in mestom Ormož (Novakova cesta) priljubljeno dirkališče za motoriste. V tem predelu, kjer je dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro, kljub temu da gre za strnjeno naselje, ob koncih tedna zveni, kot da bi motoristi želeli prebiti zvočni zid. Najverjetneje je dolinica z ovinkom kot nalašč za motoristično zabavo. Škoda je le, da se na enem koncu konča
v križišču, na drugem pa v mestu Ormož, vmes pa je na levi in desni strani poseljena. O tem pa motoristični navdušenci ne razmišljajo, ko ob koncih tedna na Novakovi cesti navijejo hitrost do konca. V zadnjem letu prebivalci tudi niso opazili, da bi to njihovo početje zanimalo policijo. Iniciativa stanovalcev naselja je poslala na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu predlog, da se na Novakovi cesti uredi drugačna hitrostna omejitev. Kljub temu da je od podane pobude poteklo že več kot pol leta, omenjeni svet prebivalcem ni odgovoril.
Viki Klemenčič Ivanuša
Foto: vki
Podravje • Iz pogovora s svetovnim popotnikom Urošem Žajdelo
Potovanja po svetu niso privilegij bogatih
Uroša Žajdele verjetno ni potrebno več posebej predstavljati, vsaj popotniškim avanturistom in tudi tistim, ki so navdušeni zgolj nad prebiranjem popotniških zgodb, ne. Njegove zanimive reportaže redno objavljamo v našem časopisu, Uroš pa utrinke svojih potovanj predstavlja tudi na svojih potopisnih večerih; zadnji je bil namenjen Zelenortskim otokom.
Zakaj ga je prav ta arhipe-lag otokov tako zelo navdušil, pojasnjuje Uroš takole: „Zelenortski otoki zaradi naravne dovršenosti vulkanske pokrajine že sami po sebi zagotavljajo navdušenje obiskovalcev in neprecenljivost popotovanja. Zanimivo je predvsem dejstvo, da vsak otok v sklopu arhipelaga poseduje edinstvene elemente, najsi bodo to zlato peščene obale ob raznobarvnih modrikastih odtenkih Atlantskega oceana ali pa vratolomni pohodi po vrhovih vulkanskih gmot. Posledično je toplih, prijetnih spominov ogromno, morebiti celo preveč, in ravno to je razlog vnovičnega potovanja na Zelenortske otoke v mesecu oktobru, na katerem se mi lahko pridružite."
Čeprav Uroš pravi, da je njegova ljubezen celinska Afrika, se je na svojem zadnjem popotovanju vseeno odločil tudi za obisk omenjenega otočja: „Zaskrbljenost in dvom o pravilnosti te moje takratne odločitve sta po prihodu na otoke takoj splahnela. Čeprav Zelenortski otoki ne ponujajo afriške pristnosti in/ali religijskega determiniz-ma, ki usmerjata vsakdanjost ruralnih predelov Zahodne Afrike, pa Zelenortski otoki zaradi fantastične narave vseh presežkov zagotavljajo nepozabnost. Nikakor ne gre prezreti izredne topline domačinov, relativno bogate zgodovine ter načina otoškega življenja. Vse to skupaj daje Zelenortskim otokom nepredstavljivo močno magnetno silo, ki popotnike venomer privlači."
Na življenjskih razpotjih ubiraš najbolj nenavadne korake
Uroš je zaradi svojih popo-tniških ambicij in želja nekoliko postavil na stran tudi pripravo magisterija. Sam pravi, da gre pač za eno od pomembnih razpotij v življenju, s katerimi se sicer sreča večina ljudi.
„Ko se človek znajde na pomembnih razpotjih, življenje pogosto izbere izredno zanimive korake v nepričakovani smeri. Najbolje se je tem občutkom in novim izzivom preprosto predati in pripravljeno doživljati nova znanja in izkušnje. Tudi sam sem bil na takem razpotju, življenje pa me je pripeljalo na pota prikazovanja in odkrivanja fantastičnega sveta soljudem. Skratka, študij je kot pot in kasneje žrtev uresničevanja življenjske sreče zagotovil dobro osnovo, brez katere najverjetneje ne bil potoval in krepil svoje osebnosti. Vsekakor bom v predvidenem roku dokončal magistrsko nalogo etničnih odnosov, vendarle pa je sedaj prioriteta v mojem življenju popotniška dejavnost."
Sicer še pravi, da si lahko sebe predstavlja tudi v kakšni „klasični pisarniški službi", čeprav to ni ravno njegova življenjska želja: „Že doslej sem med študijem in potovanji venomer moral še najti čas za služenje denarja. Tako sem kar nekaj let delal v raznolikih turističnih agencijah, kjer sem pridobival in tudi dobil zlata vredne izkušnje. Vendar pa je ta moj popotniški duh svobode povzročal številne pisarniške konflikte, pretirane sreče pa zaprt med zidovi tudi nisem našel. Upam, da bo mi življenje prineslo srečo, ki jo trenutno vidim v odkrivanju sveta in prikazovanju nepoznanih lepot ljudem. Glede družine pa ...
bi rekel tako, da ima vsak človek, tudi jaz nisem izjema, cilj reprodukcije in ohranjanja svojega imena na tem preljubem svetu, vendar pa sem na žalost v življenju že videl preveč trpečih in podhranje-nih otrok. Upam in želim si, da bom nekoč lahko pomagal nekaterim izmed njih. Imam pa srečo, da sem v življenju našel dekle, ki prav tako strastno in željno potuje."
Vivatreking z ekskluzivno ponudbo potovanj
Uroš Žajdela pa se je pred časom vpisal tudi med podjetnike; ustanovil je namreč popotniško agencijo Vivatre-king, ki ponuja kar nekaj potovanj v dežele, ki jih druge turistične agencije še nimajo v ponudbi: „Ideja o oblikovanju popotniške agencije je že precej stara in je bila prisotna v mojih mislih kar predolgo časa. Vendar verjamem, da za vsak korak v življenju nastopi primeren trenutek in ob mojem zadnjem povratku z daljšega potovanja je ta trenutek napočil. Ljudem želim prikazati lepote tega sveta. Pa ne samo dolga pustolovska potovanja, temveč tudi posamezne kraje v Evropi, ki so se mi na mojih potepanjih vtisnili globoko v spomin. Verjamem, da so lahko tudi kratka potovanja kvalitetna in dostopna za vse ljudi. Seveda pa so potovanja v Zahodno Afriko zame najprivlačnejša in kot prva slovenska agencija odpiram potovanje v Gano, Burkino Faso, Togo in Benin, prav tako pa so Zelenortski otoki, kar se tiče samega popotovanja, prvenstveno na našem tržišču."
Uroš Zajdela na enem izmed svojih številnih popotovanj po „črni" celini; Zahodna Afrika, pravi, je njegova ljubezen.
Noč čarovnic v gradu Drakule ali voodoo magija v Togu
Z Urošem in Vivatrekin-gom je tako možno potovati precej avanturistično, s polnim prgiščem neznanih dogodivščin, pa tudi previdneje in bolj predvidljivo: „Pripravljam dvodnevno potovanje na Slovaško, v programu je predvideno mesečno potovanje v različne kraje magičnega Maroka ter izredno zanimivo potovanje v času oktobrskih počitnic na področje gradov Drakule v Romunijo, torej Transilvanijo, kjer bomo praznovali »Halloween« teden. Seveda vabim bralce, da se s podrobnostmi seznanijo na moji spletni strani www.vi-vatreking.com. Vsekakor pa so prvenstvena potovanja v fantastično Gano, nadalje od-
krivanje pristne voodoo religije v Beninu in Togu ter odkrivanje Senegala in Gambije. So pa vsa potovanja prirejena tako, da skorajda ni starostne ali kakšne druge omejitve. Le pripravljenost na nekaj novega, drugačnega in nepozabnega je obvezna. Mnogokrat me ljudje povprašajo o varnosti mojih potovanj, vendar pa ne obstaja prav noben varnostni zadržek v posameznih regijah Zahodne Afrike, kamor se odpravljamo. Na vseh destinacijah imam veliko prijateljev, ki mi pomagajo pri organizaciji in mi vestno poročajo o razmerah v nekem kraju. Bojazni pred Zahodno Afriko ni. Trdno sem prepričan, da je občutek varnosti pomembna vrednota za vsakega posameznika, in za to si v celoti tudi sam prizadevam. Vsako potovanje pa seveda zahteva raznoliko opremo, cepljenja, pripravo ter potovalne dokumente."
Uroš zaenkrat sam vodi vsa potovanja, čeprav se drži tudi načela, da domačini najbolje poznajo svoje okolje, zato v tujih krajih obvezno povabi lokalne vodiče, ki so hkrati njegovi prijatelji in ki s svojimi zgodbami razkrivajo zanimive podrobnosti in ozadja.
Če bi si želel dobro pisarno in vrhunski avto, bi šel med politike ...
Na vprašanje, ali se lahko s takšno agencijo zasluži dovolj dobro za dostojno življenje, pa odgovarja: „Verjamem, da tisto, kar počneš s srcem in zadovoljstvom, žanje nek uspeh. Če bi si želel dobro pisarno in vrhunski avtomobil, bi svoje življenje posvetil političnemu udejstvovanju in neizprosnemu boju za položaje, vendar to ni cilj mojega življenja. Vem, da bom ljudem polepšal kak dan ali dva, nekaterim 14 dni, in da se bodo še dolgo z veseljem spominjali naših popotovanj. Če bo dovolj za dostojno življenje, pa bom še toliko srečnejši. Bom vsaj lahko nadaljeval svoje odkrivanje nepoznanih krajev. Načrti v prihodnosti so v celoti vezani na moja potovanja in moje podjetje. V cenovnem smislu si želim še bolj približati potovanja širšemu krogu ljudi, saj trdno verjamem, da širni svet ni le privilegij bogatih in premožnih."
Če vas zanima še karkoli več o Uroševih potovanjih in če vas je morda zamikalo, da bi bili zraven, preglejte omenjeno spletno stran, lahko pa ga pokličete na tel.: 041 658 636 ali mu pišete na naslov: uros@vivatreking.com.
SM
Foto: UZ
Ormož • Turistični vodnik po Ormožu in okolici
Ormož - sonce Prlekije
Občina Ormož je izdala turistični vodnik po Ormožu in okolici z naslovom Ormož -sonce Prlekije. Na 16 straneh je urednica Karmen Štumberger nanizala za turiste potrebne informacije in jih podkrepila s čudovitimi fotografijami Cirila Ambroža.
Z naslovnice se nam skozi grozdje smeje sonce, dobrodošlico pa turistu s poetično navdahnjenim besedilom Pr-lek je priša zaželi Franc Milo-šič. Najprej je predstavljeno mesto Ormož, njegova zgodovina in znamenitosti. Na naslednjih straneh so kratko predstavljeni še okoliški kraji: Velika Nedelja, Podgorci, Miklavž pri Ormožu, Središče ob Dravi, Sveti Tomaž, Svetinje, Hum, Jeruzalem in Kog. Predstavljene so tudi različne tematske poti, kot so kolesarske, Ormoška planinska pot, Invalidska pot Kog, vinski turistični cesti ter Krajinski
park Središče. Svoje mesto v vodniku najdejo tudi ponudniki vinskih degustacij in kulinaričnih dobrot, posebno pozornost pa posvetijo šiponu, trgatvi in martinova-nju. Bralec lahko izve nekaj o naših tradicionalnih obrteh in kulinariki, popestreni tudi z recepti najznamenitejših pogač, ki jih turisti lahko preizkusijo tudi doma. Vodnik se zaključi s pregledom vsakoletnih prireditev in dostopom do Ormoža ter možnostmi nastanitve.
Vodnik je opremljen s karto mesta Ormož, karto tematskih poti in okoliških krajev,
na zadnji strani pa je opremljen tudi s karto, ki Ormož umešča v Slovenijo in Evropo. Besedilo je povzeto po različnih virih, nekaj pa so ga na novo napisali nekateri člani osemčlanskega uredniškega odbora. Vse institucije in ponudniki so predstavljeni z naslovi, telefonskimi številkam in elektronskimi naslovi oziroma naslovi spletnih strani.
Vodnik je izjemno prijeten za oko in vsebuje številne koristne informacije. Izdan je bil v nakladi 10.000 izvodov, kar je stalo 3230 evrov. Viki Klemenčič Ivanuša
Zelo dopadljiv turistični vodnik po Ormožu in okolici bo prišel prav turistom, občina ga bo uporabljala v promocijske namene, zanimiv pa bo gotovo tudi domačinom.
Foto: vki
Ptuj • O sprejemu otrok v vrtec
V vrtcih več kot tričetrt otrok
Podatki o letošnjem vpisu otrok v vrtce po celi Sloveniji kažejo, da so zmogljivosti popolnoma zasedene. V prvi vrsti zaradi povečanega števila rojstev, pa tudi zaradi ukrepov brezplačnega vrtca za drugega otroka ter tudi postopno uvedenega 50-odstotnega znižanja plačila za tri, štiri in pet let stare otroke v vrtcih v letih od 2010 do 2014; v letu 2010 bodo najprej 50-odstotnega znižanja plačil deležni petletni otroci.
Številni starši bodo zaradi prepolnih vrtcev prisiljeni poiskati zasebno varstvo. V MO Ptuj pravijo, da so v novem šolskem letu lahko zagotovili mesto za vse otroke v enotah Vrtca Ptuj, za katere so starši oddali vloge. Na čakalni listi so ostali samo otroci iz drugih občin, za katere pa MO Ptuj ni dolžna poskrbeti, kajti zanje morajo poskrbeti v matičnih občinah. Dodatne prostore pa bi morala zagotoviti, če ne bi mogla zadovoljivo rešiti večjega števila vlog oz. če bi bilo vlog za en dodatni oddelek. Sicer pa so za vrteške zmogljivosti v prvi vrsti odgovorne občine, saj morajo zagotoviti prosta mesta v vrtcih za vse otroke s svojega območja, katerih starši iščejo takšno varstvo za svoje predšolske otroke.
V zvezi z letošnjim vpisom v Vrtec Ptuj smo se pogovarjali z Lidijo Radek, višjo svetovalko za predšolsko vzgojo v oddelku za negospodarske
javne službe in upravne postopke v MO Ptuj.
„Kot v marsikateri občini v državi se tudi v MO Ptuj srečujemo s povečanim zanimanjem za vključenost otrok v vrtce in porastom zajetja predšolskih otrok v organizirano dnevno varstvo. Porast pripisujemo povečanemu številu rojstev v zadnjih dveh letih in spremenjeni zakonodaji, ki od septembra 2008 omogoča staršem, ki imajo hkrati v vrtcu najmanj dva otroka, brezplačen program za drugega in vse naslednje otroke, za starejšega pa se jim plačilo vrtca zniža za en plačilni razred. V šolskem letu 2008/09 je v ptujskih vrtcih 78 otrok iz Ptuja, za katere namesto staršev plačuje delež programa v vrtcu država, to je Ministrstvo za šolstvo in šport.
Povprečno zajetje otrok v vrtce znaša v MO Ptuj 68,4-odstotka po podatkih iz decembra leta 2008, v enakem obdobju leta 2007 je zajetje znašalo 62,7-odstotka. V oddelke prvega starostnega obdobja je vključenih 42 od-
Foto: Črtomir Goznik
Lidija Radek: „V prejšnjem šolskem letu je Ministrstvo za šolstvo in šport namesto staršev plačevalo vrtec za 78 otrok."
stotkov vseh otrok iz MO Ptuj, programe drugega starostnega obdobja pa obiskuje 76,8 odstotka vseh predšolskih otrok v starosti od 3 do 5 let," je povedala Lidija Radek.
Pri letošnjem vpisu otrok v Vrtec Ptuj so pričakovali
večje število vlog, kot je prostih mest, zato so se v skladu z zakonodajo odločili, da bo o sprejemu otrok odločala komisija na osnovi kriterijev, ki jih je v maju 2009 potrdil mestni svet.
„Zaradi odhoda v osnovno
šolo bo Vrtec Ptuj do 31. avgusta zapustilo 250 otrok. Na osnovi razpisa, objavljenega v maju, je bilo sprejetih 355 vlog za sprejem, od tega 130 iz drugih občin. Od vseh vlog jih je bilo kar 255 za sprejem v oddelke prvega starostnega obdobja (jasli). Glede na prostorske zmogljivosti ptujskih vrtcev in ob upoštevanih kriterijih za sprejem so dobili mesto v vrtcu vsi otroci iz Ptuja. Na čakalni listi so trenutno ostale 104 vloge staršev iz drugih občin. Na listi so predvsem otroci, rojeni leta 2007 in 2008. Predvidevamo, da se bo število otrok na čakalni listi znižalo, saj se stanje vsakodnevno spreminja. V Vrtcu Ptuj namreč vsakodnevno potekajo pogovori s starši in kar nekaj jih je že odklonilo sprejem oz. preklicalo svojo vlogo bodisi iz osebnih razlogov, ker so si premislili, ali pa so dobili pozitivno rešeno vlogo v svoji občini ali v zasebnem varstvu. Kar nekaj je tudi vlog, ki so bile sicer pozitivno rešene, starši pa v dogovorjenem roku niso prišli podpisat
pogodbe o sprejemu oz. so odstopili od pogojev za sprejem, zato bo strokovna služba Vrtca Ptuj do začetka novega šolskega leta vsa manjkajoča in nezasedena mesta sproti zapolnjevala s seznama na čakalni listi," pojasnjuje Lidija Radek.
Ker je MO Ptuj omogočila sprejem v oddelke ptujskega vrtca vsem otrokom iz MO Ptuj, katerih starši so so zaprosili za sprejem, ji ne bo treba zagotoviti dodatnih prostorov oziroma se odločiti za koncesijo. „Zakon o vrtcih namreč navaja, da kadar v kraju bivanja ni vrtca, ki izvaja javno službo, oziroma vrtec nima prostih mest, starši pa izrazijo interes za vključitev v vrtec tolikšnega števila otrok, da bi se v skladu s standardi in normativi oblikoval najmanj en oddelek, je lokalna skupnost dolžna najkasneje v 30 dneh začeti postopek za zagotovitev dodatnih prostih mest v javnem vrtcu ali razpisati koncesijo," je povedala Lidija Radek.
MG

10
O
^j^arodno ^^abavne lasbe
Ptuj 2009
Minoritski samostan
21.	avgust ob 19.30 uri
TEKMOVALNI DEL 40. FESTIVALA NARODNO-ZABAVNE GLASBE SLOVENIJE
22.	avgust ob 19.30 uri
VEČER SPOMINOV - Izbor melodl) In ansamblov 40. festivalov

Petek, 21. avgusta, ob 19.30
V	tekmovalnem delu festivala bodo nastopili tile ansambli:
1.	MODRI VAL (Koper)
2.	ZDOMARJI (Ribnica)
3.	FANTJE Z VASI (Preddvor)
4.	GORSKI CVET (Vipava)
5.	ANS. BRATOV GAŠPERIČ (Ptuj)
6.	ANS. ROKA ŽLINDRE (Sodražica)
7.	VRT (Oplotnica)
8.	MALIBU (Ilirska Bistrica)
9.	ISKRICE (Laško)
10.	DONAČKA (Rogatec)
11.	PAJDAŠI (Črenšovci)
V	revialnem delu bo nastopil ansambel Štajerskih 7.
Ansambli se bodo potegovali za nagrade strokovne komisije: kipca orfeja za najboljši ansambel med kvinteti in najboljši ansambel med drugimi zasedbami, Korenovo plaketo za najboljšo vokalno izvedbo in za nagrado za najboljše besedilo.
Občinstvo na prireditvi bo izbralo svoj najljubši ansambel večera, TV-gledalci in radijski poslušalci pa bodo s telefonskim glasovanjem izbrali najboljšo melodijo festivala. Cena vstopnice je 10 EUR, v predprodaji do dneva festivala 8 EUR.
Prodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, vsak dan od 7. do 15.30, trgovini Jager v Ptuju in Moškanjcih v svojem odpiralnem času, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru. Skupinske vstopnice lahko rezervirate na tel. 02 749 34 10 (ga. Justina Lah). Prireditev bosta povezovala Natalija Škrlec in Peter Kirič.
Sobota, 22. avgusta, ob 19.30
VEČER SPOMINOV (na 40 let ptujskega festivala) Nastopili bodo:
1.	Ans. ZREŠKA POMLAD - Zreče
2.	Ans. ŠTRK- Ljutomer
3.	Ans. VRT - Oplotnica
4.	Ans. NOVI SPOMINI - Novo mesto
5.	Ans. VITEZI CEUSKI - Celje
6.	Ans. VIKIJA AŠIČA - Celje
7.	Ans. FRANCIJA ZEMETA - Vojnik
8.	Ans. FRANCA KORBARJA s prijatelji - Ljubljana
9.	Ans. EKART in Edvin Fliser - Prepolje
10.	Ans. ROSA - Slovenj Gradec
11.	Ans. SPEV-Velenje
12.	Ans. ŠTAJERSKI BARONI - Starše
13.	Ans. TRIM-Maribor
14.	Ans. PREROD - Ptuj
Cena vstopnice je 9 EUR, v predprodaji do dneva festivala 7 EUR.
Prodaja vstopnic: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva ulica 6, vsak dan od 7. do 15.30, trgovini Jager v Ptuju in Moškanjcih v svojem odpiralnem času, na dan prireditve pa na prireditvenem prostoru. Prireditev bosta povezovala Danica Godec in Zoran Turk.
VLJUDNO VABLJENI NA DVODNEVNI PRAZNIK POLK IN VALČKOV!
Ptuj • Delovna brigada Študentske organizacije pomagala prizadetim
Prostovoljstvu želijo vrniti nekdanji pomen
Študentska organizacija Univerze v Ljubljani se je po vzoru ŠOU v Mariboru, kjer so že pred enajstimi leti začeli organizirati delovne brigade, odločila, da jih bo poslej organizirala tudi sama. Na tiskovni konferenci v Mestni hiši na Ptuju, ki je bila 10. avgusta, so o delovni brigadi ŠOU v Ljubljani, ki si je za delovišče izbrala Ptuj in okolico po zadnjem neurju, govorili predsednik ŠOU v Ljubljani Jernej Štromajer, ministrica za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani Kaja Medved, poslanec DZ Dejan Levanič in direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar.
ŠOU v Ljubljani je letos prvič začela projekt mladinskih delovnih brigad. „Prepričani smo, da se moramo študentje in vsi mladi na splošno pričeti aktivneje vključevati v vse oblike prostovoljnega dela in s tem izkazovati tovarištvo, solidarnost med vsemi deli družbe ter ponovno obuditi nekatere dobre tradicije, za katere smo prepričani, da so imele v preteklosti pozitivne vplive na družbo kot celoto oziroma posamezna lokalna okolja. Pripravili smo javni razpis, s katerim smo lokalne skupnosti povabili k sodelovanju pri letošnji organizaciji mladinskih delovnih brigad, ki smo jih letos tudi prvič organizirali. Čeprav smo na tem področju šele začeli, upamo, da bomo vsaj tako uspešni kot Mariborčani, če že ne boljši," je začetek delovnih brigad študentov, ki študirajo na fakultetah ljubljanske univerze, predstavil Jernej Štromajer.
Glavna organizatorica delovne brigade ljubljanskih študentov Kaja Medved, sicer tudi ministrica za socialo
in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, je povedala, da je v brigadi okrog 30 prostovoljcev, od tega je polovica študentov, polovica pa ptujskih prostovoljcev. „V plan dela smo si zadali, da bomo pomagali pri čiščenju podstrešij, kleti in zaklonišč, odstranjevanju plevela s cestnih robnikov in trgov zaradi obilnih padavin, pleskali otroška igrala in ravnali podloge pod njimi, čistili spominski park in turniški park ter gozd na Levstikovi poti, divja odlagališča in posledice manjših plazov. Prav tako pa bomo pomagali tudi vsem tistim, ki bodo našo pomoč potrebovali in bodo to svojo potrebo javili na Radio Ptuj in Radio Grom. Delali bomo vsak dan od 9. do 15. ure v več skupinah. V popoldanskem in večernem času pa bodo vsak dan potekale različne aktivnosti na kulturnem in športnem področju. Organizirali bomo tudi krvodajalsko akcijo.
Naš cilj je v prvi vrsti pomagati občini in krajanom, obenem pa si želimo, da bi se vsi skupaj v večji meri začeli zavedati pomena prostovoljstva in solidarnosti, obenem pa bi
Foto: Črtomir Goznik
S tiskovne konference v Mestni hiši na Ptuju: (od leve) poslanec DZ Dejan Levanič, direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, predsednik ŠOU v Ljubljani Jernej Štromajer in ministrica za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani Kaja Medved
ljudem pokazali, kako dobra je izkušnja nudenja pomoči. Mladinska delovna brigada je prvi korak k temu cilju."
MO Ptuj se je odzvala na javni razpis ŠOU v Ljubljani in bila tudi izbrana od posebne razpisne komisije, ki je izbor opravila na osnovni aktu-
alne problematike. Spoznali so, da MO Ptuj potrebuje pomoč prostovoljcev. „V razpisu smo videli priložnost, da lahko združimo moči in skupaj naredimo nekaj koristnega, " je povedal direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar. „Zelo SEM zadovoljen,
Foto: Črtomir Goznik
Od leve: Polona Glažar, Nina Bedrač, Damjan Vinko, Smiljan Slukan, Andrej Pivk in Uroš Gojkovič
Prvo delovišče je bilo območje nekdanjega Mestnega pokopališča,
Foto: Črtomir Goznik
ki ga MO Ptuj že skoraj dvajset let spreminja v spominski park.
da je prišlo do te brigade in da se bo tudi skozi njene aktivnosti pomagala širiti ideja prostovoljstva, ki ji družba v celoti posveča še premalo pozornosti."
„Mesto je udeležence brigade prijazno sprejelo in jim ob delu ponudilo tudi možnosti za druge aktivnosti, da bodo lahko najstarejše slovensko mesto zapustili ne samo z delovnimi, temveč tudi drugimi prijetnimi spomini. Takšna ali drugačna pomoč je Ptuju in okolici, ki so ga v preteklosti prizadejale ujme, zelo dobrodošla. Zelo sem vesel, da si je ŠOU s svojo prvo brigado izbral Ptuj," je dejal Dejan Levanič. „Verjamem, da bodo študentje s svojim delom dokazali, da je prostovolj-stvo še vedno vrednota, ki v tem času ponovno pridobiva na pomenu. S prostovoljnim delom nastajajo tudi novi projekti in nove vezi. Kolikor bo v moji moči, bom brigadi pomagal, želim pa si tudi čim prej videti njene učinke," je še povedal Levanič, ki ima tudi sam pozitivno izkušnjo iz mladinske delovne brigade, ki je pomagala najmanjši slovenski občini Osilnica.
O prvi delovni brigadi pa so nekateri njeni udeleženci povedali:
Polona Glažar: „Ni se bilo težko odločiti, ker rada pomagam. Želim tudi sama nekaj prispevati k temu, da bo Ptuj še lepše mesto. V delovni brigadi sodelujem prvič, glede na dobre prve izkušnje sem prepričana, da tudi ni zadnja."
Nina Bedrač: „Za sodelovanje sem se odločila, ker mi prostovoljno delo zelo ugaja. Rada pomagam pri urejanju okolja, ker to v bistvu delamo za sebe, da bomo lahko kvalitetnejše živeli."
Damjan Vinko: „Ocenil sem, da gre za dobro idejo, zato sem se tudi odzval, da kot študentje pokažemo, da nam ni vseeno, kaj se v družbi dogaja. Hkrati pa je to priložnost, da se družiš z ljudmi, ki jih prej nisi poznal. Lepo je, da tudi študentje pokažemo ljudem, ki bi prav tako želeli organizirati podobne brigade, da je takšne stvari vredno organizirati. V brigadi sodelujem prvič, prepričan sem, da se bom v bodoče takim in podobnim vabilom vedno odzval."
Smiljan Slukan: „Za delovno brigado sem se odločil, ker sem želel malo drugače preživeti počitnice, da spoznam nove ljudi, ker rad pomagam in da si pridobim nove izkušnje. V takšni brigadi sodelujem prvič, prvi občutki so zelo dobri, mislim, da bom še sodeloval, ko bo potrebno. Morda pa se bom prihodnjič odločil za tabor v tujini."
Andrej Pivk: „Odločitev za delovno brigado ni bila težka, ker sem že doslej sodeloval v najrazličnejših oblikah prostovoljnega dela. Delal sem že s slepimi, gluhimi, bil sem na Debelem Rtiču, udeležujem se oratorijev. Mislim, da moramo držati skupaj in si medsebojno pomagati, hkrati pa s tem dajemo zgled tudi ostalim študentom in drugim mladim."
Uroš Gojkovič, koordinator brigade: „Ker sem že aktiven v ŠOU v Ljubljani in tudi domačin, ki poznam problematiko Ptuja in okolice, so mi zaupali vlogo koordinatorja prve delovne brigade ŠOU v Ljubljani na Ptuju. Upam, da bo postala tradicionalna. Prvi dan akcije je cela skupina urejala območje nekdanjega ptujskega mestnega pokopališča. Drugi dan smo se razdelili, ena skupina je šla v Dom upokojencev, druga pa je čistila otroško igrišče v Ljudskem vrtu. V četrtek smo izvedli krvodajalsko akcijo in šli pomagat eni občanki v Kungoto, ki jo je prizadelo neurje. Danes se bomo lotili črnih odlagališč, ena skupina pa bo delala v Mestnem parku. Jutri bomo delo zaključili, naredili prvi obračun in se ohladili v bazenih Term Ptuj."
Ptujski delovni brigadi študentov, ki študirajo na fakultetah Univerze v Ljubljani, jih bo letos sledilo še več, prav tako pa tudi v prihodnjih letih, je napovedala Kaja Medved, ministrica za socialo in zdravstvo ŠOU v Ljubljani, ki je tudi poskrbela za prevoz, hrano in prenočišča.
Slovenija, Ptuj • Zeleni Slovenije proti GSO
Genska tehnika nevarnejša od atomske energije
Smisel gensko spremenjenih organizmov pri pridelavi in predelavi živil ni prepoznaven. Od njih nimajo koristi niti kmetje niti potrošniki. Korist imajo edino multinacionalni koncerni, ki prodajajo za visoko ceno patentirano živilo in črpajo denar na račun okolja in zdravja ter socialnih pretresov, je prepričan Vlado Čuš, predsednik Zelenih Slovenije, ki je bil letos kot predstavnik Združenja za zdravo Slovenijo na eni od radijskih postaj tudi Ime minulega tedna zaradi zavzemanja proti GSO v Sloveniji; temu po njegovem nasprotuje kar 80 odstotkov Slovencev.
Gospod Čuš, zakaj ste Zeleni Slovenije proti uvedbi gensko spremenjenih organizmov?
»Genska tehnika je bistveno nevarnejša kot atomska energija ali kemično onesnaževanje. Nihče ne ve, kaj se bo čez 10 ali 20 let zgodilo v človeku, ki sedaj uživa meso gensko spremenjenih živali. Nihče tudi ne, kaj se bo zgodilo s človekom, ki uživa gensko spremenjen paradižnik ali sojo. Kako bodo ti spremenjeni geni vplivali na tvorbo nevropeptidov v njegovih možganih, se tudi ne ve. Mu bodo spremenili čustveni svet, ne ve se, kako bo reagiral? Bo vzel puško in pobil ljudi? Geni se prenašajo tudi po zraku in vodi, ni jih mogoče zaustaviti. GSO ima daljnosežni vpliv na zdravje, okolje, živali in zato to ne more biti kategorija prostega trga. GSO ni predmet, ki ga dvigneš in prestaviš. Gre za koncept oz. zadevo, ki posega v same temelje življenja. Človek, katerega zgodovina je bolj ali manj polna napak, zmot, zlorab, kar velja seveda tudi za znanost, na tej pa naj bi menda slonel koncept GSO, sedaj trdi, da so GSO nenevarni, da lahko z njimi odpravimo tudi lakoto v svetu, ker bo več pridelka. Realnost je drugačna, lakota se povečuje.«
Vlada RS je 21. maja letos Zakon o soobstoju GSO vložila v obravnavo v DZ po nujnem postopku?
»Da, in to z obrazložitvijo, da je to potrebno, če se želijo preprečiti tožbe proti državi s strani pridelovalcev, ki pridelujejo na integriran ali ekološki način. Vlada naj bi menila, da bi ekološki pridelovalci lahko zaradi pravne praznine od države iztožili odškodnine zaradi prisotnosti GSO v kmetijskih rastlinah in pridelkih, kjer uporaba le-teh ni dovoljena. Vendar pa za nujni postopek dejansko ni bilo nobenega razloga. Čas za sejanje je v tem letu že minil in na morebitne tožbe proti državi ne bi vplival. Verjetno je šlo bolj za to, kako zaobiti zainteresirano javnost in pomemben del stroke. Upravičeno se postavlja vprašanje, čemu je Zakon sploh namenjen in ali bo to področje res urejal na najboljši možni način.«
Zakon sprejet brez študij o varnosti in neškodljivosti
V svojem predlogu za veto na sprejeti Zakon ste pravno argumentirali, zakaj naj Državni svet zavrne sprejeti Zakon o soobstoju GSO.
»Proizvodnja in uporaba gensko spremenjenih organizmov krši mnoge določbe slovenske ustave (17., 34., 35.
in 72. člen). Gre za kršitev temeljnih določb, kot so pravica do osebnega dostojanstva, varnosti, nedotakljivosti njegovega življenja in pravice do zdravega življenjskega okolja. Proizvodnja in uporaba GSO je v nasprotju tudi s temeljnim načelom, ki izhaja iz 2. člena slovenske ustave, to je načelom nikomur škodovati! Država je dolžna zagotoviti spoštovanje ustavnih pravic ljudi. Nobena gospodarska dejavnost se po 74. členu ustave ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Zato je v skladu z načelom previdnosti potrebno, da tisti, ki želi dati v promet ali ustvariti GSO oz. GSO-izdelek, dokazati, da je ta varen in neškodljiv. To je potrebno dokazati z dolgoročnimi študijami, ki jih mora financirati proizvajalec GSO. Dokler teh ni, v Sloveniji ne sme biti nikakršnih GSO, kajti potrebno se je zavedati, da GSO nepovratno spreminjajo naravno stanje.«
Na katere dokaze se sklicujete v svojem nasprotovanju GSO?
»Danes že vidimo, kako GSO 'deluje' v Afriki, Južni Ameriki, Aziji in še kje ter kakšne posledice prinaša na ekološkem in socialnem področju. Slovenija ima še dodatno težavo, to je malo obdelovalne zemlje, ne moremo se primerjati s kakšno Francijo. Čebele dnevno preletijo do štiri kilometre. Če imamo na enem koncu Slovenije GSO, jih bomo imeli v nekaj letih po vsej Sloveniji! In če lahko komu v Sloveniji pri tem verjamemo, so to slovenski čebelarji in ribiči, ki GSO ostro nasprotujejo. Prof. dr. Marjan Jošt z univerze v Zagrebu trdi, da imamo že dovolj dokazov, da genski inženiring nima trdnih znanstvenih temeljev in tudi ne izpolnjuje obljub. Pojavlja se kot sredstvo močnih korporacij, ki želijo doseči nadzor nad proizvodnjo hrane. Gre torej bolj za strategijo, kako nadzirati svet. Dejstvo je, da je uporaba GSO v vseh oblikah oz. v vseh situacijah zelo nevarna. To izhaja tudi iz samega Zakona, ki vsebuje celo paleto ukrepov, ki naj bi preprečili škodljive posledice na okolje in ljudi. Če je GSO neškodljiv, ta varovala niso potrebna! Vključena varovala dokazujejo, da je delo z gensko spremenjenimi organizmi zelo nevarno in da se tega zelo jasno zaveda tudi država oz. v njenem imenu zakonodajalec, ki je sprejel Zakon o soobstoju GSO. Po Zakonu o splošni varnosti proizvodov je nevaren vsak proizvod, ki predstavlja že nekoliko večjo nevarnost, večjo od minimalne nevarnosti, in zato ne sme biti v prometu. GSO pa naj bi bili v prometu, čeprav gre za umetno spreminjanje živih organizmov z ogromno tve-
Foto: Črtomir Goznik
Vlado Cuš: »GSO ima daljnosežni vpliv na zdravje, okolje, živali, zato ne more biti kategorija prostega trga.«
ganja za zdravje ljudi, živali in naravo. Nesprejemljivo! Ministru za kmetijstvu dr. Milanu Pogačniku smo zato postavili več vprašanj, ali je v javno korist, da imamo v Sloveniji GSO, za katere ni dokazano, da so neškodljivi, ali je v javno korist, da imamo v Sloveniji nekaj, kar umetno posega v same temelje življenja, vseh latentnih škodljivih posledic pa ne poznamo, ali je v javno korist, da imamo v Sloveniji gensko spremenjene organizme, če vemo, da je njihovo vključevanje v slovensko kmetijstvo smrt za ekološko kmetovanje.«
Ogroženo sonaravno kmetijstvo in strategija
Zeleni Slovenije ste v maju letos organizirali skupaj z nekaterimi ekološkimi združenji za varno in zdravo hrano tudi protest pred slovenskim parlamentom ter zahtevali odstop kmetijskega ministra Milana Pogačnika zaradi, po vašem mnenju, napačnih rešitev v omenjenem zakonu.
»Glede na to, da so se aktivnostim za odložilni veto pridružili tudi nekateri poslanci Državnega sveta, smo pričakovali, da bo minister sprejel ponujeno možnost v obliki veta in ob pomoči stroke odgovorno premislil, kako s pravimi rešitvami, ki izhajajo iz izkušenj po svetu, ali predlogov, podanih s strani nevladnih organizacij in neodvisne stroke, dopolniti sprejeti zakon. Ne nazadnje je kar nekaj držav, članic EU že zavrnilo sprejetje te evropske direktive, ki se nanaša na MON 810, med njimi je tudi naša soseda Avstrija. Zanimivo, da na srečanju kmetijskih
ministrov EU naš minister Pogačnik njihovim odločitvam ni nasprotoval. To je po našem za ministra etično in moralno sporno.
Žal Državni svet ni izglasoval veta na Zakon o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami. Sprejeti Zakon bo namreč posledično ogrozil sonaravno kmetijstvo v Sloveniji, dejansko pa tudi strategijo slovenskega kmetijstva, sprejeto v slovenskem državnem zboru, v kateri je med cilji zapisana podvojitev deleža ekološkega kmetijstva do leta 2015. Tako nam je dejansko preostal samo še poziv ministru, naj odstopi.«
Ali ni evropska agencija za varno hrano dolžna nadzorovati tega področja?
»Tako kot so številne države, članice EU, prepovedale komercialno gojenje gensko spremenjene koruze MON810, bi lahko Slovenija na podlagi previdnostnega načela prepovedala celoten sistem GSO. Nekateri trdijo, da Slovenija kot članica EU ne more uvesti popolne prepovedi GSO, vendar v to lahko upravičeno dvomimo. Skrb za zdravje ljudi, h kateri je zavezana država, je eden ustavnih temeljev načela pravne države ter ni in ne more biti del prostega pretoka blaga, storitev in kapitala. Na EU ni mogla biti prenesena skrb za zdravje ljudi, seveda tudi ne skrb za okolje in naravo. Vse to spada v človekovo pravico do najvišje možne ravni zdravja, ki jo priznava tudi slovenska zakonodaja. Evropska agencija za varno hrano EFSA niti v enem primeru ni naročila ali opravila raziskav o varnosti GSO. To je še dodaten dokaz, da mora za varnost hrane oz. ljudi poskrbeti Slovenija in ne EU.
Še posebej, ko vemo, da so iste korporacije, ki danes
promovirajo gensko spremenjene rastline kot boljše in varne, pred leti dajale na trg pesticide, ki so danes prepovedani.«
Zakaj menite, da GSO ne morejo pomagati pri odpravi lakote v svetu?
»Poglejmo te človekoljubne namene GSO-producentov. V GSO-semena so 'inštalirali' patentiran samouničevalni gen, tako imenovani 'terminator gen'. Ta poskrbi, da bo seme dalo pridelek samo enkrat! Naslednje leto iz tega pridelka ni mogoče dobiti semena. Seveda je potrebno seme kupiti na novo. To pa vodi do trajne odvisnosti od multinacionalk, saj je potrebno seme vsako leto znova kupiti. Hkrati pa je potrebno uporabljati velike količine umetnih gnojil in sredstev za varstvo rastlin ter namakalne sisteme. Kakšne finančne obremenitve to posledično prinaša za slovenskega kmeta, si danes težko predstavljamo. Po izkušnjah iz drugih držav pa jih je veliko bankrotiralo, saj niso zmogli bremen odplačevanja kreditov za potrebno seme, umetna gnojila, škropiva idr.«
Kje vidite rešitve Zeleni Slovenije, vi osebno, kako se odziva stroka? Je možen tudi naknadni zakonodajni referendum?
»Vlada in parlament sta s sprejetim Zakonom gensko spremenjenim rastlinam odprla vrata v Slovenijo. Zeleni Slovenije vidimo pravo rešitev v Zakonu, ki bo preprečil vstop gensko spremenjenih organizmov v Slovenijo, dokler se ne dobi potrebnih dokazov o neškodljivosti GSO. Prepričani smo namreč, da je uporaba GSO v vseh oblikah oziroma v vseh situacijah zelo nevarna. To izhaja tudi iz samega zakona, ki vsebuje celo paleto ukrepov, ki naj bi preprečili škodljive posledice na okolje. Če bi bili GSO res ne-
škodljivi za ljudi, živali in živo naravo, tega zakona sploh ne bi potrebovali! Potreben je torej moratorij za GSO v Sloveniji, dokler proizvajalci ne dokažejo svojih trditev. Bojim se, da je stroka premalo aktivna in jasna v izražanju svojih stališč. Minister je imel na drugi strani veliko podporo multinacionalkam zavezane stroke z biotehnične in veterinarske fakultete. Stroka, ki ima v rokah slovensko medicino in zdravstvo, bi se morala čutiti že zdavnaj pozvano, da v duhu svojega poslanstva z vsemi silami deluje proti posevkom gensko spremenjenih organizmov, krmi in prehrani z gensko spremenjenimi organizmi. Edino z zavrnitvijo predlaganega zakona bi preprečili veliko škodo slovenskemu kmetijstvu in posledično ogrožanje zdravja ljudi. O pobudi za naknadni zakonodajni referendum o Zakonu o soobstoju gensko spremenjenih rastlin z ostalimi kmetijskimi rastlinami pa je potrebno ves čas razmišljati.«
Kaj pa kažejo javno-mnenjske raziskave glede GSO v prehrani, kaj pravijo ljudje? Kako se na našo pobudo o občini brez GSO odzivajo v MO Ptuj, mestni svet, ptujski župan?
»Javnomnenjske raziskave po vsej Evropi potrjujejo dejstvo, da več kot 70 odstotkov potrošnikov ne želi uživati GSO. V Sloveniji je ta številka še višja. Večje število občin v Sloveniji, več kot 100, se je že odločilo, da na svojem ozemlju ne želijo GSO. Kljub tem dejstvom pa se hoče ljudem vsiliti GSO. Ali v tem primeru še zagotavljamo določbo naše Ustave, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo!?«
Ptuja, ki bi moral imeti strateški interes za Slovenijo brez GSO, še zmeraj ni med občinami, ki so se pridružile tej akciji. Ptuj ima veliko kmetijsko zaledje, torej naravne danosti, da bi v večji meri zagnal živilsko predelovalno dejavnost. Ne pozabimo, da smo takšno podjetje na Ptuju že imeli in ga žal po nepotrebnem zapravili. Veliko delovnih mest, ki smo jih in jih še bomo izgubili v tej finančni in gospodarski krizi, bi lahko poiskali v ekološkem kmetijstvu in tudi v povezavi s turizmom. Slovenija nima veliko obdelovalnih površin in ne moremo konkurirati drugim državam s količino. Naša priložnost so tržne niše, konkretno, ekološko pridelani pridelki in proizvodi. Ptujska Perutnina bi po mojem morala biti še posebej zainteresirana za Slovenijo in Ptuj brez GSO. Kot vidimo po javnomnenjskih anketah, tri četrtine ljudi ne želi kupovati izdelkov z vsebnostjo GSO.«
MG
Ptuj • Najstarejše slovensko mesto dobilo Hišo knjig
Tednikova knjigarnica
Knjigarna, ki zeli biti nekaj vec
V soboto, 8. avgusta, so v Krempljevi 2 na Ptuju svečano odprli prvo pravo knjigarno v mestu, ki bo delovala pod tržno znamko Hiša knjig - danes eno najprodornejših knjižnih založb v Sloveniji. Robert Križanič, lastnik podjetja, bo to knjigarno upravljalo v obliki franšize.
Hiša knjiga se je javnosti prvič predstavila decembra 2007. Začeli so z zbirkama KMŠ dramatika, najprej z obsežno knjigo zbranih dramskih del Federica Garcie Lorca, ki ji bo letos sledila knjiga zbranih dramskih del Oscarja Wilda, in Listje, ki zajema dela svetovne klasike. V butičnem izboru zbirke Butik je na voljo lahkotno branje. Z romanom Jaz sem legenda začenjajo zbirko velikanov znanstvene fantastike Daljna obzorja, z zbirkama Temna stran in Živeti bolje pa se bodo lotevali perečih, družbeno aktualnih problemov in tem ter priročnikov za boljše življenje v sodobnem svetu. Prepričani so, da bo že prvi roman pod naslovom Pet let mojega življenja, pretresljiva izpoved izpuščenega zapornika iz zloglasnega zapora Guanta-namo, pritegnil širok krog bralcev. Niso pa pozabili tudi na otroke, njim je namenjena otroška zbirka Praline, ki ponuja pester izbor slikanic in vsega drugega literarnega materiala, ki privlači mladega bralca. Tudi v tem programu načrtujejo izdajo poučnih in zabavnih vsebin.
Robert Križanič je povedal, da bo v ptujski Hiši knjig mo-
Foto: Črtomir Goznik
V Krempljevi 2 na Ptuju so v soboto odprli knjigarno, kjer bo mogoče ob knjigi tudi posedeti in spiti kavico.
goče dobiti vse knjige, ki so na voljo na slovenskem trgu. V ponudbo bodo vključili tudi izbor tuje literature in strokovnih izdaj, prav tako pa bodo sprejemali tudi naročila za posamezne knjige tujih založnikov in knjigarn.
Hiša knjig pa ne bo samo prodajalna knjig in promo-torka bralne kulture, tudi veliko kulturnih dogodkov bo v njej dobilo svoj prostor. Organizirali bodo številne s književnostjo in kulturo povezane dogodke, literarna srečanja z avtorji nagrajenih in priljubljenih knjižnih izdaj
s področja klasične literature, prav tako tudi uspešnic in z avtorji strokovnih tekstov. Za te namene urejajo poseben prostor.
V Hiši knjig pa želijo pomagati tudi maturantom, zato bodo organizirali literarna srečanja z avtorji, ki so del maturitetnega branja ali drugih šolskih programov. Napovedujejo pa tudi tematsko obarvane okrogle mize - literarne, družbeno aktualne in strokovne. Posebno pozornost pa bodo posvetili najmlajših bralcem, da bi jim že v zgodnji mladosti pomagali
Vurberk • Ponovno obudili gledališko društvo
Pod zvezdami na Vurberku
Vurberški gledališčniki, kljub temu da je o tem slišati in prebrati bolj malo, imajo zavidanja vredno tradicijo, saj letos beležijo polnih 138 let od ustanovitve prvega društva (1871. leta) s takratnim imenom Slovensko društvo.
Čeprav je bilo v dolgem obdobju kar nekaj prekinitev, pa so se letos ponovno zbrali največji navdušenci in ljubitelji gledališkega odra in marca ustanovili Gledališko društvo, ta konec tedna pa se bodo publiki na vurberškem gradu predstavili že s prvo igro.
Zagon za (ponovno) uradno ustanovitev gledališke skupine je dala domačinka Jelka Su-žnik, ki se ljubiteljsko ukvarja
s preučevanjem delovanja vur-berških gledališčnikov skoti desetletja: „Ohranjenih je kar nekaj pisnih virov, iz katerih lahko črpamo verodostojne podatke o delu ljubiteljskih gledaliških igralcev na našem območju. Jasno je zapisano, da je prvo društvo bilo ustanovljeno davnega leta 1871, gotovo so takrat bile odigrane tudi prve predstave, vendar pa ni ohranjenih pisnih virov oz. dokazil o tem. V arhi-
vskem gradivu pa sem našla zapise o več odigranih predstavah pred drugo svetovno vojno, od leta 1938 naprej, ki jih je takrat režiral župnik Alojz Kokalj.
Ljubiteljski gledališki igralci so bili zelo aktivni tudi v desetletju med 1968 in 1978, ko je bilo odigranih kar 11 predstav; te je že režiral Konrad Bezjak, ki je zdaj tudi režiser zadnje igre. Bezjak je zaslužen tudi za začetek izgradnje letnega odra
Ponovno obujeno gledališko društvo z Vurberka obljublja veliko smeha, zabave in užitkov vsem obiskovalcem na predstavi Nasvidenje nad zvezdami.
privzgojiti ljubezen do knjige in bralne kulture nasploh, kar je v dobi elektronskih medijev še kako pomembno. Žanje bodo pripravljali ustvarjalne delavnice, povezane s predstavitvijo knjig, saj bi jim radi pokazali, kako živa je lahko literatura in da je veliko več kot le samotno branje.
V prvi pravi ptujski knjigarni niso pozabili tudi na turiste: glede na lokacijo nasproti Mestne hiše, ki je tudi turistična pot, so zanje pripravili zanimiv izbor od čisto turističnih tekstov do vsega ostalega, kar jih zanima. Tuja literatura pa je zanimiva tudi za marsikaterega domačega bralca, ki želi brati dela v originalnih jezikih, pravi Križa-nič.
Nova knjigarna bo poleti vabila k nakupu knjige tudi ob nedeljah. V začetku jo bodo upravljali štirje zaposleni, ki se bodo po najboljših močeh trudili, da bo ponudba zadovoljila najširši krog ljubiteljev dobre knjige in vsega z literaturo povezanega. »Pričakujemo, da bo knjigarna dolgo in kvalitetno živela,« je v njihovem imenu povedal Robert Križanič.
MG
na gradu Vurberk. V letih 2001 do 2004 je režiral Bojan Čebulj, vendar pa je društvo zaradi zapletov pred petimi leti prenehalo delovati," je najprej povedala predsednica društva Sužnikova in ob tem dodala, da je želja po ponovnem zagonu med kulturniki ostaja ves čas: „Pri na imamo čudovit letni oder na gradu Vurberk, ki je ostajal neizkoriščen, ljudem pa je po zamrtju društva kar nekaj manjkalo. In tako se je sčasoma nabralo dovolj poguma za ponovno ustanovitev gledališkega društva z istim imenom." V Gledališkem društvu je trenutno zbranih 30 članov vseh generacij, ki so odločeni nadaljevati gledališko tradicijo svojega kraja. Prvo ka-ljenje jih čaka že ta konec tedna, saj bodo na vurberškem gradu premierno odigralo Partljiče-vo komedijo Nasvidenje nad zvezdami. Predstave bodo na sporedu to soboto in nedeljo ob 20.30, nato pa še naslednji petek, soboto in nedeljo (21., 22. in 23. avgusta) ter 11. septembra. „Vodi nas želja po uspehih, ki jih je društvo dosegalo že v preteklosti, predvsem pa je spodbudno dejstvo, da se za gledališko ustvarjanje zanima veliko mladih, ki so ob nekaj „vete-ranih" že vključeni v naše vrste. Prav zato že zdaj razmišljamo o tem, da bi jeseni začeli priprave na novo, mladinsko igro," je še povedala Sužnikova.
Režijsko palico tokratne komedije je vzel v roke Kristijane Sande, avtor scene je Slavko Rakuša, avtor glasbe pa Marjan Golob. Igralsko ekipo sestavlja 15 zagnanih naturščikov, ki obljubljajo veliko smeha, zabave in užitkov za vse obiskovalce.
SM
Morje

Tako, z besedico MORJE, je naslovljena pesniška zbirka Tomaža Šalamuna, ki je pred desetimi leti izšla v zbirki Samorog pri Novi reviji. In v njej je na enajsti strani pesem Mana. Tako gre:
V MORJU JE SPEČA UTA, Z LISTJEM POSUTA GLAVA. ROKE SO
TRDINE,
KOŽA NA NJIH NAPETA KOT SVILA. LAS VIDIM V
STEKLU, KOMBINIRAN S KOLENOM IN
FIKUSOM, RASTLINO, KI JI JE ČAS
ŠTET. LAHKOTA MORA PASTI, DA
SE JE
ZAVEŠ. IN KO PADE IN SE ZAUSTAVI,
TKIVO, JO LJUBEZNIVO SPREJME, SE RAZVIHRA SVETLOBA LAS. A je kaj lepšega, kot dobre poezije?
Izbrala Liljana Klemenčič
Ormož • Tabor medobčinske LAS
Na Treh kraljih
Medobčinska lokalna akcijska skupina Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž je v od 27. julija do 1. avgusta organizirala tradicionalni otroški počitniški tabor na Pohorju - potekal je enajstič, od tega desetič na Treh kraljih.
Po vročini, ki je vladala v dolini, sta udeležence tabora, 29 otrok in 4 spremljevalke, čakala prijetna klima in vzdušje v pen-zionu Jakec, kjer so že tako rekoč doma. Po nastanitvi v domu so se pričele aktivnosti, ki jih kar ni bilo konca. Že prvi dan so se podali na nočni pohod z baklami do vzletišča zmajarjev. Drugi dan so se podali preko Črnega jezera do Osankarice, kjer so si ogledali muzej in film, posvečen Pohorskemu bataljonu, večer pa jim je z ogledom diapozitivov o Pohorju popestril planinec Franc Hribernik. Sreda je bila namenjena pohodu v Vzhodni Kot, kjer so si ogledali lipo, staro okrog 400 let, in zbirko starega kmečkega orodja, zaključili pa so jo s kurjenjem kresa in peko krompirja v žerjavici. In sredi dneva jih je obiskalo vodstvo RKS OZ Ormož in medobčinske LAS z veliko torto. Seveda, na Treh kraljih so bili desetič in to je bilo potrebno primerno proslaviti. Četrti dan so se povzpeli na 1344 m visoki
Veliki vrh, zvečer pa pripravili kulturni program, v katerem so se z izvirnimi točkami predstavili udeleženci tabora. In po četrtkovem kosilu spet presenečenje - še ena torta, tokrat jih je ob deseti obletnici skupnega druženja presenetila družina Juhart. V četrtek se je udeležencem tabora pridružil še Marjan Škvorc in pripravil prijetno popoldne v duhu Malih sivih celic. Petek so pričeli s krajšim pohodom do partizanske bolnišnice Jesen, dan pa nadaljevali v vzdušju priprav na zadnji skupni večer, ko so v velikem loncu na prostem skuhali pohorski lonec. Kot vsa leta doslej so to vlogo tudi letos prevzeli dečki. Vse popoldneve v tednu so si krajšali s športnimi aktivnostmi in ustvarjalnimi delavnicami, katerih izdelki bodo zraven lepih vtisov še dolgo spominjali na teden prijetnega bivanja na Treh kraljih, ki je, kakor vsa prejšnja leta, spet prehitro minil.
Maja Botolin Vaupotič
Deseti tabor na Treh kraljih so udeleženci primerno proslavili.
Foto: SM
Športno plezanje
Mina dvakrat tik pod vrhom
Stran 12
Kegljanje
Melita Krušič, najboljša posameznica 2. SKL
Stran 12
Gorazd Rajher
»Šport je igra, zato se igrajmo«
Stran 13
Twirling
Reprezentanca uspešna na EP v Franciji
Stran 13
NK Gerečja vas
Otvoritev obnovljenih prostorov
Stran 14
Nogomet
Vijoličasti zmagali v Stojncih
Stran 14
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
íPoÁiiajt¿ ñaí
na íuítounim. ijitiíu!
RADIOPTUJ
tui ú/tíettc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Proti Interblocku do prve zmage?
Nogometaše v 1. SNL čakajo konec tedna tekme 5. kroga. Že v petek bodo v Domžalah gostovali Mariborčani, ki so tokrat v reprezentanco prispevali dva igralca: Elvedina Džiniča in Armina Bačinoviča. To verjetno ne bo velik primanjkljaj za trenerja Darka Milaniča, saj je od omenjenih igralcev le Bači-novič dobil 20 minut priložnosti za igranje v sredo proti San Marinu. Tudi varovancem Vlada Badžima v letošnji sezoni ne gre po načrtih, saj so osvojili le dve točki; lahko pa presenetijo vijoličaste, ki so z mislimi vsaj delno že pri tekmah zadnjega predkroga za Evropsko ligo s praško Sparto.
Derbi kroga bo odigran na koprski Bonifiki, kjer bosta merili moči še edini doslej neporaženi moštvi Koper in Rudar. Koprčani so se še pred nekaj meseci krčevito borili za obstanek, v novem prvenstvu pa so zaenkrat neustavljivi. Sta res samo Miran Pavlin in Amir Karič prinesla preobrat? Nekoliko drugačna je ekipa Marijana Pušnika, ki stavi na kolektivno in agresivno igro, steber obrambe pa je nekdanji Pavlinov in Karičev soigralec Fabijan Cipot. Če k tem prištejemo še Zorana Pavloviča (Maribor), Sebastjana Cimerotiča in Senada Tignja (oba Olimpi-ja), Milana Osterca (Gorica) in morda še Sinišo Jankoviča (Nafta) ter Enesa Demiroviča (Gorica), vidimo, da »starci« še zdaleč niso za odpis. Še več, v bistvu so najpomembnejši členi svojih ekip!
Labod Drava - Interblock, nedelja, 16. 8., ob 17.00 na Mestnem stadionu na Ptuju.
1. SNL
1. RUDAR VELENJE 4	4	0	0	8:1	12
2. LUKA KOPER 4	4	0	0	8:3	12
3. MIK CM CELJE 4	2	1	1	5:4	7
4. HIT GORICA 4	2	0	2	7:5	6
5. MARIBOR 4	2	0	2	4:3	6
6. INTERBLOCK 4	1	1	2	5:5	4
7. NAFTA 4	1	1	2	6:8	4
8. DOMŽALE 4	0	2	2	4:10	2
9. OLIMPIJA -2 4	1	0	3	3:6	1
10. LABOD DRAVA 4	0	1	3	4:9	1
Foto: Črtomir Goznik
Marko Balažic (Labod Drava, beli dres) še čaka na prvo zmago v dresu ptujskega prvoligaša.
Najboljši strelci: 3 zadetki: Da-
rijo Biščan (MIK CM Celje), Ermln Rakovlč (Interblock); 2 zadetka: Slaviša Dvorančič (MIK CM Celje), Etien Velikonja, Goran Galešic (HIT Gorica), Denis Grbic, Tim Lo Duca (oba Rudar), Dalibor Radujko (Luka Koper), Jozsef Sebok (Nafta), Gorazd Zajc (Labod Drava).
Na Ptuj v nedeljo prihaja Interblock, ki je po dobrem startu (zmaga proti Olimpiji in točka proti Domžalam) zabeležil dva zaporedna poraza (Koper, Celje). To je bil za športnega direktorja Nenada Protega znak, da tudi preko medijev nekoliko ostreje opozori igralce, da nima nihče zagotovljenega mesta v ekipi. Ljubljančani bodo v goste pripotovali brez kapetana Ermina Rakoviča, ki je bil izključen na tekmi s Celjem. S tem bo delo Ptujčanov vsaj nekoliko lažje, nikakor pa to ni zagotovilo za prvo zmago. »Rakovič je osrednja figura te ekipe, pravi vodja. Kako se bo njegova odsotnost poznala na igrišču, je vprašanje, upamo pa, da bomo to znali unovčiti za prvo zmago,« je povedal Marko Balažic, ki je v dresu Laboda Drave nastopil na zadnjih dveh tekmah. Visoki branilec se je po prestopu iz Mure 05 v novem okolju dobro znašel in bo v nadaljevanju zagotovo predstavljal pravo okrepitev. »Prva liga je zame pravi izziv. Seveda upam, da bom v dresu Drave prikazoval čim boljše igre in da bomo ob tem zbirali točke. Zagotovo pa za uigravanje ekipe potrebujemo nekaj časa, saj smo se nekateri pridružili moštvu šele med prvenstvom,« je na glavno pomanjkljivost opozoril novinec v dresu s številko 24.
V nedeljo bo trener Adnan Zildžovič lahko računal tudi na
Roka Kronavetra, ki je igrišče v Lendavi zapustil že po dobrih desetih minutah zaradi močnega udarca v koleno. Tudi sicer bo ekipa doživela nekaj sprememb glede na tekmo z Nafto, saj vsi niso zadovoljili s svojo igro. Ob tem trener še vedno ne more računati na trojico Grižonič, Drevenšek in Čeh: prvi je dokončno zapustil Ptuj, drugi še ni sprejel pogojev, ki mu jih je ponudila uprava, dosedanji kapetan pa čaka na odločitev arbitražne komisije.
Trije igralci, Damir Zagoršek, Renato Turkuš in Marko Peč-nik, bodo lahko odslej zaradi dvojne registracije igrali za NK Stojnci.
Vsekakor bo v nedeljo zanimivo opazovati, ali bodo nogometaši Laboda Drave proti Rozmanu, Horvatu (poškodba?), Kokotu, Breziču in drugim članom Interblocka uspeli vknjižiti prvo zmago v novem prvenstvu.
Jože Mohorič
V člansko vrsto še Perger in Roškar
Očitno so v ptujskem prvoligašu obrnili novi list v delovanju in se osredotočajo na domače vzgojene igralce. Vedno več mladih nogometašev dobiva svojo priložnost za igranje v članskem moštvu, kar je seveda najboljša usmeritev za prihodnost. V petek so v Labodu Dravi podpisali pogodbo s 16-letnim Denisom Pergerjem (levo), sicer igralcem iz kadetskih vrst NŠ Poli Drava in članom slovenske reprezentance U-16, ter z Markom Roškarjem (desno), 17-letnim fantom, ki igra za mladinsko vrsto NŠ Poli Drava in je reprezentant U-17.
DK
Nogomet • NK Aluminij
Zelena luč za Kmetca in Binga
Foto: Črtomir Goznik
Marko Kmetec je v Kidričevem začel svojo bogato profesionalno kariero, sedaj je ponovno član Aluminija.
Želja nogometašev Aluminija je bila, da bi v prvem krogu na svojem igrišču premagali bivšega prvoligaša Primorje iz Ajdovščine. To jim žal ni uspelo, čeprav niso igrali slabo. Prejeli so dva zadetka - Ajdovcem je prvega »podaril« sodnik Bab-nik, drugega pa so Kidričani prejeli, ko so osredotočili vse misli v napad in morebitno izenačenje, sami pa niso bili uspešni v napadalnih akcijah, ko jih ni uspelo prebiti »klasičnega« bunkerja. A to je bila šele prva tekma v nizu, časa za dokazovanje bo še dovolj.
Sedaj čaka nogometaše Aluminija petkovo gostovanje pri Šenčurju, novincu v 2. ligi, ki je prijetno presenetil v Ivančni Gorici in premagal domačega Livarja. Trener Aluminija Bojan Špehonja bo na pot v Šentjur lahko odšel bolj optimističen, saj se v ekipo vračata Andrej Dugolin in Marko Krajcer, ki sta odslužila kazen zaradi rdečih kartonov. V torek so Kidričani dobili še dve pomembni okrepitvi: v svoje vrste so zvabili izkušena nogometaša, Marka Kmetca
in Klemna Binga. Gre za uveljavljena igralca in stara znanca kidričevske »šume«, od katerih bo prvi vsekakor poživil napad, drugi pa okrepil zadnjo vrsto. Oba nogometaša sta prekinila pogodbo z Muro 05 iz Murske Sobote. Žal pa bodo pri Aluminiju morali še malo počakati na tretjo predvideno okrepitev Tomaža Toplaka, saj zanj še ni prispel certifikat iz tujine, s katerim bi uradno postal član Aluminija.
Jovič še naprej za Aluminij
Malo presenetljivo, vendar resnično je, da je k ljubljanski Olimpiji prestopil mladi repre-zentant (U-19) Boban Jovič, ki pa naj bi vseeno igral za Aluminij - z dvojno registracijo. Včeraj zvečer (četrtek) pa naj bi padla tudi dokončna odločitev o tem, ali mladi reprezentant Leon Črnčič ostane pri Aluminiju ali ga bo profesionalna pot vodila v Italijo, k Atalanti iz Bergama.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Tudi Klemen Bingo (rdeči dres) se vrača v »staro jato«, saj je pred prestopom v Muro 05 igral v Kidričevem.
Športno plezanje • Svetovni pokal v Barceloni
Mina na dveh tekmah tik pod vrhom
Članice slovenske reprezentance v športnem plezanju so na drugi letošnji tekmi svetovnega pokala v Barceloni dosegle izjemen uspeh, saj so se kar tri uvrstile v finale. Zmagala je Škofjeločanka Maja Vidmar, ki je osvojila že enajsto zmago v karieri, prvo po skoraj letu dni. Drugo mesto sta si razdelili Avstrijka Angela Eiter in Jain Kim iz Južne Koreje. Slovenski uspeh sta s četrtim in petim mestom dopolnili Mina Markovič in Natalija Gros. Slednja po dveh tekmah vodi v skupnem seštevku svetovnega pokala, Maja Vidmar je druga, Mina
Master Serre Chevalier
Slovenske tekmovalke so pred tednom odlično nastopile na prestižni tekmi v Serre Chevalieru, kjer so dosegle enake uvrstitve kot v Barceloni, le da so zamenjale mesta: zmagala je Natalija Gros, Maja Vidmar in Mina Marko-vič pa sta bili četrta in peta. Najboljših pet tekmovalk je v finalu prišlo do vrha stene, zato je o končnem vrsten redu odločal superfinale.
Vrstni red:
1.	Natalija GROS
2.	Charlotte DURIF
3.	Alizee DUFRAISSE
4.	Maja VIDMAR
5.	Mina MARKOVIČ
SLO FRA FRA SLO SLO
Kegljanje • Melita Krušič, KK Drava
V lanski sezoni najboljša posameznica 2. SKL - vzhod
Kegljanje ima na Ptuju dolgo in bogato tradicijo. Kegljišče na ptujskem Mestnem stadionu je sicer dvostezno, vendar se na njem zbira veliko keglja-čev in kegljavk.
Minula sezona za moško ekipo ni bila uspešna, saj so
izpadli iz 2. lige, medtem ko so dekleta v enaki konkurenci dobro nastopala. Izstopala je Melita Krušič, ki je v zadnjem krogu prvenstva s 586 podrtimi keglji postavila tudi osebni rekord. To pa je rezultat, ki bi ji ga zavidal marsikateri igralec
Melita Krušič, KK Drava
Foto: Miran Ritonja
v moški konkurenci. Melita je bila obenem najboljša igralka v 2. SKL - vzhod, saj je imela povprečje 538 podrtih kegljev (enajst več kot igralka Impola Adamičeva).
O tem, kako je Melita pričela kegljati, nam je povedala: »Pričela sem v Podlehniku, kjer je v okviru športnega društva delovala kegljaška sekcija. Enkrat tedensko smo hodili kegljat na Ptuj. Na povabilo Nade Fridl sem leta 2000 pričela igrati za KK Drava.«
Aktivno igranje je povezano s treningi in nastopi, za kar je potrebno veliko časa. Kako pa to usklajujete s starševskimi obveznostmi?
»Zaenkrat še gre, saj smo prava športna družina (sin Luka igra namizni tenis za NTK Ptuj, op. a.). Treniram dvakrat tedensko, potem pa so tu še tekme. V tej sezoni bomo imeli dve tekmi več, saj bo liga štela osem klubov.«
Ptujske kegljavke so vedno pod vrhom ali blizu njega. Kaj bi bilo potrebno storiti za preboj v višji rang tekmovanja?
»Treniramo na kegljišču na stadionu, tekme pa igramo v DETA centru. Včasih nas je malo strah, saj imaš občutek, kot da igraš na gostovanju. V naši ekipi se dobro razumemo in imamo pravo vzdušje. Za kaj več pa bi morale še več trenirati.«
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Mina Markovič počasi prihaja v vrhunsko formo tudi v težavnostnem plezanju.
pa trenutno zaseda 11. mesto. kvalifikacijah in polfinalu je 21-letna Ptujčanka Mina priplezala do vrha stene, kar je Markovič je bila s prikazanim uspelo le štirim tekmovalkam v Španiji nadvse zadovoljna. V izmed 47 nastopajočih. V fina-
lu ta dosežek ni uspel nobeni, Mini pa je do tretjega mesta zmanjkalo le nekaj gibov. »Dala sem vse od sebe, plezala sem tekoče, brez večjih napak. Na koncu me je malo preganjal čas, kar je bil bržkone tudi poglavitni razlog, da so mi ušle stopničke. Vseeno sem zelo zadovoljna, saj sem po nekaj zaporednih slabših nastopih vendarle dosegla dober rezultat,« je po tekmi povedala Mar-kovičeva, ki se je nazadnje med osmerico zavihtela na lanskem finalnem nastopu v Kranju.
Rezultati tekme v Barceloni:
1.	Maja Vidmar (SLO) 71- Top
2.	Angela Eiter (AVS) 69 Top 2. Jain Kim (KOR)	69 Top
4.	Mina Markovič (SLO)	65+	Top
5.	Natalija Gros (SLO)	64	486. Alizee Dufraisse (FRA)	63-	537. Yuka Kobayashi (JAP)	63-	48- 62+ 8. Muriel Sarkany (BEL)	60+	55
Vrstni red v svetovnem pokalu:
1.	Natalija GROS	SLO	131 točk
2.	Maja VIDMAR	SLO	125
3.	Angela EITER	AVS	123
4.	Johanna ERNST	AVS	108
5.	Yana CHERESHNEVA	RUS	96
6.	Yuka KOBAYASHI	JAP	90
7.	Caroline CIAVALDINI	FRA	89
8.	Jain KIM	KOR	84
9.	Muriel SARKANY	BEL	80
10.	Alexandra EYER	ŠVI	74
11.	Mina MARKOVIČ	SLO	69
JM
Nam. tenis
Ptujčani
pričeli
priprave
Minula sezona je bila za igralce in igralke NTK Ptuj izredno uspešna, saj so fantje osvojili pričakovano mesto v 1. ligi, dekleta so se uvrstila v slovenski elitni razred, mladi igralci pa so se uvrstili v 2. ligo. Priprave na novo prvenstvo so pričeli v ponedeljek, vadijo pa pod vodstvom trenerjev Toma Džankica, Damjana Samojlenka, Urbana Ovčarja, Nejca Janžekoviča in Urške Rojko.
V članski ekipi NTK Ptuj, ki bo nastopala v 1. SNTL, ne bo sprememb. Tudi v prihodnji sezoni bodo glavno breme nosili Danilo Piljak, Bojan Pa-vič in Urban Ovčar. V ekipi, ki si preteklo sezono izborila mesto v drugi ligi, bodo nastopali mladinci Luka Krušič, Domen Ovčar in Alen Ber na čelu z Darkom Drčicem in Janom Janžekovičem. Članice, ki so se lani uvrstile v prvo ligo, bodo nastopale v postavi Vesna Rojko, Ivana Zera, Vesna Terbuc in Tina Matjašič. V drugi ligi bodo izkušnje nabirale Anja Bezjak, Anja Peršuh, Tjaša Supanič in Katja Markeljc. To sezono so v NTK Ptuj prestopili trije kadeti iz Cir-kovc: Žan Napast, Darko Hergan in Anja Bezjak, iz NTK Vesna pa Tjaša Supanič in Katja Markeljc.
Prva preizkušnja bo članski TOP, ki bo 5. in 6. septembra v Rakeku, 20. septembra pa bo turnir Urha Straška na Ptuju. Tekmovanje v ligah se pričenja 3. oktobra.
Vesna Rojko je od 7. avgusta do 16. septembra na pripravah na Planici, kjer se kot članica slovenske reprezentance pripravlja za evropsko prvenstvo, ki bo od 13. do 20. septembra nemškem Stuttgartu.
Danilo Klajnšek
Kikboks
Kolednika na pripravah v Avstriji
Člani Kluba borilnih veščin Ptuj (predvsem državni re-prezentanti) se že na vso moč pripravljajo na jesenski del sezone. Sabina in Aleksander Kolednik sta se v okviru daljšega ciklusa priprav na svetovno prvenstvo v kikboksu, ki bo potekalo novembra v francoskem Nantesu, odpravila na krajše priprave, ki so potekale v kraju Silz v Avstriji. Tam sta skupaj z mnogimi nemškimi in avstrijskimi reprezentanti trenirala pod vodstvom nekaterih najboljših trenerjev na svetu, med drugim tudi našega Tomaža Barade. Treningi so potekali trikrat na dan, od tega sta bila dva treninga namenjena vadbi različnih borbenih tehnik, tretji termin pa je bil rezerviran za sparinge. Trenerji, ki so bili vsi nekdanji svetovni prvaki, so na tekmovalce prenesli številne izkušnje ter jim pomagali z nasveti, kako dvigniti raven njihovih borb na višji nivo. Sabina in Aleksander sta se tako vrnila
Foto: Franc Slodnjak
Sabina in Aleksander Kolednik sta na pripravah v Avstriji.
domov »opremljena« s številnimi informacijami in spoznanji, ki jima bodo zelo koristile pri nadaljnjem poteku priprav na svetovno prvenstvo.
Franc Slodnjak
Planinski kotiček
Po poti Soške fronte
29. - 30. avgusta
Ptujski planinci vas vabimo v dolino Soče - po sledeh Soške fronte. Obiskali bomo zanimiv muzej na prostem na vzpetini Mengore, ki so ga odprli skupaj s Fundacijo miru v Posočju. Krožna pot poteka po dobro ohranjenih, deloma počiščenih in obnovljenih ostankih prve avstro-ogr-ske obrambne črte. Vodi mimo jarkov, kavern, spominskih obeležij in spomenikov na nekdanjem avstro-ogrskem vojaškem pokopališču. Čas ogleda je približno 2 uri. Na vrhu Mengor stoji cerkvica Device Marije, ki je bila v času bojev na Soči skoraj do tal porušena.
Od tod nadaljujemo pot na Drežniške Ravne. Od parkirišča je do muzeja na prostem še poldruga ura lahke hoje. Na območju med planinama Zaprikraj in Predolina je urejen muzej na prostem, kjer lahko vidimo dobro ohranjene položaje italijanske prve obrambne črte. V bližini se nahajajo še ostanki barak, topniški in minometni položaji ter obnovljeno spominsko obeležje. Čas ogleda je 2 uri.
Približno 1 km od Bovca, v smeri proti mejnemu prehodu Predel in dolini Trente, se na vzhodnem robu bovškega polja začne krožna pot po ostankih prve svetovne vojne Ravelnik. Dostop je lahek, ogled muzeja na prostem traja 1 uro. Na razmeroma majhnem prostoru je mogoče videti ogromno ostalin prve avstro-ogrske bojne črte.
Ustavili se bomo tudi na pobočju Svinjaka, kjer bomo obiskali muzej - utrdbo Čelo. Dostop do topniških položajev je srednje težak. Tam je razgledna točka, od koder se odpira razgled na Rombon in ostale okoliške gore ter na bovško kotlino. Čas ogleda 2 uri.
Našo pot si lahko zabeležite tudi v posebnem spominskem dnevniku POT MIRU. Nekaj podrobnosti mora ostati še skrivnost. Pot je primerna tudi za manj izkušene planince.
Prenočili bomo v planinskem domu v Lepeni. Zaradi rezervacije prenočišča zbiramo prijave do petka, 21. 8., v društveni pisarni. Cena je 45 evrov za člane in vključuje prevoz, nočitev in vodenje. Odhod posebnega manjšega avtobusa je ob 5. uri z železniške postaje Ptuj. Povratek mimo izvira Soče in prek Vršiča. Vodil vas bo Ante Mlinarevic.
Športni novici
Rokomet •
Prijateljska tekma: Prevent - Moškanjci Gorišnica 34:23 ' (19:11)
MOŠKANJCI-GORIŠNICA: Peček 3, Merdanovič 6, Mesarec 1, Luka-ček 1, Balaš 2, Golob 2, Vincek 3, Korez 2, Horvat 1, Hebar 1, Zorli, Kljajič, Cvetko, Žuran, Valenko. Trener: Vlado Hebar.
Pred dobrim tednom so rokome-taši iz Gorišnice pričeli priprave na novo prvenstvo v 1. B-ligi, v torek pa so že odigrali prvo prijateljsko srečanje - gostovali so v Slovenj Gradcu pri Preventu. Gostje so se dobro držali do rezultata 8:7, nato pa naredili nekaj napak, kar so domači izkoristili in z mini serijo 9:0 prišli do visoke prednosti. V nadaljevanju je bila igra enakovredna, zanesljivo pa je zma-
gal Prevent. Po tako kratkem času priprav je bil s prikazano igro zadovoljen tudi gostujoči trener Vlado Hebar.
V Slovenj Gradcu so prijateljsko tekmo odigrali tudi mladinci Mo-škanjcev-Gorišnice in proti domačim sovrstnikom izgubili 23:17.
Danilo Klajnšek
Judo •
Kadetsko EP: Urška Potočnik brez uvrstitve
Evropska kadetska prvakinja Urška Potočnik (JK Ljutomer) je na SP v Budimpešti (6.-9. avgusta) ostala brez uvrstitve. Že v 1. krogu je bila njena tekmica, tekmovalka iz Koreje, premočna. S porazom je Potočnikova izgubila možnost nastopa na OI mladih prihodnje leto v Singapurju.
NŠ
Gorazd Rajher • Trener Nine Kolarič, Tatjane Majcen ...
»Šport je igra, zato se igrajmo«
Gorazda Rajherja, profesionalnega atletskega trenerja v Atletskem klubu Cestno podjetje Ptuj, smo ujeli pred odhodom na letošnje mediteranske igre v Pescari. O dosežkih Nine Kolarič, Tatjane Majcen in drugih mladih športnikov, na katere prenaša svoje znanje in izkušnje, je bilo že veliko napisanega. A če želimo odkrito občudovati mojstrovine, potem je pomembno pokukati v svet tistih, ki jih ustvarjajo.
Gorazda Rajherja smo povprašali o formuli njegovega uspeha, a sam zase pravi, da je potrebno na šport pogledati kot na igro. Dokler se športnik igra in uživa v svoji igri, je to njegova formula za uspeh. Ko šport postane dokazovanje, potem se športnik izgubi v vrtiljaku svojih visokoletečih ciljev in želja. Gorazd je lovec na srečo drugih in njegov največji uspeh niso rezultati, ki odmevajo v športnem prostoru, temveč je zanj uspeh popotnica, ki jo daje športniku na pot skozi življenje. Kvaliteta življenja je največje bogastvo, ki jo lahko podariš človeku, in zadosten razlog, da vztraja na svoji poti kot trener in prijatelj, ki je vedno pripravljen prisluhniti težavam mladih športnikov.
Ljudje, ki s teboj delijo športno pot, te opisujejo kot zelo prizadevnega trenerja, ki ima izdelane svoje cilje in temu podreja svoje življenje. To se vidi tudi pri uspehih, saj si dolgoletni trener olimpijke Nine Kolarič, ki dosega vrhunske rezultate, v zadnjem času pa svoje znanje in izkušnje prenašaš tudi na Tatjano Majcen, paraolimpijko, in na nove rodove atletov. Kakšna je tvoja formula za uspeh?
Želite formulo za moj uspeh? Skriva se v enačbi E=mc2 (Einsteinova teorija relativnosti), skrita je v energiji, ki jo človek prenaša na druge ljudi. Vsak človek v sebi skriva energijo, ki je neizkoriščena, in naloga trenerja je, da to energijo najde. Včasih nimamo volje in zdi se nam, da smo utrujeni. Pa smo res utrujeni? Vprašajte se, od česa ste utrujeni. Človek včasih
Foto: Črtomir Goznikr
Gorazd Rajher: »Kaj je moj izziv? Da Tatjana nekoč vstane z invalidskega vozička, čeprav oba veva, da je iz medicinskega vidika to nemogoče. A človek mora vedno imeti upanje. Upanje umira zadnje. Tatjana zase trdi, da bo nekoč pretekla atletsko stezo - in to upanje je najin izziv.«
potrebuje le »brco v zadnjo plat «, da gre naprej, da nekaj naredi zase, za duha in telo ... Kajti le če sta duh in telo v ravnovesju, lahko energija kroži. To so vedeli že stari Grki. Seveda ni recepta za uspešnost trenerja, to je tako, kot da bi imeli recept za pasulj in bi potem pričakovali, da bodo vsi skuhali enak pasulj. Ljudje smo različni in v drugačnosti je lepota sveta. Naloga trenerja je, da spozna športnika, ki ga trenira, in zna oceniti njegov potencial. Iz vsakega človeka ne moreš narediti vrhunskega športnika, lahko pa narediš ustvarjalnega in srečnega človeka. Šport je igra, in dokler se športnik igra, bodo uspehi, ko se prične pretirano obremenjevati z uspehi, potem šport prevlada nad življenjem. Moj moto je, da je potrebno živeti, rezultati pa so samo posladek.
Tudi sam si bil športnik, saj si tekmoval v metu kopja. Tvoja trenerka je bila v tistem času Pavla Pajtler. Danes tudi sam opravljaš trenersko poslanstvo. Kaj si se naučil od svoje trenerke? Si jo presegel?
Atletiko sem pričel trenirati pri trinajstih letih. Pavla Pajtler
je moja sorodnica, zato me je kmalu navdušila in se ponudila kot moja trenerka atletike. Na treninge sem se vozil v Maribor. Kot otrok sem bil zelo živahen. Sprva sem se spogledoval z nogometom, a so bila moja kolena večkrat opraskana in rane so krvavele. Atletika je bila drugačen šport. Pavle kot trenerke nisem presegel, naučil pa sem se ustvarjati svojo pot. Primerjava je nehvaležno delo in se je sam zelo otepam. Z Nino Kolarič mi je uspelo ustvariti zgodbo o uspehu in za uspeh. Ptuj je v svetovnem merilu žepno mestece in v ponos mi je, da mi je uspelo na OI poslati športnico, ki sta jo kalila moje znanje in izkušnje. Od svoje trenerke sem se nav-zel kolektivnega duha. Upoštevam načelo, da smo v skupini vedno močnejši. Morate pa se zavedati, da so recepti različni in vsak trener ima svoj pristop, zato težko govorimo o slabostih in prednostih trenerja. Gre bolj za drugačnost.
Tvoja službena pot je zelo raznolika. Končal si srednjo šolo za metalurgijo, delal si kot policist, kasneje si končal študij na fakulteti za šport, se zaposlil kot profe-
Twirling • Evropsko prvenstvo v Franciji
Slovenska reprezentanca uspešna tudi s pomočjo Hajdinčank
sor športne vzgoje na Srednješolskem centru Ptuj, danes pa je tvoje poslanstvo trener atletike v AK Cestno podjetje Ptuj. Ali si se v slednjem našel?
Ko človek zase reče, da se je našel, potem je zame to konec. Vedno se moraš dokazovati samemu sebi in iskati nekaj več. Dokler je v tebi življenje, potem se vedno oziraš za novimi izzivi. Če bi zdaj lahko izbiral, bi izbral študij medicine. Privlači me človeško telo, tisto, česar ne vidimo, pa vemo, da v človeku obstaja.
Pred časom si se znašel pred izzivom, saj se je olim-pijki Nini Kolarič pridružila še paraolimpijka Tatjana Majcen, invalidka, nosilka dveh olimpijskih medalj iz Aten. Trening paraolimpij-ke se verjetno precej razlikuje od treninga olimpijke, kar pomeni, da si moral ubrati povsem nov pristop. Zakaj si sprejel ta izziv?
Kaj je moj izziv? Da Tatjana nekoč vstane z invalidskega vozička, čeprav oba veva, da je iz medicinskega vidika to nemogoče. A človek mora vedno imeti upanje. Upanje umira zadnje. Tatjana zase trdi, da bo nekoč pretekla atletsko stezo - in to upanje je najin izziv. Želim
ji izboljšati kvaliteto življenja in po šestih mesecih dela lahko rečem, da sva na dobri poti. Trening Nine in Tatjane se v osnovi ne razlikuje. Tatjana ne more teči in ne čuti dela telesa, samo v tem je razlika med njima. Tatjana je odprta knjiga, ki ima v sebi še veliko praznih listov. Upam, da nama bo skupaj uspelo popisati vse te liste z najino zgodbo o športnem življenju dekleta, ki kljub tragedij ni izgubila upanja.
Po napornem treningu je zelo pomembna regeneracija telesa. Del te regeneracije predstavlja masaža mišičnega tkiva, ki oskrbi mišice s hranili in kisikom ter s tem zmanjšuje bolečine. Tudi sam si maser, kar pomeni, da lahko svojim športnikom po treningu sam pomagaš. Od kod znanje masaže?
Leta 1988 sem obiskoval tečaj za maserja. Od takrat dalje dopolnjujem svoje znanje skozi izobraževanje na seminarjih, včasih pa tudi kaj »ukradem« kolegom fizioterapevtom in tako izpopolnim svoje znanje. V šali mnogokrat rečem, da sem tat tujega znanja. Po svetu moraš vedno hoditi z odprtimi očmi, kajti z opazovanjem drugih se marsičesa naučiš. Tako je tudi pri masaži. Če gledaš drugim pod prste, je to neprecenljiv vir znanja, ki ga potem prepleteš s svojim znanjem in izkušnjami. Masaža je nedvomno del regeneracije telesa, saj je iz telesa potrebno spraviti snovi, ki ovirajo pretok energije. Motnje v obtoku škodljivo vplivajo na športnika, saj so njegova ovira pri doseganju želenih rezultatov.
Pri športu je velik del uspeha kvalitetno opravljen trening, nekaj k uspehu pripomore tudi regeneracija telesa po treningu, zelo pa je pomembna tudi psihična stabilnost. Kakšen je tvoj vložek na tem področju?
Pomembno je, da ti športnik zaupa. Jaz nisem njihov trener, jaz sem njihov prijatelj, saj sem pripravljen vedno prisluhniti njihovim težavam. Športnik mora svoje težave pustiti pred atletskim stadionom. Pri človeku so pomembni mimika, govor, gibi, saj skozi to izraža svojo notranjost, svoj jaz. Iz športne psihologije nimam veliko znanja. To področje je zelo zanimivo, ni pa moje. Na tekmah je pomembno, da je trener ob športniku in da mu nudi podporo. Trener je tudi
Kaj mora imeti trener, da lahko vzgoji vrhunskega športnika. Sta dober "material", ki ga pregneteš v uspeh, ter tvoje znanje in izkušnje res zadostni komponenti za uspeh?
Imate vrhunske kuharje in imate odlične peke pizz. A kako veste, da tisti, ki peče pizze, ne bi mogel biti tudi vrhunski kuhar v prestižni gostilni. Tega ne morete vedeti. Sem trmast. Moje življenje je viselo na nitki in vse je kazalo, da se ne bom mogel več kvalitetno ukvarjati s športom. S trmo in energijo sem končal fakulteto za šport in vzgojil sem vrhunsko športnico. Torej je v življenju vse mogoče. Človek mora najti svojo pot in slediti svojim željam, sanjam. Pomembna je volja do življenja.
tisti, ki mora športniku vedno znova povedati, da je šport samo igra.
Človek ima občutek, da si ves dan vpet v šport, saj treniraš tako olimpijki kot tudi podmladek, ki raste v uspešne športnike. Svoje športnike spremljaš na tekmovanjih, jim nudiš moralno podporo in jih spodbujaš, zraven tega imaš še svojo firmo in družino. Kako ti uspe uskladiti družinske in delovne obveznosti?
Pomembno je, da imaš ob sebi podobno mislečega partnerja, kajti le tako te lahko razume in podpira. Seveda nastopijo težave, saj moje delo nima urnika in veliko sem odsoten. A za mojo družino je atletski stadion dom, kjer preživljamo svoj čas. Želim, da smo skupaj, zato bom za šport poskušal navdušiti tudi svojega sina.
Vsak trener si postavi svoje cilje, prav cilji so gonilo človekovih prizadevanj in uspeha. Kakšni so tvoji osebni cilji? Kaj te žene naprej?
Moj cilj je zadovoljen športnik. Želim mu dati dobro popotnico za življenje: delavnost, odločnost in prizadevnost.
Če ti rečem, da poskušaš zavrteti kolo življenja v prihodnost - kje in kako se vidiš v tej prihodnosti?
Vidim se kot zadovoljen človek, ker lahko počne stvari, ki so mu všeč, in premaguje življenjske ovire.
Aleksandra Jelušič
Iz francoskega Strasbourga se je pred kratkim vrnila slovenska twirling reprezentanca s pričakovanimi uspehi. Reprezentanco je zastopalo skupno kar 25 posameznikov iz štirih klubov: Športni twirling klub Deskle, Twirling klub Piran, Twirling klub Hajdina in Twirling klub »Sašo« iz Slovenske Bistrice.
Odkar Slovenija sodeluje na EP v twirlingu, je bila letos konkurenca najmočnejša in na neverjetno visokem nivoju kakovosti v prav vseh tekmovalnih disciplinah. Slovenska reprezentanca je izpolnila vsa pričakovanja, saj sta skupini v disciplinah team in group prebili mejo 30 točk, kar je iz-
jemno lep uspeh. To so bile najvišje ocene v zgodovini reprezentance doslej. Končni rezultat skupin je bil tako 11. in 7. mesto.
Za reprezentanco so iz Twirling kluba Hajdina uspešno nastopile Tamara Kmetec, Tina Haložan, Maja Trlep, Sanja Kolarič in Katja Dre-venšek. V skupnem seštevku se je Slovenija tako pomaknila mesto višje, s 13. na 12., kar je dober obet za to, da bi se lahko kmalu vmešala v boj za prestižnih top 10.
Reprezentanco je vodil selektor Sašo Koprivnik, domačin iz Slovenske Bistrice, ki je z rezultati izjemno zadovoljen. Zaradi vidnega napredka v ka-
kovosti je prejel čestitke številnih selektorjev reprezentanc, sam pa to pripisuje izjemnemu trudu in trdemu delu svojih varovank, ki so letos predstavljale barve Slovenije. Njegova odločitev, da skoraj v celoti pomladi reprezentanco, je bila tako povsem upravičena in pravilna. Po številnih in korenitih spremembah v sestavi ekipe se je pokazalo, da je že vzdušje v ekipi izjemno pozitivno in veselo in kaže dober obet za v prihodnje. Čestitkam celotni reprezentanci se je pridružila tudi Twirling zveza Slovenije in se hkrati zahvalila vsem, ki so k temu kakorkoli pripomogli.
UR
Predstavnice Twirling kluba Hajdina (na fotografiji) so z reprezentanco Slovenije uspešno nastopale na evropskem prvenstvu v Franciji.
Nogomet m NK GerečJa vas
Otvoritev obnovljenih prostorov
V Gerečji vasi je vse pripravljeno na sobotno tekmo prvega kroga v Štajerski ligi, ko njihova ekipa gosti novinca v ligi, Koroške gradnje iz Slovenj Gradca. Dolgo časa so bili v Gerečji vasi v prednosti pred drugimi klubi glede objektov, vendar je čas naredil svoje in njihov športni park je bil potreben obnove. Tako so se lotili dela in razširili slačilnice, sanitarne prostore, obnovili fasado, ob tem pa nabavili še nekatere nujno potrebne pripomočke (kosilnico, pralni in sušilni stroj).
Delo so sami opravili v manj kot dveh mesecih, česar brez složnosti in veselja do kluba in do nogometa ne bi bilo. V športnem parku so številni prijatelji kluba prebili marsikatero uro svojega prostega časa. Predvsem je potrebno omeniti predsednika Štefana Lukasa, podpredsednika in sponzorja Janka Malingerja, novega blagajnika Blaža Slačka, pomagali
Foto: Stanko Kozel
Janko Malinger in Blaž Slaček
pa so še J. Panikvar, B. Kaises-berger, G. Kiseljak, B. Gašper, S. Černezel, F. Drevenšek, J. Gojkošek, podjetje Pomlad, d. o. o., Z. Vindiš, M. Jerenko, J. Grušovnik. Posebej je potrebno omeniti občino Hajdino, ki je pomagala pri obnovi. Otvoritveni trak na prenov-
Športne novice
Nogomet • Prijateljski tekmi: Stojnci -Maribor 1:4 (0:2)
STRELCI: 0:1 Sprečo (20.), 0:2 Bunderla (26.), 0:3 Sprečo (54.), 0:4 Bunderla (74.), 1:4 Lah (85.)
STOJNCI: Starčič, Fridauer, Želez-nik, Golob, Pečnik, Kokot, Topolovec, Turkuš, Klinger, Zagoršek, Milošič. Igrali so še: A. Strelec, Lah, M. Strelec. Trener: Robert Težački.
MARIBOR: Pridigar, Majer, Kljaje-vič, Lunder, Medved, Godec, Mertelj, Črnič, Pavlovič, Bunderla, Sprečo. Trener: Darko Milanič.
Stojnci so bili v torek v znamenju nogometa, saj so domačini povabili v goste ekipo Maribora, ki je v minulem prvenstvu osvojila naslov državnih prvakov in je še edina slovenska ekipa, ki nastopa v kakšnem evropskem tekmovanju. Gostujoči trener Darko Milanič je vso tekmo odigral z enako enajsterico in ni naredil nobene menjave. Po pričakovanjih so bili boljši gostje, ki so v vsakem polčasu dosegli po dva zadetka, vendar tudi domača enajsterica ni razočarala in se je borila po svojih močeh. Njihov trud je bil poplačan s častnim zadetkom.
Zavrč (0:0)
Medimurje 0:3
STRELCI: 0:1 Miloševič (80), 0:2 Vuka (85), 0:3 Redžič (88).
ZAVRČ: S. Golob, Gabrovec, Lenart, Šterbal, Rumež, Fridl, Frangež, Čeh, Kuserbanj, M. Golob, Murat. Igrali so še: Dukarič, Šnajder, Juri-činec, Bratkovič, Bombek. Trener: Miran Emeršič.
MEDIMURJE: Jurin, Kovačič, Pintarič, Levačič, Bratkovič, Redžič,
Veterani Hajdine (rumeni dresi) in Gerečje vasi so ob slovesni otvoritvi odigrali prijateljsko tekmo.
Plantič, Šoštarič, Bukal, Vuka. Igrali so še: Vuljanko, Antunovič, Pintarič, Miloševič. Trener: Mario Čutuk.
V prijateljskem srečanju so nogometaši Zavrča gostili hrvaškega prvoligaša iz Čakovca. Gostitelji so bili enakovredni vse do deset minut pred koncem srečanja, nato pa so malo popustili. To so gostje izkoristili in dosegli tri zadetke. Škoda, da Za-vrčani iz nekaj lepo izpeljanih akcij niso zatresli mreže svojih tekmecev. Očitno je, da imajo v Zavrču močno ekipo, ki bo glavni kandidat za naslov prvaka v 1. ligi MNZ Ptuj.
Danilo Klajnšek
Zabovci • Uspela druga Korantova rancarija
Korant klub Razjarnik iz Zabovcev je minuli konec tedna na ptujskem jezeru ob športnem parku Zabovci organiziral 2. Korantovo rancarijo. Udeležilo se je je 17 ekip - 14 moških in tri ženske.
Organizatorji so bili z izvedbo dogodka zadovoljni, saj se je prijavilo in tekmovalo več ekip kot lansko leto. Vroč sobotni popoldan pa je na obrežje ptujskega jezera pritegnil tudi številne navijače, ki so stiskali pesti in glasno navijali za svoje ekipe. V veslanju z lesenimi rancami je v moški konkurenci tako kot lani slavila ekipa Gostišče pri Tonetu, druga je bila ekipa Razjarniki iz Zabovcev, tretja pa ekipa ŠD Spuhlja. Med ženskami je slavila ekipa Runda Bar, druge so bile Žabice in tretje Reglače. Omenjene ekipe so prejele pokale in denarne nagrade, za tekmovalce oziroma za vse ekipe pa so organizatorji pripravili tudi priznanja za sodelovanje, spominske majice in malico.
Na sobotni rancariji v Zabovcih
ljenem objektu je prerezal župan občine Hajdina Radoslav Simonič, nato pa je sledila nogometna tekma med veterani iz Gerečje vasi in veterani občine Hajdina. Podpredsednik kluba Janko Malinger je ob tem dejal: »Naredili smo veliko in ob tej
so izbrali še najatraktivnejšo ekipo, ki je tudi sicer med obiskovalci pritegnila veliko pozornosti. To so bili Markovski kosci. Njihova »oprava« je bila točno taka, kot so bili nekoč dejansko oblečeni moški - kosci, ki so se z rancami vozili kosit čez Dravo v Šturmovce. Dobra organizacija letošnje rancarije in prijetno veselo vzdušje med obiskovalci pa sta za organizatorje dobra popotnica za prihodnjo - 3. Korantovo rancarijo.
MZ
Motokros • Martin Skela tretji na Madžarskem
Na Madžarskem je potekala dirka v motokrosu amaterskega prvenstva v kategoriji MX-1. Na njej je uspešno nastopil Martin Skela iz AMD Tajfun šport, ki je v obeh vožnjah v konkurenci osvojil tretje mesto, kar je bilo dovolj tudi za skupno tretje mesto. Nastopila sta še dva slovenska voznika: Dušan Gyergyek je osvojil prvo in Roman Skela četrto mesto.
Danilo Klajnšek
Tudi letos je bila na Korantovi rancariji v Zabovcih najuspešnejša ekipa »Gostišče pri Tonetu«.
Rekreacija •
Taborski tek v Ljutomeru
V okviru 53. občinskega praznika Športna zveza Ljutomer pripravlja 14. taborski tek. Ta bo v petek, 14. avgusta,
ob 17.00 uri. Startno in ciljno mesto je na Glavnem trgu. Tekaške proge za nižje kategorije bodo potekale po mestnih ulicah (250, 450 in 900 metrov), za ostale kategorije pa po ravninskem delu na relaciji Ljuto-mer-Cezanjevci-Ljutomer v dolžini treh in 8,5 km. Prijave zbirajo na dan tekmovanja od 15.00 do 16.30. Startnina (nad 15 let starosti) znaša 5 evrov. Zmagovalci vsake kategorije prejmejo pokal, 2.- in 3.-uvrščeni pa medalje. Vsak udeleženec dobi spominsko majico.
Istega dne ob 17.10 uri se bodo na pot z Glavnega trga podali udeleženci 9. taborskega pohoda z okoli dveurno hojo v smeri Spodnji Kamenščak-Zgornji Kamenščak-Cezanjev-ci in povratkom v Ljutomer. Za pohodnike startnine ni.
NŠ
priložnosti bi se želel zahvaliti vsem, ki so pomagali oziroma prispevali svoj delež pri prenovi objekta v našem športnem parku. Kar pa se tiče ekipe v Štajerski ligi, bi dejal, da ciljamo visoko - med prve tri.«
Danilo Klajnšek
Nogomet
Uspešni obe mladinski ekipi
Minuli konec tedna so pričeli tekmovanje tudi v 1. mladinski in 1. kadetski slovenski nogometni ligi, kjer nastopata NŠ Poli Drava iz Ptuja in Aluminij iz Kidričevega.
Obe mladinski ekipi sta bili na startu uspešni. Ptujčani so doma z zadetkom Jureta Matjašiča devet minut pred koncem tekme premagali lanskoletne državne prvake iz Ljubljane, mladi Kidričani pa so v Domžalah zanesljivo ugnali domače vrstnike. K njihovi zmagi so pripomogli tudi gostitelji, ki so si zadnja dva zadetka zabili kar sami, to pa je tudi podatek, ki govori o premoči gostov. Očitno je, da bodo mladinci Aluminija, ki so lani osvojili drugo mesto, tudi v tej sezoni igrali vidnejšo vlogo. 1. SML
REZULTATI 1. KROGA: NŠ Poli Drava - Interblock 1:0, Domžale - Aluminij 0:3, Slovan - Triglav 0:2, Nissan Ferk Jarenina - HIT Gorica 1:1, Maribor Branik - Bilje Renče 5:0.
NŠ POLI DRAVA - INTERBLOCK 1:0 (0:0) STRELEC: 1:0 Fekonja (81) NŠ POLI DRAVA: Vrečko, Vinkovič, Kukec, Marko Roškar, Fekonja, Marko Roškar, Hauptman, Ljubec, Kurež, Krajnc (Pernek), Matjašič (Kajtazi). Trener: Tomislav Grbavac.
DOMŽALE - ALUMINIJ 0:3 (0:0) STRELCI: 0:1 Polajžer (65.), 0:2 Klopčič (85., avtogol), 0:3 Kavčič (90., avtogol)
ALUMINIJ: Zajc, Pislak, Mlakar, Tominc, Šket, Medved, Petek, Perger (Vindiš, Letonja), Čeh, Polajžer, Os-troško. Trener: Bojan Flis. 1. SKL
REZULTATI 1. KROGA: NŠ Poli Drava - Interblock 2:2, Domžale - Aluminij 3:1, Slovan - Triglav 1:2, Nissan Ferk Jarenina - HIT Gorica 1:4, Maribor Branik - Bilje Renče 6:0.
NŠ POLI DRAVA - INTERBLOCK 2:2 (0:1)
STRELCI: 0:1 Šujica (10.), 1:1 Perger (55., 61.), 2:2 Golob (62.).
NŠ POLI DRAVA: Musič, Pukšič, Petrovič, Rakovec, Goričan, Kirič (Krajnc), Kajzer, Strel, Sitar, Perger (Legčevič), Trep (Golob). Trener: Damjan Vogrinec. DOMŽALE - ALUMINIJ 3:1 (2:0) STRELCI: 1:0 Kovjenič (5.), 2:0 Dobrovoljc (31.), 2:1 Žurej (58.), 3:1 Kostajnšek (80.)
ALUMINIJ: Duh, Cesar, Ornik, Bab-šek, Jus, Pučko, Leskovar (Dvoršak - Špehar), Jevšovar, Horvat, Žurej, Jurič (Šešo). Trener: Silvo Berko.
Danilo Klajnšek
Športni napovednik
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 5. KROGA - PETEK 20.00: Domžale - Maribor; SOBOTA 17.00: Luka Koper - Rudar Velenje; SOBOTA 20.00: MIK CM Celje - HIT Gorica; NEDELJA 17.00: Labod Drava - Interblock, Olimpija - Nafta.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 2. KROGA - PETEK 19.00: Garmin Šenčur - Aluminij, SOBOTA 20.00: Krško - Primorje; NEDELJA 17.30: MU Šentjur - Livar, Bela krajina - Dravinja Kostroj, Mura 05 - Triglav Gorenjska.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: Kovinar Štore - Tehnostroj Veržej, Mons Claudius - Koroška Dravograd; NEDELJA 17.30: Stojnci - Maleč-nik, Tromejnik G. Kalmar - Paloma, Odranci - Zreče, Šmartno - Čarda, Simer šampion - Tehnotim Pesnica.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
PARI 1. KROGA - SOBOTA 17.30: LKW Gerečja vas - Koroške gradnje, Šoštanj - Holermuos Ormož, Trgovine Jager - Boč, Pohorje - GIC Gradnje Rogaška, Partizan Fram - AHA EMMI Bistrica; NEDELJA 17.30: Podvinci - Bukovci, Peca - KIV Vransko.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG - SOBOTA 18.00: Aluminij - Maribor, Mura 05 - NŠ Poli Drava.
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
2. KROG - SOBOTA 16.00: Aluminij - Maribor, Mura 05 - NŠ Poli Drava.
LIGA U-14 VZHOD
1. KROG - SOBOTA 11.00: Aluminij - Rudar Velenje, Mura 05 - NŠ Poli Drava.
Športne igre
Picerija »Pri Mici« prireja v soboto, 15. 8., ob 16. uri športne igre med društvi. Sodelovali bodo Koranti iz Dražencev, ŠD Zavrh, Društvo mladih ter Koranti z Destrnika. Na sporedu bo tudi zanimiva prijateljska nogometna tekma U-8 med Dravo in Podvinci.
Danilo Klajnšek
Pomagajte Dravi in varcujte!
NK Labod Drava ponuja
LETNE VSTOPNICE
po ceni 108 €.
Letno vstopnico lahko kupite na sedežu kluba, Čučkova a lica 5, omogoča pa ogled vseK domačih prvenstvenihj/ ' pokalnih in prijateljskih srečanje Luboct-Oravgjv redj? prodaji je vrednost vstopnic več kot 200 €)T
snem boste lahko v prodajalnah Labod ob nakupu ¿tne karte uveljavljali popust v višini 30 % na redne cene in 10 % popust na znižane artikle (popuste boste lahko upravičenci uveljavljali s karto in osebnim dokumentom).
Foto: DK
Foto: MZ
Spuhlja • Kmetija Bolcar, prejemnica priznanja za arhitekturno dediščino
Dopust imajo, ko je slabo vreme
Posebno priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine je letos prejela kmetija Bolcar iz Spuhlje 56, ki je bila leta 2003 druga najbolje ocenjena kmetija v MO Ptuj.
Vse kmetije, ki so se letos prijavile na razpis za Izbor kmetije leta 2009 v MO Ptuj, so ustrezale razpisnim pogojem. Delo na terenu, ocenjevanje kmetij, so 14. julija opravili dr. Vladimir Korošec, Slavko Brglez, Terezija Meško in Alenka Bezjak. Akcijo Izbiramo kmetijo leta so v MO Ptuj izvedli že desetič.
Na kmetiji Bolcar živijo gospodar Franc, gospodinja Jožefa, hčerka Martina in dedek Franc. Po podatkih, ki so na voljo, so hišo, ki so jo letos obnovili, pričeli graditi okrog leta 1890 in jo dokončali leta 1897. V celoti je zgrajena iz blata. Ponaša se tudi z vinsko kletjo z zanimivimi oboki iz opeke. Gospodar Franc Bol-
car pravi, da se zelo trudijo, da bi jo ohranili takšno, kot je bila nekoč, tako po zunanjosti kot v notranjosti. Lahko da jo bodo nekoč uporabili tudi v turistične namene, da bi ljudem predstavili, kako se je nekoč živelo na vasi. Na dvorišču Bolcarjeve domačije je tudi kapelica, ki so jo na podlagi neznane zaobljube postavile tri ženske. Tako vsaj pravijo ustni viri.
Skupaj imajo 16 hektarjev obdelovalnih površin, od tega so štirje hektarji v zakupu. Na njivah rastejo koruza, pšenica, ječmen, nekaj je tudi travnikov. V njihovi posesti so tudi trije hektarji gozda. Za lastne potrebe imajo v hlevu sedem glav govejih živali.
Kmetija Bolcar iz Spuhlje 56 je ohranjanje tradicije življenja na
Foto: Črtomir Goznik
letošnja prejemnica priznanja za vasi in arhitekturne dediščine.
Foto: Črtomir Goznik
Intenzivno pa se ukvarjajo s prašičerejo, imajo osem plemenskih svinj in okrog 80 do 90 pitancev. V bodoče se
Mezgovci • 70 let PGD Zamušani
Pet novih avtomobilov in dva nova domova
V Mezgovcih v občini Dornava so minulo soboto praznovali gasilci: člani PGD Mezgovci so praznovali 70 let obstoja, priložnostna slovesnost pa je bila namenjena tudi praznovanju 12. dneva gasilcev oziroma 12-letnici obstoja dornavske gasilske zveze, v katero so vključena štiri prostovoljna gasilska društva.
Prireditev se je, kot se za gasilce spodobi, začela s himno v izvedbi domače pihalne godbe, nadaljevala z mimohodom praporščakov domačih in sosednjih gasilskih društev in zvez, nato pa so se na odru zvrstili govorniki - od domačega župana Rajka Janžekoviča do podpredsednika GZ Slovenije Janeza Merca.
Predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik je v svojem nagovoru poudaril predvsem pomembnost obstoja in nalog zveze, ki povezuje društva: „Zveza omogoča in zagotavlja enotno in strokovno izvajanje nalog zaščite in reševanja v občini. V našo so vključena PGD Dornava, Žamenci, Mezgovci in Polen-šak s skupaj nekaj več kot 500 gasilci, gasilkami, veterani in pionirji. GZ poleg izobraževanja skrbi tudi za zavarovanje gasilcev in tehnike ter sodeluje pri tekmovanjih in drugih nalogah, prav tako je zgledno tudi sodelovanje s sosednjimi gasilskimi
zvezami v nasi regiji."
Hojnik je nato v nadaljevanju izpostavil uspehe in dosežke gasilcev v občini: „Ob podpori občine in občanov smo ob vzdrževanju gasilske infrastrukture lahko v zadnjih 12 letih ponosni tudi na kar tri nova orodna vozila, dve novi kombinirani vozili ter dva nova gasilska domova; prav v tem času se gradi nov gasilsko-kulturni dom na Polen-Saku, v Žamencih je bil zgrajen in odprt lani, v teh dneh pa teče se predelava orodnega vozila za PGD Dornava, v PGD Mezgovci pa je bila posodobitev vozila končana pred kratkim."
O nastanku PGD Mezgovci pa je govoril predsednik drustva Franc Vrabl: „Naše društvo je bilo ustanovljeno 4. februarja 1939, takrat so se takratni vaški in politični veljaki zbrali v gostilni Vilčnik, saj je bil tudi gospodar Vilčnik eden pobudnikov, in se odločili, da ustanovijo prvo gasilsko brigado.
	
1	J
	
\ \ II	1
\ í 1	
Predsednik GZ Dornava Jožef Hojnik je v svojem nagovoru izpostavil večje pridobitve društev v zadnjem 12-letnem obdobju, med katere spadajo trije novi avtomobili in dva nova gasilska domova.
Predsednik PGD Mezgovci Franc Vrabl je ob predstavitvi kronike društva povedal, da bi si sicer želeli novo vozilo, vendar so zadovoljni tudi s posodobitvijo 10 let starega mercede-sa GV - 1.
Iz nje je nastalo društvo. Člani so takoj začeli so redno delati, vadit in se izobraževati. Prvi gasilski dom je nastal prav na današnji lokaciji, takrat je bila to stara kovačnica, ki so jo sčasoma preuredili in dograjevali do današnje podobe. Sicer je danes stavba stara, ampak nam dobro služi. Prva motorna brizgalna je bila kupljena že leta 1939, prvo vozilo je bilo znamke IMV, potem pa se je vozni park skozi čas obnavljal in posodabljal do danes. Zaključili smo z nadgradnjo našega gasilskega vozila Mercedes GV 1, tako da imamo zdaj vgrajen visoki tlak in lažje delamo tudi v težjih požarih."
PGD Mezgovci ima trenutno nekaj čez 100 članov, po besedah Vrabla je več kot 30 aktivnih, nekaj je tudi veteranov, žensk in pionirjev: „Seveda bi si tudi v našem društvu želeli novo vozilo, vendar vse pač ne gre. Naše vozilo ima namreč že krepkih 10 let, vendar ima na srečo bolj malo prevoženih kilometrov, zato se je nadgradnja oz. posodobitev izkazala kot najbolj rentabilna opcija, saj bi tovrstno novo vozilo zahtevalo okoli 70.000 evrov," je še povedal Vrabl.
Tako Hojnik kot Vrabl sta opremljenost domačih gasilcev ocenila kot relativno zadovoljivo, vendar pa so zadnja neurja in intervencije gasilcev pokazale, da bodo potrebovali dodatno izobraževanje in predvsem dodatno zaščitno opremo.
Slavnostnim nagovorom je sledilo podeljevanje društvenih in državnih priznanj, uradni del slovesnosti pa se je nato nadaljeval z družabnim srečanjem.
SM
bodo še razvijali. Ker imajo veliko strojev, so si delo zelo olajšali, čeprav gospodar Franc pravi, da jim dela nikoli ne zmanjka. Dopust imajo, tako vsaj pravi, ko je slabo vreme, pa še takrat je vprašanje, če je doma. V teh dneh je vreme znova pokazalo zobe, kot predan gasilec je šel pomagat ljudem v stiski. Če gredo v toplice, se še isti dan vrnejo, ker jih potrebuje živina. Zelo radi pa se zadržujejo v Halozah, na vikendu v Mejah, tam je njihov dopust ob delu v vinogradu, kjer pridelujejo vino za lastne potrebe, tam je mir, ni avtomobilov kot v Spuhlji. V prostem času je gospodar Franc tudi kopjaš, brez Bolcarjevih pa tudi ni skupine tlačanov.
Gospodinja Jožica je v Spu-hljo prišla iz revnih Haloz, vajena je vseh kmečkih opravil. Čeprav je potrebno na kmetiji trdo delati, življenja, ki ga ima, ne bi zamenjala, pravi. Jožica je tudi odlična pekari-
Na kmetiji Bolcar v Spuhlji 56 živijo tri generacije, dedek Franc Bolcar, gospodar Franc Bolcar, gospodinja Jožefa, ki je tudi zaposlena, in hčerka Martina. Te dni sta pri njih na počitnicah tudi mlada sorodnika Rok in Nina s Pobrežja.
ca, znana po peki odličnega mešanega kruha, zanj je na tradicionalni razstavi Dobrote slovenskih kmetij prejela že zlato in srebrno priznanje. Tudi peka peciva ji gre dobro od rok, skupaj s hčerko Martino, ki gre po njenih stopinjah, sta tudi članici društva gospodinj Marjetica. S hčerko si delita tudi ljubezen do rož, kar je razvidno iz njihove bujne in lepe rasti, ki pritegne marsikatero oko. Vse rože, ki rastejo okrog domačije, tudi sami vzgojita v domačem rastlinjaku. Stanovanje pa krasijo izjemne orhideje z obilnimi cvetovi, kakršnih tudi ne vidiš vsak dan. Hčerka Martina, ki je uspešno končala Srednjo veterinarsko šolo, se je odločila, da bo šolanje nadaljevala v programu Upravljanje podeželja in krajine na Višji šoli na Ptuju, da se bo lahko zaposlila v svetovalni službi oziroma da bo ostala v
kmetijstvu. Svojo bodočnost vidi na kmetiji, v mestu, med betonom, ne bi mogla živeti.
Priznanje za ohranjanje tradicije življenja na vasi in arhitekturne dediščine jim veliko pomeni. »Za nas je to veliko priznanje,« poudarja gospodar, »da so tudi drugi prepoznali našo skrb za ohranitev več kot sto let stare hiše. Spu-hlja je bila nekoč panonska vas, to bi morali spoštovati vsi, v to območje ne sodijo velike hiše. Že pokojna Kristina Šamprl Purg je opozarjala na to, da bi morali bolj spoštovati tradicijo in čim manj kaziti zasnovo stare poselitve nekdanje panonske vasi. V naši družini smo se odločili, da bomo našo domačijo ohranili takšno, kot je bila, v največji možni meri, čeprav sami živimo v nadomestni hiši, ki smo jo v celoti zgradili sami, je povedal Franc Bolcar.
MG
Prlekija • Predstavljamo vam
Tihomir Babic - hotelir, pevec, svetnik ...
Tihomir Babič, 26-letni Prlek iz Cvena pri Ljutomeru, si je že v zgodnji mladosti zastavil življenjsko vizijo delovati v turistični in gostinski dejavnosti. Ko je končal študij turizma v Portorožu, smer hotelirstvo, se mu je želja izpolnila. Dobil je zaposlitev v ormoškem podjetju IGD Holermuos in prevzel delovno mesto vodje prodaje v znamenitem dvorcu Jeruzalem.
»Delo z ljudmi je zame vedno znova izziv in veliko zadovoljstvo,« pravi Babič. »Protokolarni objekt, kot je dvorec v Jeruzalemu, mi odpira nova obzorja in vsakodnevna spoznanja, ki mi dajejo dodatni motiv za kakovostno opravljanje poklica.« Ob tem poudarja, da se velja v turizmu nenehno učiti in izobraževati, sicer nimaš perspektive. Zato v skromno odmerjenem prostem času osvaja znanje iz italijanskega in francoskega jezika, v prihodnosti namerava pridobiti licenco turističnega vodnika in naziv vinskega som-melierja.
Tihomir se je zapisal tudi petju. V Mariboru je pri profe-
sorici Alenki Češarek Krnjak končal nižjo glasbeno šolo iz samostojnega petja. Pravi, da
poje za dušo in sprostitev. Vzame pa mu ogromno časa, saj ob nedeljah vadi s Cvenskim oktetom, ob ponedeljkih pa s starejšo zasedbo Ljutomerskega okteta. Ptujskemu nonetu se na vajah priključi ob sobotah, nova zasedba Ljutomerskega okteta pa se na vajah zbere ob petkih zvečer. To pa še ni vse ! Sodeluje tudi z vokalno skupino Liguster ter tu in tam zapoje še v operi. Razdajanje Tihomirja Babiča je zagotovo brezmejno, njegove aktivnosti trajajo 25 ur na dan. Morda še kakšno uro več, saj ne gre pozabiti, da je ob vseh navedenih dejavnostih tudi član ljutomerskega občinskega sveta ...
Niko Soštarič
Foto: SM
Foto: SM
Kuharski nasveti
Zelena solata
Zeleno solato so cenili že v starem Egiptu, intenzivno so jo gojili tudi Grki in Rimljani, ki so menili, da je dober afrodiziak. Na Kitajskem jo omenjajo že med 6. in 9. stoletjem.
Solato lahko razdelimo po različnih kriterijih, nas bo zanimal le prehrambni del. Tako jo delimo na to, ali pri rasti ustvarja glave - takrat govorimo o glav-nati solati, če se bohoti le z lepimi, hitro rastočimi listi, govorimo o solati rezivki ali berivki, solata vezivka pa je tista, ki oblikuje rahlo podolgovato glavo.
S prehrambnega vidika je pri zelenih solatah najpomembnejša hranilna vrednost, ki je izredno nizka, saj nam 100 g živila daje le 45 kJ energije. Zraven tega vsebuje pomembne vitamine in mineralne snovi, kot so karotin, vitamin B1, vitamin B2, vitamin C, železo, fosfor, magnezij, kalij, izredno malo beljakovin, maščob in ogljikovih hidratov ter pomembne vlaknine, ki nam dajejo občutek sitosti, urejajo prebavo in v organizmu nase vežejo različne odpadne snovi.
S shranjevanjem zelene so-
Solato pogosto popestrimo s krompirjem.
Tačke in repki
Mikrosporija je glivična kožna bolezen predvsem mačk in psov, zbolijo pa lahko tudi ljudje, kar pomeni, da je bolezen zoonoza. Povzročajo jo
Foto: Martin Ozmec
Na vrtu je dobro imeti več vrst solate.
late imamo nemalo težav, saj je njeno shranjevanje pri temperaturi od 1 do 3°C še vedno omejeno na kratek čas; nekoliko ji podaljšamo čas shranjevanja, če je ne hranimo skupaj s sadjem in drugo zelenjavo, saj se zaradi tega izloča etilen, ki na listih solate povzroči rdeče pege.
Uporabnost solate je neomejena. Je ena redkih vrst zelenjave, ki jih lahko uporabljamo celo leto. K njeni priljubljenosti pripomoreta njena krhkost in hrustljavost listov.
Zelena solata ima zaradi citronske in jabolčne kisline osvežujoč okus. Zanimivo je, da pri glavnati solati količina vita-
Foto: Martin Ozmec
mina C pada od zunaj navznoter, saj zunanji listi vsebujejo 60 % vitamina C, najmanj pa ga vsebuje srček solate, le okrog 5 %, zato zunanjih listov nikoli ne zavržemo, saj pomembno pripomorejo k tipičnemu okusu posamezne vrste zelene solate. Ob kocenu in spodnjih delih listov se pri rezanju pokaže mlečni sok. Ta vsebuje glikozid laktucin, ki skupaj z drugimi sestavinami prav tako daje solati osvežujoč okus.
Od dodatkov, začimb in dišav se solata ujema s soljo, kisom, čebulo, česnom, drob-njakom, zeleno, peteršiljem, baziliko, meto, pehtranom, vrtno krešo, poprom, koprom. Z olji dodatno vplivamo na njen okus in videz. Pogosto upora-bljajmo olivno, bučno in sončnično olje. Kisla smetana, navadni jogurt in majoneza so prav tako sestavine, s katerimi solata pridobi na okusu in videzu. Od zelenjave in drugih živil pa solato pogosto popestrimo s krompirjem, fižolom, sojo, paradižnikom.
Kadar zeleno solato uporabimo kot predjed ali celo kot samostojno jed, je pomembno, da pripravimo jed, ki je paša za oči, kombiniranih okusov in pravilno ponujena. Načelo uporabnosti barv, sestavin in okusov velja zlasti za zelene solate. Vsaka solatna mešanica ima izrazit okus in svojo sestavo.
Za tople solate so primerne solate s trdimi listi (regrat, belgijski radič), ki se ne sesedejo tako hitro. Pri glavnatih solatah je pomembno, da so primerno narezane, da jih po rezanju in pranju hitro ponudimo, da liste dobro odcedimo ali osušimo, da ostanek vode ne razvodeni preliva. Šele preliv in dodatki dajo solati pravi okus. Če imamo radi česen, ga stremo ali na tanko narežemo v solato. Francozi prepojijo s česnom manjši kos kruha in ga položijo na dno krožnika ali na dno sklede, v kateri ponudijo solato, ter ga pred serviranjem odstranijo. V številnih državah pa je zelena solata predjed.
Za pripravo zelene solate se je uveljavilo precej novih pristopov. Ameriška šefova solata je ponujena s pečenim pura-njim mesom, ki je lahko narezano na trakove ali na zeleno solato položimo pečen puranji zrezek in ga dodatno popestrimo z naribanim sirom. Na kodrasti glavnati solati ponudijo pečena gosja jetra in začinijo z orehovim prelivom. Gosja jetra zamenjujejo tudi s piščančjimi jetri, puranje meso s svinjino ali govedino, dodatno popestrijo z gnjatjo, feto, cvetovi drob-njaka, rezinami hruške, okisajo z malinovim kisom, ne manjka tudi balzamov kis in podobno. Te kombinacije danes vidimo tudi pri nas.
Vlado Pignar
Mikrosporija - glivično obolenje kože
V zadnjem tednu se je na nas obrnilo precej ljudi z vprašanji glede mikosporijaze, saj so slišali za objavo celjskega zavoda za zdravstveno varstvo in nekaterih medijev, kjer opozarjajo ljudi na povečano pojavljanje bolezni pri ljudeh in opozarjajo na možnost okužbe predvsem od mačk in tudi psov.
Vprašanja v zvezi z nego in zdravjem hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralnik@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
glivice iz rodu mikrosporum, predvsem microsporum ca-nis in gypseum. Obolele živali pogosto ne kažejo kliničnih znakov bolezni, imajo mogoče
malo bolj suho kožo s prhljajem. Pri ljudeh pa se bolezen pojavlja s karakterističnimi rdečimi izpuščaji, ki se pojavljajo najpogosteje po vratu, rokah in lasišču. Izpuščaji so videti, kot da bi z razbeljenim kovancem pritisnili na kožo, saj so okrogli, rdečkaste barve in rahlo prizdignjeni nad kožo. V taki klinični obliki bolezen zelo redko najdemo pri živalih.
Pri bolnih mucah zelo pogosto opazimo luskasto kožo na glavi in ušesih, v nekaterih primerili pa najdemo mesta brez dlak tudi na drugih delili telesa. Pri psih bolezen najdemo redko, največkrat se pojavljajo spremembe po glavi v obliki krast in lokalnega izpadanja dlake.
Pri ljudeh zbolevajo najpogosteje otroci. Okužijo se lahko pri božanju in crkljanju neznanih brezdomnih muc, predvsem mačjih mladičkov. Kar nekaj lastnikov muc je prestrašenih poklicalo in
vprašalo, ali naj svojo muco pripeljejo na pregled ali celo evtanazirajo.
Diagnostika bolezni je razmeroma enostavna. Pri živalih je v uporabi pregled z woo-dovo svetilko. To je svetilka, ki oddaja UV-svetlobo, ta pa povzroči na koži obolele živali karakteristično fluoresci-ranje. V sumljivih primerih odvzamemo tudi ostružek kože na sumljivih mestih in ga pošljemo v laboratorij, kjer izolirajo povzročitelja. Pri na videz popolnoma zdravih živalih odvzamemo s posebnim postopkom vzorce dlake z več mest na telesu.
Zdravljenje bolne živali je razmeroma enostavno in v popolnosti uspešno. V blažjih in sumljivih primerih uporabimo kopeli z antimikotično tekočino, ki jih izvajamo po programu, ki ga predpiše veterinar.
Nadaljevanje prihodnjič Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt v poznem poletju
V obdobju med veliko mašo 15. avgusta in malo 8. septembra poletje doseže svoj vrhunec, nato pa se naglo in občutno prevesi v jesen. Iztekajo se pasji vroči poletni dnevi in se umirjajo s pogostimi nevihtami. Popuščajoča poletna vročina in rahel dež v poznem poletju vračata vrtni naravi osvežitve, ob pobiranju njenih plodov in ob predjesenskih vrtnih opravilih pa mir in spokojnost. V medmašnem času, najpri-jetnejšem letnem obdobju, dozori večina vrst sadja, zdravilna zelišča dorastejo z največ zdravilnimi močmi, zelenjava je najslajša in dorasla za hrambo, zelenice in bivalno vrtno okolje pa se odenejo v pisano cvetoč poletni raj.
V SADNEM VRTu nadaljujemo najprijetnejše opravilo -obiranje sadja. Jabolk in hrušk ne obiramo vseh hkrati, marveč tako, kot dozorevajo, pri čemer so pomembni zrelost, obstojnost in okusnost plodov za uporabo v svežem stanju ter stanje plodov, ki jih namenimo za hrambo ali predelavo. Dosledni smo pri rednem pobiranju samoodpladlega poškodovanega in nagnitega sadja, ki ga sprotno odstranjujemo z vrta, da obvarujemo zdravo.
Vegetacija pri mladem sadnem drevju se še nadaljuje, pri tem pa so na mladih poganjkih še mogoči pojavi bolezni zaradi sadnega škrlupa in pepelaste plesni, na rastnih vršičkih pa najdemo listne uši. Do pojavov smo pozorni in ukrepamo kot do sedaj, pri neobranih drevesih pa v obsegu in na načine, ki ne bodo vplivali na manjšo kakovost in užitnost pridelka.
Cepljenje in požlahtnjevanje sadnega drevja z okulacijo na speče oko lahko opravimo, dokler je podlaga v muževnem stanju, opravimo pa ga v vlažnem in oblačnem vremenu ter v čim krajšem času med nabiranjem cepičev in opravljanjem okulacije.
V	malinjaku porežemo letos obrane veje pri tleh ter sežge-mo, da se malinova muha ne bi ugnezdila v stržen odmirajo-čih in suhih vej. Zelene poganjke letošnje rasti razredčimo na razdaljo 15 cm med vejami, da se bo v poznem poletju na njih še tvoril cvetni nastavek za rod v prihodnjem letu ter da bodo dobro olesenele in dozorele za prezimitev.
V	OKRASNEM VRTU se je po nekaj deževnih osvežitvah poleti cvetoče okrasno rastlinje še barvitejše in dehteče razcvetelo, zelenih listavcev pa se oprijema dih jesenske barvitosti.
Na izpraznjene gredice po odcvetelem spomladanskem in poletnem cvetju presajamo v juniju posejane in do sedaj vzgojene sadike dvoletnih mačeh, marjetic, spominčic ter podobnih cvetlic za jesensko in zgodnjespomladansko cvetenje.
Odcvetele trajnice z delitvijo koreninske grude preprosto razmnožimo tako, da jih razsadimo po cvetlični gredici, kjer se bodo v jeseni še dobro ukoreninile ter obrasle za boljšo prezimitev.
Konec avgusta je čas za posaditev v jeseni cvetočih čebulnic: jesenskih žafranov in podleska. Seveda pa je še prezgodaj za sajenje čebulic zgodaj spomladi cvetočega cvetja razen narcis, katerih čebulice so ostale v zemlji. Konec avgusta jih z vilasto lopato izkopljemo, mlajše in zdrave odbrane čebulice pa takoj razsadimo po gredici ali trati v medsebojni razdalji 50 cm, da se bodo po nekaj letih ponovno obrasle v večje skupine.
Bršljanu, jasminu in podobnim zimzelenim plezalkam vr-šičkamo poganjke, zrasle zunaj vzgojne oblike, da se ne bodo ustvarjale nezažlene praznine. Gliciniji, srobotom in podobnim plezavim grmovnicam vežemo ob opore poganjke, ki bodo naslednje leto služili za zamenjavo starih vej.
V	ZELENJAVNEM VRTU ob spravilu pridelkov najrazličnejših vrtnin posvetimo največ pozornosti pletvi, redčenju, okopavanju in dognojevanju posevkov vrtnin, posejanih v juliju, da bodo dobro doraščale do jeseni. Kapusnice zavarujemo pred gosenicami, ki jih zalegajo beli metuljčki kapu-sovega belina.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: 14. avgusta - 20. avgusta
14 -petek	15-sobota	16-nedelja	17-ponedeljek
18-torek	19-sreda	20-četrtek #	
Kitajska
na drugem mestu
Na podlagi podatkov za leto 2008 in napovedi Mednarodnega denarnega sklada (IMF) o gospodarski rasti za leti 2009 in 2010 lahko sklepamo, kakšna naj bi bila okvirna slika svetovnega gospodarstva v naslednjih letih.
Če gre verjeti napovedim, potem lahko pričakujemo, da bo kitajska ekonomija že ob koncu letošnjega leta postala druga največja na svetu in s tega mesta izpodrinila Japonsko. Kot kaže, se bo sprememba na drugem mestu zgodila še nekoliko prej, kot smo prvotno pričakovali (2010-2011). Spomnimo: ob koncu leta 2007 je Kitajska na tretjem mestu prehitela Nemčijo.
Dejstvo je, da trgi v razvoju postajajo vedno pomembnejši v strukturi svetovne ekonomije. Tukaj seveda ne pozabimo, da je Kitajska le največja in da ji sledijo tudi druge države v razvoju, ki zaradi nadpovprečno hitre gospodarske rasti v zadnjih desetih letih in več rastejo v povprečju hitreje od najrazvitejših.
O vedno večjem pomenu Kitajske in drugih držav v razvoju priča tudi vedno večji pomen skupine G20. G7 oz. G8 počasi postaja zgodovina, saj sta se struktura in način delovanja svetovne ekonomije v zadnjem času preveč spremenila. To smo v zadnjem letu najbolje videli med procesom reševanja finančne krize. Krize niso reševali samo najrazvitejši, ampak so v koordinirani akciji sodelovale tudi države v razvoju. Še veliko večji projekt, ki bo zahteval sodelovanje celotnega sveta, pa bo odgovor na globalno segrevanje.
Skratka, kot vse kaže, bomo v naslednjih letih priča še intenzivnejšemu procesu globalizacije, medsebojnega sodelovanja in vzpostavitve ekonomskega ravnotežja (predvsem v tej smeri, da bomo imeli v svetu nekaj močnih ekonomskih centrov). Evropski uniji, Združenim državam Amerike in Japonski se bodo priključile tudi nekatere druge azijske države s Kitajsko načelu, ne smemo pa pozabiti na Latinsko Ameriko in nenazadnje Vzhodno Evropo na čelu z Rusijo ter dolgoročno tudi Afriko.
Posledično je seveda pomembno, da se posameznik, ki varčuje na dolgi rok, teh strukturnih sprememb zaveda, jih razume in nenazadnje tudi upošteva pri oblikovanju svojega portfelja.
Medtem ko je bil v osemdesetih letih prejšnjega stoletja povprečen portfelj globalnega investitorja sestavljen predvsem iz ameriških, japonskih in evropskih delnic, je danes verjetno smiselno, da dolgoročno nastavljen in višjemu tveganju naklonjen investitor razmišlja tudi o naložbah v trge v razvoju.
Mitja Petrič
KOLEKTIV SALONA
mosKo m gensKo
FÍU2GÍÍSCVO z Slomškova 22
10 % popust v avgustu
Astrolog Tadej svetuje
Šifra: Duhovni razvoj
Vprašanje: Zanima me duhovni razvoj pri človeku in kaj moram še spremeniti pri sebi. Ali ima vsak človek svoj načrt in kako ga prepoznati?
Odgovor: Spoštovani, navedli ste zelo zanimiva vprašanja, na katera ni enostavno odgovoriti.
Človek se največ nauči skozi izkušnje in opazovanje drugih ljudi. Včasih je dobro, da v tišini razmislite o tem, kaj vas veseli in kaj vam je blizu. Letni čas, ki je trenutno, je poletje in sedaj so vsi ljudje lahkotnejši in jih zanimajo prijetnosti. To je tudi obdobje romantike in čas, ko mnogi gredo na dopust in si naberejo novih moči. Pri tem se sleherni človek takoj ujame v neke vzorce, kako je tradicionalno potrebno preživeti dopust. Toda vsak ima v sebi neko kreativno moč in svoj talent, ki ga razvija po notranjem navdihu. Ravno tako mora začeti uživati in delati tisto, kar ga veseli.
Živimo v prelomnih časih, vse je postalo vprašljivo, na drugi strani pa modri ljudje pravijo, da je to čas preobrazbe, da je samo vprašanje časa, kdaj bo tema zmagala nad ljubeznijo. Življenje ni igra črno-belih odtenkov, ampak so v njem zajete vse barve. Od posameznika je odvisno, kaj bo vzel za prioriteto in kaj mu bo potrebno. Nekomu, ki zgubi službo, se navidezno podira svet, toda v vsaki takšni situaciji je potrebno uvideti nekaj dobrega - morda
priložnost za nekaj novega in drugačnega. V življenju je tako, da se vseskozi učimo in si postavljamo nove obveznosti. Največkrat se zgodi, da se nekdo ujame v začaranem krogu in v vzorcih. Astrologija ima pri tem na zalogi astrološko karto, ki je izdelana na točen datum vašega rojstva, na uro in minuto in seveda kraj - takšen magičen trenutek je zemljevid časa. Pomaga, da nekdo razume, zakaj se mu dogajajo takšne stvari, in se lahko spremeni. Seveda ni enostavno in včasih se pri tem porabi več energije. Človek se duhovno razvija celo svoje življenje in to postopoma. Predvsem je pomembno, da je nekdo zadovoljen s tistim, kar ima, in sprejme tisto, kar mu je dano. Res pa je, da se v usodo ni dobro vdati in razmišljati negativno. Naloga posameznika
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti
Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
por^/nava
www.poravnava.si
080 13 14
NOVO, NOVO, NOVO PRVI V SLOVENIJI
BREZPLAČEN OBISK NAŠEGA PRAVNEGA SVETOVALCA TUDI NA VAŠEM DOMU PO VSEJ SLOVENIJI.
je, da se ima rad in da razmišlja pozitivno.
Duhovne tehnike samora-zvoja so različne in sami morate zbrati tisto, ki vam je najbolj všeč. Pri tem je potrebno poudariti naslednje: duhoven ni tisti človek, ki bere duhovne knjige, ampak dela tisto, kar čuti. Če vsak dan naredite nekaj dobrega zase, namenite nasmeh srčnemu izvoljencu in se podate z dobro voljo v nov dan, je to velik uspeh. Tako kot v naravi pridejo tudi nevihtni oblaki, vendar kmalu minejo. Sleherni človek mora narediti veliko zase, pa tudi za druge in se potruditi, da bo čimveč sončnih dni. To morate narediti tudi vi, draga bralka. Včasih je to izjemno težko in zahtevno, toda tam, kjer je volja, tam je tudi
Poravnava odgovarja
Vprašanje
Poškodovan sem bil na delovnem mestu, kjer mi je zaradi napake na stroju stisnilo levo roko. Sam sem delo opravljal z vso potrebno previdnostjo in znanjem, nosil sem tudi zaščitne rokavice. Ali sem upravičen do odškodnine in ali bi lahko imel zaradi uveljavljanja odškodnine kakšne težave z delodajalcem? Janez, Ormož
Odgovor
Glede na navedeno ste vsekakor upravičeni do odškodnine iz naslova splošne civilne odgovornosti, saj za nastanek nezgode niste odgovorni vi, ampak delodajalec, ki ni poskrbel za vso potrebno varnost pri delu in brezhibnost delovnih strojev. Ponavadi ima delodajalec za takšne primere sklenjeno zavarovanje civilne odgovornosti, kar pomeni, da nematerialne škode ne bo kril delodajalec sam, ampak jo bo krila zavarovalnica, pri kateri ima delodajalec sklenjeno zavarovanje. Uveljavljanje odškodnine zaradi tega za vas ne bi smelo imeti neprijetnih posledic.
Vprašanja v zvezi z vašim primerom pošljite na INFO@PORAVNAVA.SI ali po pošti na naslov PORAVNAVA, Vodnikova ulica 2, 2250 Ptuj in v treh dneh boste prejeli odgovor naših pravnikov, ali pa nas pokličite na brezplačno tel. št. 080 13 14.
Če tudi vas zanima kakšno vprašanje in ne poznate odgovora, mi pišite in poiskali ga bomo skupaj. Zavedati se velja, da tam, kjer je volja, je tudi pot. Seveda pa se zmeraj odločate sami. Pismu ne pozabiti priložiti šifre in vse skupaj pošljite na naslov Štajerskega tednika; kmalu boste prejeli odgovor. Pomembno je, da situacijo opišete na kratko in napišete točen datum, uro in kraj vprašanja. Zvezde sreče bodo sijale visoko nad oblaki in vam pošiljale nevidne signale ljubezni!
NAVA
ste bili POŠKODOVANI
V PROMETNI
ŽELITE PRIMERNO DENARNO ODŠKODNINO?
PE PTUJ, Vodnikova 2
BREZPLAČNA QQQ ] J -j £
TEL. ŠTEVILKA:
pot in tam je smisel življenje. Želim vam, da bi še naprej srkali nektar duhovnega življenja in da bi se imeli radi.
Obiščite me lahko na spletni strani: www.tadej-sink.si Tadej Šink, horarni astrolog
Iščete svoj stil
Z Murino obleko po ptujskih ulicah in terasah
Simona Pajnkiher je še ne 17-letno dekle, doma iz Brezovca pri Cirkulanah, obiskuje pa ekonomsko gimnazijo na Ptuju. Zelo rada ima živali, doma imajo tudi ribnik. Njena velika ljubezen so konji, zato se je odločila za šolo jahanja.
Pajnkiherji so se pred tremi leti iz Zasavja preselili v Brezo-vec. Simonin oče se je rodil v Podlehniku. V novo okolje so se dobro vživeli, počutijo se odlično. Za akcijo Iščete svoj stil se je prijavila iz radovednosti, prepričana je bila, da ne bo izbrana.
Simona je prvič obiskala kozmetični salon. Kozmetičarka Neda Tokalic ji je predstavila pomen nege kože, da bo ta ostala zdrava in vitalna še pozno v starost. Po površinskem čiščenju, ugotovili so, da ima mešani tip kože, in odstranitvi odmrlih celic so postopek nege zaključili z nanosom ustrezne kreme. Priporočili so ji tudi globinsko čiščenje.
V frizerskem salonu Stanka se je Simoninim lasem posvetila frizerka Jožica Pepelnik. Najprej ji je postrigla uničene konice, zatem pa nahranila dokaj izsušene lase z zeliščno oblogo. Pobarvala jih je v svetlo rjavo, kar je bila že dolgo njena želja. Simonina nova pričeska s spletenimi kitkam je primer mladostne pričeske, s katero se lahko uspešno spopademo s poletno vročino.
Vizažistka Minka Feguš ji je obraz nežno prekrila s pudrom, oči pa najprej poudarila z oranžno-rjavimi toni. Za večji poudarek je na zunanje dele vek nanesla temnejši ton, v rahlo oranžnem odtenku pa je poudarila tudi ličnice in ustnice.
„Če bi imela možnost, bi Simono predstavila v jahalni opremi za nastop na kakšnem prvenstvu,
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Simona prej ...
in pozneje
vendar, žal, v naših trgovinah takšnih oblačil ni. V trgovini Mura sem kljub začetni skeptičnosti našla rjavo-oranžno oblekico, ki je kot nalašč za vroče dni in Simonino mladost. Oblekica je zelo enostavnega kroja, pod prsmi spuščena do dolžine nad koleni, z golim hrbtom in se zaveže okrog vratu. Sam material je zelo primeren za vroče dni, kot tudi vzorec, ki nas kar malce potegne v res vroče kraje Afrike. Seveda za popolno preobrazbo v »afro« stilu manjka bogat in težek lesen nakit, ampak Simoni bi glede na njena leta takšen nakit verjetno bil odveč. Zato sem se odločila za obuvalo »pri tleh«. Torej športni sandali s paski v rjavi barvi in k temu velika športna torba, prav tako v rjavi barvi. Ker je novo šolsko leto pred vrati in
bo Simona tako oblečena imela vsak dan manj časa za potepanje po ptujskih ulicah in posedanje na vabljivih terasah, bo pač v torbo po potrebi lahko skrila tudi kakšen zvezek in knjigo za prve šolske dni, nizki sandali pa je gotovo ne bodo ovirali pri hitrem premiku med glavnim odmorom, saj se pred šolo mogoče dogaja kaj zanimivega, česar ne velja zamuditi. Torej oblekica iz trgovine Mura, sandali in torba pa iz trgovine Alpina. Kljub temu da Simona še debelo število let gotovo ne bi prestopila Mu-rinega praga, se tu in tam najde tudi kaj primernega za naše najstnice, vsaj po modelu, če že ne po cenovnem razredu," je bila v predstavitvi Simonine oblačilne preobrazbe izčrpna stilistka Sanja Veličkovic.
Foto: Črtomir Goznik
Simona v oblačilih iz Mure ter s sandali in torbico iz Alpine
V kozmetičnem studiu Olim-pic se je Simona odločila za ma-nikuro, ki je prispevala k celostni podobi njenega mladostnega videza. Zraven frizure, ličenja in oblačil so tudi roke tiste, ki
veliko povedo o posamezniku. Urejeni nohti dodatno prispevajo k urejeni in celostni podobi slehernega izmed nas, je povedala vodja studia Silva Čuš.
MG
Slo POP novice
:kkk
Zasedba The Stroj je minulo nedeljo s prenovljenim koncertnim programom nastopila na otvoritvenem dogodku letošnjega Kamfesta, ki se bo sicer odvijal v Kamniku vse do 22. avgusta. Nabito polno prizorišče in izjemen odziv publike sta dala celotnemu zvočno-vizualnemu spekta-klu še večji pomen.
Po uvodnih zvočnih kreacijah, ki so jih člani izvabljali iz nenavadnih unikatnih inštrumentov, sestavljenih pod budnim očesom in s spretno roko vodje Primoža Oberža-na, je na oder prišel celo boksar. Če bobnarji udrihajo po tolkalih, kitaristi ubirajo strune in klaviaturisti tipke, berlinski glasbenik in boksar Alfred Schönfelder s svojim nenavadnim boksarsko-glasbenim strojem, imenovanim vimmba, boksa po posebnih vrečah-stikalih ter jih glede na zaporedje boksarskih udarcev oblikuje v melodijo ali najrazličnejše zvočne efekte. Seveda pa tudi tokrat ni šlo brez isker in ženskega vokala.
kkk
Punk'n'roll zasedba Orlek nadaljuje odisejopo slovenskih glasbenih odrih. V avgustu bodo imeli kar 10 koncertov, na katerih bodo predstavili svoj zadnji album Anduht, ki je poleg knjige izšel ob 20-letnici delovanja skupine. Tisti, ki se koncertov ne boste mogli udeležiti, pa že lahko na radijskih postajah slišite njihov nov single z naslovom Drugačne luknje.
MZ
BTlr
1 O
D
Lestvica slovenske zabavne glasbe
Poslušate jo lahko vsak torek
od 20. do 22. ure na Radiu Ptuj.
10. ČUKI: KUKAMO POD SENČNIK NJEN SOL NA KOŽI
ah . ni» nn >i i
8. GAL: ČAS BONA MOJI STRANI 7. FLIRRT: ZBIRAM VSE, KAR NOSILA JE
6. MANCA ŠPIK: MOJ EDINI 5. JAZZ STATION: DELAM, KAR SE NE SME 4. STEREOTIPI: PLES V DEŽJU 3. MARKO VOZELJ: MAVRICA 2. JAN PLESTENJAK: PRIDE, PRIDE DAN 1. MAMBO KINGS: NAJ BO SEPTEMBER ALI MAJ
Glasujem za pesem:
Moj predlog za Desetico:
Ime in priimek:.
Tel:_
Davčna:
Glasovnico pošljite na naslov: Radio Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj.
Glasbeni kotiček
»
Daleč« in Gal Gjurin
Gal Gjurin, ki se je v začetku letošnjega leta predstavil z novo ploščo Srce, je te dni znova presenetil. Na radijskih postajah je že njegova nova skladba z naslovom »Daleč«, ki obenem pomeni napoved njegovega koncerta. Ta bo 23. septembra v ljubljanskih Križankah.
Po zelo uspešnih prvih dveh singlih „Kaj vse bi dal", ki je na spletnem portalu Youtube dosegel že preko 135.000 obiskov, in „Čas bo na moji strani", ki je postal ena glavnih koncertnih poslastic, se je Gal spet odločil presenetiti. V vročih poletnih dneh je posnel popolnoma novo skladbo „Daleč", pesem hitrih, skoraj plesnih 125 bpm z močnim, spevnim refrenom, v kateri je Gal spet magično združil svoj „vintage" inštrumentarij z najsodobnejšimi pro-ducentskimi prijemi, vse
Foto: internet
Gal Gjurin: Gal Gjurin se predstavlja z novo skladbo »Daleč«.
skupaj pa še popestril z nežnim zvokom godalnega orkestra.
Gal Gjurin kljub ne ravno pogostim izdajam zagotovo velja za enega najustvarjal-nejših in najdejavnejših glasbenikov v našem okolju, saj nam že bežen pregled na slovensko sceno njegovo ime prikaže na kar nekaj projektih najrazličnejših glasbenih stilov. Po zasedbi Olivija in albumu Fetiš s številnimi Galeristi se je tokrat z manj številčno zasedbo in albumom Srce podal na nekoliko samostojnejšo pot, saj mu bo ta omogočila pogostejšo predstavitev po manjših klubskih odrih, kar je bilo prej pravzaprav onemogočeno.
Galov podpis, tako kot na prejšnjem albumu, tudi tokrat stoji tako pod funkcijo producenta kot tudi avtorja glasbe, besedil in aranžmajev, kar govori o njegovem glasbenem perfekcionizmu in želji po popolni kontroli nad celotnim projektom.
MZ
Filmski kotiček
Snubitev
Vsebina: Margaret Tate je stroga in neomajna urednica založniške hiše, ki je do svojih podrejenih tako kruta in neusmiljena, da jo imajo za pravo čarovnico in kuzlo. Andrew Paxton je njen pomočnik že tri leta zgolj zato, ker je dovolj sposoben, da ga ne odpusti. A Margaret ima skrivnost: ker je Kanadčanka, mora za svoje delo imeti delovno vizo. Kmalu ji poteče, zato ji grozi prisilna izselitev nazaj v Kanado. V zadnjem trenutku ukaže pomočniku, naj se poroči z njo, saj bo tako dobila zeleno karto. Andrew po krajšem pogajanju zadržano pristane, saj naj bi bila tako poroka kot ločitev zgolj formalnost. V šarado njunega ljubezenskega razmerja spada tudi obisk njegovih staršev
Proposal
Igrajo: Sandra Bullock, Ryan Reynolds, Mary Steenburgen, Craig T. Nelson, Betty White. Režija: Anne Fletcher Scenarij: Peter Chiarelli Žanr: romantična komedija Dolžina: 101 minuta Leto: 2008 Država: ZDA
na Aljaski. Vikend intenzivnega druženja izven običajnega okolja New Yorka pa jima bo seveda prinesel veliko preglavic ...
Snubitev je eden tistih filmov, katerih vsebina in pravzaprav celoten potek zgodbe sije že s plakata. Niti reklame ni potrebno videti, da bi vedeli, kaj se bo zgodilo, kdaj, zakaj in kako. Očitnejšo umestitev v žanr bi težko našli, posledica pa je seveda popolna neizvirnost, ki je tako očitna, da je pretirana tudi že v trenutnem obdobju skrajno neizvirnih ameriških filmov. Zgodba o moškem in ženski, ki se sprva sovražita in kasneje zaljubita, je bila namreč zvodenela že v časih črno-belega filma.
A pustimo to. Film jasno sporoča, kakšen je in za koga je. Bodo ljubiteljice žanra prišle na svoj račun? Najbrž, težava je le v tem, da je film primernejši za kakšno lenobno deževno popoldne na TV, ne pa kot kino dogodek. Odklop možganov je popoln, a kljub temu zna kakšna scenari-stnična luknja, predvsem ob zelo okornih dramaturških obratih, malce pokvariti užitek. In seveda, v opredelitvi žanra je beseda komedija odveč, veljalo bi jo zamenjati z 'lahkoten film'. Ko 'par' odide na Aljasko, se namreč začnejo nekakšna Severna obzor-
SANDRA BULLOCK RYAN REYNOLDS
THE
PROPOSAL
HERE COMES THE BRIBE... IN THEATERS JUNE 19
ja, saj so vsi prebivalci Sitke malce simpatično trčeni, a žal premalo, da bi se gledalci nasmejali.
Film prikazuje zanimiv odnos do institucije poroke in zakona. Čeprav ima na začetku tipično liberalno stališče, da je poroka le kos papirja in da je kot takšna zlahka podvržena le trenutnim materialnim vzgibom, pa se do konca filma stvar (pričakovano) obrne na glavo, saj glavna junakinja zaradi svojih 'pokvarjenih' motivov v usodnem trenutku ni sposobna izdaviti preprostega 'da'. Kot bi nam film hotel povedati, da globoko v sebi prav nihče ne verjame v poroko kot zgolj kos
papirja in da so še tako zadrti svobodomiselneži v resnici konservativci, ki si skrivoma želijo življenja v predmestju in psa. Kot bi poleg pričakovane inflacije družinskih vrednot bili deležni še ognjemeta v čast poroke.
Razen prikrite reklame za ameriški srednji razred pa seveda nismo deležni česa posebej izstopajočega. Film se z avtopilotom seveda mirno pripelje do konca (kljub občasni okorni vožnji), zato zna že vnaprej hladno stališče kakšnega gledalca uspešno odtaliti in mu morda celo prirasti k srcu.
Matej Frece
Ugankarski slovarček: ALKALAJ = slovenski matematik (Mišo, 1952-); KALIOPA = grška muza, zaščitnica epskega pesništva; KRALIK = slovaški dramatik (Stefan, 1909-1983); KULUK = tlaka v stari Turčiji; ALI = francoski skladatelj (Francis, 1932-); RIBEIRO = portugalski violinist (Gerardo, 1950-); RIJAVEC = slovenski balinar (Jure, 1971-); SON = slovenska pevka (Lenka).
■uasuEM 'pojez 'oe>joed 'spsd OAOje>n
'siuson 'jspueA3 'nv 'edop>| 'qa 'ueoj9wo}se~| '¡se 'xv '§19 's|uuv 'q|z 'eoueuons 'uos '>|Ojp 'osAeOy sjnf 'unoejqo 'e>jsu!|o>| 'ueosjwspod '|/\|y '>j!|ej>| 'inwew 'e|j>js 'wns|o 'e>jie>| :ouAejopoA :e>)UEZu>i a) Aa^say
RADIOPTUJ
89,8 ° 98,2 ° I04T3MHZ
SOBOTA, 15. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.45 ROJSTNI DNEVI, 8.45 ŠPORTNI NAPOVEDNIK, 9.00 Za male in velike. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (ponovitev). 13.10 Šport z Jankom Bezjakom 13.45 Po študentsko (Damjan Zagoršek). 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Slovenske gorice).
NEDELJA, 16. avgust:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30 in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 7.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahber-ger). 8.00 NEDELJSKI KLEPET S POSLUŠALCI, 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.10 Mali oglasi (še 9.50). 9.40 Kuharski nasveti. 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 19.10 Lestvica Naj 11 (Janko Bezjak). 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE, 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sloven-
ske gorice).
PONEDELJEK, 17. avgust:
5.00 štajerska budilka, 5.30
NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 HOROSKOP. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 16.30 Mala štajerska kronika (Martin Ozmec in dopisniki). 17.30 POROČILA. 18.00 Kultura (Majda Fridl). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 21.00 Country glasba (Rajko Žula), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 18. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30,
14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI (Marija Slodnjak). 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi (Mojca Zemljarič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program. (Radio Triglav Jesenice). SREDA, 19. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 09.00 Pomagajmo si. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
Naročite
v
Štajerski
z brezplačno prilogo
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
NAROCI1.NICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
11.50 Minute kulture. 12.00. Slovenija in Evropska unija (Anemari Kekec). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtička rije (z Mišo Pušenjak in Karolino Putarek). 19.10 Popularnih 11 (Janko Bezjak). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). ČETRTEK, 20. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 Modne čvekarije (Barbara Cenčič Krajnc). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 12.50 Nasveti za duševno zdravje (mag. Bojan Šinko). 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 17.30 POROČILA. 18.00 Vroča linija. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Goldi). PETEK, 21. avgust:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.30 NOVICE (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.20 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.40 Astročvek (s Tadejem Šinkom). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev (Majda Fridl in dopisniki). 13.10 Šport. 13.45 Danes v Po-dravju. 14.40 Povejte svoje mnenje. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj.19.15 RITMO MUZIKA (Dj Dean). 20.00 Z glasbo do srca (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM. (Radio Sora).
Horoskop
OVEN
Spremljala vas bo zvedava energija. Postavili se boste v ospredje In uvideli, kaj vam je blizu In kaj morate še spremeniti. Varujte se pretirane hitrosti in sunkovitosti. V ljubezni boste imeli čarobno piščal, iz katere bodo prihajale romantične melodije. Služba: skupinske ambicije.
Sn BIK
Vaša energija v tem tednu bo ustvarjalna. V duhovnem smislu ne boste smeli pozabiti negovati notranjega otroka. Na delovnem mestu boste imeli veliko opravil in označuje vas notranji nemir. Zadev se boste morali lotiti postopoma. Partnerjeva pomoč bo zelo dobrodošla.
DVOJČKA
V	vaše življenje bo zapihal svež vetrič in vam podaril notranjo moč. Blesteli boste v komunikaciji in pri drugih intelektualnih dejavnostih. Pomembno bo, da vzamete čas zase in da se odpravite raziskovat tisto, kar vam je neznanka. Nekaj zdrave razsodnosti ne bo odveč pri denarju.
RAK
Daleč v ospredju bosta romantika in senzitivna energija. Odločili se boste in stvari spravili v ravnovesje. Intuitivna znanja bodo tista, ki prinašajo neko dodatno motivacijo. Ne pozabite se razvajati, ustrezal vam bo dopust. Partnerjevi nasvete boste morali brati med vrsticami.
LEV
Zaznamovala vas bo trma in tako boste naredili velik korak naprej. Razrešiti boste morali nekaj, kar je vezano na preteklost. Sreča se bo lesketala v tistih zadevah, ki bodo na videz nepomembne. Odzovite se klicu narave. V ljubezni boste potrebovali nekaj več potrpljenja in tolerance.
DEVICA
Kljub povečanim obveznostim si boste morali vzeti čas zase in za vse tiste dejavnosti, ki so vam blizu. Po majhnih korakih boste ugotovili, kaj vas veseli in osreči. Duh prijateljstva bo za vas balzam za dušo. Po razpotjih življenja boste prišli do spoznanj o sreči. Odzovite se klicu narave.
TEHTNICA
Na delovnem mestu boste zacveteli. Ideje se bodo svetile in naredili boste zelo veliko. Jasno bo, da se vam odpira paleta obveznosti. Nekaj povezav bo vezanih na tujino in na občutek svobode. Partnerjevi namigi vam bodo v samopomoč. Če ste moški, se varujte raztresenosti.
ŠKORPIJON
Globoko v sebi boste odkrili neko strast in hrepenenje. Ni dobro, da stvari pometate pod preprogo, mnogo bolje bo, da jih raziščete. Ljubezen bo tista prijetna stran, ki prinaša skladnost in ravnovesje. Seveda se boste morali bolj potruditi. Kocke usode se bodo v službi zavrtele v vašo korist.
STRELEC
Na vrtiljaku usode boste neizmerno uživali. Pozitivno boste gledali naprej in uvideli, kaj vas veseli. Zapisujte si svoje občutke in jih spoznavajte. Na delovnem mestu vam bo naklonjena neka oseba nasprotnega spola. V ljubezni bo vladal čas priložnosti in možnosti za spremembe.
KOZOROG
Daleč v ospredju bosta trma in nenavadna energija. Zadeve boste počeli postopoma In doživeli uspehe. Ljudje, ki bodo v tem tednu prihajali v vaše življenje, bodo prinašali zanimiva sporočila. Ugodnosti se bodo nadaljevale v poslovnem svetu. Ljubezen in romantika bosta šli z roko v roki.
VODNAR
V	ljubezni vas čaka mnogo prijetnosti in sproščene energije. Uspehi se bodo odvijali tako, kot
si boste želeli. Ne boste se mogli znebiti občutka, da imate vi v rokah škarje in platno. Analitičnost na delovnem mestu vam bo koristila in naredili boste preventivne ukrepe glede denarja.
RIBI
Čeprav boste v osnovi hrepeneli po tišini, se bodo stvari dogodile mnogo drugače. Večkrat se boste pojavili v kakšnem bučnem prostoru in tako napredovali. Posebej živahen teden bo na delovnem mestu. Seveda si ne boste smeli naložiti preveč obveznosti in pravilno bo, da greste v naravo.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
RADIOPTUJ
89,8-98,2'104,3
Izbor naj šefa in naj šefice. Razglasitev rezultatov 20. avgusta v Štajerski budilki!
Tržec • Obnova Djočanove kmetije
Od stranisca na strbunk do oferije
Na dokaj znani Djočanovi kmetiji v videmskem naselju Tržec tamkajšnje Etnografsko društvo (ED) že nekaj let uspešno obnavlja stavbno dediščino in tako zaokrožuje podobo nekdanje kmetije. Prvi avgustovski konec tedna so člani ED postavili klopotec in proslavili zaključna dela pri izgradnji skednja.
Poročali smo že, da je ED Tržec letos uspešno kandidiralo na razpisu LAS Haloze s projektom izgradnje skednja, poljskega stranišča in gnojišča ter za te namene pridobilo 6000 evrov. Projekt je bil sicer skupno ocenjen na 14.400 evrov, kar je po besedah predsednika ED Tržec Ivana Božička tudi dejanska vrednost vseh opravljenih del z materialom vred, vendar so kot v večini društev s podobnimi projekti delo opravili prostovoljci brezplačno.
„Koliko prostovoljnih ur je bilo vloženih za realizacijo zastavljenega, ne morem točno reči, približno pa bo šlo za 900 delovnih ur. Na več akcijah je sodelovalo po ducat prostovoljcev, večinoma iz vrst upravnega odbora društva, občasno pa so se nam priključili tudi drugi posamezniki," je povedal predsednik. Spomladi so za kmetijo zasadili tudi sadovnjak.
Uradna otvoritev nove pridobitve
Člani ED Tržec so letos uspešno zaključili izgradnjo skednja na Djočanovi kmetiji, načrtov pa je še veliko.
Djočanove kmetije z družabnim srečanjem krajanov bo predvidoma 19. septembra, do takrat pa nameravajo pripraviti in razstaviti še zbrane eksponate.
„Povem lahko, da imamo trenutno deponiranih ker 60 različnih vrst nekdanje tipične kmečke posode in vseh vrst orodja za delo na kmetiji, ki jih bomo razporedili po prostorih kmetije in tako ponudili na ogled," je napovedal Božičko in hkrati razgrnil že prihodnje načrte obnove celostne podobe kmetije:
„Celovito obnovo kmetije smo že ob začetku razdelili v šest faz, trenutno je zaključena druga faza. V prihodnje pa nameravamo postaviti še čebelnjak, leseno ograjo, prostor za žganjekuho s svinjsko kuhinjo, koruznjak in prešo ter t. i. oferijo. To je manjša stavbica, v bistvu gre za eno sobo in majhen predprostor, ki se je včasih postavil
Za skednjem je že urejeno gnojišče s pravim poljskim straniščem na štr-bunk.
ob kmetiji, ko sta oča in mati predala gospodarstvo v roke sinu oziroma novemu, mlademu gospodarju, sama pa sta se umaknila v svojo hiško. Časovno smo kot termin dokončne obnove celotne obnove določili leto 2015 in zaenkrat smo pri uresničevanju časovnega plana zelo uspešni. Sploh za letos lahko rečem, da smo zelo zadovoljni z narejenim, pridobili pa smo tudi traktorsko kosilnico za lažje in hitrejše urejanje okolja. Če bo šlo tako naprej, se zna zgoditi, da bomo vse začrtano zaključili celo še kakšno leto prej."
Sicer pa bodo v ED Tržec hkrati za zaključno fazo vseh gradenj pripravili tudi videopredstavitev, zloženko in drugi promocijski material.
SM
Gorišnica • Posebno srečanje na Dominkovi domačiji
Foto: SM
Foto: S M
Dan, ko se je govorilo v treh jezikih hkrati
Nekoliko v ozadju letošnjega praznika občine Gorišnica, prav na tako imenovano margetinsko nedeljo, se je zgodil še en pomemben dogodek, pravzaprav srečanje na znani Dominkovi domačiji, ki ga je organiziral Lions klub Ptuj. Zbrali so se namreč člani Društva gluhih in naglušnih Podravja (DGNP) in udeleženci mednarodne izmenjave mladih pod okriljem Lions zveze Slovenije ter poklepetali z gostitelji, člani Leo in Lions kluba Ptuj.
Da je bilo srečanje nekaj posebnega, pove že dejstvo, da je komunikacija med druščino aktivno potekala kar v treh jezikih, čeprav bi bil dovolj en sam - jezik gluhonemih, a ga žal obvlada vse premalo ljudi. Tako so se zbrani pač pogovarjali malo v znakovnem jeziku, malo pa v slovenskem in angleškem.
„Povod za druženje je bil obisk 25 mladih iz 17 držav sveta, ki so si na ta dan ogledali Maribor in Ptuj z okolico. Z njimi so bili tudi trije člani DGNP, ki so pred tem udeležili dvotedenskega mednarodnega Lions kampa za hendi-kepirane. Ta je letos potekal na Norveškem. Obisku mladih v Sloveniji se je s prijaznim povabilom za ogled Do-minkove domačije in druženje pridružila tudi naša občina. Prav druženje in izmenjava stališč hendikepiranih oseb sta bila zraven ogleda domačije poanta srečanja, saj smo s pomočjo znakovne tolmačke Zlate Kaje Hotzl lahko, kot pravimo, iz prve roke prisluhnili gluhim, njihovim pogledom
in razumevanju njihove problematike v današnji družbi.
Še posebej zanimivo je bilo sporočilo povratnikov iz Norveške, ki želijo del dobre prakse iz dežele prenesti tudi v naše domače okolje. Norveško so dobro spoznali, zato lahko potrdijo, da ne slovi zaman po visoki stopnji razvitosti ter predvsem vzornemu odnosu do šibkejših in ranljivejših členov naše družbe.
Ob druženju smo spoznali tudi, kako pomembno je, če človek zna več jezikov, tudi tistega, ki se govori z rokami, kajti prav nemočne smo se čutili, ko smo videli, kako pestra in hitra je komunikacija gluhih, in kar zavidali smo Zlati, ki je edina lahko komunicirala v vseh treh jezikih," je po srečanju povedal Andrej Horvat s ptujskega Lions kluba ter še dodal, da je sodelovanje lionsov z invalidskimi društvi ena izmed osrednjih nalog, njen cilj pa je čim višja stopnja integracije invalidnih oseb v družbo, kjer živijo.
Da je v Norveški za gluhe oz. gluho-
Na Dominkovi domačiji se je konec julija zbralo lepo število članov DGNP z udeleženci mednarodnega kampa ter ptujskega Lions in Leo kluba, ki so jih pogostili.
neme poskrbljeno bistveno boljše kot pri nas, je z znakovno govorico razlagal tudi David, eden izmed treh udeležencev kampa za hendikepirane. Kot je povedal, so bili v tej državi najbolj očarani, ko so „na svoji koži" doživeli izjemno strpno in z veliko simpatije obarvano dojemanje in odnos Norvežanov do tako ali drugače prizadetih ljudi; v tej državi je po pripovedovanju Davida čisto popolnoma samoumevno in vsakdanje, da se takšnim ljudem pomaga na vsakem koraku z željo in ciljem, da se kot vsi drugi popolnoma enakovredno vključijo v vsakdanje življenje.
Navdušenje nad znakovno govorico Zlate in gluhih je bilo prav neverjetno, udeleženci so bili nadvse presenečeni nad dej stvom, da se gluhi lahko brez težav sporazumevajo s takšno hitrostjo, da jim še govoreči težko sledijo. Kar nekaj mlajših tujih in domačih udeležencev je tako tolmačko Zlato celo povprašalo, kakšna šola za znakovno tolmačenje obstaja pri nas in kje bi lahko študirali, če bi si izbrali poklic znakovnega tolmača; teh namreč v Sloveniji kronično primanjkuje.
Da so bili vsi zbrani na Dominkovi domačiji, za katero v zadnjem obdobju zgledno skrbi gorišniško društvo upokojencev pod vodstvom Fride Zorli, resnično navdušeni nad izjemnim sporazumevanjem, pričajo tudi zapisi v knjigi vtisov.
„V imeni članov Lionsa bi se za res čudovito srečanje želel zahvaliti županu Jožetu Kokotu za pogostitev, Fridi Zorli za zelo strokovno in strpno vodenje radovedne večjezikovne skupine, pa tudi vsem tistim, ki so nas brez plačila pogostili s svojimi pristnimi domačimi kulinaričnimi dobrotami, od pečenega krompirja do pravega domačega kruha," je še povedal Horvat, ki je sicer tudi sam, skupaj s klubskim kolegom Slavkom Visenjakom, odprl pipice sodov iz domače kleti.
SM
David, ki se je udeležil kampa na Norveškem, razlaga svoje doživljaje z znakovno govorico, Kaja pa jo prevaja v govorico „z usti".
Foto: JS
Foto: JS
Mali oglasi
STORITVE
37 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Priporočamo se. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PVC-OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezan les, možna dostava. Informacije 03 752 12 01, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, www.tinles.si, TIN LES, d. o. o., Stranice.
VARČNA okna in vrata iz smrekovega in macesnovega lesa. Jani Serdinšek, s. p., Jablane 42, Cirkovce. Tel. 031 748 744.
KLEPARSTVO-KROVSTVO. Saniramo stare in prekrivamo nove strehe (tondach, creaton, bra-mac, hosekra) ter montiramo vse žlebove, obrobe, strešna okna Velux. Igor Trčko, s. p., Stražgonjca 29 a, 2331 Prager-sko, 041 857 165, igor.trcko@ gmail.com.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., obisk na domu, Računovodstvo Tušek, d. o. o., Medrib-nik 27, 2282 Cirkulane, GSM: 031 811 297, tel. 0599 20 600.
RAČUNOVODSTVO za s. p., d. o. o. in društva. Valerija Mernik, s. p., Štuki 23,2250 Ptuj. Tel. 031 873 769.
UGODNO: nerjaveče inox ograje - elementi, dimniki, okovja za kabine, cevi, pločevina, profili, vijaki. Ramainoks, d. o. o., Kidričevo, Kopališka 3, 02 780 99 26, www.ramainox.si.
CENTRALNA KURJAVA, VODOVOD - Franc Strelec, s. p., Prvenci 9 b, tel. 041 730 857, DO 10 % POPUSTA.
GRADBENIŠTVO in zaključna gradbena dela - Sekol, polaganje robnikov in tlakovcev, zidanje škarp, splošna gradbena dela. Miran Sekol, s. p., Straže 30, Destrnik, GSM 031 666 751.
STROJNI ESTRIHI IN OMETI. Pero Popovič, s. p., Gajevci 26 a, Gorišnica, tel. 041 646 292.
FASADE iz stiropora, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98, tel. 041 226 204.
KNAUF (stene in stropi), PARKE-TARSTVO in KERAMIČARSTVO Branko Černesl, s. p., KPK, Mu-retinci 65 a, Gorišnica. Tel. 041 457 037.
ODPRAVA CELULITA in oblikovanje telesa brez diete in telovadbe z najnovejšo tehnologijo ELOS. MILUMED, d. o. o., Langusova ulica 8, tel. 02 745 01 43, www. Milumed.si.
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo, in prevozi drv. Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik. Tel. 041 279 187.
OSKRBA IN HIŠNI SERVIS Hišniška dela: popravila pohištva, vrat, odtokov, pip, stikal, luči, urejanje zelenic, druga dela. Gospodinjska pomoč, trgovina, spremstvo. Skrb za male živali na vašem domu (hrana, sprehod). Jože Škerget, s. p., Ptuj, tel. 040 993 778.
KMETIJSTVO
PRODAM smrekov opaž, ladijski pod, bruna in drugi gradbeni les ter gajbe, možna dostava. Tel. 041 331.831.
NESNICE - RJAVE, GRAHASTE, ČRNE, pred nesnostjo. Vzreja nesnic Tibaut, Babinci 49, Ljutomer, tel. (02) 582 14 01.
PRODAM bukova drva z dostavo, drva so razkalana, dolžine 1 m oz. 33 cm. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova, gabrova drva, rezana na 33 cm ali 25 cm, za 55.00 za 1 m, z dostavo. Tel. 041 723 957.
PRODAM klopotce, od malih do velikih. Tel. 745 6351 ali 031 683 355.
KORUZO, luščeno iz koruznika, manjšo in večjo količino prodam. Tel. 764 58 21 ali 051 682 055.
NESNICE, RJAVE, v 19. tednu, tik pred nesnostjo. Naročila sprejemamo po telefonu: 688 13 81 ali 050 531 246. Rešek , Starše 23.
PURANE, 6-tedenske, za nadaljnjo rejo. Naročila po telefonu 688 13 81 ali 050 531 246, Rešek, Starše 23.
PRODAM večnamenski stroj Mio standard. Tel 041 826 980.
PRODAM cisterno za gnojevko 3200 l, traktorski viličar, puhalnik Elo z elektromotorjem in cevmi ter koruznik dolžine 6 m. Tel. 070 826 526.
PRODAMO 3 ha koruze za silažo na Humu. Tel. 031 552 910.
LEPO koruzo na rasti prodam. Tel. 041 667-734.
PRODAM traktor ZETOR 72 11, letnik 90, dobro ohranjen, 2290 delovnih ur, ugodna cena. Tel. 041 708 817
PRODAM LES za ostrešje, late, deske. Tel. 031 712 374.
PRODAM traktor Torpedo 45, letnik 88, s čelnim nakladačem ali vzamem v račun IMT 539 ali 533. Tel. 051 377 712.
PRODAM bikca in dve telički, črno-beli. Tel. 031 658 661.
PRODAMO odojke, težke okrog 25 kg. Tel. 041 388 213.
PRODAM traktor Deutz 45 Ks s kompresorjem, letnik 88, v dobrem stanju. Tel. 031 656 718.
PRODAM DROBILEC in luščilec koruze. Tel. 041 358 960.
GOSI za zakol ali nadaljnjo rejo prodajamo. Tel. 753 75 91.
PRODAM DVA PLASTIČNA SODA, 1000 l, za vodo in 750 l za nafto, oba z opremo. Tel. 041 577 008.
KUPIM samonakladalko, tip 26, tračni obračalnik SIP 220 in tekoči trak za spravilo koruznih storžev. Tel. 041 261 676.
PRODAM odojke. Tel. 766 15 31.
TELIČKE simentalke ter belo in rdeče vino prodam. Tel. 041 872 424.
PRODAM KMETIJSKE priključke. Tel. 031 594 716.
PRODAM štiri visoko breje telice. Tel. 041 857 408
KUPIMO živino za zakol in kmetijsko mehanizacijo. Tel.041 544-270.
PRODAM hrastove vinske sode. Tel. 719 80 26.
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM več koz, samca in mladiče. Telefon 781 04 81.
PRODAM odojke, težke 4 kg, prašiča, teža 120 kg, in seme oljne ogr-ščice za ozelenitev. Telefon 041 940 713.
PRODAM metrska bukova drva, možnost dostave. Telefon 041 893 305.
PRODAM bukova drva, razkalana, razžagana ali metrska. Dostava na dom. Telefon 031 532 785.
PRODAM odojke. Telefon 031 420 165.
PRODAM tri plemenske telice, stare eno leto, simentalke iz A-kontrole. Telefon 757 3671.
PRODAM hidravlično stiskalnico Muta, 230-litrsko, dobro ohranjeno, nakladalko Sip. Telefon 031 410 131.
DOM-STANOVANJE
APARTMAJI na otoku Viru blizu Zadra, 20 m do plaže, kamnita ali peščena. Več informacij na tel. 00 385 95 8449 677 ali 00 49 1601 906924.
V ZALEDJU Kopra oddamo turistične sobe in apartmaje. Tel. 041 248 964, www. rooms-kozlovic.si
STANOVANJE ali hišo najamem na Ptuju. Tel. 064 105 199 ali 031 876 696.
ENOSOBNO KOMFORTNO stanovanje v centru mesta dam v najem. Tel. 041 403 516.
NEPREMIČNINE
PRODAM nizko pritlično hišo v Vidmu pri Ptuju za 115.000 €, v račun vzamem tudi dvosobno stanovanje na Ptuju. Tel. 031 680 971.
HIŠO V PTUJU, komplet opremljeno, Mariborska cesta, takoj vseljivo, prodam. V račun vzamem manjše stanovanje v Ptuju ali Mariboru. GSM 041 667 750.
V NAJEM ODDAM več parkirnih mest v garažni hiši in dva poslovno-pisarniška prostora v izmeri po 21, 5 m2 (skupaj 43 m2), vse vVodnikovi ulici 2 v Ptuju, ter poslovni prostor v izmeri 23 m2 v Miklošičevi ulici v Ptuju. Milan Hebar, s.p., Miklošičeva ulica 3, Ptuj, telefon 041 325 925.
PRODAMO ALI DAMO V NAJEM delno opremljeno dvosobno stanovanje na Kidričevem. Tel. 041 218 660.
PRODAM garažo na odlični lokaciji, Ul. Pete prekomorske brigade, Ptuj. Telefon 041 864 081.
PRODAMO hišo s posestvom v lepem kraju Destrnik, Vintarovci 65. Telefon 041 711 020.
KIDRIČEVO - prodam dvosobno stanovanje, 65 m2, opremljeno, takoj vseljivo, velik balkon+ klet, KTV in telefon. Tel. 031 244 748.
PRODAM več stanovanj in poslovne prostore v centru Ptuja. Telefon 041 245 054.
DELO
IMATE veselje do dela z ljudmi, ste komunikativni, vztrajni, zanesljivi? Postanite dobro plačan honorarni zastopnik in se pridružite skupini sodelavcev za pridobivanje novih naročnikov na Delo in Slovenske novice. Vabljeni študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v 8 dneh: Delo, d. d., Strossmayerjeva 26, 2000 Maribor (naročnine).
IŠČEMO varstvo za enoletnega otroka na lastnem domu, zaželene so izkušnje in občutek za delo z majhnimi otroki. Tel. 041 441 064.
ZA ČIŠČENJE in likanje v dopoldanskem času enkrat tedensko iščemo natančno osebo. Telefon 031 694 259.
Prireditvenik
RAZNO
ODKUPUJEMO večje količine sadja in zelenjave, primerne za nadaljnjo prodajo. Dobava tedensko, ustrezno spakirano in kalibrirano. Ponudbe oddajte po E-pošti: tajnistvo2@trgovinejager. com ali tel 03/8121065.
fllMililIM-JiMiJIlf
{02/2280110
Razlagova 24, Maribor
I
or I
PETKOV VEČER
Bodite nocoj ti družbi oddaje Z glasbo do srca na radiu Ptuj z Marjanom
Program TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00: Glasbena oddaja 50 zvezdic za otroke; nastopajo narodnozabavni ansambli: Štajerskih 7, Štirje kovači, Ansambel Pogum, Vitezi Celjski, Slapovi in Navihanke.
www.radio-1ednik.si
sÇtêy'e/cifca
btuluka
89,8 98,2 104,3 Ml*
nai tudi na ipietu: www. radio-ptu.j.ii
RADIOPTUJ
B9,8.98,B-I04;3
Petek, 14. avgust
15.00 odprtje modernizirane ceste v Korenjaku, zbirališče pri domačiji Majhnovih
18.00 Goričak -kulturna dvorana: društveni večer društev občine Zavrč ob občinskem prazniku
16.00 Ljutomer - Glavni trg: turistična tržnica v organizaciji LTO Ljutomer; ob 17.00 14. Taborski tek v organizaciji Športne zveze in ŠIM Ljutomer; 17.10 Taborski pohod Planinskega društva Ljutomer; 18.30 Postavitev klopotca
19.00 atrij Mestne hiše v Ljutomeru: koncert jazz, gypsy, swing, etno glasbe in šansonov Jureta Toria in Ewalda Oberlaitnerja
20.00 Lenart: Agatin ples v okviru poletnih prireditev LenArta v organizaciji KD Delavec in drugih društev, s stojnico z izdelki društva in domačimi dobrotami
21.00 na terasi hotela Mitra Ptuj: stand up komedija Petra Srpčiča - Plešasti gobec
-	Zavrč: do 16. avgusta na ogled razstava Voja Veličkoviča: Občinske
značilnosti in grbi.
Sobota, 15. avgust
KUPIM starine: pohištvo, slike, bogece, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675.
-	Pohod PD Poljčane na Skuto
-	PD Maks Meško Ormož: od 15. do 18. avgust: Po slovenski transver-zali
-	Ložnica pri Makolah: romanje na Svete gore
8.00 do 11.00 Prihova: predstavitev TD Vitica na stojnici
14.00 domačija Sovič Stročja vas: Krst klopotca TD Putar Stročja vas
15.00 zbirališče v križišču Majcenovič-Fostnarič; odprtje modernizirane
ceste Zavrč - Turški vrh s kulturnim programom in vožnjo s kolesi in rolerji po novi cesti
16.00 za gasilskim domom v Podvincih: postavitev klopotca v organizaciji PGD Podvinci, sledi druženje
-	Zgornja Ložnica: v popoldanskem času - postavitev Florjančičevega klopotca
18.00 kulturna dvorana Goričak: osrednja prireditev v počastitev občinskega praznika, sledi pogostitev in zabava ob glasbi v živo.
20.30 Grad Vurberg : Gledališko društvo Vurberg: premiera predstave Toneta Partljiča: Nasvidenje nad zvezdami, v režiji Kristjana Sandeta
Nedelja, 16. avgust
11.30 14.00 14.00 14.00
14.00
15.00 20.30
Leskovec: TD Ajda - enodnevna ekskurzija v občino Destrnik na trgu Ptujske Gore: pričetek 4. mednarodnega festivala Rožmarin Fest: predstavitev ljudskih pevcev in aktiva žena FD Rožmarin Dolena; v galeriji TD Ptujska Gora - odprtje razstave Od zrna do kruha. Prireditve se bodo nadaljevale do nedelje, 23. avgusta.
pred gradom Ormož: postavitev in blagoslov klopotca Pobrežje, Športni park, Igre brez meja v organizaciji ŠD Pobrežje Oplotnica - cerkev Sv. Miklavža: Srečanje ljudskih pevcev in godcev pri vinogradniški zidanici Temnar v Hermancih 52; postavitev klo-potca s kulturnim programom v organizaciji Društva vinogradnikov Ljutomersko-Ormoških goric »Jeruzalem«
Slatina 33 (Marjan Fuks): postavitev klopotca v Hunski gorici v organizaciji TD Sekcije stari običaji in vaški odbor Mali Okič-Slatina. Muretinci: kulturni program ter prevzem novega gasilskega vozila in odprtje novega gasilskega orodjišča PGD Muretinci, sledi gasilska veselica z Ansamblom bratov Gašperič
Štatenberg - klet Društva vinogradnikov Makole: postavitev klopotca grad Vurberg: predstava Toneta Partljiča Nasvidenje nad zvezdami, v izvedbi Gledališkega društva Vurberk
Trg osvoboditve Lenart: nastop Twirling, plesnega in mažoretnega kluba Lenart
Ponedeljek, 17. avgust
11.00 park I. slovenskega tabora Ljutomer: Pravljice pod hrasti v organizaciji
Splošne knjižnice Ljutomer (vsak dan od 17. do 21. avgusta ) 17., 18. in 20. avgust poteka v Mestnem gledališču Ptuj ob 9. uri oratorij treh ptujskih župnij
Kino Ptuj
14., 15., in 16. avgust: ob 16.30 Ledena doba 3 - animirana komedija; ob 18.30 Transformerji: maščevanje padlih - znanstveno fantastična pustolovščina; ob 21.10 Prekrokana noč 17., 18., in 19. avgust: ob 18.00 Ledena doba 3 - animirana komedija; ob 20.00 prekrokana noč - komedija
Ptuj, Gorišnica
Re/maxove nagrade
Podjetje Re/max Poetovio nepremičnine je 11., 17. in 18. julija organiziralo dneve odprtih vrat, v okviru katerih so si lahko potencialni kupci novih stanovanj ogledali svoja bodoča bivališča v vila blokih v Rabel-čji vasi na Ptuju in v PSO v Gorišnici.
Dneve odprtih vrat so povezali z nagradno igro, udeležence pa so povabili tudi k izpolnjevanju ankete. Ker je Re/maxov zaščitni znak balon, je bila prva nagrada polet z balonom. Z njim se bo dvignila Milena Hojnik, drugo nagrado kapo in majico z logotipom Re/maxa in Gradisa je žreb namenil Špeli Cestnik, kapo in majico bo prejel tudi Milan
Čuš, obesek za ključe in majico Ivan Kekec, pisalo in majico z logotipi pa Zoran Rosic.
Vsi tisti, ki bodo nova stanovanja s pomočjo agencije Re/max Poetovio nepremičnine kupili do 15. avgusta, bodo deležni 7-odstotnega popusta. Nagrade bodo lahko prevzeli v prostorih agencije do 31. avgusta.
MG
RE0/IKC
Poetovio nepremičnine
Dravska ulica 7, 2250 Ptuj tel.: 02 620 25 31 www.remax-nepremicnine.net e-mail: poetovio@remax-nepremicnine.net
Ponudba rabljenih vozil
www.avto-prstec.si
PVC okna, vrata, senčila www.oknavrata.com
KLEPARSKA POPRAVILA TAKOJ
Servisne storitve le 24 EUR z DDV
Cena vella za vse tipe vozil starejših od 3, leti
Znamka	Barva	Letnik	Cena (€)	
VW PASSAT VARIANT1.9TDI.5V	SREBRNA	2005	10.590,-	
BMW320D	ČRNA	2001	6.990,-	
PEUGEOT 2061.4 HDI,3V	BELA	2005	6.290,-	
FIAT BRAVA 1.9 JTB	BELA	2001	3.290,-	
LANCIA THESIS 2.0 TURBO EXEC., 5V	SIVA	2003	7.990,-	
RENAULT ESPACE 1.9 DCI, 5V	T. SIVA	2004	8.990,-	
AUDI A4 AVANT 1.9 TOI	ČRNA	2004	9.990,-	
ALFA ROME0156 SW	BOR. RDEČA	2002	5.590,-	.s g
HYUNDAI i201.4 COMFORT	KOV. ZEL.	2009	10.490,-	
VWSHARAN2.85V	T. MODRA	2000	6.390,-	i
ŠKODA FABIA COMBI 1.4TDI5V	SREBRNA	2007(T)	8.490,-	i 1
CITROEN C5HDI 2.0 5V	SREBRNA	2003	5.390,-	
HYUNDAI ElANTRA 2.0 CRDi	KOV. ZLATA	2003	5.790,-	K-
IZPOSOJA 9-SEDEZNEGA KOMBIJA
Avtocenter Prstec d.o.o., Ob Dravi 3a, Ptuj, tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
ABA
IPTU J|
PVC OKNA, VRATA
IZRAVNAVA
Franc PETROVIČ s.p.
Tovarniška c. 6,2325 Kidričevo e-mail: franc.petrovic @t-2.net
Gsm: 031 449 722
*	slikopleskarska dela
*	zaključna dela
*	saniranje sten
*	kitanje
*	pleskanje
*	izravnava bavalita, valita vlažnih sten
*	bandažiranje stikov
*	barvanje fasade
*	pleskanje napušča
Smer Grajena
Roletarstvo ABA Boštjan Arnuš s.p. Štuki 26a Telefon 02 787 86 70, Gsm 041 716 251
Zaupajte evropski kakovosti s tradicijo!
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 00 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE DO 7 LET!
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
PRODAJA VOZIL
Znamka
Letnik Cen| Oprema Barva
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIVILEGE KAR.	2001
VOLKSWAGEN P0Ü01,0 MPI	2000
RENAULT MODUS 1,216V ALIZE	2005
CITROEN SAX01,01	1997
FORD FOCUS 1,6	1999
FIAT STI1Í) 1,416V ACTUAL 6 SPEED	2005
RENAULT CLI01,5 DCI EXPRESSION	2004
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI DYNA. KARAVAN	2001
RENAULT ESPACE 2,016V	2000
HYUNDAI MATRIX 1,5 CRDI	2002
OPEL ZAFIARA 2,0 DTI	2001 RENAULT LAGUNA 1,9 DCI PRIV. GRANDTOUR 2003
RENAULT VEL SATIS 2,2 DCI EXR	2003
SEAT IBIZA 1,212V REFERENCE	2006
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI EXPRES.	2004
RENAULT SCENIC 1,5 DCI AUTH.COM.	2003 CHEVROLET KALOS 1,416V SX OPEL ASTRA 1,7 CDTI ELEGANCE KARAVAN 2005
OPEL ASTRA 1,416V N-JOY	2007
BMW3181 LIMUZINA	2001
OPEL VECTRA 1,616VIGL PLUS LIMUZINA	1997
RAT PUNT01,2	2004 BMW 530 D AVT. K NISSAN PRIMERA 2,0 AVT. LIMUZINA
5.980,00 2.990,00
REDNO SERV. PRVA REG. 2001 KLIMA
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA KLIMA KLIMA KLIMA
SERV. KNJIGA SERV. KNJIGA KLIMA
AVT. D. KLIMA SERV. KNJIGA PRVI LAST, SERV. KNJIGA PRVI REG. 2004 PRVI LAST. AVT. K AVT. KLIMA AVT. KLIMA PRVI LAST. SERV0 VOLAN AVT. D. KLIMA SERV. KNJIGA
KOV. SREBRNA BELA
KOV. ZELENA KOV. SV. ZELENA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA KOV. MODRA KOV. M. SIVA KOV. SIVA RDEČA KOV. ČRNA KOV. SREBRNA RUMENA KOV ČRNA
SPORED ODDAJ
PETEK 14.8.
8.00 Občina Gorlšnlca - Iz naših krajev 18.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 19.00 PRI GAŠPERJU odd. 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.20 SIP Lestvica - glasbena oddaja
SOBOTA 15.8.
8.00 Folklorni večer v Markovcih 9.20 V objemu šole 11.00 Imamo se fajn 12.00 SUPER HITI odd. 13.00 SIP lestvica-odd. 18.00 PRI GAŠPERJU odd. 19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica odd. 20.00 Oddaja Občine Markovcl
NEDELJA 18.8.
8.00 Imamo se fajn
9.00 Gasilske aktivnosti v občini Hajdina 11.00 Koncertni večer Osti jarej 13.00 Praznik žetve na Polenšaku 15.00 Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 Oddaja Občine Destrnlk
PONEDELJEK 17.8.
8.00 Praznovanje KS Sela 17.00 PRI GAŠPERJU odd. 18.00 Koncertni večer Osti jarej 20.00 Oddaja Občine Markovci
ODKUP. PRODAJA. MENJAVE VOZIL PREPISI. KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@gmail.com
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA LETNIK		CENAc	OPR.	BARVA
BMW 320 DUMUZINA	2007	20.880,00	AVT. KUMA	BELA
CHEVROLET LACETT11.6	2007	7.780,00	KLIMA	KOV. SREBRN
CHRAYSLER SREBRING CABRIO	2003	11.980.00	KLIMA	ČRNA
FIAT CROMA 1.9 MJT16V	2007	10.590.00	AVT. KUMA	ČRNA
FIAT PUNID 1.2	2002	2.450,00	EL. STEKLA	BELA
HYUNDAI GETZ 1.1 i	2006	5.750,00	KLIMA	KOV. ČRN
OPEL ASTRA 1.9 COTI LIMUZ.	2006	10.450,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
PEUGEOT 4071.6 HDISW	2006	10.490,00	AVT. KUMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA 1.9 DCI DY4.UX UMUZINA	2006	9.680,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
RENAULT SCENIC 1.9 DCI EXPRESSION	2001	4.750,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT SCENIC 1.5 DCI	2007	9.680,00	AVT. KUMA	KOV. ČRNA
ŠKODA FABIA 1.4 IDI	2007	7.500,00	KLIMA	BELA
VW GOLF 1.9 TDI UMUZINA	2003	6.650,00	KLIMA	KOV. ČRNA
VWT0URAN 1.9 TDI	2003	8.350,00	AVT. KUMA	MODRA
VWT0UHAN 1.9 TDI	2007	11.980,00	AVT. KUMA	SREBRN
Na zalogi preko 40 vozil.
SAMOPLACNISKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvonko Notesberg Trajanova 1, Ptuj (ob Mariboreki čuti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
"žžl®
NUDIMO TUDI OBROČNO ODPLAČEVANJE VAŠIH NAKUPOV.
Tel.: 02/25246-45, GSM:040/187-777 ODSTOP d.o.o. Jurčičeva 6 (pasaža), Maribor
ravllaza
sadjarstvo, vinogradništvo In vinarstvo
V reviji za sadjarstvo in vinogradništvo, reviji SAD, lahko v poletni številki med ostalim preberete o sortah ameriških borovnic, pridelavi kivija, zelenih delih v vinogradu in odstranjevanju neprijetnih vonjev vina; v prilogi Vrtnine pa o pridelavi zelene solate in o objektih zavarovanega prostora v vrtnarstvu.
Revija Sad - 20 let z vami. Naročila: 040 710 209 oz. na www.sad.si.
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči in nenadomestljivi izgubi naše drage mame, babice, tašče in sestre
Marije Svenšek
IZ KOPALIŠKE ULICE 22, KIDRIČEVO
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče, za svete maše, nam pa izrazili iskreno sožalje.
Hvala govorniku za poslovilne besede, pevcem za odpete žalo-stinke, godbeniku za odigrano Tišino, g. župniku za opravljen pogrebni obred in sveto mašo ter podjetju Mir. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči vsi njeni
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu
srečnih dni spomine. (Dante)
SPOMIN
17. avgusta mineva eno leto, odkar je odšel v večnost dragi sin, brat, svak in stric
Drago Kozina
Z ZAGREBŠKE 107
Hvala vsem, ki ste ga ohranili v spominu, mu prižgete svečke ali podarite cvet.
Mama Agata
Kako kratko je življenje na tem svetu, ker vzelo nam je drag zaklad, srce naše zdaj trpi, zelo boli, ker tebe, ljubi sin in brat, več ni.
SPOMIN
15. avgusta mineva 20 let, odkar nas je mnogo prerano zapustil dragi sin, brat, ati ter dedek
Milan Murko
VINTAROVCI 23
Vsem, ki se ga spominjate, mu prižgete svečke in poklonite lepo misel, iskrena hvala.
Z ljubeznijo in žalostjo vsi tvoji najdražji in vsi tvoji,
ki te zelo pogrešamo
Komunalno podjetje Ptuj, d. d. Puhova ulica10
telefon: (02) 787-51-11 telefaks: (02) 771-36-01 Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločbe komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj z javne prometne površine odstranili zapuščeno vozilo:
St.	Znamka in tip vozila	Barva	Registrska št.	Lokacija odstranitve
1.	Renault clio	temno zelena	nereg.	Ul. 5. prekomorske 4
Lastnika vozila prosimo, da avtomobil prevzame na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila.
Če lastnik vozila ne bo prevzel v roku 45 dni od dneva objave, se šteje, da je vozilo opustil, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenim vozilom.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
GOTOVINSKI KREDITI D010 LET
ZA VSE ZAPOSLENE, TUDI ZA DOLOČEN ČAS, TER UPOKOJENCE, do 50 % obremenitve, obveznosti niso ovira. Tudi krediti na osnovi vozila in leasingi. Možnost odplačila na položnice, pridemo tudi na dom. NUMERO UNO, s. p., Mlinska 22,2000 Maribor. 02 / 252 48 26, 041 750 560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonovlča v Krapini, M. Gubca 49, ordinlra vsak dan po dogovoru. Vse Informacije po s. 0038549 372-605
Slavica
Ko vajine zaželimo si bližine, gremo tja, v mirni kraj tišine. Tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da vaju več med nami ni.
SPOMIN
Erhatic
ZAGORCI 89, JURŠINCI
Mami mineva 1 leto, očetu mineva 37 let, ko sta nas zapustila. Hvala vsem, ki ohranjate spomin na njiju.
Karl
Njuni otroci z družinami
www.radio-tednik.si
Nešteto svečk je že zgorelo, nešteto rožic ovenelo, nešteto solz preteklo je ... Življenja naša so se spremenila, a srce naše te ne bo pozabilo.
SPOMIN
Vinku Jusu
16. 08. 2008 - 16. 08. 2009
Minilo je leto dni, odkar si se poslovil od nas. Prisrčna hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu.
Tvoji najdražji
Ni večje bolečine, kot v dneh žalosti nositi v srcu srečnih dni spomine.
(Dante)
ZAHVALA
Ob mnogo, mnogo prerani izgubi najdražjega
Mirana Vinceka
IZ BUKOVCEV 37 A
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi mnogo pre-rani zadnji poti.
Hvala vsem za darovano cvetje, sveče in izrečena pisna in ustna sožalja.
Zahvaljujemo se tudi g. župniku, pevcem, godbeniku, rogi-stom, govornikoma.
Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali v najtežji trenutkih.
Globoko žalujoči: vsi njegovi, ki smo ga imeli neizmerno radi
Ugasnila je luč življenja, prižgala se je luč spomina, ko ostaja v srcu tiha, skrita bolečina, a lepših misli v srcu ni, kot spomin je na pretekle dni.
SPOMIN
Boleč je spomin na 15. avgust 2008, ko je prenehalo biti srce drage mame in babice
Genovefe Njegač
1. maja pa je minilo 20 let, odkar je odšel od nas dragi ata in dedek
Jožef Njegač
IZ BUKOVCEV 22
Čas beži in celi rane, spomini pa ostajajo. Hvala vsem, ki se ju spominjate in z lepo mislijo postojite ob njunem grobu.
Njuni najdražji
Tiho tiho čas beži, a tebe ni, ob spominu nate zelo boli.
SPOMIN
13. avgusta je minilo 20 let, ko si nas zapustil, dragi sin, brat, stric in svak
Martin Bezjak
IZ VODOVE ULICA 21 NA PTUJU
Hvala vsem, ki se ustavite ob njegovem grobu.
Vsi njegovi
Mirno in spokojno si zaspal, v večni sen od nas odpotoval. Naj bo srečno tvoje potovanje in pogosto se srečen in zdrav vračaj nam v sanje.
ZAHVALA
ob boleči in nenadomestljiv gega moža, očeta, dedka in
Alojza Gomboca st.
DORNAVA 43
V bolečini je težko ujeti besede, s katerimi bi se iskreno zahvalili vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste našega dragega moža in očeta pospremili na njegovi zadnji poti.
Hvala za darovano cvetje, sveče, sv. maše in cerkev ter izrečena pisna in ustna sožalja. Posebej izrekamo zahvalo celotnemu osebju internega oddelka Bolnišnice Ptuj, župnikoma p. Emilu in p. Jožetu, govornici ge. Velikonja, pevcem za odpete žalo-stinke, zastavonošema in podjetju Mir. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Terezija, hči Terezija ter sinova Alojz in
Bojan z družinami
[ t*y & t
» V
Osamljeni
trsi in prazne poti,
med njimi očeta več našega ni,
nesrečni človek te je spravil s poti,
zaman rosijo se naše oči!
SPOMIN
Anton Čuš
SP. VELOVLEK 1
Že dvajset let naš dom je prazen, ko nehote smo šli narazen. Usoda je tako hotela.
A misel nate je lepa, čeprav boli, nikoli ni isto, ker tebe zdaj ni. Ostali so sledovi tvojih pridnih rok, nam pa žalost in prazen dom.
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem preranem grobu, prižgete svečko ali prinesete rožo.
Tvoji najdražji
Med nami ljubljeni ste bili iz vsega srca,
ljubljeni bodite, kjer ste zdaj doma.
SPOMIN
13. avgusta mineva 25 let, odkar nas je zapustil oče, dedek
Janez Mahorič
IZ DRSTELJE 4
9. avgusta mineva 23 let, odkar nas je zapustila hčerka, sestra
Aleksandra Zupanič
IZ DRSTELJE 4
13. avgusta mineva leto, odkar nas je zapustila mati, babica, prababica
Neža Mahorič
IZ DRSTELJE 4
Hvala vsem, ki se jih spominjate in postojite ob njihovem grobu z lepo mislijo, podarite cvet ali prižgete svečko.
Vaši najdražji
Sobetinci • Po mnogih zapletih prevladal razum
Bioplinsko elektrarno že gradijo
Po mnogih zapletih, peticijah, vročih sejah sveta občine Markovci ter napetih zborih občanov je firma Bioplin Vargazon v nekdanjih farmi govejih pitancev v Sobetincih vendarle pričela gradnjo nove bioplinske elektrarne z močjo 1,5 megavatov, ki bo veljala okoli 8,5 milijona evrov.
Župan občine Markovci Franc Kekec si je po skoraj dveh letih prizadevanj za umiritev nasprotovanj verjetno najbolj oddahnil, saj je bil pogosto tarča ostrih kritik nekaterih nestrpnih posameznikov, in je vesel, ker je prevladala zdrava pamet, saj se vroča zadeva končuje tako, da so lahko zadovoljni domačini in investitor Marjan Var-gazon, ki je s strpnim in argumentiranim dogovarjanjem dokazal, da na tem področju ni začetnik.
„Vsekakor sem kot župan zadovoljen, saj se je ta vroča zadeva sedaj vendarle uredila v obojestransko korist. Predvsem me veseli, da se z gradnjo bioplinske elektrarne sedaj vendarle strinjajo tudi domačini, vaščani Sobetin-cev. Moram reči, da si je investitor, firma Bioplin Vargazon lastnika Mirana Vargazona iz Ljutomera, pridobila vso potrebno dokumentacijo, ki je v skladu z našim prostorsko ureditvenim načrtom. Glede na dosedanje korektno dogovarjanje in sodelovanje ter glede na to, da ima to podjetje delujoče bioplinske elektrarne že tudi v nekaterih drugih krajih Slovenije, sem prepričan, da bo tudi ta, ki jo gradijo v Sobetincih, delovala tako, da bo okolju prijazna ter da bo vplivala na izboljšanje razmer tudi na ekološkem področju," je bil kratek in jasen župan Franc Kekec.
Ureditve razmer z domačini je vesel tudi investitor Miran Vargazon, ki je od
prejšnjega lastnika, firme Korent&Korent, uradno odkupil celoten kompleks nekdanje farme govejih pitancev:
„Veseli me, da smo bioplinsko elektrarno v Sobetincih po skoraj dveh letih prepričevanj in dogovarjanj prejšnji mesec vendarle pričeli graditi. Posebej sem vesel, da so me krajani Sobetincev dobro sprejeli. Moram reči, da je moja firma Bioplin Vargazon, ki je investitor objektov, pridobila vsa potrebna in veljavna dovoljenja."
Kakšna bo kapaciteta elektrarne v Sobetincih?
„Gre za bioplinsko napravo s kapaciteto 1,5 megavatnih ur električne energije na uro, torej okoli 36 megavatov dnevno. Za vse to sem pridobil vsa potrebna državna in okoljska dovoljenja, tako da so bile skrbi posameznikov iz Sobetincev odveč."
Kako daleč ste z gradnjo? Gradbišče je kljub poletni vročini precej živahno.
„Nekaj popolnoma dotrajanih in delno uničenih objektov farme v Sobetincih smo morali porušiti, ob hlevih pa smo pričeli gradnjo objektov za bioplinsko napravo. Te dni izvajalci gradbenih del, gre za firmo Keter invest iz Maribora, ki je do sedaj zgradila že štiri bioplionske elektrarne, ki že uspešno obratujejo, pospešeno gradijo fermentorje in pofermentorje, v izgradnji pa je tudi večji povozni silos za zbiranje biomase."
Foto. M. Ozmec
Sredi nekdanje farme govejih pitancev že rastejo objekti za novo bioplinsko elektrarno, ki bo veljala okoli 8,5 milijona evrov.
Foto. M. Ozmec
Miran Vargazon: „Prepričan sem, da bomo z vaščani dobro sodelovali in da bo bioplinska elektrarna ugodno vplivala na splošni napredek v tem kraju in širši okolici."
Kdaj bo bioplinska naprava zgrajena in koliko vas bo veljala?
„Predvidevamo, da bomo izgradnjo končali v januarju 2010, tako da bomo verjetno že februarja lahko vhlevili prvih 200 govejih pitancev. Investicijska vrednost celotne elektrarne s kogeneracij-skimi objekti je po sedanjem predračunu okoli 8,5 milijona evrov, gre pa v celoti za naša sredstva."
Koliko pitancev načrtujete, ko bo proizvodnja optimalna?
„V hlevih, ki jih moramo seveda še temeljito obnoviti in usposobiti, je v končni fazi predvidenih okoli 600 govejih pitancev, kar je bilo pojasnjeno tudi na pogovorih s krajani - in tega se bomo tudi držali."
So krajani, ki so ves čas gradnji nasprotovali, za protiuslugo postavili kakšne zahteve?
„Uradno od moje firme Bi-oplin Vargazon niso zahtevali ničesar konkretnega, vsaj do sedaj nismo prejeli še nobenega dopisa v zvezi s tem, sicer pa sem jim že na zboru občanov obljubil ogrevanje vaško-gasilskega doma in te obljube se bom tudi držal. Prepričan sem namreč, da bomo z vaščani dobro so-
delovali in da bo bioplinska naprava vplivala na splošni napredek v tem kraju ter širši okolici."
Kaj pa nameravate storiti s proizvedeno električno energijo in toplo vodo?
„Vso proizvedeno električno energijo bo odkupila država, za odjem tople vode pa se še vedno dogovarjamo s potencialnim gojiteljem orhidej, saj to še ni povsem dorečeno. Poleg tega sem prepričan, da se bo kakšen potencialni partner za odjem tople vode našel tudi v Sobetincih ali bližnji okolici, pričakujem še kakšno ponudbo in jih seveda vabim k sodelovanju."
Manj veselega obraza in še vedno nekoliko negotov pa je bil predsednik vaškega odbora Sobetinci Pongrac Golob: „Kaj naj rečem ... Gradnja bioplinske elektrarne že poteka in tu mi nič ne moremo. Vendar imamo Sobetin-čani še vedno nekaj zahtev, ki jih želimo ob gradnji in rednem obratovanju bioplin-ske elektrarne uresničiti. Ta
obrat - farma govejih pitancev je od vsega začetka živela z vaščani v sožitju in vedno smo imeli poleg smradu nekaj pozitivnega tudi vaščani, zato želimo, da bi bilo tako tudi sedaj. Zato smo prepričani, da bi bilo prav, da se našim otrokom omogoči varna pot v šolo do Markovcev, pa tudi varna pot vsem drugim vaščanom. Po sedanji ozki vaški cesti se bodo sedaj vozili širši tovornjaki verjetno večkrat dnevno. Zato menim, da upravičeno zahtevamo ustrezno razširitev lokalne ceste Sobetinci-Markovci, da bo pot za pešce in kolesarje varna. Če pa se bo v bioplinski elektrarni na novo zaposlovalo, pa smo gospodu Vargazo-nu že dali pobudo, da pri zaposlitvi da prednost domačinom. Poleg tega pričakujem, da bodo uredili še kakšno ugodnost, vsaj za tiste, ki imajo hiše tik ob ograji farme oziroma kompleksa bioplinske naprave, kajti ti bodo vse, kar se bo tu dogajalo, zagotovo najbolj občutili."
M. Ozmec
Roman ZemuariC s.r Dornava 59, 2252 Dornava PE RajSfova uuca 1,2250 PniJ 1el: 059 d3 03 05 fax : 059 03 03 04 INr0@zer0x.si
OGREVANJE S TOPLOTNO ČRPALKO PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TALNO IN STENSKO OGREVANJE ELEKTRO INSTALACIJE IN MERITVE
Napoved vremena za Slovenijo
Če velikega šmarna (15.) sonce peče, dobro vince v sod priteče.
Foto. M. Ozmec
Markovski župan Franc Kekec (levo) v pogovoru s predsednikom vaškega odbora Sobetinci Pongracem Golobom, ki trdi, da ostajajo vaščani pri svojih zahtevah.
Danes bo spremenljivo oblačno s krajevnimi plohami in nevihtami. Zvečer bodo padavine povsod ponehale, povečini se bo zjasnilo. Najnižje jutranje temperature bodo od 12 do 18, najvišje dnevne od 23 do 26, na Primorskem do 30 stopinj C.
V soboto in nedeljo bo sončno. V soboto zjutraj bo ponekod po nižinah megla ali nizka oblačnost. V nedeljo bodo popoldne na severozahodu posamezne nevihte.
Črna kronika
Trčenje tovornjakov
10. avgusta okoli 8. ure 28-letni voznik tovornega vozila v naselju Janežovci v blagem desnem nepreglednem ovinku ni vozil s tako hitrostjo, da bi vozilo ves čas obvladoval in da bi ga lahko zaustavil pred oviro. V ovinku je vozilo pričelo zanašati v levo na nasprotno smerno vozišče, po katerem so se v koloni peljali trije vozniki tovornih vozil. Posledica tega je bila, da je omenjeno tovorno vozilo najprej oplazilo bočno stran prvega tovornega vozila , nato pa je s prednjim levim delom vozila čelno trčilo v drugo tovorno vozilo. Po tem trčenju je vozilo odbilo nazaj v desno, kjer se je nahajalo še tretje tovorno vozilo. Povzročitelj prometne nesreče se je hudo telesno poškodoval, lažje poškodovan pa je bil tudi eden izmed ostalih voznikov. Zoper povzročitelja bo podan obdolžilni predlog.
Ob požaru našli predelovalnico drog
7.	avgusta okoli 10.30 se je vnela lesena lopa v okolici Lenarta. Ogenj se je iz nje razširil na leseno ostrešje nadstreška in naprej na ostrešje starejše stanovanjske hiše, nato pa je zajel tudi del ostrešja nove stanovanjske hiše. Premoženjska škoda znaša okoli 30.000 evrov. Pri ogledu kraja požara so policisti v stanovanjski hiši našli poseben prostor za pridelavo indijske konoplje s 40 sadikami, višine okoli 1,20 metra. V prostoru sta bila nameščena posebna žarnica in vlažilnik prostora. V bližini stanovanjske hiše so policisti našli še ograjen prostor z okoli 105 sadikami indijske konoplje, v stanovanjski hiši pa več posušenih rastlinskih delcev. Osumljenemu kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami je bila odvzeta prostost, zoper njega pa bo podana kazenska ovadba.
Vlom v zabojnike na gradbišču
Neznani storilec je v času od 24. julija do 10. avgusta na gradbišču v Rogozi vlomil v pet kovinskih zabojnikov in eno prikolico za kampiranje. Iz notranjosti zabojnikov je odtujil osem zavitkov izolacijskega materiala in razno orodje. Gradbeno podjetje je oškodovano za okoli 1.000 evrov.
Vlomilec ukradel potne liste
8.	avgusta med 13. in 17. uro je neznanec vlomil v stanovanjsko hišo v Vukovju. V pritličju je s trdim predmetom odprl okno in iz notranjosti odtujil tri potne liste. Premoženjska škoda znaša okoli 400 evrov.
| garažna in dvoriščna vrata
pogoni za vrata 3	zapornice
^ ključavničarska dela ? manjša gradbena dela
O Dupleska cesta 10 2000 Maribor
3 02 48 00 141
SELITVE OD A DO 2
demontaza • prevoz • montaža
041 748 832 \SSSS»