Uddeiitest FESTIVALA “DELA’V Dotini avij o zi I ulijll svi zraZ bud -b ij i m ij r Obnovljena izr^'* 0iJlz]7icA 30) - Trst - 9. avgusta 1963 ------ 9 ------------------------------------------------------ 30 lir S Dedi*. In abb. post. - Gruppo 1 ■ DELO glasilo K Pl za slovensko narodno manjšino ašid itert 00000(10000000 OOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO 1)000000000000000000000000000 Prispevki za lisk Solidarnost s Skopjem Prebivavci naše dežele so izkazali hudo prizadetim makedonskim bratom izredno veliko in iskreno solidarnost. Do trenutka ko to poročamo so v Trstu in na podeželju nabrali nad 10 milijonov lir prispevkov. Tudi na Goriškem so nabrali lepo vsoto. Zbiranje prispevkov se nadaljuje. Poleg denarja zbirajo tu- di zdravila, obleke in druge potrebščine. Vse tiste, ki doslej še niso prispevali, vabimo, naj to store čim-prej. Vse pride prav in potrebe so velike. Zbirna središča so navedena v «Primorskem dnevniku». Medtem se v Skopju nadaljuje z odstranjevanjem ruševin, iskanjem trupel, pa tudi z obnavljanjem mesta, postavljanjem zasilnih domov itd. Kljub hudi katastrofi je morala makedonskih bratov visoka in prav tako tudi volja do novega življenja. Hitro obnavljanje pa omogoča tudi velika podpora, ki prihaja iz vseh jugoslovanskih republik in iz številnih drugih držav. edsednik sovjetske vlade Hruščov je imel po podpisu žen govor. sporazuma o prekinitvi jedrskih poskusov zelo va-Na sliki vidimo tudi zunanja ministra ZDA in Velike Britanije Stavke in aretacije v Španiji Španski rudarji zopet stavkajo. Fašistična oblast skuša s silo zatreti stavkovno gibanje. Policijski nastopi so na dnevnem redu. Zadnje dni so v Asturi ji zaprli osem rudnikov. Zadevni ukaz so dale vladne oblasti. Toda tudi ta «ukrep» ni uklonil rudarskih delavcev. Ta teden so v Saragozi aretirali več delavcev. Obtožujejo jih, da so komunisti. Iz Barcelone je prišla vest, da je v spopadu s policijo padel voditelj španskih anarhistov Ramon Capde-vila. na Tržaškem SEKCIJA cilj nabrano Pečar 100.000 33.610 Magdalena 340.000 115.870 Skedenj 400.000 228.180 Sv. Ana 360.000 205.040 Kolonkovec 300.000 151.035 Sv. Ivan 360.000 256.900 Podlonjer 240.000 49.820 Lonjer 25.000 9.950 Greta 150.000 31.350 Rojan 150.000 133.790 Barkovlje 180.000 163.300 Rocol 220.000 120.050 Prosek-Kon tovel 120.000 42.280 Križ 180.000 55.000 Opčine 220.000 136.070 Repentabor 10.000 — Trebče 120.000 70.000 Zgonik 60.000 14.600 Nabrežina 50.000 — Devin 20.000 4.550 Šempolaj 15.000 — Dolina 40.000 5.400 Prebeneg 5.000 — Boljunec 50.000 11.020 Donijo 25.000 10.750 Ricmanje 40.000 — Log 15.000 — Mačkolje 15.000 — Boršt 15.000 — Konkonei 25.000 8.320 Gropada 10.000 — Padriče 10.000 — Bazovica 10.000 2.000 Sv. Sergij 60.000 29.870 2 • DELO 9.-8-1963Ì. iz odprtega pisma CK KPS Z komunistom ZSSR Najvažnejša naloga : Boj za mir in preprečitev atomske katastrofe Zasedanje CK KPI: Za ustvaritev velikega enotnega gibanja proti konservativnim silam Našim bruvcem posredujemo tisti del odprtega pisma Centralnega komiteja Komunistične par-tje Sovjetske zveze partijskim organizaejim in vsem komunistom Sovjetske zveze, ki se nanaša na probleme miru in miroljubne koeksistence, uaprto pismo je objavila moskovska «Pravda» dne 14. julija 196S. V presoji problema vojne in miru, v načinu ooravnavanja ier problemov ne more Piti nooenm negotovosti an priurzKov, ker gre tu za usouo narouov, za bodočnost vsega človeštva. ventraini komite Komunistične partije sovjetsKe zveze smatra za svojo dolžnost, da povsem odurno pove partiji in ljudstvu, da je prišlo v vprašanjih vojne m miru med vodstvom Komunistične partije K.-tajske in Komunistične partije Sovjetske zveze ter svetovnim Komunističnim gibanjem do bistvenih načelnih trenj. Bistvo teh trenj je v nasprotujočem si obravnavanju tako važnih problemov, kakor so možnost, da se prepreči svetovna atomska vojna, da se omogoči miroljubna koeksistenca držav z različnim družbenim redom, povezanost med bojem za mir in razvojem svetovnega revolucionarnega gibanja. Komunistična partija Sovjetske zveze v sklepih XX. in XXII. kongresa, svetovno komunistično gibanje pa v deklaraciji in sporočilu sta postavila pred komuniste kot najvažnejšo nalogo boj za mir, boj za preprečitev svetovne atomske katastrofe. Ker stvarno ocenjujemo razmerje sil in iz tega sklepamo, da sile miru katerih glavna trdnjava je močna skupnost socialističnih dežel, lahko s skupnimi napori preprečimo novo svetovno vojno, čeprav se narava imperializma ni spremenila in čeprav v sedanjih razmerah ni odstranjena nevarnost, da izbruhne vojna. Prav tako trezno ocenjujemo bistvene spremembe v načinu vodenja vojne in seve tudi možne posledice. Raketno atomsko orožje, izdelano sredi našega stoletja, je spremenilo prejšnje predstave o vojni. To orožje ima rušilno moč, kakršne svet še ni videl. Zadostuje omeniti, da je eksplozija ene same atomske bombe hujša od eksplozivne moči vsega orožja, kar so ga uporabljali v vseh prejšnjih vojnah, vštevši prvo in drugo svetovno vojno. A takšnih bomb je že več tisoč ! Ali naj spričo tega komunisti omalovažujejo nevarnost nove vojne? Ali niso dolžni govoriti resnico o posledicah atomske vojne? Prav gotovo smo brezpogojno dolžni to storiti. To ne more «paralizirajoče» vplivati na množice, kakor trdijo kitajski tovariši. Nasprotno, resnica o sodobni vojni mobilizira voljo in energijo množic v boju za mir, v boju proti imperializmu-viru vojne nevarnosti. Zgodovinska naloga komunistov je, da organizirajo in vodijo boj vseh narodov za preprečitev atomske vojne. Preprečitev nove svetovne vojne je povsem realna in izvedljiva naloga. XX. kongres sovjetske partije je sprejel izredno važen sklep o tem, da zdaj ni usodne neogibnosti vojne med državami. Ta sklep ni le plod dobrih namenov, marveč je rezultat realne, strogo znanstvene analize odnosov razrednih sil na svetovni areni. Ta sklep sloni na orjaški moči svetovnega socializma. In s stališči KP Sovjetske zveze v tem pogledu, se strinja svetovno ko- munistično gibanje. Svetovni vojni se je moč izogniti še pred popolno j zmago socializma na zemlji, dokler | činka. več uniči vsakogar, ki se znajde na. območju njenega rušilnega u- kapitalizem v .delu sveta še olista- i ja, je realna možnost, da se svetovna vojna izključi iz življenja družbe, je poudarjeno v sporočilu. In pod tem sporočilom je tudi podpis kitajskih tovarišev. Kakšno pa je stališče vodstva KP Kitajske? Kaj pomenijo teze, ki jih oni propagirajo trdeč, da vojne ni mogoče preprečiti, dokler obstaja imperializem ; da je miroljubna koeksistenca iluzija in da sploh ni obče načelo zunanje politike socialističnih dežel ; da boj za mir ovira revolucionarno borbo? Te teze pomenijo, da ravnajo kitajski tovariši v nasprotju s splošnim kurzom svetovnega komunističnega gibanja v vprašanju vojne I in miru. Kitajski tovariši ne verja j mejo, da je mogoče preprečiti novo , svetovno vojno, podcenjujejo sile j miru in socializma in precenjujejo sile imperializma. Praktično zanemarjajo mobilizacijo ljudskih množic v boju proti vojni nevarnosti. Kitajski tovariši torej ne verujejo v sposobnost narodov socialističnih dežel mednarodnega delavskega razreda, v njegove revolucionarne sposobnosti, ne verujejo tako v možnost miroljubne koeksistence kakor tudi v zmago proletariata v razredni borbi. V boju za to, da se prepreči vojna, so združene vse miroljubne sile. Po svoji razredni sestavi in po svojih razrednih interesih so te sile različne. Združi pa jih lahko boj za mir, za to, da se prepreči vojna, kajti atomska vojna sc ne ravna po razrednem načelu, mar- Ubrati pot, ki jo predlagajo kitajski tovariši, pomeni ločiti ljudske množice od komunističnih partij, ki so si pridobile simpatije ljudstva s svojim vztrajnim in smelim bojem za mir. V zavesti širokih množic sta socializem in mir zdaj neločljiva. Kitajski tovariši vsekakor podcenjujejo nevarnost atomske vojne. (Nadaljevanje na 4. strani) Pred dvema tednoma se je sestal Centralni komite Komunistične partije Italije. Razpravljal je o aktualni italijanskih problemih in o problemih, ki se tičejo mednarodnega komunističnega gibanja. Referat o italijanskih problemih je imel lov. Alleata, referat o problemih mednarodnega komunističnega gibanja pa tov. G. C. Pajetta. Tov. Alicata je ostro kritiziral notranjepolitični položaj Italije. Poudaril je, da so se po aprilskih parlamentarnih volitvah stranke levega centra ujele v zanko, ki so jo nastavili demokristjanski centristi, ki sedaj postavljajo zelo težavne pogoje za ustanovitev vlade levega Preteklo sredo popoldne so po tržaških ulicah manifestirali delavci iz Tržiča, ki so jih premestili v tržaške ladjedelnice, a jim ne izplačujejo odgovarjajoče doklade UOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOUOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO Zadnja faza borbe ameriških črncev V New Vorku sc je pravosodni minister sestal s skupino črnskih intelektualcev, ki jih je vodil pisatelj James Baldwin. Osupnil je spričo bojevitosti črncev, zlasti še, ko je eden izmed njih dejal, da se mnogo črncev ne bi hotelo boriti pod zastavo ZDA proti Kubi, ker vlada doslej zanje ni imela dovolj razumevanja, kar zadeva integracijo, c-nakost med rasami in polt. Ko so črnski intelektualci predlagali, naj predsednik javno podpre njihovo stvar, s tem da bi osebno pospremil črnega študenta na univerzo Alabame, se je minister za pravosodje zasmejal, ker sc mu ta zamisel ni zdela resna. Kasneje je dejal dr. Kenneth Clark, črnski psiholog na zavodu v New York Cityju : «Ni mogoče reči, da smo se razumeli. Mislim, da je bilo ravno tako, ko da bi govorili v dveh različnih jezikih». Vendar pa sta oba Kennedyja še nadalje vztrajala pri zasebnem prepričevanju. Hobby se je sestal z lastniki gledališč na Jugu, z direktorji veleblagovnic in z drugimi poslovnimi ljudmi v upanju, da jih bo prepričal, da imajo zaradi segregacije samo škodo. V prvem tednu junija je predsednik sklical sestanek, na katerem je prav tako prepričeval okoli sto zbranih poslovnih ljudi z Juga. V vzdušju, kakršno je zdaj, bo zvezna uprava le s težavo pomirila črnce s temi kupčijami, barantanjem in pogajanji za zaprtimi vrati. Toda kakor je kazalo prejšnji mesec, si lahko obetajo kveejem to, da bo vlada predložila Kongresu osnutek zakona, po katerem bo mogoče zasebnim segregiranim podjetjem in blagovnicam zagroziti z državno tožbo na podlagi ustavnih določb o trgovini med .federalnimi državami. Ker se lahko nanašajo te določbe praktično na vse, od filmov do paradižnikove in drugih omak, s katerimi restavracije oblivajo meso, bi se izpostavljalo nevarnosti tožbe pred zveznim sodiščem skoraj sleherno podjetje, ki bi se upiralo integraciji. Kljub nezadovoljstvu zaradi predsednikovega neuspeha pri poskusu, da bi zbral in Uveljavil veliko politično in moralno moč, ki jo premoreta njegov ugled in položaj, je črncem v minulem mesecu uspelo nekaj prodorov. Univerza v Ken-luckyju je kot prva šola v jugovzhodnem delu ZDA črncem dovolila sodelovanje v svoji atletsko-športni dejavnosti. Atlanta je napovedala integracijo plavalnih bazenov. Črnci smejo sesti za mizo v petih, prej samo belcem namenjenih hotelih in motelih v Charlotti (Severna Karolina). Harold Richardson, ki se je kot prvi črnec v državi Maine potegoval za službo v javni upravi, je bil izvoljen za pooblaščenca vodnega okrožja Portland (tam je bila pred 112 leti napisana Koča strica Toma). Na več področjih so črnci z bojkotom poslovne dejavnosti izsilili enakost pri možnostih za zaposlitev. Takšni dosežki sicer vrtajo luknje in razpoke v segregacij sko obrambno obzidje, ne morejo pa ga podreti. To se bo zgodilo šele tedaj, ko bodo ameriški črnci spričo prav takšne vneme, kakršna je bila značilna za njihov upor v letošnji pomladi, dejansko sprejeti in deležni priznanja, ki ga ni mogoče uveljaviti z zakonom, s sodiščem ali s spopadi na ulicah. Belci — ne samo belci v južnih krajih — pretiravajo z ocenami kaznivih dejanj, revščine in števila nezakonskih o-trok med črnci. Pošteno in odkrito je treba povedati, da črnci ne bodo mogli premagati in odpraviti svojih tegob, če jim ne bodo zagotovljene vsaj tiste pravice, ki jim jih daje zakon : pravice do enake izobrazbe, volilna pravica povsod, kjer živijo, in enaka možnost zaposlitve. Ko jim bo to zagotovljeno, ho od njih odvisno, kdaj in kako bodo zasluženo zavzeli svoje mesto v ameriški družbi. Sele takrat bodo črnci praznovali resnično zmago svoje revolucije. (Konec) centra. Poudaril je nadalje, da je bil poglavitni cilj demokristjanov: čimbolj ločiti PSI od KPI in tako oslabiti politično moč države in razredno zavezništvo, ki že leta vlada obema velikima delavskima 1 strankama. Socialisti so zamudil priložnost, tako je poudaril tov» l Ce riš Alicata, da bi na podlagi volil" 1 b nih rezultatov in zmage komunistov okrepili zavezništvo s KPI in v tem je velika njihova odgovornost pred vsem delavskim razredom v Italiji. To je povzročilo, da se tudi pereči problemi delavskega razreda rešujejo počasi in na politikantski način. O referatu tov. Alicate se je razvila živahna in plodna diskusija, na koncu katere je bila sprejeta resolucija, s katero je CK odobril omenjeni referat in nakazal smernice za bodoče delovanje Partij6- Resolucija CK KPI med drugih poudarja, da se še dalje razvijaj0 manevri konservativnih sil, ki s° podprte od sedanjega vodstva de-mokristjanske stranke, za pomak; nitev politične osi v državi še boli na desno, kar je v polnem protislovju z zahtevami države in z voljo, ki je prišla do izraza na volitvah dne 28. aprila. Nadalje resolucija poudarja, da prva dejanja rnrt vlade, ki ji načeluje poslanec Leone (in po propadlem poskusu poslanca Mora), potrjujejo ta namen ter da je zato potrebno z vso odio*- IqV( nosijo zavrniti njeno zadržanj6 Noj zlasti v pogledu problemov, Vi st’ fo c{ tičejo mednarodne politike. h. CK KPI, tako je dalje rečeno v s> resoluciji, pozdravlja velik uspeh c n. lovi Ova »ji sen rilo rali »j .' c in »vn< Me tito iosl pije wc „.S1 s %l W % Vq N: Vit »Ve: »Za 'ieg, Ve im sil miru vsega sveta, uspeh, ki gf-god predstavlja sklenitev mednarodne-! ^ ga sporazuma o prekinitvi jedrskih ti Za zc :ne Pi u »spi »dni P P Mi poskusov in izraža željo, da bi ta sporazum bil v resnici pravi za°c" tek novih sporazumov za mednarodno pomiritev in razorožitev. S tem v zvezi obsoja zadržanje vlade, ki se je izkazala nesposobna, fig da bi podvzela lastne pobude na tem področju in tako dala svoj doprinos stimulaciji in pospešitvi pomirjevalnega procesa ter se / resnici giblje v nasprotni smeri i11 deluje za multillateralno atomsk0 oborožitev NATO, skupno z bon n sko Nemčijo, ki predstavlja danes, skupno z degolistično Francijo, trdnjavo oltrancističnih pozicij v’ okviru atlantskega sveta. CK KPI v nadaljevanju svoje resolucije poudarja, da manevri konservativnih sil zadevajo v prvi vrsti na odločen odpor delavstva, ka* se odraža predvsem v velikem r>'£h vendikativnem in enotnem gibi1' ' 1 n ju, ki zahteva novo mezdno polji. ‘ ti ko in uveljavitev antimonopol'V '1 stične smeri, ki je potrebna zi'l C(1 uresničitev strukturalnih ekonorO'1 si skih in socialnih reform v državi pcm Ti manevri, tako je nadalje rečen« v resoluciji, zadevajo ob stvar*6 6i/ ,(to] »os n< »liz, Mi; » h »kó M , fid lbar ‘i! 1 n: usmeritev večine v državi, teri se veča zavest o nujnosti °b' novitvene politike, demokratične#*1 razvoja in zrelosti prepričanja, d? je za uresničitev take politike nUl no potrebno osamiti konservativk sile, premagati vse ovire, ki se P°’ stavi j a jo na pot usmeritve na lev* odpraviti vse diskriminacije in d» speti do širokega in trdnega eno' nega tabora demokratičnih in ljh° skih sil. Na koncu resolucije CK KPI p(,c; črtava, da mora iz sedanj6# položaja izhajati in se razvijati » še večjo širino in zaletom enot* iniciativnost komunistov na ys6j ravneh za uresničitev upov ljk skih množic, za ustvaritev velik1 ga enotnega gibanja, ki bo zmožP da izsili obnovitveni program vsej državi. io. »mi Ost fiaj *E »lik ?■ 1 va .S,»l ’ tE >Q Ml 'kij M k'h K ve 5, ? i> lALET-PETJE-FOLKLORA-KNJIGE-REVJIE-KIN:.^ lluttuma UwniUa V MILJAH ho od 28. septembra do 6. oktobra 1963 I. < mednarodna razstava znamk ó odporniškega gibanja. Odbor, ki organizira to svojevrstno razstavo, je razpisal natečaj 2 za spominsko razglednico. Na- o m > < < à o o Ó z 5 “ o 5 < o x 0 2 L S < Š < 1 S z < O O 2 2 uè S grada znaša 10.000 lir. Natečaja se lahko udeleže umetniki iz Trsta in Milj. čas za predložitev dela zapade 31. avgusta. TEKMOVANJA «EX TEMPORE», ki je bilo preteklo nedeljo na Kontovelu, se je udeležilo 74 umetnikov, med katerimi sta bila tudi Černigoj in Hlavaty. Ocenjevalna komi- S sija je proglasila za zmago- v vavce slikarje S ponzo, Mania- > ga, Brumattija in Rosignana. ♦ SAMORASTNIKI, eno izmed j; najbolj znanih književnih del £ slovenskega pisatelja Prežiha Voranca, so posneli na filmski trak. Novo delo je Triglav-film iz Ljubljane predstavil na festivalu v Pulju. Novo filmsko delo je publika navdušeno sprejela, kar je dokaz, da je režiserju Pretnarju in igrav-cem uspelo v pravi luči uprizoriti to kar je Prežihov prikazal s pisano besedo. Ljubljansko «Delo» je o u-prizoritvi «Samorastnikov» v puljski Areni tako-lc zapisalo : «... Malokatero projekci jo v letošnji areni je spremljal takšen, domala nepretrgan a-plavz. Po dolgotrajnem ploskanju oh zaključku filma se je dvignil nov val navdušenja, ko se je predstavila Meta-Maj-da Potokarjeva s svoj mi «sa-5 morastniki». Takšnega prizna- 1 -.......* > I n ja letos ni doživela nobena druga igravka, pa tudi drugače se v festivalski kroniki takšni pozdravi publike radki. Navdušen sprejem je doživel £ tudi režiser. «Samorastniki» £ so pred publiko odlično pre- g S stali preizkušnjo in se dvignili S v kvalitetni vrh letošnjega fe- m stivala». ♦ ZBRANA DELA LENINA, ki izhajajo v Moskvi so dobila pred kratkim svoj štirideseti zvezek. V tem zvesku so objavljeni spisi, ki jih je Lenin sestavil v času od decembra 1919 do aprila 1920. V teh spisih Lenin razlaga, da je proletariat voditelj množic drugih delovnih ljudi in razvija marksistično doktrino o zavezništvu med delavskim razredom in kmeti kot najvišjem načelu diktature proletariata. V teh spisih Lenin obravnava tudi stališča sovjetske države v svetovni areni, razkrinkuje imperializem in objasnjujc sovjetsko politiko miru ter prija teljskega sodelovanja med na rodi. V novem delu je objav 1 jenih tudi triindvajset doslej še nepoznanih dokumentov. ♦ V BOLGARIJI je založniška dejavnost dokaj bogata, čeprav je število založb razmeroma nizko. Založbe so specializirane in izdajo na leto 150-200 del. Povpreček naklad je 10.000 izvodov ; mladinske > m m •n O X 0 30 > X z 1 S < P X ž o Ò 0 1 S )> 2 o > > m > čo > m £ m O x O knjige izhajajo v 30.000 do 50 J tisoč izvodih, leposlovje v 15 x tiHn ?0 000 i/vnrlih Mn iver E 0 1 < 5 o 0 Ó z X 1 o z X < tx ^-V»01)n0J-3ri3d-i31Va H31V31-VRSV10-3/ knjig se proda v knjigarnah individualnim kupcem, knjižnice pa odkupijo okoli 3 milijone izvodov letno. Visoko m število knjižnic (6.400 šolskih, j 3.800 sindikalnih in 4.500 ljud- p skih) pozitivno vpliva tudi na g prodajo knjig, od tega skoraj » poslovica na podeželju. V drža- ” >3l.-8-1963 DELO • 3 * aša tribuna o šolskih problemih ^Dolžnost naprednega človeka Xncnni c v p nnfpttiih ip rumarti sa n a naravna dolžnost, da ‘ ~ ————— Naš časopis se poletnih mesecih namerava posebno posvetiti vprašanju slovenskega šolstva. Rad objavi vsak članek, ki bi prispeval k rasti naše šole. Zato va bi na sodelovanje. Boris Pahor je jv: iko in sla ma \ lil--------- va- Čeprav bi sc odzval vsakomur, lil-*1 bi me vprašal za besedo o sloni- lovenski šoli, moram reči, da od-°yarjam s posebnimi občutki pn> «Ji za prispevek «Delu»; in to predam zato, ker mi je s tem dana Složnost, da predložim številnim falkam in bralcem tega lista ne-iti- aj svojih misli glede narodne vzgo-: in kulturne zrelosti v zvezi s sve-■'vnonazorsko opredeljenostjo. Maj poprej bi rad poudaril, da Mo Slovenci nekaj zavoljo zgodo-Mskih nujnosti, dosti bolj pa za-Mio značaja našega človeka zelo 'Mo podčrtavali svojo samobitnost ; .smo se pa ustavljali uničevanju, mo tega storili s ponosnim upo- ampak zmeraj samo s potuh-no pasivnostjo. Šele v drugi svetni vojski se je to neizrazito trdo-,v° trajanje nehalo in slovensko Nstvo je nepričakovano bojevito , Junaško dalo izraza zreli narodni ‘lvcsti in tako sebi in svetu dodalo, da zna pogumno gledati Mrti v obraz, ko je v nevarnosti legov obstoj. Vendar po drugi svetpvni vojski r'iTtorski Slovenci (kakor koroški lovenci v Avstriji) spet živimo v ’JC 'lopu države, kjer si moramo dan 1-1 f' dnem potrjevati vero v prežive-Ile. Vprašanje pa je zdaj, če smo p rcsnično prepričani v nujnost gajgodoVv!naaI08e’ ki nam j° P°Stavlja -l^volj0 hitrega razvoja tehnike, >1 * Združili^ rnpH coKn naihzxli Atlfltt. združuje med sabo najbolj odda-ne ljudi, bi nekdo lahko mislil, Primer, da je skrb za mednarod-utrditev delavskega gibanja v 'sprotju z zvestobo določeni na-uni skupnosti. Brez dolgih raz-^ pa lahko vsakdo sam uvidi, ka-( Pogubno bi bilo za nas takšno mjenje, o katerem je premalo Ri da je zgrešeno, ampak je sad 'topustne naivnosti če že ne orne-Misti. Vsakomur je namreč očito, 1..Ue pomeni predanost internacio-, *zmu za nobenega ruskega dr-|V*.iana Sovjetske zveze dolžnost, 9 hi opustil ruski jezik! In prav >> ne pade nobenemu Kitajcu "f> od daleč na misel, da bi se v rc dd mednarodnemu delavskemu Jhanju odrekel svoji narodni zave-1 • In to sta velika naroda, ki i maji "a stotine milijonov pripadnikov Se jim izguba nekaj desetin Na°n°v članov niti nc P°znala- c Vi i,;; Pa ie vseh skupaj poldrugi 31L . 0n ’ 'n vendar so nekateri iz-zi'L ■ nas hitro pripravljeni, da odda-1,1 j L sv'Qje sinove drugim. A bolj po-lV’i.emb0 je prj tem načelno vpraša- Anglež ali Nemec? Ne, pač pa 'a izredni mož spremenil druž->,n° nodobo naroda, in katerega je in jz katerega kulturnih tra-H'Me srkal prvine za svoj Zdrav razum in zgodovina nas 'Utreč učita, da trdna narodna za-s' ne zmanjšujeta lajšcvati vneme ^j-adostoval bi zgled katerega koli "kega moža. Pa vzemimo Leni-, Kaj je zavoljo svojega poslan-i,M za delavski razred Lenin in ne moreta za višje smotre. no- svet. ji11 tukaj moramo dodati še dve ;>bi. i,ifj'*'ko naših ljudi ne zna razliko-1^11 med nacionalnostjo in nacio-V^rt1°m. Nacionalnost pomeni bkj °hn svoji zemlji, svojemu je-svoij književnosti > Uacionalni čut Vruv . . _ . _____ človekove dolžnosti, kakršna in omiki, ne samo, da nošten. ampak spada je nenapisana naravna dolžnost, da spoštujemo ženo, ki nam je dala ; življenje. Nacionalizem pa je ohola * zaljubljenost v svoj narod, zaničevanje drugih narodov; nacionalističen je zato poskus, da bi uveljavili svoj narod na škodo drugega, pa poskus, da bi uničili občestvo, ki bi nam bilo na poti in zavoljo katerega hi sc ne mogli razširjati in zavzeli zmeraj več prostora. Če torej pomislimo na pravkar omenjeni razloček, si bomo hitro na jasnem, da nismo bili Slovenci nikoli nacionalisti, saj smo skozi vso zgodovino samo doživljali, kako nas je bilo zmeraj man j in man j ! In še kako naj bo nacionalist tisti, ki se bojuje, da ga narod velikan ne bi požrl ? Res pa je ravno narobe, in to je, da nas je sovražnik večkrat ozmerjal z nacionalisti takrat, ko smo se pošteno zavzevali za spoštovanje svojih človeških in narodnih nravic. Tako se je na primer zgodilo za časa fašizma, ko je cerkvena gosposka hotela, da bi molili po italijansko: Tako se ie, žal, zgodilo tudi v tem povojnem času. ko nekateri kratkovidneži zaradi ideoloških razprtij mešali ljudem pojme v vprašanju narodne zavesti in narodne vzgoje. (Nadaljevanje na 4. strani) Prejšnjo nedeljo je Godbeno društvo v Trebčah slavilo svoj zlati jubilej. Prireditve se je, kljub stavki avtobusov, udeležilo veliko ljudi. Na gornji sliki : zaključni nastop trebe nsko-gropajske godbe in združenih moških pevskih zborov pod vodstvom prof. Grgiča oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooouuou Problemi šol in kadrov dežel v razvoju Iz poročila o svetovnem socialnem položaju, ki je bilo predloženo petnajstemu zasedanju Socialne komisije OZN povzemamo ugotovitve, ki se nanašajo na problematiko šolstva in formiranja kadrov dežel v razvoju. 1. AFRIKA IN SREDNJI VZHOD Glede na daljnosežni pomen izobraževanja za razvoj in napredek Afrike je logično, da afriške države oddvajajo od svojega narodnega dohodka relativno visoke vsote za finansiranje programov izobraževanja. Skoraj v vseh državah imajo ti programi prioriteto in agencije OZN, vlade nekaterih držav, posamezne univerze in nekateri skladi Afriki na tem področju pomagajo. Razpoložljiva materialna sredstva pa so še vedno nezadostna. Tudi pomanjkanje učiteljskega kadra postaja čedalje bolj pereče, kajti čeprav je odstotek otrok, ki so vklju- čeni v izobraževalni proces na ravni osnovne šole, še vedno nizek, pritok otrok v osnovne šole naglo narašča. Razen tega ima velik del razpoložljivega učiteljskega kadra pomanjkljivo izobrazbo, saj so leta I960 v Nigeriji ugotovili, da ima samo 10% vseh učiteljev izobrazbo, ki ustreza predpisanim standardom. Naglo narašča tudi število mladih ljudi, ki so nekaj časa bodili v osnovno šolo ali jo pa tudi končali, in bi se radi zaposlili v mestih. Ker pa nimajo nikakih strokovnih kvalifikacij, po navadi ne najdejo dela, ki ga iščejo. Resnosti tega problema v Afriki ne podcenjujejo; re- V soboto zvečer se je v Kopru zaključil IV. festival jugoslovanske folklore. Zaključni nastop ansamblov je prenašala tudi Evrovizija. Nastopali pa so ansambli «Marolt» iz Ljubljane, «Lado» iz Zagreba, «Kolo» jz Beograda in «Panče Pešev» iz Kumanovcga. Prireditev je bila brezhibna in je po svoji umetniški dovršenosti nesporno prekosila vse tovrstne folklorne nastope v Kopru. Na gornji sliki: eden izmed plesov v izvedbi «Kolo» šili pa ga je moč samo z reformami na področju šolstva in s prilagajanjem šolskih učnih načrtov stvarnim potrebam razvijajoče se Afrike. Premagati bo treba tudi na-ziranje, da je tehnično izobraževanje na ravni srednje šole nekaj, kar je neprimerno manj vredno kot visoka stopnja nekaterih akademskih poklicov. Vsem tistim mladim Afričanom, ki zapuščajo šole, in mnogim odraslim, ki so se naučili brati in pisati v tečajih za nepismene, bo treba zagotoviti možnosti za samoizo-hraževanje, drugače se bo zgodilo, da bo postal velik odstotek teh ljudi spet nepismen. Pri reševanju tega problema bi mnogo pripomogel sistem javnih knjižnic, ki bi ga že iz tega razloga kazalo čimbolj razviti. Število dijakov, ki študirajo na srednjih šolah, je čedalje večje in le na srednjih tehničnih šolah sc ponekod dogaja, da kapacitete šol niso povsem zasedene. Še bolj strma je krivulja naraščanja vpisov na univerze. Vzpon za 200 ali 300% v primerjavi s stanjem pred nekaj leti je že kar sam po sebi umeven. Čeprav so bila na razpolago le omejena denarna sredstva in primanjkuje predavateljskega kadra ter je treba premagati marsikatero težavo pri nabavi opreme, je število novih univerz, ki so jih ustanovili v neodvisnih afriških državah daleč preseglo vsa predvidevanja nekdanjih kolonalnih gospodarjev. Veliko število mladih Afričanov študira v tuiini. predvsem v Evropi. V Afriki močno primanjkuje kvalificiranih vodilnih kadrov v javni upravi in v vodstvu podjetij, zato so marsikje, kot npr. v Etiopiji in v Združeni arabski republiki, ustanovili posebne institute za izobraževanje teh kadrov. K hitremu ekonomskemu in socialnemu razvoju Afrike bo morala prispevati tudi izobražena Afričanka. Zato je logično, da bo treba povsod v Afriki še nadalje razvijati možnosti za izobraževanje žensk. Problem rasne segregacije je bil v afriških šolah še nedavno zelo akuten in še danes se na vseh še odvisnih ozemljih rasna segregacija v šolali izvaja v večjem ali manjšem obsegu, svoj vrhunec pa je dosegla v Južni Afriki. (Nadaljevanje sledi) 9.-8-1963 4 • DELO01" Iz Gorice: Prva faza borbe tekstilnih delavcev se je zmagovito zaključila Prva faza borbe delavk in delavcev v tekstilnih tovarnah v Pod-gori in Ronkih je zaključena. Vodstvo tovarne je podpisalo sporazum o proizvodni nagradi. Sporazum predvideva povišek nagrade od 20.000 na 30.000 lir. Sporazum nadalje določa, da imajo vsi delavci in delavke pravic» do posojila v znesku 15.000, ki ga bodo vračali na obroke po 2000 lir na mesec, S podpisom tega sporazuma so ostala odprta še vsa ostala vprašanja zahtev, ki so jih postavili delavci v začetku borbe. Zato se bo borba za dosegno omejenih pravic nadaljevala po počitnicah in se razvijala v okviru vsedržavne borbe za obnovo kolektivne delovne pogodbe. Delavci in delavke tekstilnih tovarn na Goriškem se zato povsem zavedajo dejstva, da sedanja zmaga predstavlja samo zaključek prve faze borbe in so zato pripravljeni nadaljevati borbo. Borba tekstilnih delavcev na Goriškem je predstavljala zlasti za mlade delavce veliko politično šolo. Še nikoli prej se ni tako jasno izkazala enakost zadržanja in enaka politična linija delodajavcev, industrijske zveze in vlade, kar je naša partija podčrtala na svojih shodih in v letakih, ki so bili razširjeni po vsej goriški pokrajini. Delavci so z lahkoto spoznali absurdnost nepopustljivosti delodajavcev, saj so v njej videli izpolnjevanje takoimenovane «Carlijeve linije», ki teži za tem, da sili delav- 0 prazniku terana in pršuta v Repnu Pobudo za ta praznik je sicer dala občinska uprava iz Repenta-bra, organizacijo je pa imela v rokah Pokrajinska turistična usta nova s pomočjo občine. Seveda ni imel praznik pravilnega domačega značaja, če se izvzame dejstvo da sc je točilo domači teran in rezalo domači pršut. Godbe ki so nastopale, tako v soboto, kot v nedeljo, so bile tržaške in sicer so svirali mladinci mestnih zabavišč, ki so se res potrudili, da hi oživeli praznik manjkal pa je nastop kakšne naše folklorne skupine in katcresihodi godbene skupine al podobne sestave ki bi pred-našala priljubljeno domačo glasbo. Zato bi priporočali repentaborskim občinskim upraviteljem, da poskrbijo za drugo leto nekaj bolj pristno domačega. Tudi trenja v samem občinskem svetit ni manjkalo za to prireditev, ker so pač negateri odborniki hoteli prenesti praznik iz Velikega Repna na Col, ali izredna seja ob vinskega sveta ic po večini svojih članov preprečila to namero. V soboto dne 27 julija pa so v oh finski sejni dvorani nagradili one vinogradnike ki so točili najboljša vina. Radi pomanjkanja prostora jih bodemo navedli imenoma po stopnii kot io je določila ko misi ia sicer : Alfonz Guštin (Col), Stanko Ravbar (V. Repen). Josip Biziak (Col) Aloiz Milič (V. Repen). Anton Guštin (Col), Marija r.nštin (V Repen). Franc Guštin I Rvncn). Josip Škamperle (Col), Anton Škabar (Repen). Prispevek za "Delo’ Milkovič Alojz, Bane, 500 lir. ce, naj plačujejo ceno sedanjih težav italijanske ekonomije, linijo, ki omogoča kopičenje kapitalističnih profitov. Tako italijanska Krščanska demokracija kakor tudi slovenska Demokratska zveza sta skušala prek svojih predstavnikov v goriškem občinskem svetu naprtiti odgovornost za nastale izgube zaradi stavk sindikalnim organizacijam. Odvetnik Sfiligoj se je še enkrat skušal predstavljati kot največji zaveznik delodajavcev in se postavljati proti slovenskim in italijanskim delavcem. Komunisti so se, kot vselej, tudi ob tisti priliki izkazali kot odločni borci za koristi delavcev. Tudi to so delavci pravilno razu- meli. I. C. Soprogu prof. Oskarja Kjudra je povila ljubko hčerkico. Vodstvo Avtonomne tržaške federacije KPI in «Delo» pošiljata srečnim staršem iskrene čestitke, hčerkici pa želita vso srečo na življenjski poti. Nadaljevanje Najvažnejša naloga Vpisovanje v goriški Dijaški dom 1) Starši, ki nameravajo vpisati svoje otroke v šolskem letu 1963-64 v Slovenski dijaški dom kot redne ali zunanje gojence, morajo vložiti prošnjo za sprejem na posebnih tiskovinah, ki jih dobijo pri Upravi zavoda. 2) Prošnje za sprejem v Slovenski dijaški dom se sprejemajo neprekinjeno do izpopolnitve vseh razpoložljivih mest. 3) Vsa ostala pojasnila in navodila prejmejo prosilci pri Upravi Slovenskega dijaškega doma v ul. Montesanto 84 vsak delavnik od 10. do 12. ure. Uprava Slovenskega dijaškega doma v Gorici Atomska bomba, je papirnat tiger, atomska vojna sploh ni strašna, trdijo. Kitajski tovariši pravijo, da je najvažnejše čim prej obračunati z imperializmom, kako in s kakšnimi izgubami naj bi bilo to doseženo pa je zanje postranska stvar. Toda za koga in kako naj bi bilo postranska stvar na stotine milijonov ljudi obsojenih na smrt v primeru atomske vojne? Ali naj hi bilo postranska stvar zbrisanje celih držav z lica zemlje že v prvih urah takšne vojne? Nihče, vštevši tudi velike države, nima pravice igrati se z usodo milijonov ljudi. Tiste, ki nc žele prispevati naporov, da sc svetovna vojna izključi iz življenje narodov, da sc prepreči množično uničenje ljudi in vseh vrednot človekove civilizacije je treba obsojati. Ali lahko vprašamo kitajske tovariše, da li razumejo kakšne ruševine bi zapustila svetovna raketno-atomska vojna? Mi smo prepričani, da se narodi ne morejo strinjati s takšnim mnenjem kitajskega vodstva o ustvaritvi tisočkrat višje civilizacije na truplih stotin milijonov ljudi. Takšna gledišča iz temeljev nasprotujejo idejam marksi-zma-leninizma. ... Ali lahko vprjgšamo kitajske tovariše: s kakšnimi sredstvi predlagajo uničiti imperializem? Mi smo absolutno za uničenje imperializma. Mi nc samo verujemo v neogibno uničenje kapitalizma, ampak istočasno napenjamo vse sile, da bi to dosegli z razrednim bojem in po možnosti čimprej. Kdo mora urejati to zgodovinsko vprašanje? Prcdvscm|j delavski razred s svojo avantgardo^1 - marksistično -leninsko partijo na čelu, delovni ljudje vsake dežele. Kitajski tovariši predlagajo nekaj drugega. Kitajski tovariši pravi) jo kar naravnost : Na razvali- nah uničenega imperializma, drugače povedano potem, ko bo izbruhnila vojna, bo zgrajena svetla prihodnost. Ce bi se strinjali s tem, tedaj res ni potrebno načelo miroljubne koeksistence, boj za utrditev miru. Mi se ne moremo strinjati s takšno avanturistično potjo. Ta <)i >01)000000000000000000000000000 JOOOOOOOOOOOQPOOOOOOOOOOOOOt Nepoznani junaki protifašistične borbe V dneh ko proslavljamo obletnico i Po strahovitem mučenju so ju zvezana padca fašizma in kapitulacije italijanske vrgli na kmečki voz ter ju vozili P° kraljevske vojske, se spominjamo tudi Lokvi. Okoli vratu so uma nataknili neštetih žrtev, ki so jih antifašisti do- | zanko, na kateri je bil privezan karton prinesli v letih črnega terorja in med krvavo sovobodilno borbo. O teh žrtvah in borbah se je mnogo pisalo, a kljub temu je še mnogo mnogo zavitega v temo, kar je zares prava škoda. Te dni mi je pripovedoval tovariš A. K. iz Podlonjerja o žrtvah, ki jih je doprinesel med osvobodilno borbo tovariš Andrej Čok iz Nove ceste pri Pod-lonjerju. Med drugim mi je povedal naslednje : «Bilo je spomladi 1945. V hiši tovariša Andreja Čoka so bili trije partizani. Neko jutro je prišla nemška policija. Partizani so pravočasno zbežali iz hiše. Zal, je bil med begom eden izmed njih ujet. Kljub temu, da je bil v policijskih krempljih, je izrabil primeren trenutek in zbežal. Ni mogoče povsem točno ugotoviti ali so ga med begom zadeli policijski streli ali pa si je sam vzet življenje. Vsekakor je junaško umrl. To je policiste še bolj razjarilo. Zato so sklenili, da se maščujejo. Aretirali so tovariša Čoka in njegovo ženo ter ju odpeljali v Lokev, kjer so jih strahovito mučili. Hoteli so namreč izvedeti kdo so bili omenjeni in še marsikaj drugega. Toda vse mučenje je bilo zaman. Zakonca Čok sta molčala. Z napisom «banditi». Kasneje so ju odpeljali v Sežano. Med potjo so jima grozili Z ustrelitvijo. Toda Čoka sta molčala. Pripravljena sta bila na vse, Tudi na smrt. Po prihodu v Sežano je sledilo ponovno mučenje. K sreči so isto noč nad Sežano letala partizanska letala, zaradi česar so se gestapovci umaknili. Naslednji dan so ju izpustili in Čokovi' sta se vsa izmučena vračala proti domu. Na Opčinah ju je prijela patrulja fašistične «X. Mas». Ta ju je odpeljala v tržaške zapore, kjer so ju colottijev-ski krvniki strahovito mučili. Med mučenjem so se posluževali tudi električnega toka. Tudi oni so hoteli izvedeti kaj o partizanih. Toda iz ust Čokovih niso ničesar izvedeli. Andrej je po strahovitem mučenju padel v nezavest. Ko se je ponovno osvestil, je spoznal, da se nahaja v podzemski temnici. Oba sta bila rešena iz zaporov na dan osvoboditve Trsta.» Tovariš Andrei čok je danes v tržaški bolnici. Pred kratkim se je moral podvreči težki opèraciji. Iz vsega srca mu želimo, da bi čimprej okreval in se vrnil na svoj dom! M. K. pot nasprotuje naravi marksizma-ieninizma. Vsi vemo, da bi bila svetovna vojna v sedanjih razmerah dejansko atomska vojna. Imperialisti se ne. bodo nikoli prostovoljno umaknili s prizorišča, prostovoljno legli v grob, ne da bi prej uporabili najbolj ekstremna sredstva, ki jih imajo na razpolago. Ljudje, ki imenujejo termo-atom-sko orožje papirnat tiger, očividno nimajo popolnega vpogleda v ru-šiln moč tega orožja. Mi presojamo to trezno. Mi sami izdelujemo atomsko orožje in izdelali smo ga zadosti. Mi dobro poznamo njegovo rušilno moč. Ce bi imperializem začel vojno proti nam, se ne bi obotavljali uporabiti to strašno orožje zoper agresorja. Ce pa nas nc bodo napadli, mi prvi ne bomo uporabili tega orožja. Marksisti-leninci si prizadevajo zagotoviti trajen mir, ne da bi prosili zanj imperializem, marveč tako, da strnjujejo revoluciornarne mark-sistično-leninske partije, da zbirajo delavski razred vseh dežel, da zbirajo narode, ki se bore za svobodo in narodno neodvisnost, naslonjeni na gospodarsko in obrambno moč socialističnih dežel. V nadaljevanju omenjeno pismo tako-le govori : Vztrajen boj Sovjetske zveze za mir in mednarodno varnost, za splošno in popolno razorožitev, za odstranitev ostankov druge svetovne vojne in za ureditev vseh spornih mednarodnih vprašanj s pogajanji, ie rodil sadove. Kakor še nikoli doslej uživa zdai Sovjetska zveza po vsem svetu velik ugled in njene mednarodne pozicije so čvrste kakor niso bile še nikoli. Za to se je treba zahvaliti čedalje večji gospodarski in vojaški moči tako Sovjetske zveze kakor drugih socialističnih dežel, pa tudi njihovi miroliuhnl zunanji politiki. CK KPSZ izjavlja, da je uveljavl jal, da uveljavlja in da bo uveljavljal leninsko politiko miroljubne koeksistence. V tem vidi sovjetska partija svojo dolžnost tako pred sovjetskim ljudstvom kakor tudi pred narodi vseh drugih dežel. Zagotoviti mir pomeni najbolj učinkovito prispevati h krepitvi vpliva tega sistema na ves potek osvobodilnega gibanja, na svetovni rcvoluciornar-ni proces. Potem, ko pismo podrobneje analizira dogodke v zvezi s karibsko krizo in kako j c prišlo do rešitve te krize, nadaljuje : ... Boj za mir in miroljubna koeksistenca slabita fronto imperializma, izolirata njegove najbolj agresivne kroge od ljudskih množic, podpirata revolucionarni boj delavskega razreda in narodno osvobodilno borbo narodov. Boj za mir in miroljubno koeksistenco je organsko povezan z revolucionarnim bojem proti imperializmu. V pogojih miroljubne koeksistence je rečeno v izjavi 81 komunističnih partij, nastajajo ugodne možnosti za širjenje razrednega boja v kapitalističnih deželah in narodnoosvobodilnih gibanj kolonialnih in odvisnih dežel. Uspehi revolucionarnega razrednega in narodnoosvobodilnega boja prispevajo h krepitvi miroljubne koeksistence. V situaciji miroliuhne koksisten-cc so bile v zadnjih letih izbojevane nove pomembne zmage v razrednem boju proletariata in v boju narodov za nacionalno svobodo, svetovni revoluciornarni proces pa se uspešno razviia. Ločiti boj za miroljubno koksistenen držav z različnim družbenim redom od revolucionarnega boia proti imperializmu in kolonializmu, za neodvisnost in socializem, postavliati enega proti drugemu, kakor delaio kitajski tovariši, pomeni torej omeiiti načelo o miroljubni koeksistenci na prazno frazo, pomeni odvzeti realno vsebino, dejansko ignorirati po- L; ; tre bo po odločnem boju proti in ! perializmu, za mir in miroljubn t koeksistenco, to pa bi koristilo s ma imperialistom. ... Načelo miroljubne koeksistti ^ ce se seveda ne more v nobd meri razširiti na odnose med at tagonističnimi razredi v kapitalist1 čnih državah, nedopustno je razšif jati ta boj delavskega razreda z°.,, per buržoazijo, za svoje razredu interese, na boj zatiranih narode' proti kolonizatorjem. KPSZ sc o* ločno izreka proti miroljubni kod sistenci na področju ideologije. 1 so osnovne resnice in skrajini ci je, da jih razumejo vsi, ki se im-jo marksiste-lenince. ti | Dolžnost naprednega človeki Zares napreden je torej tisti čl< Jul vek, ki se bije za pravice vseh lj« v q: di, vendar se zavoljo tega ne od tuj ken ne svojemu ljudstvu ne svojeml jeziku. Nobenega dvoma pa ni, «ji . ....... -■ /a ho lahko zares ljubil in spoštov«, druge jezike in druge narode sam0 ,“c tisti, ki ho najprej cenil korenik0 °tl iz katere je pognal in ljubil jezjk Saj žene, ki mu je pela uspavanko ,rVoi ga prva učila ljubezni. Zato je zelo prav, če 'se mark*1* 1|U in komunist bojuje za osvobojenie črncev izpod kolonialnega gospo«' stva. a prej mora na domače10 ozemlju skrbeti za obstoj in vas rodnega življa, za življenje jezik«’ ki je ušel poginu in sc zdaj skuš« rešiti poplave, za življenje šole, k' vSt Vi Cii spt Sil, do; lan ril, Pol žal Jer in P «c >u\ vil hi je zrasla na ledini, katera dve d°' sctlctji ni videla pluga, Doseg pr‘v vice. ki jo imajo primorski Slovet1 ci do svoje duhovne podobe, sp3' da torej prav tako k velikim sm