LETO XII PRILOGA ŠTEVILKA 43 OKTOBER 1984 DELEGATSKA PRILOGA GRADIVO ZA SEJE ZBOROV SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA V NOVEMBRU 1984 1. pregled izvajanja sklepov ZZD, ZKS in DPZ Skupščine občine Vrhnika za čas od januarja do aprila 1984 2. pripombe in stališča k osnutku smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000 3. analiza izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije 4. osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika v letu 1984 5. predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 6. odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Bevkah in Podlipski dolini 7. poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov 8. osnutek programa dela zborov skupščine občine v letu 1985 DRUŽBENOPOLITIČNI ZBOR Na podlagi 202. člena Statuta Skupščine občine Vrhnika (Ur. list SRSšt. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 9/10-1984 SKLICUJEM 29. sejo DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Skupščine občine Vrbnika. Seja bo v PONEDELJEK, 26/11-1984 ob 17.00 uri v prostorih Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki. Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: L a) pregled in potrditev zapisnika 28. seje DPZ z dne 25/10-1984 b) pregled izvajanja sklepov ZZD, ZKS in DPZ Skupščine občine Vrhnika za čas od januarja do aprila 1984 2. poročilo o poslovanju OZD s področja gospodarstva in negospodarstva za obdobje I — IX. 1984 3. predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000 4. analiza izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije 5. osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1985 6. osnutek smernic za pripravo srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986-90 7. osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika v letu 1984 8. odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Bevkah in Podlipski dolini 9. poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov 10. osnutek programa dela zborov skupščine občine za leto 1985 11. osnutek odloka s področja SLO 12. predlog DD o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev v SR Sloveniji 13. volitve in imenovanja 14. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA PEČAR JANEZ, 1. r. OPOMBA: 1. Gradivo pod točko 1 a, 2.. 5.. 6.. 11., 13. in 14. bo delegatom posredovano naknadno 2. Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000 je bil objavljen v posebni številki Delegatske priloge — št. 40. julij 1984 3. Predlog DD podtočko 14. je objav I jen v republiškem Poročevalcu št. 32, z dne 24/10-1984. ZBOR ZDRUŽENEGA DELA Na podlagi 202. člena Statuta Skupščine občine Vrhnika (Ur. list SRS št. 3 1/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika / dne 9/10-1984 SKLICUJEM 29. sejo ZBORA ZDRUŽENEGA DELA Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v PONEDELJEK, 2fVI 1-1984 ob 17.00 uri v prostorih Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki, Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: , 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. a) pregled in potrditev zapisnika 28. seje ZZD / dne 25/10-1984 b) pregled izvajanja sklepov ZZD. ZKS in DPZ Skupščine občine Vrhnika za čas od januarja do aprila 1984 3. poročilo o poslovanju OZD s področja gospodarstva in nenospodar-stva za obodobje I — IX. 1984 4. predlog smernic /a pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do kfta 2000 5. analiza izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije 6. osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1985 7. osnutek smernic za pripravo srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986-90 8. osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika v letu 1984 9. predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 10. odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Bevkah in Podlipski dolini I 1. poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov 12. osnutek programa dela zborov skupščine občine za leto 1985 13. osnutek odloka s področja SLO 14. predlog DD o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev v SR Sloveniji 15. volitve in imenovanja 16. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK ZBORA ZDRUŽENEGA DELA PLESTENJAK DUŠAN, 1. r. OPOMBA: 1. Gradivo pod točko 2.a, 3.. 6.. 7.. 13., 15. in 16. bo delegatom posredovano naknadno 2. Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000 je bil objavljen v posebni številki Delegatske priloge — št. 40. julij 1984 3. Predlog DD pod točko 14. je objavljen v republiškem Poročevalcu št. 32. z dne 24/10-1984. ZBOR KRAJEVNIH SKUPNOSTI Na podlagi 202. člena Statuta Skupščine občine Vrhnika (Lir. list SRSšt. 31/79 in 5/82) in 91. člena Poslovnika Skupščine občine Vrhnika ter sklepa Predsedstva Skupščine občine Vrhnika z dne 9/10-1984 SKLICUJEM 28. sejo ZBORA KRAJEVNIH SKUPNOSTI Skupščine občine Vrhnika. Seja bo v PONEDELJEK. 26/1 1-1984 ob I 7.(K) uri v prostorih Osnovne šole »Ivan Cankar« na Vrhniki. Tržaška cesta 13. Za sejo predlagam naslednji DNEVNI RED: 1. izvolitev in poročilo verifikacijske komisije 2. a) pregled in potrditev zapisnika 27. seje ZKS z dne 25/10-1984 b) pregled izvajanja sklepov ZZD. ZKS in DPZ Skupščine občine Vrhnika za čas od januarja do aprila 1984 3. predlog smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000 4. analiza izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije 5. osnutek resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1985 6. osnutek smernic za pripravo srednjeročnega plana občine Vrhnika za obdobje 1986-90 7. osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika v letu 1984 8. predlog odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 9. odločba o uvedbi komasacijskega postopka v Vevkah in Podlipski dolini 10. poročilo o varstvu borcev in vojaških invalidov 11. osnutek programa dela zborov skupščine občine za leto 1985 12. osnutek odloka s področja SLO 13. predlog DD o skupnih osnovah in merilih za oblikovanje in delitev sredstev za OD funkcionarjev v SR Sloveniji 14. volitve in imenovanja 15. odgovori na delegatska vprašanja in postavljanje novih delegatskih vprašanj PREDSEDNIK ZBORA KRAJEVNIH SKUPHOSTI SKRT ANDREJ, 1. r. OPOMBA: ' 1. Gradivo pod točko 2.a. 5., 6.. 12., 14. in 15. bo delegatom posredovano naknadno 2. Osnutek smernic za pripravo dolgoročnega plana občine Vrhnika do leta 2000 je bil objavljen v posebni številki Delegatske priloge — št 40 julij 1984 3. Predlog DD pod točko 13. je objavljen v republiškem Poročevalcu št 32, z dne 24/10-1984. PREGLED IZVAJANJA SKLEPOV zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora skupščine občine Vrhnika od januarja do aprila 1984 V skladu s sprejetim programom dela /borov Skupščine občine Vrhnika naj bi vsake tri mesece pripravili in na sejah zborov obravnavali poročilo o izvajanju na sejah sprejetih sklepov in stališč. V poročilu so zajeti naj\ ažnejši sklepi, iz katerih vsebine izhajajo določene naloge in obveznosti. Sklepov, s katerimi so bili sprejeti določeni akti. informacije sprejete na znanje, imenovani člani posameznih organov, tu ne ponavljamo in so razvidni iz zapisnikov posameznih sej, ki so jih delegati sproti prejeli. Pregled izvajanja sklepov od 1 7. do vključno 20. seje zborov Skupščine občine Vrhnika je bil obravnavan na skupščini dne 31. 5. 1984. 21. seja ZZD — 26. I. 19X4 20. soja ZKS — 26. I. 198-i 21. seja DPZ - 26. I. 19X4 OSNLTEK POROČILA O UVELJAVLJANJU DELEGATSKEGA SISTEMA V OBČINI VRHNIKA SKICI": Sprejme se osnutek poročila o uveljavljanju delegatskega sistema v občini \ rhnika in se ga daje v javno obravnavo. Naredi naj se ocena, ki bo služila za pripravo aktivnosti za izboljšanje delo- -vanja delegatskega sistema. SKLEP je realiziran. Oceno so obravnavah zbori skupščine občine v oktobru. NAČRT URESNIČEVANJA DOLGOROČNEGA PROGRAMA GOSPODARSKE STABILIZACIJE V OBČINI SKLEP: Sprejme se načrt uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini Vrhnika z naslednjimi STALIŠČI: 1. Da bi poenotili evidenco in merila za dodeljevanje socialno varstvenih pomoči, bi morali v okviru SIS socialnega varstva ob vključitvi Centra za socialno delo, patronažno službo, socialne službe iz OZD. izdelati celov ito oceno socialne varnosti posameznih kategorij občanov izpeljati v okviru SIS samoupravno obravnavo na podlagi katere bi v posameznih skupnostih izdelali enotna merila in kriterije za dodeljevanje socialnih pomoči. Obravnavo o na-v edeni problematiki pa bi zaključili z razpravo na zborih občinske skupščine, v kateri bi kot 4. zbor sodelovala skupnost socialnega varstva, s čimer bi zagotovili širši družbeni interes in odgovornost. 2. Odbor za uresničevanje dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije naj preverja pri vseh nosilcih njihov e akcijske programe, kako se le-ti uresničujejo. 3. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je dolžan ob spremljanju urcsnij čevanja programa ugotavljati uresničevanje in sprotno skupščino občine opozarjati na morebitne težave oz. probleme, ki bi lahko ogrozile uresničitev zastavljenih ciljev. ODGOVOR je pripravil občinski komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje. Sklepi niso realizirani. Poročilo o izvajanju načrta bo podano skupaj z analizo izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine v letu 1984, za sejo skupščine v mesecu novembru 1984. 22. seja ZZD — 23. 2. 1984 21. seja ZKS — 23. 2. 1984 22. seja DPZ — 23. 2. 1984 POROČILO O URESNIČEVANJU PROGRAMA POSPEŠEVANJA KMETIJSTVA SKLEP: Sprejme se poročilo o uresničevanju programa pospeševanja kmetijstva v letu 1983 na znanje, s tem, da naj pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi Vrhnika pripravi poročilo o izvajanju del na Pokojišču. V poročilo naj vključi tudi prispevek mladinske delovne akcije. S tem poročilom pa naj obvesti vse /bore skupščine občine. POJASNILO k temu sklepu je bilo zajeto v poročilu o stanju kmetijstva v občini, ki so ga zbori skupščine občine obravnavali v mesecu oktobru. URESNIČEVANJE POLITIKE ŠTIPENDIRANJA V OBČINI VRHNIKA V LETU 1983 IN ANALIZA POKLICNEGA USMERJANJA SKLEP: 1. Sprejme se poročilo o uresničevanju politike štipendiranja v občini Vrhnika v letu 1983 in analizo poklicnega usmerjanja s predlaganimi zaključki in predlogi Samoupravne skupnosti za zaposlovanje. 2. Družbenopolitične organizacije občine Vrhnika naj spodbujajo akcijo za čimvečje usmerjanje mladih v obrambne poklice. 3. Samoupravna skupnost za zaposlovanje naj ugotovi usklajenost namer mladih po končani osnovni šoli z dejanskimi potrebami združenega dela v občini. 4. Skupščina sklada naj izdela za deficitarne poklice posebne kriterije, ki bi stimulirali kandidate za odločitve v te poklice. ODGOVOR je pripravila kadrovska služba Skupščine občine Vrhnika. 2. sklep: Problematika bo na dnevnem redu na eni prihodnjih sej koordinacijskega odbora za usmerjanje mladih v vojaške poklice pri Predsedstvu Občinske konference SZDL. Koordinacijski odbor pa je že zaprosil občinsko konferenco za finančna sredstva, ki jih bo namenil za informativno dejavnost pri usmerjanju mladih v obrambne načrte. 3. sklep: V mesecu juniju je skupnost za zaposlovanje pripravila poročilo o problematiki vključevanja diplomantov v pripravništvo. V poročilu so bili zajeti podatki o potrebah OZD, prilivu iz šol, razpisanih kadrovskih štipendijah in prijavah v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Iz njega povzemamo naslednje ugotovitve: Priliv letošnje generacije s potrebami OZD je zelo neusklajen, saj je samo na področju srednje strokovne izobrazbe razlike med potrebami in prilivom 77 učencev, kar kaže na precejšnjo strukturno neusklajenost Kakšna bo dejanska neusklajenost, bo razvidno v mesecu oktobru, ko bodo izpolnjeni vprašalniki o ustrezni zaposlitvi prve generacije srednjega usmerjenega izobraževanja. Nekoliko večjo usklajenost ugotavljamo med potrebami združenega dela in med letošnjim vpisom v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja. Kljub razpisanim kadrovskim štipendijam še vedno ni prijav za poklice v gradbeništvu in živilski stroki ter kovin arsrvu in strojništvu, predvsem oblikovalcev, preoMikovalcev in spajalcev kovin. Veliko prijav je za poklic strojnega tehnika, tako da bo stalna potreba po tem kadru čez nekaj let verjetno pokrita. Veliko preveč (glede na potrebe) se učenci še vedno odločajo za poklic ekonomskega tehnika, vzgojiteljice, frizerja, elektrotehnika — elektronika. 4. sklep: Temeljna oblika štipendiranja so kadrovske štipendije, ki slonijo na kadrovskih potrebah OZD, medtem ko so štipendije iz združenih sredstev le prehodna oblika, ki naj bi jo z leti nadomestilo kadrovsko štipendiranje. 10. člen SS o štipendiranju v občini Vrhnika omogoča, da se kadrovska štipendija lahko poveča do 200 točk za poklice, ki jih izrazito primanjkuje v OZD. Višja štipendija naj bi bila spodbuda mladini, da bi se v večji meri odločala za poklice, ki jih združeno delo potrebuje. V šolskem letu 1982/83 so bili sprejeti dodatni kriteriji za štipendije iz združenih sredstev in sicer naj bi iTneli prednost kandidati, ki se izobražujejo za proizvodno-tehnične deficitarne poklice; za suficitarne poklice pa se štipendija podeli le v izjemnih primerih. S sprejetjem tega kriterija naj bi tudi štipendije iz združenih sredstev temeljile na kadrovskih potrebah v občini. 23. seja ZZD — 29. 3. 1984 22. seja ZKS — 29. 3. 1984 23. seja DPZ — 29. 3. 1984 24, seja ZZD — 24. 4. 1984 23. seja ZKS — 24. 4. 1984 24. seja DPZ — 24. 4. 1984 POROČILO O URESNIČEVANJU DRUŽBENEGA DOGOVORA O OBLIKOVANJU IN IZVAJANJU KADROVSKE POLITIKE V OBČINI VRHNIKA V LETU 1983 SKLEP: Sprejme se poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika v letu 1983 / naslednjimi UGOTOVITVAMI IN STALIŠČI: 1. Tiste organizacije združenega dela, ki v letu 1983 niso uskladile svojih samoupravnih splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja in druga vprašanja s področja kadrovske politike s spremembami in dopolnitvami družbenega dogovora o kadrovski politiki, morajo to storiti do konca leta 1984. 2. Kvalifikacijska struktura zaposlenih v občini se ne izboljšuje. V prihodnje bo potrebno vložiti več napora v izboljšanje strukture zaposlenih v skladu z obstoječim gospodarstvom, na prosta opravila in naloge pa pritegniti strokoven kader, v prvi vrsti občane, ki so zaposleni izven občine. 3. Dolgoročno planiranje kadrov kasni, tako kot planiranje na ostalih področjih. Ob pripravi dolgoročnega plana občine morajo nosilci planiranja v svoje planske dokumente vključiti tudi kadrovski vidik. 4. Organizacije združenega dela posvečajo izobraževanju vedno več pozornosti. To se odraža tudi na področju usmerjenega izobraževanja, kjer delovne organizacije zelo uspešno izvajajo proizvodno delo. ki je sestavni del izobraževalnih programov. 5. Še vedno je prisoten razkorak med potrebami združenega dela. usmerjanjem mladine v šolo in štipendiranjem. 6. V prihodnje je potrebno več pozornosti posvetiti načrtnemu kadrovanju in usposabljanju individualnih poslovodnih organov in perspektivnih kadrov za te funkcije. 7. Tudi politika odlikovanj mora postati načrtna. Predlogi morajo biti rezultat tekočega spremljanja dela delavcev, ki se predlagajo za odlikovanja. Občasno podajanje številnih predlogov, običajno ob jubilejih OZD. ne dosega svojega namena. 8. Ažurnost kadrovske evidence ostaja stalna skrb vseh podpisnikov družbenega dogovora. 9. Zagotoviti je treba večjo strokovnost delavcev, ki opravljajo kadrovska opravila in skrbeti za njihovo stalno usposabljanje. POJASNILO je pripravila kadrovska služba SO Vrhnika. Ugotovitve in stališča sprejeta na občinski skupščini ob obravnavi poročila, se preverjajo ob pripravi in obravnavi poročila za prihodnje leto. ANALIZA IZVAJANJA POLITIKE ZAPOSLOVANJA V LETU 1983 SKLEP: Sprejme se analiza izvajanja politike zaposlovanja v letu 1983 z naslednjimi ZAKLJUČKI IN PREDLOGI: Na osnovi zbranih podatkov lahko ugotovimo, da zaposlovanje v letu 1983 ni potekalo čisto v skladu z usmeritvami v načrtih zaposlovanja, predvsem glede dodatnega zaposlovanja in zaposlovanja pripravnikov. Ugotoviti bo potrebno vzroke za zmanjšanje števila zaposlenih v nekaterih gospodarskih panogah, zlasti v trgovini. Posvetiti bo potrebno večjo pozornost pri usmerjanju mladih v deficitarne poklice. Organizacije združenega dela bi morale stremeti, da bi se jim izobrazbena struktura zaposlenih izboljševala, ne pa da zaradi strukturne neusklajenosti zaposlujejo nekvalificirane delavce. Tudi v letu 1984 naj bi zaposlovanje temeljilo na načelu produktivnega zaposlovanja, ki temelji na povečanju dohodka, rasti industrijske proizvodnje in povečanju izvoza. Z aktivnim zaposlovanjem naj bi bile dane možnosti predvsem za zaposlovanje mladih, športnikov, pripravnikov m invalidnih oseb. Skupščina občine ugotavlja, da je število nadur previsoko v družbenih dejavnostih in režijskih delih, zato predlaga organizacijarri združenega dela, da morajo bolj upoštevati zakonske možnosti (prerazporeditev delovnega časa) za zmanjšanje števila nadur. POJASNILO je pripravila kadrovska služba SO Vrhnika. 1. sklep: V analizi o uresničevanju načrtov zaposlovanja v občini Vrhnika je bilo ugotovljeno, da se je število zaposlenih najbolj znižalo v gradbeništv u in trgov ini (za 19 delavcev). Najpogostejši vzrok je v nizkih osebnih dohodkih, v boljših pogojih dela in večjih osebnih dohodkih v nekattrih drugih OZD v občini, zlasti v IUV oz. njenem TOZD konfekcija. V prvem polletju 1984 se je število zaposlenih v trgovini prav tako zmanjšalo (za 9 delavcev). kar kaže na to. da se razmere na področju trgovine, zlasti kar se tiče trgov ine s prehrambenimi izdelki, niso veliko spremenile. 2. sklep: Podatki v prvem polletju leta 1984 kažejo, da se ta neusklajenost zmanjšuje, saj so OZD zaposlile le tolikšno število nekvalificiranih delavcev, kolikor je bilo izraženih potreb. Podatki tudi kažejo, da se je v prvem polletju zaposlilo 43 delavcev s srednjo, 10 z višjo in 10 z visoko izobrazbo, kar kaže na večje zaposlovanje strokovnega kadra. 3. sklep: Po podatkih SDK pogodbeno in nadurno delo še vedno raste. Podroben pregled bo podan v analizi zaposlovanja za I. polletje 1984. POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMOV SIS V LETU 1983 SKLEP: Sprejme se poročilo o izvajanju programov SIS v letu 1983 z naslednjimi UGOTOVITVAMI IN STALIŠČI: 1. Skupščina občine sprejema na znanje poročilo o izvedbi programov SIS družbenih dejavnosti in pri tem ugotavlja, da je poročilo odraz dejanskega stanja na področju skupne in splošne porabe v letu 1983. Skupščina občine tudi ugotavlja, da bo možno šele po zaključnem računu, ko bodo znani dokončni finančni rezultati za leto 1983. pripraviti pregled izračunanih prispevnih stopenj za leto 1984. ki bodo zagotavljale planirano združevanje stopenj za leto 1984 in stališčih, sprejetih v javni razprav i v OZD v občini Vrhnika k poročilu, bo izvršni svet razpravljal na eni od naslednjih sej. 2. lzv ršni svet smatra, da je potrebno v programih SIS družbenih dejav nosti v letu 1984 zagotoviti sredstva za že sprejete obveznosti (odplačilo anuitet) oz. ta sredstva uskladiti / nujno potrebnimi vzdrževalnimi deli na posameznih objektih. 3. Strokovna služba občinske zdravstvene skupnosti naj k točki 3. (obveznosti napram UKC Ljubljana) in točki 4. (obveznosti do republiške solidarnosti) sklepnih ugotovitev, posredujejo širšo obrazložitev. 4. Skupščina občine predlaga občinski zdravstveni skupnosti, da ponovno obravnava in oceni umestnost sprejema Samouprav nega sporazuma o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za naloge s področja LO in DS. 5. Občinska zdravstvena skupnost naj pregleda in poroča izvršnemu svetno zalogah zdravil in sanitetnem materialu za izredne primere, ter o finančnih virih, ki so v te namene zagotovljeni. POJASNILO je pripravil občinski komite za družbene dejavnosti in občo upravo. K 3. točki: Računalniška obdelava stroškov zdravstvenega.varstva za specialistične in bolnišnične storitve, ki jih opravlja Univerzitetni klinični center v Ljubljani, v preteklih letih ni bila enotna. Računalnik UKC Ljubljana zajema te stroške na podlagi opravljene realizacije, to je za poslov no leto. Zdravstveno informacijski center Ljubljana, ki dela kot serviser občinskih zdravstvenih skupnosti, pa je do sedaj zajemal te podatke za obdobje od 1. 12. pretekleta leta do 30. 1 1. tekočega leta — odločilen je bil torej datum prejema ter plačila fakture. V bilancah OZS se je torej del stroškov tega zdravstvenega varstva iz leta v leto prenašal. Ker je to onemogočalo spremljanje letnih programov, je strokovna služba OZS Vrhnika ob tem vodila še svojo ročno evidenco o realizaciji programa UKC, ki se je ujemala z računalniškimi podatki UKC. Te podatke namreč potrebujemo tudi pri sporazumevanju o programu vsakega naslednjega leta. Potreba po ročnem vodenju te evidence je v letu 1984 odpadla, saj je ZIC računalniško obdelav o prilagodil UKC. Za storitve bolnišničnega in specialističnega zdravstvenega varstva je OZS Vrhnika v letu 1983 Univerzitetnemu kliničnemu centru Ljubljana torej plačala — po podatkih ZIC Ljubljana, ki so bili upoštevani tudi v bilanci OZS Vrhnika 1983: din 57.975.094.85 za storitve, opravljene v letu 1984,'ter din 5.367.349.25 za storitve, opravljene v letu 1982. Po podatkih računalnika UKC in po podatkih interne — ročne evidence OZS — pa je OZS Vrhnika ob koncu poslov nega leta 1983 dolgov ala UKC še okrog lO.OOO.OOO.OO din — za storitve, ki so bile tako opravljene še v letu 1983. za katere pa je OZS prejela fakture šele v mesecu januarju in februarju leta 1984. Ta strošek bo torej upoštevan šele v bilanci 1984. leta. K 4. točki: Samoupravni sporazum o solidarnostnem zagotavljanju sredstev za naloge s področja LO in DS bo Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika ponovno obravnavala v jeseni, ter bo poročilo o tem skupščini občine Vrhnika posredovala takrat. K 5. točki: Občinska zdravstvena skupnost Vrhnika že od leta 1979 dalje redno namenja sredstva za SLO in DS Lekarni Vrhnika za zaloge zdravil. To obveznost vsako leto planira OZS v svojem finančnem načrtu pod posebno postavko in so to strogo namenska sredstva, ki se v druge namene ne morejo uporabiti. Tako je OZS Vrhnika DO Lekarni Ljubljana, enoti Vrhnika nakazala za zaloge zdravil že naslednje zneske: Leta 1979 Leta 19X0 Leta 1981 Leta 1982 Leta 1983 168.000,00 din 195.000,00 din 234.000.00 din 296.000,00 din 331.500,00 din Leta 1984 pa bo nakazano 411.000,00 din. Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na seji dne 18. 10. 1984 obravnaval pregled izvajanja sklepov zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora Skupščine občine Vrhnika in predlaga zborom skupščine občine, da ga sprejmejo v predlaganem besedilu z naslednjo dopolnitvijo: Občinska zdravstvena skupnost naj skladno z že sprejetim sklepom skupščine občine v roku enega meseca poroča izvršnemu svetu o zalogah zdravil in sanitetnem materialu za izredne primere in pri tem upošteva predpisane normative. IZVRŠNI SVET PRIPOMBE k osnutku smernic za dolgoročni plan občine Vrhnika Osnutek smernic za dolgoročni plah občine Vrhnika je obravnavala občinska skupščina na sejah zborov dne 28/6-1984 in ga dala v javno razpravo do . konca meseca avgusta (objavljene so bile v junijski delegatski prilogi Naš časopis št. 24.). V času javne razprave so smernice obravnavali nosilci planiranja ter vse družbenopolitične organizacije v občini. Smernice so še zlasti pomembne za vse tiste nosilce planiranja, ki so bili z odlokom o pripravi dolgoročnega plana občine do leta 2000 določeni, da pripravijo svoje dolgoročne plane, saj so osnova za pripravo planov, obenem pa so za nosilce tudi obvezne. Hkrati pa so te smernice osnova za vključevanje.občine Vrhnika pri oblikovanju predloga temeljev planov občin širšega ljubljanskega območja. V javni razpravi so bile izoblikovane nekatere konkretne pripombe, ki so v predlogu upoštevane. Nekatere pripombe pa so takega značaja, da zaradi njih smernic ni potrebno spreminjati, pač pa je te pripombe treba upoštevati pri pripravi osnutka dolgoročnega plana. To so predvsem nekatere pripombe Kmetijske zemljiške skupnosti in sicer: — menijo, da je lokacija industrijske cone v Borovnici neprimerna in da je površina 50 ha prevelika. V smernicah namreč konkretno lokacija industrijske cone v Borovnici sploh ni opredeljena, niti potrebna površina zemljišč, pač pa le opredelitev, da bo potrebno pri izboru lokacije za to cono upoštevati bližino podtalnice oz. bližino glavnega vrhniškega vodnega vira, prav tako v smernicah ni navedena površina te cone. — Naslednja pripomba se nanaša na predvideno prostorsko širitev samega mesta Vrhnike oz. predvsem v njem razvijati centralne dejavnosti. To so predvsem oskrbne in storitvene dejavnosti. Možnosti prostorskega razvoja teh dejavnosti so predvidene v podaljšku centralnega mestnega območja proti severu ob Ljubljanski cesti. Kmetijska zemljiška skupnost predlaga širitev mesta predvsem v smeri proti Logatcu, kjer so za kmetijstvo manj primerna zemljišča. Navedeno pripombo bo prav tako možno upoštevati pri pripravi osnutka plana, ko bo natančneje opredeljena namenska raba zemljišča, tako za pozidavo in zemljišč, zaščitenih za kmetijsko proizvodnjo. . . Kmetijska zemljiška skupnost nadalje opozarja, da v smernicah ni predvidenih nadomestnih površin za izgubljene kmetijske površine zaradi urbanizacije, predvsem za kmetije na obrobju Barja (Log. Drenov grič. Vrhnika — severovzhod), kjer sov občini sedaj tudi največjetržno usmerjene kmetije. Kvalitetnejše kmetijske površine, ki naj hi bile trajno namenjene za kmetijstvo so bile opredeljene že s prostorskim vidikom družbenega plana občine za obdobje 1981 —1985, do drugačne rabe prostora in tako do izgube te zemlje pa lahko pride le v primeru, da bi se z dolgoročnim planom opredelili za drugačno rabo. — Pripomba, da je v smernice treba vnesti tudi komasacije je upoštevana tako, da se v področju kmetijstva (7.1.1.) za stavkom »V dolgoročnem obdobju do leta 2000 se bo stalež...«. se doda besedijo: »Boljšo tehnologijo in s tem večjo produktivnost v kmetijstvu, kakor tudi večjo tržno proizvodnjo ' bomo dosegli predvsem z komasiranjem zemljišč ter agro in hidro melioracijami«. Pripombe KS Vrhnika — center, dane na osnutek smernic so večina takega značaja.a da jih bo možno upoštevati pri pripravi osnutka dolgoročnega plana, tako glede opredelitev možnosti rasti delovnih mest. investicijskih vlaganj in drugo. V področju družbenih dejavnosti se v področju 9.1. kultura, za zadnjim odstavkom doda besedilo: 9.1.8. Z zagotovitvijo ustreznih prostorov za delovanje mladinske organizacije vseh krajevnih skupnosti v občini bomo zagotovili večje možnosti za kulturno in družabno življenje mladih. Občinska izobraževalna skupnost je posredovala naslednjo pripombo: 9.2. Izobraževanje 9.2.2. Prvi in drugi stavek ostaneta nespremenjena, nato se besedilo glasi: »Ti pogoji pa še vedno ne omogočajo organizacijo celodnevne osnovne šole. Prizadevali pa si bomo. da bomo z obveznim in razširjenim delom zagotavljali najugodnejše razvojne možnosti za vse učence. Obvezni program pa naj bi omogočal povezovanje pouka z drugimi oblikami vzgojnoizobraževalnega dela. zlasti interesnimi dejavnostmi ter tehnično in delovno vzgojo učencev. V zadnjih razredih osnovne šole pa bomo bolj razvijali oblike individualizacije in notranje diferenciacije pouka. Glasbeno šolstvo bomo še v naprej razvijali. Glede na prostorske možnosti in interese širše družbene skupnosti. 9.2.3. Osnovno šolo bomo še v naprej razvijali tako. da bo dobivala še večjo vlogo družbenega središča, predvsem v krajevnih skupnostih izven občinskega središča. .. SIS za zaposlovanje je v pripombah opozorila na to, da je področje zaposlovanja kot dejavnost v družbenih dejavnostih v celoti izpuščeno, čeprav je v samem zaposlovanju v smernicah precej zapisanega med drugim tekstom. Predlagajo, da se za področjem 9.6. Telesna kultura, doda: 10.7. Zaposlovanje 10.7.1. Skladno s skupnimi interesi in cilji razvoja občine, bo Skupnost za zaposlovanje posvečala pozornost razvijanju samoupravljanja ter usklajevanju interesov in potreb delavcev in občanov v OZD in DPS. 10.7.2. Temeljni cilj na področju zaposlovanja in kadrovske politike bo polna zaposlenost ob produktivnem zaposlovanju in polni izkoriščenosti kadrovskega potenciala. Možnosti za doseganje tega cilja so naslednje: — razvijanje družbenega planiranja ekonomskega razvoja v povezavi s kadrovskimi možnostmi. — produktivno zaposlovanje, ki bo omogočalo vsem zaposlenim zadovoljivo življenjsko raven. — oblikovanje take politike OD. ki bo vzpodbujala ustvarjalno in proizvodno delo, zlasti v deficitarnih poklicih, — razvijanje možnosti zaposlovanja v drobnem gospodarstvu,^ — uvajanje pomožnejših oblik zaposlovanja, — podaljševanje obratovalnega časa. kjer so za to ustrezni pogoji z namenom boljše izkoriščenosti proizvodnih zmogljivosti. — izboljševanje kvalifikacijske strukture zaposlenih ob sočasnem razvijanju tehnologije. — usklajevanje šolskega in izobraževalnega sistema s potrebami združenega dela in motiviranje delavcev za izobraževanje ob delu. — uveljavljanje kadrovskega štipendiranja kot elementa dolgoročnega kadrovskega planiranja. — prednostno zaposlovanje iskalcev zaposlitve, zlasti mladine, ki je po kriterijih skupnosti za zaposlovanje dejansko brezposelna. 10.7.3. . ' Število iskalcev zaposlitve zaradi izrazitega povečanja števila delovnih mest ne bo v velikem porastu, prevladovali pa bodo iskalci prve zaposlitve in mladina do 26 let. 10.7.4. • Priprav a za zaposlitev bo postajala vse bolj pomemben element pri zaposlo-vanju, saj bo med iskalci zaposlitve vedno več takih, ki se bodo morali pred zaposlitvijo zaradi deficitarnosti poklica usposobiti ali preusposobiti. 10.7.5. Na področju usposabljanja in zaposlovanja invalidnih oseb bodo težave z ustrezno zaposlitvijo zaradi pomanjkanja ustreznih del in vedno večjega šte-vila delovnih invalidov v OZD. eni bodo čakali na razporeditev na ustreznejša dela. 10.7.6. Dejav nost poklicnega usmerjanja se bo ustrezno prilagajala spremembam v izobraževalnem sistemu. Poudarek bo na informiranju, pri čemer se bodo posluževali brošur, letakov, predavanj, ogledov v OZD itd. Pri individualno svetovalni dejavnosti se bodo upoštev ale sposobnosti kandidatov in jih usmerjali skladno s potrebami po kadrih v združenem delu. Pripombe k osnutku smernic za pripravo dolgoročnega plana občine do leta 2000 je obravnaval Izvršni svet SO Vrhnika na seji, dne 4/10-1984 in predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednji SKLEP: Smernice za pripravo dolgoročnega plana občine do leta 2000 se sprejmejo. Vrhnika, oktober 1984 SKUPŠČINE OBčISvRHnS ANALIZA izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Vrhnika v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini i. Pregled izvajanja letošnje občinske resolucije je predvsem nadaljevanje Analize uresničevanja družbenega plana za obdobje 1981 —1985 v letih 1981 — 1984. ki so jo zbori občinske skupščine obravnavali v mesecu septembru. Poseben poudarek v tem pregledu bo tako dan tistim konkretnejšim ciljem in nalogam, ki so bili postavljeni z resolucijo za leto 1984. Tako dopolnjeno poročilo je istočasno tudi eno od osnov za pripravo planskih izhodišč za leto 1985 v naši občini. Ključni cilji družbenega in gospodarskega razvoja v letu 1984 Tudi v letu 1984 je bila tako kot že nekaj zadnjih let. kot prva ključna naloga izpostavljena usmeritev v izvoz, kot pogoj za ohranitev doseženega nivoja družbene reprodukcije. Poleg usnjarske in lesne industrije, ki sta že dosedaj močno izvozno usmerjeni, naj bi se vključile tudi druge OZD. ki imajo zato kakršne koli možnosti. Le povečan izvoz je pogoj za zmanjšanje uvozne odvisnosti OZD za normalno oskrbo s surovinami in repromaterialom. Pri tem lahko ugotovimo, da so doseženi izvozni rezultati v obdobju do konca meseca septembra nekoliko slabši od pričakovanih, saj je realizirani izvoz na konvertibilni trg dosežen le v višini 92 % glede na enako lansko obdobje. Pokritje uvoza z izvozom za enako obdobje pa znaša 105,8 % medtem, ko je bilov enakem lanskem odbodju mnogo ugodnejše, saj je znašalo 167.9 %. To pomeni, da se je letos močno povečal uvoz. predvsem, to velja za IUV—TOZD Usnjar-no. ki je s surovinami sicer bolje preskrbljena. Pri tem je potrebno poudariti, da so podatki TOZD Usnjarne nekoliko ugodnejši od obravnavanih, ki nam jih sporoča S1SEOT. ker zajemajo mesec september v celoti (podatki SISEOT pa le do 25. v mesecu). Po njihovih podatkih je izvoz dosežen v višini 96%. uvoz pa 130%. TOZD Usnjarna je sicer v okviru DO Industrija usnja v tem obdobju uvažala tudi za potrebe drugih TOZD. ki za uvoz niso imele možnosti, vendar pa ocenjujejo, da letošnji plan izvoza ne bo v celoti dosežen. Vzroki za to so v zmanjšanem povpraševanju na tujih trgih, tako po konfekciji kakor ve-lurju. Tudi DO LIKO izvoznega plana za letošnje leto predvidoma ne bo dosegla tudi zaradi manjšega povpraševanja po teh izdelkih. Ugotavljamo, da tudi druge OZD, ki so se že vključevale v izvoz, nisb dosegle planiranega izvoza, to predvsem velja za KZ Vrhnika, ki bo zaradi neustrezne cene na tujih trgih izvozila mnogo manj: zaradi manjšega obsega naročil pa bo predvidoma le polovico planiranega izvoza dosegla tudi Iskra — TOZD Antene. Kot drugi cilj je bilo povečanje proizvodnje, kar je vsekakor doseženo, saj v letu 1984 rast industrijske proizvodnje, spremljane po IND— 1 znaša 103,0 % v primerjavi z enakim obdobjem lani ter 105,3 % glede na povprečje leta 1983. Glede na dosežene rezultate gospodarjenja v I. polletju 1984 lahko ugotovimo, da so bila delitvena razmerja v tem obdobju ugodna, saj ob 5,6 % preseganju planiranega dohodka, zaostajajo sredstva za osebne dohodke za 0,8 % za planiranimi, akumulacija pa za 14.8% presega planirano. Taka delitvena razmerja so bila opredeljena kot eden ciljev letošnjega leta. Povečanje produktivnosti dela pa je precej odvisno tudi od možnosti za nadomeščanje celo že fizično iztrošenih osnovnih sredstev v sodobnejšo opremo iz uvoza, ki je doma ne proizvajamo (kar velja tako kot za republiko Slovenijo, tudi za našo občino). To bi bilo možno olajšati s tako spremembo zunanjetrgovinskega režima, ki bi izvoznikom dala prostejše roke pri odločanju o uporabi dela ustvarjenih konvertibilnih deviz. Če lahko za dosedaj odpisane cilje, ki so bili z občinsko resolucijo v letu 1984 opredeljeni kot ključni, ugotovimo, da se uresničujejo pa tega ne moremo trditi za področje cen, kjer smo zapisali, da bomo dosegli umirjenejšo rast kot je bila v letu 1983. Kljub mnogim poskusom in srejetimi ukrepi bo rast cen v letošnjem letu predvidoma presegla 60 %. Pri oceni doseganja materialnih okvirov razvoja občine v letu 1984 lahko ugotovimo naslednje: — predvidena rast družbenega proizvoda za 3,6% bo dosežena, predvidena stopnja zaposlovanja 2,6 % bo desežena takp v gospodarstvu kot v zasebni obrti kjer se je od predvidenih 20 novih delavcev zaposlilo že skoraj 30. Sredstva za osebne dohodke, skupno in splošno porabo se bodo gibala v skladu z rastjo dohodka oz. bodo v globalu zaostajala za to rastjo za prediv-deno višino. Naložbene aktivnosti — Pripravljalna dela za novo proizvodno halo naiKralovšah investitorja TOZD Kovinarska Vrhnika normalno potekajo. Trenutno je dokumentacija na republiški komisiji za presojo investicij. Pričetek gradnje je predv iden že v letošnjem letu ter dokončanje v letu 1985 v skupni predračunski vrednosti 1 16.450 tisoč din. Investicija bo poleg zagotovitve prostorskih in tehnoloških pogojev proizvodnje, tudi odpirala možnost povečanja izvoza v naslednjem srednjeročnem obdobju. — Program posebnega pomena investitorja TOZD Fenolit Borovnica je izveden do projektov tako. da bo realizacija možna v letu 1985. Predračunska vrednost znaša 80.050 tisoč din in investicija v gradnjo industrijskega tira za TOZD Fenolit še ni izvedljiva in nekaj časa še ne bo aktualna. — II. faza RE—SA — skladišče odpadnega destilata in luga investitorja TOZD Fenolit je končana. Zaradi nekaterih tehničnih izboljšav je bila dosežena pocenitev tako. da predračunska vrednost 34.679 tisoč din ne bo dosežena. — Investicija I. faze drobilniee in separaci je v Kamnolomu Verd se bo izvajala v dveh delih. Dokumentacija je pripravljena in do marca 1985 bo predvidoma dokončan 1. del I. faze. v predračunski vrednosti 48.581 tisoč din. Drugi del pa do oktobra 1985 v predračunski vrednosti 128.416 tisoč din. — Rekonstrukcija in dograditev prizidka Za montažo vrat in fornirnih podbojev v skladišču v Borovnici investitorja TOZD Tovarna vrat Borovnica bo predvidoma končana v letu 1984. — Investicija v mehanizirano lupljenje hlodovine se še ne izvaja. Trenutno teče priprava investicijsko tehnične dokumentacije. — Tekoče vlaganje v trgovsko mrežo se nadaljuje kakor tudi sovlaganja v surovinsko osnovo. — izgradnja mostu preko Lubije za potrebe internega transporta TOZD Primarne predelave na lokaciji Verd končana. — Skladišče kemikalij investitorja TOZD Usnjarna bo v tem letu dokončano s predračunsko vrednostjo 63.864 tisoč dinarjev. — Vlaganja v dodatno racionalizacijo porabe toplotne energije in elek-troenergije TOZD Usnjarna se nadaljuje, kakor tudi dograditev sistema čiščenja odpadnih vod in vlaganja v transportno opremo na glinokopu za odklop spodnjih plasti gline. — Priprava investicijsko tehnične dokumentacije za novo proizvodno halo investitorja TOZD Antene je končana, tako je realna, da se izvajanje planirane investicije v letu 1985 tudi prične. — Stranski obrati investitorja Komunalno podjetje Vrhnika so končani. — Na področju kmetijstva je izdelan idejni projekt za celotno območje Podlipske doline 310 ha. Na 75 ha (pod Ligojno) bo koncem letošnjega leta in v začetku leta 1985 izvršena melioracija skupaj s komasacijami. Področje energije in komunalnega gospodarstva Najpomembnejše naloge na področju komunalnega gospodarstva v letu 1984 so predvsem: — Priprava in sprejem II. faze vodooskrbe občine z izdelavo investicijsko-tehnične dokumentacije in predlogom za uvedbo drugega samoprispevka. Naloge so zaradi težav s kvaliteto vode spomladi zastale. Organizirane so bile javne razprave in izdelan osnutek programa II. faze. Nadaljevanje aktivnosti je usmerjeno v izdelavo eksploatacijskega vodnjaka in pripravo dokumentacije za čistilno napravo (vmesna faza) po predhodni obravnavi v okviru družbenopolitičnih organizacij občine. — Pričetek izgradnje vodovoda na pokojiški planoti za potrebe kmetijstva in prebivalstva. Naloga je v izvajanju, položene bodo vodovodne cevi. zgrajeni vodohrani in pripravljeno gradbišče za izvedbo zajetja. Vodovod bo dokončan v maju 1985. — Izgradnja dela primarnega »S« kanala v Borovnici zaradi zaščite vodnega vira ter izvajanje ukrepov za zaščito drugih vodnih virov v občini. " V letošnjem letu je bil sprejet minimalni program odvajanja in čiščenja odpadnih voda in predlagani finančni viri za realizacijo v obdobju 1985—1990. Trenutno je v pripravi odlok o uvedbi prispevka za gradnjo kanalizacije in centralne čistilne naprave, sredstva pa naj bi pričeli zbirati v letu 1985. Naloga bo prenesena v letu 1985. — Izdelava projektov za centralno čistilno napravo na Vrhniki. Naloga se izvaja. Izdelani sta dve varianti, v teku je pridobivanje ponudb za geomehanska vrtanja terena za lokacijo čistilne naprave. — Nadaljevanje sanacije centralnega smetišča na Tojnicah. Naloga se izvaja v skladu s planom. — Priprava zemljišč za industrijsko cono za katero bodo združena sredstva TOZD v občini Vrhnika, za obrtno cono ter blokovno in individualno gradnjo v okviru veljavnih zazidalnih načrtov. Odkup zemljišč je v teku. vendar težave nastajajo zaradi opredelitev v prostorskem delu Družbenega plana občine (namembnost površin in sprememba kategorije zemljišč), v letošnjem letu predvidevamo plačilo stroškov za spremembo namembnosti zemljišč, ki so že odkupljena za industrijsko cono. Ostale naloge potekajo v skladu s planom. Za zmanjšanje porabe energije na enoto proizvoda in nadomeščanje energetskih virov potekajo v skladu s programi, ki so jih organizacije združenega dela sprejele, bodisi s plani za leto 1984 ali s programi varčevanja spomladi letos. Urejanje prostora, urbanistična dokumentacija V mesecu juniju 1984 je bil na zborih občinjjkc skupščine sprejet dopolnjen in usklajen družbeni plan občine, ki je dal osnovo za nadaljevanje priprave prostorske izvedbene dokumentacije. — Nadaljevali smo z usklajevanjem pripomb k razgrnjenemu osnutku zazidalnega načrta Dol—Laze. Predlog zazidalnega načrta bo pripravljen s sodelovanjem KS ob upoštevanju potreb po intenzivnejši izrabi površin za pozidavo in bo predlagan v potrditev zborom občinske skupščine predvidoma v začetku leta 1985. — Osnutek zazidalnega načrta med Idrijsko cesto. Tičnico in pod Trojico je zaradi novih pogojev Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika potreben predhodne prenove in bo ponovno razgrnjen. — Zazidalni načrt novega centra mesta Vrhnika ni bil pripravljen za razgrnitev, ker je obravnavana površina z interventnim zakonom o varstvu kmetijskih zemljišč pred spreminjanjem namembnosti trajno namenjena kmetijski proizvodnji. — Zazidalni načrt industrijske cone Vrhnika je bil razgrnjen, pripombe .usklajene in so v predlogu, ki bo predlagan zborom občinske skupščine v potrditev, upoštevane. — Zazidalni načrt obrtne cone Vrhnika je bil potrjen na zborih skupščine občine v mesecu septembru 1984. Stanovanjsko gospodarstvo V letu 1984 je bil dograjen: — stanovanjski blok S—12 na Vrhniki z 32 stanovanji. — stanovanjski blok B—10 v Borovnici s 13 stanovanji. Pričeli smo graditi stanovanjski blok pri Lipi z 20 stanovanji in stanovanjski blok B—I I v Borovnici s 15 stanovanji ter nadgradnja stanovanjskega bloka Klis 26, kjer bodo zgrajena 4 stanovanja, obenem pa sanirana sedanja terasasta streha. Na stanovanjskem bloku Klis 15, kjer je bila streha zamenjana že pred tem. pa sc dograjujejo nadaljna 4 stanovanja. Nadaljevali smo s prenovo stanovanj pri čemer je bila končana prenova enega stanovanja, začeta pa je prenova nadaljnih 5 stanovanj. Zaradi administrativnih ukrepov pri politiki cen. nismo realizirali določil samoupravnega sporazuma o postopnem prehodu na ekonomske stanarine, temveč smo zvišali stanarine le za odstotek, ki pokriva dvig cen na stanovanjskem področju. V letu 1984 smo prešli na ekonomske najemnine, ki so sicer 3.64 cc od vrednosti poslovnih prostorov, ki pa zaradi starosti objektov ne zadoščajo niti za enostavno reprodukcijo. Zaposlovanje Z resolucijo je bilo opredeljeno, da bomo v občini v letu 1984 na novo zaposlili 130 delavcev, od tega I 10 delavcev na področju gospodarstva in 20 novo-zaposlenih v zasebni obrti. Tako zaposlovanje bi poudarilo 2,6 % stopnjo zaposlovanja za leto 1984. Pri tem je treba poudariti, da so OZD v svojih planih predvidele veliko večje število saj bi po tem izračunu stopnja presegla 4.9%. Po zbranih podatkih bo resolucijska stopnja zaposlovanja v letošnjem letu dosežena. Ugotavljamo, da bo na področju obrti šatevilo novo zaposlenih delavcev višje od predvidenega. Področje kmetijske proizvodnje Ker je bilo celovito poročilo o stanju kmetijstva v občini Vrhnika obravnavano na sejah zborov v mesecu oktobru 1984. bomo v tem gradivu omenili le nekaj nalog, ki so bile z resolucijo opredeljene za leto 1984. Vlaganja na področju kmetijstva so že opisana v poglavju naložbene aktivnosti. Setveni načrt, ki je predvideval setev pšenice na 40 ha in odkup v višini 110 ton v skladu z republiškim programom je v celoti realiziran. Prav tako je realiziran program ^urejanja pašnikov na Pokojišču v celoti, medtem ko za področje Zaplane lahko ugotovimo, da se naloge postopoma izvajajo. Predvidene agromelioracije na 6 ha v Bistri za poskusni nasad borovnic niso bile izvedene, predvsem tudi zaradi pomanjkanja sadilnega materiala. V letu 1984 Kmetijska zadruga načrtuje ureditev 2 ha zemljišč, da bi lahko v letu 1985 pričela s poskusno proizvodnjo. Za pripravo projektov za prašičjo farmo pogovori sicer potekajo, vendar zaradi mnogih težav (ustrezna lokacija, zagotovitev domače krme in drugo), naloga ni realizirana. Za realizacijo projekta izgradnje razstavne hale na Tujnicah v letošnjem letu ni bilo možnosti. Interes za izgradnjo tega objekta še ostaja, zato bo potrebno skleniti trden sporazum za sovlaganje vseh zainteresiranih (Živinorejska poslovna skupnost. Kmetijski zavodi Ljubljana. Nova Gorica in Celje. Zadružna zveza in Kmetijska zadruga Vrhnika). Področje drobnega gospodarstva Ob obravnavi poročila o stanju obrtne dejavnosti v občini Vrhnika (gradivo so obravnavali zbori občinske skupščine v juniju 1984) so bili sprejeti nekateri zaključki. Ugotovljeno je bilo. da je izvajanje nekaterih predlaganih ukrepov vezano na daljši čas. Za učinkovitejši vpliv davčne politike na pospeševanje razvoja obrtne dejavnosti je na ravni SR Slovenije potrebno dopolniti nekatere predpise, ki se nanašajo predvsem na davčne olajšave, za izvoz preko OZD. davčne olajšave za odpiranje novih delovnih mest. priznanje stroškov za odpiranje novih delovnih mest in drugo. V okviru dogovora o usklajevanja davčne politike, skupščine družbenopolitičnih skupnosti vsako leto vgrajujejo v svoje akte (predvsem odloke) davčne olajšave za spodbujanje obrtne dejavnosti. V okviru obstoječega sistema izobraževanja že tečejo sestanki s starši učencev osmih razredov kjer so seznanjeni z možnostmi pridobitve štipendij za deficitarne poklice, vendar odziva za sedaj še ni bilo. Tudi akcija »Odprti dan gospodarstva« že teče tako. da se bodo učenci, kakor odrasli lahko ogledali obstoječo proizvodnjo v občini. Zainteresiranim za izučitev določenih poklicev bo tako olajšana odločitev. Trg in cene Glede oskrbljenosti trga s prehrambenimi proizvodi in proizvodi široke potrošnje lahko ugotovimo, da letos ni bilo večjih motenj. Občasna neskladja so se odpravljala s sproščanjem dela občinskih blagovnih rezerv. Pomanjkanje posameznih proizvodov je bilo v glavnem zaradi administrativnega urejanja cen in s tem zadrževanje blaga v skladiščih. V samoupravnem skladu za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnikasmo uspeli s povečanjem prispevne stopnje v letošnjem letu iz 0,4 % na 0.8 % zagotoviti zadostna sredstva za realizacijo sprejetega programa pospeševanja kmetijstva v naši občini, tako za republiški kot za občinski program. Na področju cen so bile v letu 1984 velike spremembe, saj je administrativno urejanje do prve polovice leta v pretežni meri nadomestilo oblikovanje cen po pogojih trga. vendar pa osnovni okvir predstavlja projekcija gibanja cen po panogah, dejavnostih in dinamiki v tem letu. Tako so bila splošna združenja v okviru gospodarske zbornice Jugoslavije zadolžena za razdelavo projekcije znotraj posameznih panog po skupinah in podskupinah proizvodov in storitev. S tem naj bi omogočili postopno odpravljanje najizrazitejših disparitet cen v skladu z dolgoročnim programom gospodarske stabilizacije. Naloge v letu 1984 v okviru medobčinskega sodelovanja Leto 1984 lahko označimo kot leto. v katerem se je aktivnost medobčinskega sodelovanja okrepila. Čeprav lahko ugotovimo, da ne bodo realizirane naloge, opredeljene v dogovoru o temeljih plana udeležencev medobčinskega sodelovanja za to srednjeročno obdobje, pa so večje aktivnosti pri pripravi dolgoročnega plana. V občini vrhnika so izdelane smernici za pripravo dolgoročnega plana, ki jih bo. kot predlog obravnavala občinska skupščina na seji v mesecu novembru, vendar pa kljub temu služijo kot temeljni dokument za usklajevanje in sporazumevanje o skupnih dolgoročnih razvojnih ciljev občin v ljubljanski regiji. Istočasno z usklajevanjem dolgoročnih možnosti razvoja se pričenja usklajevanje ciljev in nalog, ki jih je nujno realizirati v letu 1985 oz. v srednjeročnem obdobju 1986—1990. Poročilo o izvajanju nalog letošnje resolucije je ob tem, da je podan pregled opravljenega dela tudi osnova za oblikovanje izhodišč in aktivnosti v letu 1985. Ob tem bo potrebno upoštevati tudi druge že sprejete dokumente, naj si bo občinske, republiške in zvezne. II. Celovito oceno izvajanja načrta uresničevanja dolgoročnega programa go- ( spodarske stabilizacije v občini Vrhnika (načrt je bil sprejet na zborih občinske skupščine v mesecu manuarju 1984), je v tem pretečenem času še težko podati, saj je večina nalog opredeljenih v načrtu takih, da njihova izvedba zahteva daljše časovno obdobje. Načrt opredeljuje osnovne smeri delovanja in naloge vseh nosilcev v občini Vrhnika za izpolnitev obveznosti, ki izhajajo iz sprejetih zveznih dokumentov. Prav zato je ta načrt predvsem osnova za oblikovanje srednjeročnih planskih dokumentov za obdobje 1986—1990. Delno so bile naloge vnesene že v resolucijo za leto 1984. vsekakor pa bodo te naloge osnova za občinsko resolucijo za leto 1985. Seveda pa morajo biti prav tako vsebovane v letnih planih OZD. delovnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnostih. Konkretne naloge z nosilci in roki Gospodarski odnosi s tujino Kot prva prioritetna naloga je bilo opredeljeno povečanje izvoza in povečanje neto deviznega načrta. Oceno te naloge vsebuje že predhodno gradivo o izvajanju letošnje resolucije. Lahko povzamemo le. da so v občini izvozni rezultati v prvih letošnjih devetih mesecih slabši od pričakovanih saj tako lUV — TOZD Usnjarna kot DO LIKO za to obdobje nista dosegala s planom postavljenih izvoznih zadolžitev, ob povečanem uvozu pa je slabše tudi neto devizno pokritje. Poleg tega ni realizirana v celoti usmeritev, da bi se povečalo tudi število OZD. ki imajo kakršne koli možnosti za prodajo svojih izdelkov ali storitev na zunanji trg. Glede preskrbe z uvoženimi surovinami lahko ugotovimo, da je ta zadovoljiva, za kar so bili izkoriščeni tudi tuji blagovni krediti. Prav na področju gospodarskih odnosov s tujino so pretežno vse naloge opredeljene kot trajne, tako glede urejanja odnosov pri ustvarjanju in delitvi deviznega priliva med reprodukcijsko povezanimi OZD. spremljanje pogojev zunanjetrgovinske menjave in dajanje pobud za spremembo ali poenostavitev postopkov in predpisov, ki urejajo to področje. Proizvodnja Glede rasti industrijske proizvodnje lahko ugotovimo, da je v letošnjem letu zaustavljeno padanje fizičnega obsega proizvodnje oz. je bila rast te v prvih 9-mesecih glede na enako lansko obdobje 3 'i. Za povečanje proizvodnje so v nalogah opredeljeni razni ukrepi, predvsem z manjšimi investicijami odprav a ozkih grl. oblikovanje močnejših razvojno tehničnih služb, boljše dohodkovno povezovanje zaradi zagotavljanja surovin in repromaterialov. Lahko ugotovimo, da precej teh ukrepov že vsebujejo plani OZD za leto 1984. pa tudi programi varčevanja, ki so jih OZD izdelovale spomladi' letos. Energetika Prav tako kot za druga področja tudi za to področje velja, da so OZD v naši občini že v planskih dokumentih za leto 1984 upoštevale usmeritve iz obravnavanega načrta. Pripravile so tudi ustrezne programe v skladu z aktivnostmi izvršnega sveta za uresničitev programa po uveljavitvi ukrepov po odmrznitvi cen in finančni konsolidaciji gospodarstva. V teh programih so med drugimi predvideni tudi ukrepi za varčevanje in prihranke na področju porabe vseh v rst energije. Po programu naj bi vse OZD in delovne skupnosti zmanjšale te stroške v povprečju vsaj za 1,5%, vendar pa so nekatere večje OZD (IUV—TOZD Usnjarna in DONIT—TOZD Fenolit) pa tudi druge, predvidele manjša investicijska vlaganja s katerimi bodo ti prihranki še večji. Gre predvsem za spremembe v samem tehnološkem procesu, izkoriščanje odpadnega toplega zraka, toplote termalne vode in drugo. Proizvodnja hrane 1. Gledena to, da je zaradi naravnih možnosti kmetijska proizvodnja usmerjena na našem območju predvsem v proizvodnjo mleka in mesa, dajemo poudarek na čimvečji pridelavi krmnih rastlin za lastno proizvodnjo, zadnja leta pa se uspešno vključujemo tudi v programe setve pšenice tako, da obveznosti po setvenem programu celo presegamo. Akcija vključevanja v obdelavo neobdelanih zemljišč in intenzivnejšo obdelavo slabo obdelanih zemljišč je stalno od 1981. leta dalje. V začetku leta 1984 je bil izdelan dolgoročni program urejanja kmetijskih zemljišč v občini, ki predvideva dolgoročno izvedbo 1.018 ha hidromelioracij oziroma 70 ha usposobljenih zemljišč vsako leto. Za 473 ha so izdelani idejni projekti M. (področje Sinje gorice — 130 ha. Blatne Brezovice — 147 ha in Dragomer — Lukovica na 196 ha). V teku pa je melioracija na 75 ha v Podlip-ski dolini — I. faza od skupnih 341 ha; ostali 2 fazi bosta izvedeni v naslednjih letih. 2. Dolgoročne usmeritve razvoja kmetijstva bo možno izdelati na podlagi izdelane agro karte (te še ni). S programom agromelioracij in izvajanjem pašno-kraškega sistema na Pokojišču smo zagotovili obstoj hribovskih kmetij na tem območju, da bi tako dosegli čimbolj racionalno in sodobnejšo kmetijsko proizvodnjo. 4. Programa ni; program pospeševanja rastlinske proizvodnje pa predvideva predvsem proizvodnjo za lastne potrebe v živinoreji — domača krmna osnova; ki je že obravnavana v tč. 1. Drobno gospodarstvo Čeprav je bil rok določen s programom za temeljitejše premike na tem področju prekratek, so vendarle doseženi nekateri rezultati. Opredelitev obrtne sone na Vrhniki nudi potencialnim kandidatom možnosti za ustanavljanje novih obratovalnic, čeprav je res. da je cena teh opremljenih zemljišč precej visoka. Organizacija skladov v občinah, ki bi zagotavljali odpiranje novih obrtnih delavnic, tudi na podlagi sov/laganj samostojnih obrtnikov v občini še ni stekla. Prenos maloserijske in individualne obstoječe proizvodnje iz OZD na obrtnike kooperante sicer obstaja, ugotavljamo tudi. da je nekatera vrhniška industrija specifična in tako veliko takih prenosov ni mogoče realizirati, da pa predvsem v lesni in kemični industriji ti odnosi so in se tako sodelovanje povečuje. Večje vključevanje teče predvsem pri uvajanju novih, zahtevnejših programih. Olajšave pri izdaji obrtnih dovoljenj v delavnicah, ki ne izpolnjujejo vseh minimalnih pogojev, določenih / zakonom, se že upoštevajo. S spremembami in dopolnitvami obrtnega zakona, ki bodo predvidoma sprejete v prihodnjem letu. bo teh olajšav še več. čeprav ne na škodo varnosti in zdravja zaposlenih. Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Predvidene aktivnosti pri izvajanju stanovanjske gradnje, tako družbene kot individualne se izvajajo, tako glede organiziranja oz. načina, da enota za stavbna zemljišča pridobiva in opremlja stavbna zemljišča. V okviru stanovanjske zadruge je organizirana usmerjena tudi individualna stanovanjska gradnja, kar naj bi zagotovilo boljšo izkoriščenost zemljišč in komunalnih ha: prav. Glede prehoda na ekonomske stanarine je biki ugotovljeno, da bi se te po izračunih morale povišati v dveh letih za 354 '/t. Ker bi tako povišanje vsekakor preveč ogrozilo standard delovnih ljudi, je bil sprejet sklep, da se prehod opravi v daljšem časovnem obdobju. Tako so se stanarine povečale za 40 ' c s 1. 9. 1984. Za zaščito vodnega vira »Borovniški vrsaj« je bil s strani občinske skupščine sprejet ustrezen odlok, vendar žel ugotavljamo, da se ne izvaja v celoti, zato je nujno, da se z nekaterimi potencialnimi onesnaževalci takoj dogovorijo ukrepi, ki jih je nujno dosledno izvajati. Aktivnosti za krepitev reproduktivne sposobnosti gospodarstva ter doseganje večjih delovnih rezultatov Organizacije združenega dela že sam Dogovor o družbeni usmeritvi razporejanja dohodka za leto 1984 obvezuje, da analizirajo samo poslovanje tako s stroškovnega vidika, kakor dohodkov nega. ki naj bi bil ob približno enakih pogojih poslovanja v posameznih dejavnostih pokazalo stanje v posameznih OZD. Tudi Izvršni svet SO Vrhnika dosledno spremlja ta gibanja in se vključuje v razreševanje problematike. Poudarek ni samo na OZD kjerso trenutno finančni rezultati slabši, temveč tečejo akcije za realnejše in smelejše razvojne usmeritve obstoječe industrije tudi z vidika prestrukturiranja oziroma pridobitve industrij na novo industrijsko cono katero pospešeno pripravljamo (združevanje sredstev gospodarstv a). Večje aktiv nosti lzv ršnega sveta v zvezi z organiziranost jo posameznih OZD in poslov nih enot ter možnosti za različna povezovanja v cilju hitrejšega razvoja tečejo (Igrad. PAP — DE Vrhnika. DROGA — PE Jelka. Obrtnik Borovnica...). V akciji spremljanja in razreševanja problematike OZD je vključen tudi Občinski odbor Medobčinske gospodarske zbornice, ki redno spremlja gospodarska gibanja, se aktivno vključuje v razreševanje problemov preko Medobčinske zbornice. Te akcije so predvsem usklajevanje cen na področju opekar-stva. povezovanje na področju gradbeništva, iskanje povezav in razvoja drobnega gospodarstva, zagotavljanje surovin za lesno industrijo itd. Občinska skupnost za cene je v skladu s tem programom pripravila posebno poročilo, ki so ga obravnavali zbori občinske skupščine v mesecu septembru letos. Za krepitev tržnih in blagovnih rezerv je potrebno poudariti, da se program oblikovanja teh rezerv do leta 1985 realizira in da je bilo u uvedbo posebnega prispevka iz osebnega dohodka v višini 0.15% od junija 1984 opredeljeno tudi financiranje oz. zagotavljanje sredstev za te namene. Prestrukturiranje družbenih dejavnosti Za področje družbenih dejavnosti smo že v poročilu o uresničevanju družbenega plana v obdobju 1981 —1985 ugotavljali, da so bile te dejavnosti v obravnavanem obdobju izpostavljene velikemu pritisku omejevanja sredstev za skupno porabo. Delež sredstev za zadovoljevanje skupnih potreb v družbenem proizvodu je tako od leta 1981. ko je znašal 16.4fi v I. 1983 padel na 12,1 % in bo v letu 1984 še nekoliko nižji. Programsko so se družbene dejavnosti z zmanjšanim možnostim prilagodile z opustitvijo nekaterih investicij (predvsem na področju zdravstva in otroškega varstva). Nadaljne prestrukturiranje, katerega bo predvsem nujno opredeliti v planskih dokumentih za naslednje srednjeročno obdobje bo moralo temeljiti predvsem na iskanju novih načinov izvajanja dejavnosti, ponov na opredelitev obstoječih sistemov solidarnosti, racionalnejše izkoriščanje že zgrajenih kapacitet, večje uveljavljanje in uporabljanje raznih neplačanih oblik dela. združevanje dejavnosti ob skupnih roblemih in vedno bolj obravnavanje posameznika (socialna varnost) ter opuščanje programov in dejavnosti, ki zahtevajo predvsem večje število izvajalcev. Splošna poraba Tako kot za področje skupne porabe, tudi za področje splošne porabe velja, da se je tudi ta v zadnjih letih v strukturi družbenega proizvoda zmanjševala, kar se bo tudi v naprej še moralo nadaljevati, zato bo potrebno še nadalje dosledno izključevati vse izdatke, ki po svoji vsebini ne sodijo v to področje. Nadaljne aktivnosti pri analiziranju zakonskih in drugih predpisov, ki naj bi prispevale k zmanjševanju administrativnih opravil, tako v združenem delu kot državni upravi sicer tečejo, vendar konkretnih rezultatov še ni. Aktivnejšo vlogo pri tem imajo predvsem republiški upravni organi. Ob koncu tega kratkega pregleda izvajanja načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini je potrebno še enkrat poudariti, da je večina opredeljenih nalog trajnih ali njihovo reševanje potrebuje daljši čas, zato morajo vsi nosilci, ki so biii določeni za izvedbo posameznih nalog, program upoštevati pri pripravi planskih dokumentov kakor tudi pri vsakodnevnem življenju in delu. Izvršni svet SO Vrhnika je na svoji seji, dne 25. 10. 1984 obravnaval analizo izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Vrhnika v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini in sprejel naslednje UGOTOVITVE: 1.1. Pri ocenjevanju doseganja ključnih ciljev v letu 1984 lahko ugotovimo, da je dosežena večja industrijska proizvodnja, proizvodnja hrane in večje dohodkovno povezovanje, medtem, ko nekoliko odstopajo planirani izvozni rezultati in predvidena rast cen. 2. Z resolucijo opredeljeni materialni okviri razvoja bodo doseženi glede rasti družbenega proizvoda in zaposlovanja, ne bo pa dosežena predvidena stopnja rasti izvoza in neto deviznega pokritja. Dosežena bodo predvidena delitvena razmerja. 3. Investicijska vlaganja tečejo v skladu s planom, še vedno pa kasni izvedba I. faze separacije in drobilnice v Kamnolomu Verd. Pri investicijskih vlaganjih je potrebno opozoriti na problem nadomeščanja in modernizacije iztrošene opreme, ki ne zagotavlja večje produktivnosti dela in boljših poslovnih rezultatov. Problem je uvoz opreme, ki jo doma ne izdelujemo, obstoječi devizni režim pa ustreznega uvoza ne omogoča niti velikim uvoznikom. 4. Ob teh ugotovitvah poudarjamo, da predložena analiza podrobno ne obravnava posameznih področij (kot so drobno gospodarstvo, kmetijstvo, področje cen), ker so bila že pripravljena in tudi na občinski skupščini obravnavana obširna gradiva o tej problematiki. Opozorili bi, da se ugotovitve in sprejeti ukrepi ob teh obravnavah upoštevajo kot sestavni deli te analize. 5. Za uresničitev dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije je potrebno zagotoviti, da bodo vsi nosilci, ki so bili ob pripravi načrta zadolženi za izvedbo posameznih nalog program upoštevali pri pripravi planskih dokumentov za naslednje srednjeročno obdobje. Prav tako bo Izvršni svet SO Vrhnika še nadalje spremljal izvajanje nalog, sprejetih v načrtu. Izvršni svet SO Vrhnika predlaga zborom občinske skupščine, da sprejmejo naslednji SKLEP: Analiza izvajanja resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana občine Vrhnika v letu 1984 in poročilo o izvajanju načrta uresničevanja dolgoročnega programa gospodarske stabilizacije v občini se sprejme z ugotovitvami od 1—5. Vrhnika, 25. 10. 1984 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA OSNUTEK Na podlagi 16. in 23. člena zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih (Uradni list SRS, št. 39/74 in 4/78) ter 201. člena Statuta občine Vrhnika (Uradni list SRS št. 31/79 in 5/82) je Skupščina občine Vrhnika na..........seji zbora združenega dela dne ...........na seji zbora krajevnih skupnosti dne ............... in na.....seji družbenopolitičnega zbora dne..........sprejela /--' > ODLOK o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 1. člen Spremeni se 2. člen odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 (Uradni list SRS št. 12/84) tako, da se glasi: Predvideni prihodki občinskega proračuna za leto 1984 znašajo 115.935.000,00 od tega — za razporeditev v posebnem delu proračuna 113.560.000,00 din — zmanjšanje zaradi manj kot 95% izterjave 2.375.000,00 din 2. člen Ta odlok velja osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1984 dalje. PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE: VIDOVIČ Andrej PREGLED PREDVIDENIH IN DOSEŽENIH PRIHODKOV V PRORAČUNSKI BILANCI _ v din Zap. Realizacija % Osnutek % št. Vrsta prihodka Plan 1984 30.9. 1984 4:3 rebalansa 4:6 1 2 3 4 5 6 7 I. DAVKI IZ OSEBNEGA DOHODKA IN NA DOHODEK 1. Davek iz OD delavcev 12.300.000 11.431.227,00 93 19.300.688,00 59 2. Davek iz dohodka iz kmetijske dejavnosti 3.000.000 3.295.023,50 109 5.250.000,00 63 3. Davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti 24.800.000 16.021.108,00 64 27.375.000,00 59 4. Davek od dohodka iz poklicne dejavnosti 3.400.000 2.478.602,00 73 3.400.000,00 73 5. Davek od dohodka iz avtorskih pravic 1.400.000 1.462.108,00 104 1.900.000,00 77 6. Davek iz skupnega dohodka občanov 900.000 164.581,00 18 900.000,00 18 SKUPAJ VRSTA I. 45.800.000 34.852.694,50 75 58.125.688,00 60 II. PROMETNI DAVEK, DAVEK NA PREMOŽENJE IN NA DOHODEK OD PREMOŽENJA 7. Posebni občinski davek od prometa proizvodov 10.846.000 6.097.233,00 56 12.379.312,00 49 8. Posebni občinski davek od prometa alkoholnih pijač 18.000.000 15.207.052,00 84 20.500.000,00 74 9. Posebni občinski davek od plačil za storitve 2.700.000 2.201.167,00 82 3.000.000,00 73 10. Davek od prometa nepremičnin 4.000.000 2.950.513.00 74 4.000.000,00 74 11. Davek na dohodek od premoženja 1.700.000 493.801,00 29 1.700.000,00 29 12. Davek od premoženja (stavba, gozd, motorna vozila) 2.100.000 801.156,00 38 2.100.000,00 38 13. Davek na dohodek od iger na srečo 150.000 135.560,00 90 200.000,00 70 14. Davek na dediščine in darila 950.000 588.773,50 90 200.000,00 70 SKUPAJ VRSTA II. 40.446.000 28.475.255,50 70 46.079.312,00 62. UI. TAKSE 15. Upravne takse 1.400.000 793.001,00 57 1.400.000,00 57 16. Komunalne takse 220.000 159.855,00 73 220.000,00 73 17. Sodne takse 1.400.000 1.081.944,00 77 1.400.000,00 77 18. Takse na promet parklarjev in kopitarjev 1.800.000 1.157.713,00 64 1.800.000,00 64 SKUPAJ VRSTA III. 4.820.000 3.190.513,00 66 4.820.000,00 66 IV. PRIHODKI PO POSEBNIH PREDPISIH 19. Denarne kazni odst. del rep. denarnih kazni 2.000.000 1.650.689,00 83 2.000.000,00 83 SKUPAJ VRSTA IV. 2.000.000 1.650.689,00 83 2.000.000,00 83 V. PRIHODKI UPRAVNIH ORGANOV 20. Prihodki upravnih organov 6.000.000 4.754.571,00 79 6.000.000,00 79 .21. Drugi prihodki 50.000 159.052,00 318 160.000,00 100 SKUPAJ VRSTA V. 6.050.000 4.913.623,00 81 6.160.000,00 80 SKUPAJ CELOTNI PRIHODKI: 99.116.000 73.082.775,00 74 115.935.000,00 64 ZMANJŠANJE ZARADI PREMAJHNE IZTERJAVE 2.375.000,00 113.560.000,00 12 DELEGATSKA PRILOGA RAZPORED PRIHODKOV Realizacija Indeks Rebalans Indeks Plan 1984 30. 9. 1984 2:1 2:5 1 2 3 4 5 A. SREDSTVA ZA DELO UPRAVNIH ORGANOV 400 Sredstva za dohodek delovne skupnosti 60 400-00 Sredstva za OD upravnih organov 28.037.904 21.169.172,00 75 34.837.000,00 400-01 Sklad skupne porabe UO —- red. del 2.528.000 950.828,00 37 2.230.000,00 42 400-02 Sredstva za OD za TO 2.681.254 2.031.993,00 75 3.445.000,00 59 401 Sredstva za material 401-00 Sredstva za materialne stroške UO 10.464.465 6.916.185,50 66 10.352.152,00 68 402 Sredstva za amortizacijo 1.580.000 1.145.100,00 72 1.580.000,00 12 B. SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UO 410 Sredstva za OD in druge osebne prejemke funkcionarjev in delegatov 13.600.000,00 60 410-00 Sredstva za OD funkcionarjev SO in IS 10.980.758 8.258.968,00 75 411 Sredstva za potne in selitvene stroške ter nadomestila za ločeno življenje funkcionarjev in del. 200.000,00 51 411-00 Sredstva za potne stroške funkcionarjev SO in IS 149.355 109.430,00 73 SKUPAJ SREDSTVA ZA POSEBNE IN DRUGE NAMENE ZA DELO UO 11.130.118 8.368.398,00- 13.800.000,00 60 C. SREDSTVA ZA LO IN DS 420-00 Sredstva za ljudsko obrambo 500.000 1.830.000,00 366 500.000,00 366 SKUPAJ SREDSTVA ZA LO IN DS 500.000 1.830.000,00 366 500.000,00 366 D. SREDSTVA ZA SPODBUJANJE RAZVOJA INTERVEN. V GOSPODARSTVU IN HIT. RAZVOJA MANJ RAZVITIH OBMOČIJ 433 Druge potrebe in intervencije v gospodarstvu 600.000,00 50 433-01 Regresiranje prevoza z lokalnim avtobusom 600.000 300.000.00 50 433-20 Občinske blegovne rezerve (Žito) 1.500.000 — 1.500.000,00 — 433-21 Občinske blagovne rezerve — 281.15 S.00 — 281.158,00 100 SKUPAJ SREDSTVA ZA INTER. V GOSPOD. 2.100.000 581.158,00 28 2.381.158,00 24 E. SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS IN SIS 442 Prispevek proračuna medobčinske skupnosti 442-00 Medobčinske inšpekcijske službe 5.103.000 3.963.687,50 77 6.054.000,00 65 447 Sredstva za delo skupnih upravnih organov 447-01 Temeljno sodišče Ljubljana 6.784.000 5.087.997,00 75 8.012.000,00 63 447-02 Temeljno javno tožilstvo Lj. 1.059.000 794.259,00 75 1.246.000.00 64 447-03 Družbeni pravobranilec sam. 1.178.000 883.494,00 75 1.300.000,00 ' 67 447-04 Sodišče združ. dela za redno dej. 328.000 245.997.00 75 377.000,00 65 447-05 Občinsko javno pravobranilstvo 290.766 218.074,50 75 309.000,00 70 447-06 Skupnost slovenskih občin _ 158.337 118.755,00 ' 75 178.058,00 67 447-07 Skupnost občin ljubljan. regije 34.200 25.650,00 75 44.200,00 58 447-08 Postaja milice Vrhnika za mat. izd. 1.198.735 1.160.193,00 97 2.040.956,00 57 447-09 Postaja milice Vrhnika za opremo ■ 85.000 85.000,00 100 85.000,00 100 447-10 Postaja milice Vrh. za sofin. stan. 500.000 — — 500.000,00 '•: ' — 447-11 Radio glas Ljubljana 168.313 117.756,50 69 168.313,00 69 447-12 Veterinarski zavod Grosuplje 365.577 274.182,50 • 75 365.577,00 75 447-13 Inštitut za javno upravo-—članar. — 2.500,00 — 2.500,00 100 447-14 Prešernova družba Ljubljana — ' 3.000,00 3.000,00 100 447-15 Gradbeni center Slovenije 50.000 — — 50.000.00 — SKUPAJ SREDSTVA ZA DELO SKUP. UO 12.199.928 9.024.858,50 73 14.689.603,00 61 448 Druga sredstva prenesena drugim DPS 448-00 Sredstva za zatiranje živalskih kužnih bolezni . 1.800.000 1.219.585,50 67 1.800.000,00 67 SKUPAJ SREDSTVA PRENESENA DRUGIM DPS 19.102.928 14.208.131,50 74 22.543.603,00 63 F. SREDSTVA ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI' 450 Sredstva za izobraževanje in vzgojo — 50.000,00 — 50.000,00 100 454 Sredstva za socialno in otroško varstvo 454-00 Kadrovske podpore 904.848 261.127,00 29 400.000,00 65 454-01 Preživnine socialno ogroženih kmetov 114.800 92.796,50 80 131.460,00 70 456 Sredstva za zdravstveno varstvo in zdravstveno zavarovanje 456-00 Mrliško ogledna služba 50.000 78.624,50 -157 100.000,00 78 458 Sredstva za uveljavljanje temeljnih pravic borcev 57 458-00 Priznavalnine borcem NOV in zdravljenje v zdraviliščih 1.343.000 835.405,00 62 1.464.540,00 459 Sredstva za druge družbene dejavnosti 459-01 Nakup stanovanja za sodišče — anuitete 15.000 — — 16.000,00 — 459-02 Skupna evidenca — — — 112.060,00 — SKUPAJ SREDSTVA ZA DRUŽB. DEJ. 2.428.648 1.317.953,00 54 2.274.060,00 58 G. SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREE 460 Sredstva za krajevne skupnosti 460-00 KS Bevke 235.037 176.256,00 75 235.037,00 75 460-01 KS Blatna Brezovica 146.900 110.169,00 75 146.900,00 75 460-02 KS Borovnica 602.289 451.714,50 75 602.289,00 75 460-03 Dragomer 426.012 319.509,00 75 426.012,00 75 460-04 Drenov grič 249.695 187.262,00 75 249.695,00 75 460-05 KS Log 323.102 242.325,00 75 323.102,00 75 460-06 KSLigojna 190.959 143.217,00 75 190.959,00 75 460-07 KSPodlipa 220.333 165.249,00 75 220.333,00 75 460-08 KS Sinja gorica 146.900 110.178,00 .75 146.900.00 75 460-09 KS Stara Vrhnika 205.652 154.237,00 75 205.652.00 75 460-10 KSVerd 337.861 253.392,00 75 337.861,00 460-11 KS Vrhnika (center, breg, vas) 969.490 727.110,00 75 969.490,00 460-12 KSZaplana 205.652 154.233,00 75 205.652.00 SKUPAJ SREDSTVA ZA KS 4.259.882 3.194.852,50 75 4.259.882,00 75 461 Sredstva za družbenopolitične in družbene organe 461-00 Sofinanciranje glasila Naš časopis 466.800 350.100,00 75 . 466.800,00 75 461-01 Sofinanciranje turist, dej. 220.000 160.000,00 72 220.000.00 72 461-02 OKSZDL 2.823.000 1.982.000,00 70 3.103.000,00 64 461-03 OOZZBNOV 661.972 496.480,00 75 661.9/72,00 75 461-04 OKZKS 50.000 , . . —'■ — 50.000,00 — 461-05 OKZSMS 1.631.601 1.223.698,50 75 1.793.601,00 68 461-06 OOZRVS 370.363 246.908,00 75 370.363,00 75 461-08 Domicili 200.000 224.588,50 112 224.588,50 112 461-09 Zgodovinski arhiv Lj. 19.439 19.439,00 100 19.439,00 100 .SKUPAJ SREDSTVA ZA DUŽBENOPOL. SK. IN DO 6.443.175 4.703.213,50 73 6.909.763,50 68 462 Sredstva za splošno komunalno rabo 462-00 Urbanistična dokumentacija 2.500.000 927.892,00 37 2.500.000,00 37 462-01 Izdelava geodet, kart, geod. dejav. 1.000.000 1.015.258,00 101 1.015.258,00 100 462-04 Vzdrževanje.grobov in spom. obelež. 107.000 — — 107.000,00 — 462-08 SKIS TE za ceste, anuitete 1.500.000 — — 1.500.000,00 — 462-10 Izdelava dolgoročnega plana prostorskega vidika 1.500.000 856.000,00 57 1.500.000,00 — SKUPAJ SREDSTVA ZA SPLOŠNO KOMUNALNO RABO 6.607.000 2.799.150,00 42 6.622.258,00 42 463 Sredstva za varstvo pred škodljivci in naravnimi nesrečami 463-00 Zatiranje stekline 40.000 1.500,00 4 10.000,00 15 465 Sredstva za varstvo in izboljšanje človekovega okolja 465-00 Sofinanciranje služb za varstvo narave 46.400 50.201,00 100 50.201,00 108 468 Sredstva za druge splošne družbene potrebe 468-01 Avtomatska obdelava samoprispevka 180.000 — — . — — 468-02 Sofinanciranje RTV mreže — — — 550.000,00 — SKUPAJ SREDSTVA ZA DRUGE SPLOŠNE DRUŽBENE POTREBE 17.576.457 10.748.917,00 ' 61 18.402.104,50 58 H. IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 470 Izločanje sredstev rezerv 63 470-00 Izločanje v stalno proračunsko rezervo 991.160 718.503,00 72 1.135.600,00 470-01 Tekoča proračunska rezerva 991.160 718.503,00 72 63 SKUPAJ IZLOČANJE SREDSTEV REZERV 1.982.320 1.437.006,00 1.135.600,00 I. DRUGI ODHODKI 480 Obresti za kredite 324 198,00 61 324,00 61 481 Plačilo za SDK storitve 100.000 65.041,00 65 • 100.000,00 65 482 Odplačila kreditov in posojil DPS 3.587 2.455,00 69 3.587,00 69 SKUPAJ DRUGI ODHODKI 103.911 67.694,00 65 103.911,00 65 SKUPAJ CELOTNI ODHODKI 99.116.000 70.972.536,00 71 113.560.000,00 Dogovorjena poraba 99.116.000 113.560.000,00 OBRAZLOŽITEV Oblikovanje sredstev za splošno in skupno porabo v letošnjem letu je opredeljeno z Resolucijo o politiki uresničevanja družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1981—1985 v letu 1984 in z republiško resolucijo za to leto. Prilive sredstev za splošno in skupno porabo omejuje tudi Zakon o začasni prepovedi razpolaganja z delom družbenih sredstev družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za porabo v letu 1984. Na podlagi teh izhodišč je bila splošna poraba v občinah urejena z družbenim dogovorom o izvajanju politike na področju splošne porabe na ravni občin v SR Sloveniji, ki določa, da bodo izvirni prihodki za splošno porabo v občinah rasli za 33 % počasneje od rasti dohodka v letu 1984. Prvotno ocenjena rast proračuna je bi lav globalu 16,2 %, rebalans pa je pripravljen na osnovi 37,7 % rasti proračunov napram letu 1983. Pri sestavi odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 smo morali upoštevati tudi zmanjšanje dogovorjenega obsega splošne porabe za 2.375.000.00 din zaradi manj kot 95 % izterjave v letu 1983, ki jo moramo poračunati v letošnjem letu. PRIHODKI: Osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 upošteva iste izvirne prihodke kot odlok o proračunu občine za leto 1984. Od predvidenih prihodkov v višini 99.116.000.00 din v začetku leta bo predviden prihodek do konca leta 115.435.000.00 din ali 17 % več. Predvsem bodo večji prihodki iz davka od osebnega dohodka delavcev po stopnji 0.35. davek od dohodka iz kmetijstva dejavnosti in davek od dohodka iz gospodarske dejavnosti. RAZPOREDITEV PRIHODKOV: Pri izračunu potrebnih sredstev za delo upravnih organov ni,za posebne in druge namene za delo upravnih organov smo planirali indeks rasti 123 za osebne dohodke in indeks rasti 125 za materialne stroške. Po oceni za leto 1984 pa se predvideva rast osebnih dohodkov v občini Vrhnika, z indeksom 140, tako da smo morali za to nameniti več sredstev. Pri izračunu potrebnih sredstev za delo skupnih upravnih organov, pravosodnih organov in družbenopolitičnih in družbenih organizacij smo upoštevali merila republiškega sekretariata za finance in tem organom zagotavljamo sredstva v zahtevani višini. Osnutek odloka o spremembi odloka v proračunu občine Vrhnika je usklajen z dovoljeno porabo in ne izkazuje razlike med predvidenimi prihodki in odhodki. Izvršni svet je obravnaval na svoji seji dne 25. 10. 1984 osnutek odloka o spremembi odloka o proračunu občine Vrhnika za leto 1984 in predlaga zborom skupščine, da ga obravnavajo in ga dajo v javno razprav o do 10. 12. 1984. Vrhnika, 26. 10. 1984 IZVRŠNI SVET SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA PREDLOG Skupščina občine Vrhnika je na podlagi 101. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. iist SRS, št. 1/79 in 11/81), Navodila za izvajanje melioracij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 22781), 202. člena Statuta občine Vrhnika (Ur. list SRS, št. 3 L79 in 5/82) in pobude kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika z dne 10/5-1984, na seji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, dne... sprejela ODLOK o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini 1. člen S tem odlokom je predpisana izvedba melioracijskih del v Podlipski dolini (po projektu: področje II. Podlipska dolina) ter način rabe teh zemljišč po končani melioraciji. Melioracija bo izvršena na kmetijskih zemljiščih, ki obsega dele k. o. Velika Ligojna in Stara Vrhnika pod Veliko in Malo Ligojno. Melioracijsko območje obsega 75 ha kmetijskih zemljišč, ki ga na jugu omejuje potok Podlipščica, na vzhodu cesta v Malo Ligojno in na zahodu cesta Vrhnika—Horjul. Mejne parcele tega področja so: k. o. Velika Ligojna: pare. št. 35,37/2,37/1,38,25,22, 18, 16,14,41,43,52,58.59/1,59/2,60,61,62,64/1, 678/2, 64/2, 65/1, 65/5, 65/2, 75, 76/1, 76/2, 80, 81. 84, 86, 87, 88, 89. 90/3. 90/2. 129, 128, 127, 122, 126/1, 125, 144, 143, 141, 140/1, 140/2, 166, 164, 162/2, 162/1, 155, 153, 150/1, 151, 152, 148, 147, 146. 125, 118, 119, 107, 106, 104, 111, 110, 112, 35/1; k. o. Stara Vrhnika: pare. št. 2421, 2394/1, 2391/1, 2389, 2386/1 in 2386/4; Seznam parcel v melioracijskem območju je sestavni del glavnega projekta in je na vpogled pri investitorju. 2. člen Melioracija je predvidena v družbenem planu občine Vrhnika za obdobje 1981 — 1985, zemljišča na melioracijskem območju pa so z družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981 —1985 trajno namenjena za kmetijsko proizvodnjo. Istočasno z izvedbo melioracije se izvede tudi komasacijski postopek. 3. člen Melioracijska dela se izvedejo po projektu štev. 360/290, ki ga je v oktobru 1983 izdelala DO VGP Hidrotehnik Ljubljana, TOZD Hidroinženiring Ljubljana. 4. člen Investitor melioracijskih del je DO Kmetijska zadruga Vrhnika. Sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotovi investitor. Vračilo sredstev za izvedbo melioracijskih del od lastnikov oziroma uporabnikov kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju si investitor zagotovi s pogodbo. Če do sklenitve pogodbe iz drugega odstavka tega člena ne pride, se melioracijska dela izvedejo na račun lastnika oziroma uporabnika zemljišča na podlagi odločbe, ki jo izda za kmetijstvo pristojen občinski upravni organ. Lastnik oziroma uporabnik zemljišč lahko svoje obveznosti poravna tudi z odstopom zemljišča, ki po vrednosti ustreza njegovemu deležu financiranja melioracijskih del, upoštevajoč vrednost odstopljenega zemljišča pred izvedbo melioracijskih del. ' 5. člen Lastniki oziroma uporabniki zemljišč na melioracijskem območju so dolžni na svojih zemljiščih dovoliti vse tiste posege, ki so potrebni za izvedb*) melioracije. 6. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč na melioracijskem območju so dolžni objekte in naprave vzdrževati tako. da je zagotovljeno njihovo trajno delovanje. Način vzdrževanja določi organizator proizvodnje z dolgoročnimi in letnimi načrti. Za vzdrževanje skupnih melioracijskih naprav morajo lastniki oziroma uporabniki zemljišč prispevati sorazmerni del sredstev. 7. člen Lastniki oziroma uporabniki kmetijskih zemljišč in investitor oziroma organizator proizvodnje bodo po končani izvedbi melioracije sprejeli program kmetijske proizvodnje na melioracijskem območju, ki mora ustrezati programu melioracij, sredstvom, vloženim v ta zemljišča in družbenem planu občine. 8. člen Investitor melioracijskih del je dolžen voditi evidenco o sredstvih za izvedbo melioracije in za vzdrževanje objektov in naprav na melioracijskem območju. . 9. člen Začetek in dinamiko melioracijskih del po tem odloku določi investitor. 10. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Socialistična republika Slovenija SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/3-320-04/84 Datum: 18/10-1984 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Andrej VIDOVIČ OBRAZLOŽITEV Na podlagi pobude Kmetijske zemljiške skupnosti občine Vrhnika z dne 10/5-1984 in v skladu z Družbenim planom občine Vrhnika za obdobje 1981—1985 ter Programom dolgoročnega urejanja kmetijskih zemljišč v občini Vrhnika, predlagamo sprejem Odloka o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini. Ne glede na zakonsko določilo, da je melioracijski postopek možno uvesti na podlagi dejstva, da je melioracija predvidena v družbenem planu občine, je bilo od lastnikov zemljišč na melioracijskem območju pridobljeno soglasje za izvedbo melioracije in komasacije, ki bo izvedena neposredno po končanih melioracijskih delih. Glede na to, da je bilo potrebno za tehnično dokumentacijo pridobiti 15 soglasij se je pričetek del nekoliko zavlekel, vendar pa je na podlagi pridobljenih soglasij že izdano lokacijsko dovoljenje, tako da bo investitor KZ Vrhnika oziroma izvajalec del Slovenija ceste Tehnika Ljubljana pričel z deli na terenu v začetku novembra 1984. Finančna sredstva za izvedbo melioracijskih del zagotavlja investitor iz sredstev Zveze vodnih skupnosti Slovenije, iz sredstev Samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Vrhnika in sredstev lastnikov zemljišč, na katerih se bo melioracija izvajala. Komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje izvršni svet Skupščine občine Vrhnika je na seji, dne 25. 10. 1984 obravnaval odlok o uvedbi melioracijskega postopka v Podlipski dolini in predlaga zboru združenega dela in zboru krajevnih skupnosti, da ga obravnavata v enofaznem postopku in sprejmeta v predlaganem besedilu. Vrhnika. 25. 10. 1984 1Š SO VRHNIKA Skupščina občine Vrhnika izdaja na podlagi 201. člena statuta občine, 80. in 82. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS, št. 22/81) in 202. ter 206.člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78), na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika o uvedbi komasacijskega postopka, naslednjo S-. -.M-;.. ■. - !:r. ' - Odločbo v_ 1. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Velika Ligojnak. o. Blatna Brezovica in v k.o. Stara Vrhnika, v komasacijskem območju, določenem z mejo, ki poteka: Potek meje v k. o. Velika Ligojna Meja poteka od mostu preko potoka Tojnca (št. pare. 1900/2) proti severu po vzhodni meji ceste pare. št. 1910 do pare. št. 1886 in nato proti vzhodu po njeni južni meji do pare. št. 48, kjer se meja lomi proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 58 do pare. št. 52 in nato proti severovzhodu po zahodnih in severnih mejah pare. št. 52,41, 14, preseka pare. št. 13/1, 18, preseka pare. št. 18, po zahodni meji pare. št. 19, v podaljšku preseka pot pare. št. 1887/4 in proti jugovzhodu po njeni severovzhodni meji do pare. št. 37/2, nato proti vzhodu po severnih mejah pare. št. 37/2, 35, do poti 1888/1 nato se obrne po njeni zahodni meji proti jugu do pare. št. 113/1, tu se obrne proti vzhodu, preseka pot in se nadaljuje po severnih mejah pare. št. 112,110, proti jugozahodu po južnih mejah pare. št. IlOin 111, preko pare. št. 1888/1, proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 104 in 106, preko parcele št. 107 in proti severovzhodu po zahodni meji parcele št. 119, po južni meji pare. št. 1888/1, v podaljšku preseka pot pare. št. 1889, proti severovzhodu po jugovzhodni meji pare. št. 1889 do pare. št. 156/1 in proti jugovzhodu po severovzhodnih mejah pare. št. 155,162/1,162/2 do poti pare. št. 1890/1 in proti jugu po njeni zahodni meji do pare. št. 140/2,nato po vzhodni meji pare. št. 140/2 cca 15min se obrne proti jugozahodu preko pare. št. 140/2, 140/1, 141 do tromeje pare. št. 141, 139/2, 143, po jugovzhodnih mejah pare. št. 143, 144, 1889, 125, preko pare. št. 122, 126/1 do tromeje pare. št. 122, 126/1, 127 in proti jugu preko pare. št. 127, 128, 129, 130/1, 90/3, 19O0/4, 90/2, kjer se na meji katastrske občine obrne proti vzhodu in gre ponovno preko pare. št. 90/2 do meje katastrske občine, kjer se ponovno obrne, tokrat proti jugozahodu in gre po meji katastrske občine do jugovzhodnega vogala pare. št. 90/2, kjer se meja v tej katastrski občini konča in se nadaljuje v k. o. Blatna Brezovica. g Potek meje v k. o. Blatna Brezovica Meja poteka od severovzhoda proti jugozahodu po novozgrajenem jarku preko pare. št. 3022/1,3022/2,3023/2,3024/1,3112/2 in 3065/2, kjer se meja v tej katastrski občini konča in se nadaljuje v k. o. Stara Vrhnika. Potek meje v k. o. Stara Vrhnika Meja poteka od jugovzhoda proti severozahodu po reguliacji preko pare. št. 2376, 2375/3, 2375/1, 2372, 2381/1, 2382, 2383, 2384/1, 2457/1, do pare. št. 2403/1 po njeni južni meji, po južni meji pare. št. 2457/1 do ceste pare. št. 2472 in nato ob cesti proti severu po njeni vzhodni meji do katastrske meje katastrskih občin Stara Vrhnika in Velika Ligojna, kjer se v izhodiščni točki meja komasacijskega območja tudi konča. V k. o. Blatna Brezovica je pod vasjo Bevke še en kompleks kmetijskih zemljišč v komasacijskem območju, določenem z mejo, ki poteka: Potek meje v k. o. Blatna Brezovica Od reke Ljubljanice pri pare. št. 913 proti severu ob zahodni strani obstoječega jarka preko pare. št. 913, 3092, 907 do pare. št. 906, nato po severnem robu jarka, proti vzhodu preko pare. št. 906, 905, 904/1, 918, 930/1 v podaljšku preseka pare. št.,930/2 do kat. meje s k. o. Brezovica se obrne proti jugu, preseka pare. št. 3399/1 k.o. Brezovica in se nadaljuje po vzhodni meji pare. št. 929, do pare. št. 3105/1 (reka Ljubljanica), kjer se obrne proti zahodu in gre po severni meji pare. št. 3105/1 in 3105/2 (reka Ljubljanica) do pare. št. 913, kjer smo z opisom tega dela pričeli. 2. Seznam lastnikov kmetijskih zemljišč v komasacijskem območju k. o. Velika Ligojna, k. o. Blatna Brezovica in k. o. Stara Vrhnika je sestavni del odločbe in je na vpogled pri Kmetijsko zemljiški skupnosti, Kmetijski zadrugi in na Občinskem komiteju za družbeno ekonomski razvoj in družbeno planiranje. .,; , .. 3. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih). 4. Podatki o parcelah zajetih v komasaciji so na vpogled pri Geodetski J upravi SO Vrhnika in v Zemljiški knjigi Temeljnega sodišča v Ljubljani, enota ,na Vrhniki. 5. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena mesec dni na sedežih krajevnih skupnosti Velika Ligojna, Stara Vrhnika in Bevke v roku, ki ga bo določila komisija za izvedbo komasacijskega postopka. 6. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. 7. Dolžnosti za izvajanje ureditvenih del na komasacijskem območju prevzemata Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika za območje Bevk in Kmetijska zadruga Vrhnika za območje Podlipščice. 8. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. 9. Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana tudi načela: — prednost ima udeleženec, ki je imel pred komasacijo v lasti večji del spornega zemljišča, — udeleženci komasacije iz drugih katastrskih občin imajo prednost pri dodelitvi zemljišč na robu komasacijskega območja, ki je bližji domu, — prednost imajo udeleženci, ki v okviru gospodinjstva združujejo svoja zemljišča v enem kosu, — zemljiški kosi nepravilnih oblik na katerih je strojna obdelava otežko-čena in zemljišča s trajnimi nasadi naj bodo v spornih primerih dodeljena prvotnim lastnikom, — pri novi razdelitvi zemljišč predstavljajo posestneTheje sredine že obstoječih melioracijskih jarkov tako, da bodo zemljiški kosi predstavljali celoto od glavnega odvodnika na severni meji komasacijskega območja do reke Ljubljanice (gledano od severa proti jugu komasacijskega območja Bevke), — razlike med vloženo in dobljeno vrednostjo se bodo poravnale samo v denarju. 10. Komisija za izvedbo komasacijskega postopka: 1. Kukec Bojan, diplomirani pravnik, predsednik, 2. Vidmar Bojan, Geodetska uprava SO Vrhnika, 3. Košir Vinko, Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika, 4. Leskovec Srečko, Kmetijska zadruga Vrhnika, 5. Bradeško Pavel, komasacijski udeleženec. OBRAZLOŽITEV Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika je dne 19. 10. 1984 predlagala uvedbo komasacijskega postopka zemljišč v delu k. o. Velika Ligojna, Blatna Brezovica in Stara Vrhnika, ki so v'lasti občanov iz Velike ter Male Li-gojne. Vrhnike in Bevk ter družbeni lasti, ki jih imajo v uporabi Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika in Kmetijska zadruga Vrhnika, na katerih se bodo izvajala komasacijska dela. ...... , .v Iz zasnove ureditve komasacijskega območja je razvidno, da gre za melioracijska dela in je zato komasacijski postopek nujno potreben. Po 79. členu Zakona o kmetijskih zemljiščih in po Navodilih za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč se komasacijski postopek uvede, če so se za komasacijo izrekli uporabniki in lastniki zemljišč, ki imajo več kot polovico površin vseh kmetijskih zemljišč na komasacijskem območju, če je izdelan okvirni predračun in porazdelitev stroškov med komasacijske udeležence, če so dogovorjeni roki in sredstva za izvedbo prostorsko ureditvenih operacij, ki so predpogoj za izvedbo komasacije. Predlagatelj je predložil okvirni predračun in razdelitev stroškov med komasacijske udeležence in izdelano zasnovo ureditve komasacijskega območja. POUK O PRAVNEM SREDSTVU: Zoper to odločbo ni pritožb, dopusten pa je upravni spor. Upravni spor se sproži s tožbo, ki se vloži pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije v roku trideset dni po prejemu te odločbe. Tožba se lahko da na zapisnik pri Vrhovnem sodišču SR Slovenije ali pri kateremkoli drugem rednem sodišču. Socialistična republika Slovenije SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Številka: 3/3-320-04/84 Datum: 18/10-1984 PREDSEDNIK SKUPŠČINE OBČINE VRHNIKA Andrej Vidovič I. r. VROČITI: 1. Lastnikom in uporabnikom zemljišč, navedenim v izreku te odločbe, 2. Kmetijski zemljiški skupnosti občine Vrhnika, 3. KS Velika Ligojna. 4. KS Stara Vrhnika, 5. KS Bevke. 6. SO Vrhnika. Občinski komite za DER in DP. 7. SO Vrhnika. Občinska geodetska uprava. 8. Temeljnemu sodišču v Ljubljani, Enoti na Vrhniki. 9. Komisiji za izvedbo komasacije Na podlagi 79., 100. in 103 člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (Ur. listSRS št. 1/79 in 11/81) je Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika predlagala uvedbo komasacijskega postopka v delu k. o. Velika Ligojna, Blatna Brezovica in Stara Vrhnika. Iz predloga za uvedbo je razvidno, da so izpolnjeni pogoji iz Navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Ur. list SRS št. 22/81) in sicer: — KZS Vrhnika in KZ Vrhnika sta skupaj pridobili soglasje lastnikov in uporabnikov zemljišč na komasacijskem območju v skladu z 2. odstavkom 2. alinee 79. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih, saj komasacija ni bila predvidena s srednjeročnim družbenim planom 1981—1985 občine Vrhnika, — idejna zasnova ureditve komasacijskega območja, katero je izdelal Geodetski zavod SRS, Program kmetijske proizvodnje je bil izdelan že s projektom melioracijskega kompleksa Podlipska dolina področje II in ga ima KZ Vrhnika. Komasacijsko območje sega tudi na že meliorirane površine na desnem bregu Pod-lipščice in na meliorirane površine v Bevkah ob Ljubljanici. Na teh površinah že teče pri KZ Vrhnika organizirana kmetijska proizvodnja. Ker v času izvedbe hidromelioracij na teh območjih ni bila izvedena tudi komasacija je ta potrebna v tem postopku. — Predračun za izvedbo postopka komasacije je izdelal Geodetski zavod SRS in je ocenjen na 2.772.400 din. 90 % nepovratnih sredtev za izvedbo komasacije bo zagotovljeno iz republiških virov, 10% sredstev pa je potrebno zagotoviti v občini. — Komisija za izvedbo komasacije je predlagana v skladu z zakonom; — Zagotovila glede rokov izvedbenih del hidromelioracije daje KZ Vrhnika kot investitor hidromelioracije na melioracijskem območju v Podlipski dolini in kot organizator kmetijske proizvodnje: V skladu z zakonskimi določili je izvedba komasacijskega postopka na območjih, kjer se izvajajo melioracije, nujen ukrep za ureditev zemljiško knjižnega stanja po izvedeni melioraciji in za uvedbo družbeno organizirane kmetijske proizvodnje. Izvršni svet SO Vrhnika je o predlagani Odločbi o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Velika Ligojna. k. o. Blatna Brezovica in v k. o. Stara Vrhnika, razpravljal na seji dne 25. 10. 1984 in predlaga zborom Skupščine občine Vrhnika, da jo sprejme v predlaganem besedilu. "Datum: 25. K). 1984 Izvršni svet SO Vrhnika POROČILO o varstvu borcev in vojaških invalidov V pristojnosti občinskega komiteja za družbene dejavnosti se izvaja varstvo borcev in vojaških invalidov v skladu z naslednjimi predpisi: — zvezni zakon o temeljnih pravicah vojaških invalidov in družin padlih borcev in republiški zakon o vojaških invalidih ter zvezni zakon o temeljnih pravicah imetnikov »Partizanske spomenice 1941«. — temu sledijo še številni podzakonski predpisi, ki urejajo način in pogoje za uveljav Ijanje posameznih temeljnih pravic kot so pravilniki, odredbe, sklepi in odloki. . - - A .... . . ' - — zvezni in republiški zakon o civilnih invalidih vojne. — družbeni dogovor o priznavalninah borcev in občinski odlok o priznavalninah. > Borci in vojaški invalidi uveljavljajo svoje pravice tudi pri drugih organih in skupnostih. Upravni organ jim je pri tem tudi v pomoč, zlasti pa pri uveljavljanju pravic s področja zdravstvenega in pokojninskega varstva, zato se uporabljajo tudi predpisi s teh področij. Postopek za uveljavljanje temeljnih pravil- borcev NOV. invalidov in civilnih invalidov vojne je predpisan v samem zakonu. O pravicah odloča občinski upravni organ, večina teh odločitev temelji na mnenjih zdravniških komisij. Prav tako zakon skoraj v vseh primerih priznavanja pravic po zveznih in republiških predpisih določa revizijo prvostopnih odločb, s katero drugostopni organ t. j. Republiški komite za borce in vojaške invalide preverja zakonitost odločitev. S tem načinom se zagotavlja pravilnost odločitev in zakonito koriščenje sredstev. O pravicah borcev po občinskem odloku o priznavalninah sicer izda odločbo" upravni organ, ki pa temelji na sklepu občinske komisije za zadeve borcev in vojaških invalidov, pri čemer se upošteva tudi mnenje OO ZZB NOV. Financiranje Posamezne oblike varstva upravičencev se financirajo: 1. iz zveznih proračunskih sredstev: osebna in družinska invalidnina, ortopedski dodatek, dodatek za postrežbo in tujo pomoč, posmrtnina, pogrebnina imetnikov »Partizanske spomenice 1941«. stroški zdravstvenega varstva, stroški ortopedskih pripomočkov za slepe invalide, stroški topliško klimatskega zdravljenja, zvezni borčevski dodatek itd. 2. iz republiških proračunskih sredstev se financira družinski in invalidski dodatek, ki predstavlja poglavitnejšo postavko, saj je namenjen tistim upravičencem, ki so brez ostalih dohodkov oz. imajo nižje dohodke kot je znesek najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. Iz istih sredstev se financirajo še nekatere druge oblike varstva, za katere vsaj v naši občini izdatki niso visoki. 3. za prejemke civilnih invalidov kot so civilna invalidnina, dodatna denarna pomoč in dodatek za postrežbo in tujo pomoč zagotavlja sredstva prav tako republiški proračun. 4. iz proračuna občine Vrhnika se financirajo vse oblike priznavalnin stalne, enkratne in začasne, delno kritje stroškov letovanja. Po občinskem odloku o priznavalninah so predvidene še nekatere druge oblike varstva kot na primer stroški organiziranja sosedske pomoči, denarna pomoč za šolanje otrok borcev itd., ki pa v zadnjih letih niso bile realizirane oz. zanje sredstva niso bila potrebna. Pri financiranju zdravstvenega varstva vojaških invalidov so nastale spremembe zaradi novega zakona o njihovih temeljnih pravicah. Od 1.1. 1983 dalje je zdravstveno varstvo preneseno na SIS za zdravstvo, vse oblike zdravstvenega varstva razen ortopedskih pripomočkov za slepe vojaške invalide in participacije k stroškom zdravstvenega varstva za vojaške zavarovance, se financirajo iz sredstev zdravstvenih skupnosti, le-tem pa se po posebnem ključu ti stroški vračajo iz zveznih proračunskih sredstev. Stabilizacijska prizadevanja so posegla tudi na področje financiranja bor-čevsko-invalidskega varstva. Tako so močno poostreni kriteriji za uveljavljanje svojstva vojaškega invalida, prav tako tudi pogoji za: uveljavljanje nekaterih pravic določenih v zveznem zakonu kot npr. pravica do dodelitve osebnega motornega vozila 100 % vojaškim invalidom, ukinjena je pravica do stroškov vzdrževanja teh vozil. Močno so poostreni pogoji pri odobravanju klimat-sko-zdraviliškega zdravljenja. Zadnji dve leti zdravniške komisije odobrava zdravljenje le najbolj zdravstveno ogroženim vojaškim invalidom in nosilcem »Partizanske spomenice 1941«. Republika in tudi občine imajo sredstva določena po razdelilniku, vsako prekoračitev se posebej obravnava, občinski upravni organ mora skoraj mesečno poročati o porabi teh sredstev. Omejitve veljajo tudi pri zagotavljanju občinskih proračunskih sredstev namenjenih za priznavalnine. Skladno z družbenim dogovorom o izvajanju po- litike na področju splošne porabe na ravni občin v SRS določata Republiški komite za borce in vojaške invalide in Republiški sekretariat za finance merila za povečanje teh sredstev za vsako občino v SRS. Največji del pravic vojaških invalidov in borcev, ki jih predpisujejo citirani zakoni se izplačuje kot redni mesečni prejemki. Delimo jih lahko na dve skupini: na tiste, katerih višina ni odvisna od gmotnih razmer upravičencev in na tiste, pri katerih se višina določi po predhodnih ugotovitvah o dohodkih upravičenca. K prvim spadajo: — osebna invalidnina vojaških invalidov, ki jeS|>dvisna od skupine invalidnosti, kot osnova za določitev njene višine pa je poprečni mesečni OD v SFRJ. V ilustracijo navajamo, da znaša v 1. 1984 najvišja osebna invalidnina za vojaške invalide I. skupine s 100% invalidnostjo mesečno 27.220 din, najnižja za vojaške invalide X. skupine z 20% invalidnostjo pa 801 din. — dodatek za postrežbo in tujo pomoč za osebne invalide je prav tako odvisen od stopnje invalidnosti in od stopnje nezmožnosti za življenje in se glede na to določa v treh stopnjah od 23335 din do 12568 din mesečno v 1. 1984. — vrsta hujše okvare organizma je tudi kriterij pri ortopedskem dodatku do katerega so upravičeni vojaški invalidi z okvarami okončin in z izgubo vida. Ortopedski dodatek je določen v 4 stopnjah glede na težo, vrsto in vzrok okvare in znaša v I. 1984 od 7875 din do i 873 din. — po istem kriteriju kot za vojaške invalide se določa tudi civilna invalidnina po zakonu o civilnih invalidih vojne samo, da je višina zmanjšana pri vseh upravičencih za 50 %. — družinski člani umrlih vojaških invalidov in padlih borcev prejemajo družinsko invalidnino, ki pa je za vse enaka, njena višina v 1. 1984 znaša 1.772 din. — V drugo skupino prejemkov, pri katerih se ugotavljajo materialne razmere upravičencev spada invalidski dodatek po republiškem zakonu. Do invalidskega dodatka so upravičeni tisti, katerih mesečni.dohodek na družinskega člana ne dosega zneska najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo, ki v 1. 1984 znaša 10.955 din. — na isti način kot invalidski dodatek se priznava tudi pravica do stalne priznavalnine po občinskem odloku o priznavalninah. Pri vseh rednih prejemkih je vgrajeno zakonsko določeno usklajevanje z gibanjem poprečnih osebnih dohodkov v SFRJ ali z večanjem najnižje pokojnine za polno pokojninsko dobo. V obeh primerih se s tem usklajevanjem skuša ohranjati določen nivo življenjskega standarda upravičencev. Število upravičencev v občini Vrhnika in višina porabljenih sredstev Število po stanju 31. 12. 1983 Vojaški invalidi 34 Uživalci družinske invalidnine 48 Civilni invalidi 9 Uživalci priznavalnine 33 Do 30. 9. 1984 se število posameznih upravičencev ni spremenilo. Vrste rednih prejemkov Vrste rednih Vojaški l'živ alci Civilni Uživalci prejemkov invalidi druž. inv. invalidi priznaval. Posebna invalidnina 34 — 9 — Družinska invalidnina — 48 — 2 Dod. za postrežbo 2 — ■ 3 — Ortopedski dodatek 4 — — — Invalidski dodatek '. 2 18 * — 2 Priznavalnina 2 — 33 Iz gornjega je razvidno, da sta med upravičenci dva; ki sta uveljavila pravico do prejemkov iz različnih virov. In sicer se to pojavlja pri uživalcih družinske invalidnine, ki imajo pravico do invalidskega dodatka, hkrati pa so uveljavili tudi pravico do priznavalnine. Ta možnost izhaja iz sedanjih predpisov, ki določajo, da se npr. invalidski dodatek ne upošteva med dohodke v primeru, če se uveljavlja kakšna druga vrsta varstva. Z novim republiškim zakonom cV vojaških invalidih, ki je v razpravi, bo to določilo spremenjeno, kar bo potrebno upoštevati pri reviziji priznavalnin. Poleg rednih prejemkov so upravičenci uveljavljali tudi druge oblike varstva, poraba sredstev za vse oblike Varstva je razvidna iz naslednjega: f * Zvezna proračunska sredstva Porabljena sredstva Oblike varstva I. 1983 do 30. 9. 1984 Posebna invalidnina l. 530.194 1.377.335 Dodatek za postrežbo 390.355 327.960 Ortopedski dodatek 205.242 171.801 Družinska invalidnina, posmrtnina 12.284 — Zdravstveno varstvo 185.729 1.721 Zdraviliško zdravljenje 170.877 258.034 SKUPAJ 3.311.574 2.851.696 Republiška proračunska sredstva Porabljena sredstva Oblike varstva 1. 1983 do 30. 9. 1984 Invalidski dodatek 1.817.636 1.877.147,00 Družinski dodatek 153.840 1 34.670,00 Pogrebnina 15.873 1 1.962,00 Civilna invalidnina 535.586 , 598.499,00 Podatek za postrežbo civilnih invalidov 417.610 423.590.80 Ortopedski pripomočki — CIV — 2.284.00 SKUPAJ: 2.940.545 3.04fS.152,00 Občinska proračunska sredstva Porabljena sredstva Oblike varstva 1. 1983 do 30. 9. 1984 Stalna priznavalnina 849.779 1.136.459 Enkratna priznavalnina 167.700 — Stroški letovanja 43.180 52.425 SKUPAJ: 1.060.659 1.188.883 Za 1. 1984 je za priznavalnine v naši občini zagotovljenih 1.492.000 din. t. j. za 40.6% več kot je znašala poraba v I. 1983. Taka višina sredstev je predvidena z merili, ki jih je izdelal Republiški sekretariat za finance. S tem se bo poprečna stalna mesečna priznavalnina v I. 1984 povečala za 42 % oz. od 2.145 din v I. 1983 na 3.050 din v tem letu. Ostale ugotovitve in predlogi Področje varstva borcev in vojaških invalidov, ki je v pristojnosti občinskvga upravnega organa je kot je razvidno iz poročila, v podrobnostih urejeno z zakoni in podzakonskimi predpisi. V usmeritvah za področje borčevsko-invalid-skega varstva je temeljni poudarek na prizadevanju za nadaljnje utrjevanje in dograjevanje sistema socialne varnosti in izboljšanje materialnega in družbe- nega položaja borcev in vojaških invalidov. Vendar to prizadevanje ni usmerjeno k širjenju temeljnih pravic in pravic iz republiške zakonodaje. S spremembami zakonov (nov temeljni zakon o vojaških invalidih se uporablja že od marca 1982, spremembe in dopolnitve republiškega zakona o vojaških in civilnih invalidih pa so v javni razpravi), se teži k ustreznejši razdelitvi družbenih sredstev in večji zaščiti tistih upravičencev, ki so socialno bolj ogroženi. Tako se v razpravi o spremembah republiškega zakona o vojaških invalidih teži k opuščanju avtomatizma pri določanju prejemkov, ki imajo značaj socialnih korektivov in večjemu upoštevanju celovite obravnave materialnega in socialnega položaja posameznika. Analiza v zadnjih letih v SRS so pokazale, da je med borci in vojaškimi invalidi vedno več obolenj in bolezni, ki rastejo z večjo starostjo in so tudi posledica vojne in ravnitev. Podobne ugotovitve je pokazala anketa med člani ZZB NOV Vrhnika, ki je bila opravljena v začetku tega leta. Ugotovljeno je, da je to starejša populacija, ki ima različne zdravstvene težave, ki se bodo z leti še stopnjevale in povzročale probleme pri negi in pri zagotavljanju vsakodnevnih potreb. Vse to pa zahteva, da se sistem zagotav ljanja njihove socialne varnosti razširi tudi na druge oblike varstva, ki presegajo tiste, ki so določene v predpisih. Pri podružbljanju sistema socialne varnosti je potrebno vključiti tudi samoupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, torej okolje, v katerem živijo in iskati konkretne oblike kot so organiziranje sosedske pomoči, nego in oskrbo na domu. vključevanje v domove starejših občanov, organiziranje pa-tronažne službe. Predlagamo, da se k poročilu sprejmejo naslednja stališča oz. priporočila: 1. Upravni organ občine Vrhnika pristojen za zadeve borcev in vojaških invalidov mora tudi v bodoče skrbeti za čimhitrejšo in sprotno realizacijo predpisov in s tem zagotoviti, da se bodo prejemki vzdrževali na ustrezni ravni. 2. Za nuđenje materialne v arnosti borcev upravičencev do občinske priznavalnine, je potrebno zagotavljati v občinskem proračunu toliko sredstev kot to dovoljujejo merila, ki jih oblikujejo organi pooblaščeni z družbenim dogovorom o politiki splošne porabe. 3. V sodelovanju z OO ZZB NOV in komisijo za zadeve borcev in vojaških invalidov je potrebno skrbeti za neposredno poznavanje njihovih življenjskih razmer, predvsem pa potreb po oskrbi in negi na domu. 4. Nadaljevati in poglabljati je potrebno sodelovanje dispanzerja za borce oz. OO ZZB NOV zaradi usklajevanja potreb po dispanzerskih metodah dela in zdravljenja, še zlasti pa za opravljanje patronažne službe. 5. Organiziranje sosedske pomoči borcem, nege in oskrbe na domu je potrebno povezati z dejavnostjo ne samo krajevnih organizacij ZZB NOV. ampak z dejavnostjo pristojnih komisij v krajevnih skupnostih, predvsem pa skupnosti socialnega skrbstva. Vrhnika. 17. 10. 1984 KOMITE ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI IN OBČO UPRAVO S . .-N PROGRAM dela zborov skupščine občine Vrhnika za leto 1985 V__._J JANUAR Zap. št. Naslov točke Gradivo pripravi V obravnavi sodelujejo Pristojnost 1 2 3 4 5 1, Odlok o sprejetju zazidalnega načrta industrijske cone Vrhnika komite za DER in DP — ZZD. ZKS 2. Odlok o usklajeni urbanistični dokumentaciji komite za DER in DP — ZZD. ZKS 3. Odlok o sprejetju urbanističnega reda za območje Zaplane komite za DER in DP _ ZZD. ZKS 4. Sprememba odloka o ureditvi in sanitarnem zavarovanju varstvenih pasov vodovoda na območju občine Vrhnika komite za DER in DP — ZZD.ZKS 5. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov občinska uprava za družbene prihodke odbor za davčno politiko ZZD, ZKS, DPZ 6. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve občinska uprava za družbene prihodke odbor za davčno politiko ZZD. ZKS 7. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS Svet za SLOVDS ZZD, ZKS, DPZ FEBRUAR 1 2 3 4 5 1. Poročilo o izvajanju pospeševanja kmetijstva v letu 1984 in program pospeševanja za leto 1985 komite za DER in DP Kmetijska zadruga — ZZD, ZKS 2. Odlok o spremembi in dopolnitvi odloka o davku na promet nepremičnin občinska uprava za družbene prihodke odbor za davčno • politiko ZZD. ZKS 3. Uresničevanje politike štipendiranja ter poklicnega usmerjanja v občini Vrhnika v letu 1984 skupnost za zaposlovanje * — ZZS, ZKS, DPZ 4. Poročilo občinske skupnosti za cene komite za DER in DP občinska skupnost za cene ZZD, ZKS 5. Sklep o valorizaciji zneskov osebnih prejemkov do katerih se ne plačuje samoprispevek komite za DER in DP : — ZZS. ZKS 6. Sklep o praznovanju občinskega praznika OK SZDL SZDL ZZD. ZKS. DPZ 7. Odlok o priznavalninah borcev NOV komite za DD in OU komisija za borce SO Vrhnika ZZD. ZKS, DPZ 8. Odlok s področja SLO poverjeništvo IS svet za SLOVDS vsi zbori MAREC 1 2 3 4 5 1. Odlok o pomožnih objektih za katere ni pomembno lokacijsko dovoljenje komite za DER in DP — ZZD. ZKS 2. Odlok o nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča komite za DER in DP — ZZD, ZKS 3. Odlok o prenehanju lastninske pravice za industrijsko cono komite za DER in DP — ZZD, ZKS 4. Predlog dolgoročnega plana občine do leta 2000 komite za DER in DP Zavod za načrtovanje — ZZD, ZKS, DPZ 5. Osnutek dogovora o temeljih družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 komite za DER in DP — ZZD, ZKS, DPZ 6. Odlok o določitvi povpr. gradbene cene komite za DER in DP — ZZD,ZKS 7. Poročilo o delu v letu 1984 — delovnih teles skupščine — skupin delegatov za republiško skupščino sekretariat SO in komisije SO komisije, skupine delegatov ZZD. ZKS, DPZ 8. Obravnava poročila o delu — sodnika za prekrške občine Vrhnika — Postaje milice Vrhnika — Medobčinskega inšpektorata SO Idrija, Logatec in Vrhnika posamezni organi komite za DD in OU komisija za družbeni nadzor, odbor IS za področje inšpekcijskih služb ZZD, ZKS, DPZ 9. Poročilo o delu posamezni organi -komite za DD in OU ZZD, ZKS. DPZ — Temeljnega sodišča, Enota na Vrhniki — Temeljnega javnega tožilstva, enota. — Občinskega javnega pravobranilstva 10. Poročilo o delu IS v letu 1984 Izvršni svet — ZZD, ZKS, DPZ 11. Poročilo o izvajanju zakona o upravnem postopku komite za DD in OU Izvršni svet komite za DD in OU ZZD, ZKS, DPZ 12. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS Svet za SLOVDS ZZD, ZKS, DPZ APRIL 1 2. 3 4 5 1. Analiza zaključnih računov OZD gospodarstva in negospodarstva za leto 1984 komite za DERin DP Občinski svet ZS ZZD, ZKS 2. Analiza izvajanja politike zaposlovanja v letu 1984 skupnost za zaposlovanje — ZZD. ZKS. DPZ 3. Poročilo o uresničevanju družbenega dogovora o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občini Vrhnika v letu 1984 kadrovska služba občine Vrhnika komisija za spremljanje dogovora, KO za kadrovska vprašanja pri OK SZDL ZZD, ZKS. DPZ 4. Odlok o podeljevanju priznanj občine Vrhnika sekretariat SO komisija za odlikovanja in priznanja. OK SZDL ZZD, ZKS, DPZ 5. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS svet za SLOVDS ZZD. ZKS, DPZ MAJ 1 2 ■ 3 4 5 1. Odlok o prostorsko ureditvenih pogojih komite za DER in DP — ZZD. ZKS 2. Analiza izvajanja planov KS za obdobje 1981—85 in finančna poročila komite za DER in DP — ZZD. ZKS 3. Poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v I. trimesečju 1985 komite za DER in DP Občinski svet ZS • ZZD, DPZ 4. Sklep o potrditvi zaključnega računa davkov in prispevkov za leto 1984 občinska uprava za družbene ZZD, ZKS prihodke, komisija za pregled zaklj. rač., davkov in prispevkov 5. Ocena stanja razmer pri pripravah na skupščinske volitve OK SZDL DPO. KS, OZD ZZD. ZKS. DPZ 6. Poročilo o delu Družbenega pravobranilca samoupravljanja v letu 1984 Družbeni pravobranilec samoupravljanja komisija za družbeni nadzor ZZD. ZKS. DPZ 7. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS svet za SLOVDS ZZD. ZKS, DPZ JUNIJ 1 2 3 4 5 1. Analiza uresničevanja družbenega plana občine v obdobju 1981—85 z uresničevanjem investicijske politike in SiS materialne proizvodnje komite za DER in DP. SIS — ZZD, ZKS, DPZ 2. Analiza plana obrtne dejavnosti komite za DER in DP — ZZD. ZKS 3, Odlok o spremembi odloka o določitvi kmetij po zakonu o dedovanju kmet. zemljišč in zasebnih kmet. gospod. — zaščitenih kmetij komite za DER in DP skupnost — ZZD, ZKS 4. Poročilo o preskrbi komite za DER in DP — • ZZD. ZKS 5. Odlok o pokopališkem redu odd. za NZ. KPV. SKOCES. komite za DER in DP Medobčinski inšpektorat sekcija za pokopališča pri SZDL. SKOCES. KS ZZD. ZKS. DPZ 6. Odloki s področja SLO poverjeništva IS Svet za SLOVDS ZZD, ZKS, DPZ SEPTEMBER 1 2 3 4 5 1. Poročilo o poslovanju OZD gospodarstva in negospodarstva v I. poli. 1985 komite za DERin DP — ZZD, DPZ 2. Družbeni plan občine za obdobje 1986—1990 komite za DER in DP — ZZD, ZKS. DPZ 3. Ocena požarne varnosti in načrt varstva v občini komisija SIS za varstvo pred požari SIS za varstvo pred požari, svet za SLOVDS ZZD, ZKS, DPZ 4. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS svet za SLOVDS ZZD, ZKS, DPZ OKTOBER 1 2 3 4 5 I. Odlok o stavbnih zemljiščih komite za DER in DP — - ZZD, ZKS Odlok o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč komite za DER in DP — ZZD, ZKS 3. Analiza uresničevanja resolucije v družbenoekonomskem razvoju leta 1985 komite za DER in DP ZZD, ZKS, DPZ 4. Osnutek resolucije o družbenoekonomskem razvoju v letu 1986 komite za DER in DP — ZZD. ZKS. DPZ 5. Poročilo o stanju kmetijstva komite za DER in DP. Kmet. zemljiška skupnost, Kmetijska zadruga ZZD, ZKS, DPZ 6. Dogovor o usklajevanju davčne politike uprava za družbene prihodke odbor za davčno politiko ZZD, ZKS, DPZ 7. Odlok o spremembah odloka o davkih občanov uprava za družbene prihodke odbor za davčno politiko ZZD, ZKS. DPZ 8. Odlok o turistični taksi na območju občine Vrhnika uprava za družbene prihodke turistično društvo Vrhnika ZKS, ZZD 9. Odloki s področja SLO_poverjeništvo IS_svet za SLOVDS_ZZD. ZKS. DPZ NOVEMBER 1 3 4 5 1. Cestno prometna problematika v občini SKOCES, KVP, sodnik svet za preventivo in ZZD, ZKS, DPZ za prekrške vzgojo v cest. prometu. Cestno podjetje Lj, SKOCES - Medobč. inšpektorat PM. odd. za NZ. komite za DER in DP. avto šola AMD 2. Poročilo o uresničevanju stališč zborov so o delovanju OK SZDL DPO, ks, ozd ZZD. ZKS. DPZ delegatskega sistema v občini Vrhnika 3. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS svet za SLOVDS ZZD. ZKS. DPZ DECEMBER 1 2 3 4 5 1. Poročilo o izvajanju zakona o pravni pomoči komite za DD in OU izvršni svet, ZZD. ZKS, DPZ komite za DD in OU 2. Odlok o proračunu občine za leto 1985 komite za DD in ou — ZZD, ZKS, DPZ 3. Odlok o prekrških zoper javni red in mir odd. za NZ — ZZD, ZKS sodnik za prekrške 4. Odloki s področja SLO poverjeništvo IS svet za SLOVDS ZZD, ZKS, DPZ OBRAZLOŽITEV Program dela zborov Skupščine občine je predvsem politični dokument, ki določa, na osnovi avtentično izraženih družbenih potreb delegatske baze. smeri aktivnosti in glavne naloge, s katerimi se bo skupščina občine ukvarjala v naslednjem letu. Opredelitev smeri aktivnosti skupščine občine v določenem obdobjuistočasnopredstavljasvojevrstni politični dogovorvseh udeležencevv postopku sprejemanja programa dela. Vsebina programa dela izhaja iz nalog, ki jih določa Ustava, zakoni. Statut občine, družbeni plani in drugi splošni akti ter že določena politika občinske skupščine ter politika in dokumenti družbenopolitičnih organizacij. V delu zborov-skupščine se morajo odraziti pravice in dolžnosti skupščine, da določa politiko in odloča o temeljnih v prašanjih. ki so pomembna za politično, gospodarsko, socialno in kulturno življenje ter družbeni razvoj občine. Oprav 1 jati mora politično nadzorstvo nad delom izvršnega sv eta. upravnih organov in skupščini odgovornih nosilcev samoupravnih, jav nih in drugih družbenih funkcij ter usmerjati delo teh organov. Zaostrene gospodarske razmere in nedosledno uresničevanje že sprejetih družbenih odločitevin dogovorov zahteva, da bo delo skupščine bolj kot doslej usmerjeno v spremljanje uresničevanja dogovorjene politike na področju gospodarske stabilizacije. Osrednja pozornost pa bo v naslednjem letu tako v organizacijah združenega dela, krajevnih skupnosti, kot tudi v občinski skupščini namenjena sprejemanju srednjeročnih in dolgoročnih planskih dokumentov, kar bo še posebej zahtevalo temeljito pripravo v obravnavanju in sprejemanju navedenih aktov. Obsežne in odgovorne naloge, ki čakajo skupščino v prihodnjem obdobju, zahtevajo, da se le-ta razbremeni tistih zadev in obravnave tistih gradiv, ki niso primerna za najširšo delegatsko obravnavo in po nepotrebnem obremenjujejo dnevne rede sej zborov skupščine ter s tem odvračajo delegate od poglobljenega in ustvarjalnega obravnavanja bistvenih in za življenje in delo občanov naše občine najpomembnejših vprašanj. V program dela zato ni smotrno vključevati zadeve, o katerih lahko razpravljajo in odločajo Izvršni svet, upravni organi, organi samoupravnih interesnih skupnosti ter druge samoupravne organizacije in skupnosti v okviru svojih pristojnosti. Še vedno se pojavljajo, verjetno upravičeno, očitki, da je v programu dela preveč normativizma, premalo pa poudarka na vsebinskem obravnavanju raznih poročil in drugih gradiv, ki bi obravnavala in posegala v uresničevanje samoupravljanja, delegatskega odločanja, pa tudi obravnavala druga vprašanja s področja družbenopolitičnega in komunalnega sistema. Pri sestavljanju delovnega programa zborov skupščine občine se upotevajo predlogi temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti, krajevnih skupnosti ter njihovih delegacij, družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih interesnih skupnosti, predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta, upravnih organov in drugih. Da bi bila obravnava posameznih zadev na sejah zborov občinske skupščine resnično odraz problematike in potreb vseh delovnih ljudi in občanov naše občine, smo vse zgoraj naštete subjekte zaprosili, naj se čimbolj aktivno vključijo v proces programiranja s svojimi predlogi, katere zadeve naj bi vključili v program. Vendar pa odziv predvsem s strani organizacij združenega dela. krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij ni bil tak kot bi želeli, vendar pa pričakujemo, da se bodo vsi ti subjekti vključili v času obravnave osnutka programa. Program skupščine pa ni zaključen akt. mimo katerega skupščina ne bi mogla razpravljati o zadev ah, ki so se pojavile v času izvajanja programa. Program je možno spremeniti oz. dopolniti z zadevami, ki se pojav ijo kot aktualne in ki sodijo v pristojnost skupščine in njenih zborov. IZVRŠNI SVET ODGOVORI NA DELEGATSKA VPRAŠANJA OBRAVNAVANI NA SEJI ZKS, DNE 25. 10. 19N4 ••/. 1. Delegacija Krajevne skupnosti Bevke je na seji zbora krajevnih skupnosti, dne 28. 6. 1984 postavila naslednje DELEGATSKO VPRAŠANJE: 1. Krajevna skupnost Bevke si že dalj časa prizadeva izgraditi športno igrišče. 1980. leta nam je Kmetijska zemljiška skupnost odobrila nekaj parcel, izmed katerih naj bi si krajevna skupnost sama izbrala najugodnejšo lokacijo. Začet je bil že postopek glede izmeritve in prenosa lastništva zemljišča, sedaj pa je Kmetijska zemljiška skupnost dala pismeno izjavo, da na tem zemljišču ni možna izgradnja'športnega igrišča. Krajani zato zahtevamo, da Kmetijska zemljiška skupnost določi novo zemljišče, kjer bi bila možna izgradnja športnega igrišča, ali pa dovoli gradnjo na stari lokaciji. V Bevkah ne obstoja niti minimalno igrišče, ki ga predvideva srednjeročni plan za vsako krajevno skupnost, ki ima svojo šolo. Otroci se zato igrajo na šolskem igrišču ali celo na cesti. Stara lokacija je najprimernejša, ker se nahaja v bližini šole, je pa sedaj predvidena za melioracije. Krajani dajemo zato pobudo za preučitev možnosti izdelave športnega igrišča na prvotni lokaciji. ODGOVOR v zvezi z lokacijo športnega igrišča je posredovala Kmetijska zemljiška skupnost občine Vrhnika: Izvršni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti je na svoji seji dne 13. 8. 1984 obravnaval problematiko v zvezi z lokacijo športnega igrišča v Bevkah. V razpravi so člani izvršilnega odbora sprejeli sledeče stališče: V letu 1981 je Kmetijska zemljiška skupnost že dala soglasje za lokacijo športnega igrišča na parceli št. 986 k. o. Blatna Brezovica in sicer je o tem z dopisom št. 4/81 z dne 6. 2. 1984 obvestila Skupščino občine Vrhnika — oddelek za gospodarstvo in finance in Krajevno skupnost Bevke. V mesecu juniju 1984 je Krajevna skupnost Bevke zopet naslovila prošnjo na skupščino Kmetijske zemljiške skupnosti za soglasje lokacije športnega igrišča na parceli št. 986/3. Parcela 986/3 je bila verjetno že na podlagi zgoraj omenjenega soglasja geodetsko odmerjena za športno igrišče. V času javnih razprav prostorskega dela srednjeročnega družbenega plana. Krajevna skupnost Bevke ni imela pripomb v zvezi z lokacijo športnega igrišča, ki ga v predlogu dokumenta prostorskega plana ni bilo. Tako je ostala dotična parcela kot kmetijsko zemljišče 3. kat., sicer razvrščena kot 1. območje kmetijskih zemljišč. Na 2. seji skupščine Kmetijske zemljiške skupnosti dne 25. 6. 1984, so delegati glasovali, da to zemljišče ostane v srednjeročnem družbenem planu kot 1. območje kmet. zemljišč, kajti do takrat se še ni našlo iz leta 1981 izdano soglasje. Izvršilni odbor Kmetijske zemljiške skupnosti je tako na svoji 2. seji dne 13. 8. 1984 sprejel sklep, da se o že danem soglasju obvesti Izvršni svet Skupščine občine Vrhnika in Krajevno skupnost Bevke, s tem da Kmetijska zemljiška skupnost Vrhnika ne nosi odgovornosti za zaplet okrog lokacije športnega igrišča v Bevkah. 2. Tudi na vprašanja o možnosti razširitve pokopališča v Bevkah smo dobili negativen odgovor Kmetijske zemljiške skupnosti, čeprav le-ta zemljišča zakon o melioracijah izvzema. ODGOVOR v zvezi z možnostjo širitve pokopališča v Bevkah je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje: Socialno ekonomski in prostorski del družbenega plana občine Vrhnika upoštevata možnost širitve pokopališča v Bevkah. Opravljen je bil informativen ogled Republiške sanitarne inšpekcije, ki je k širitvi posredovala pozitivno mnenje. V pridobivanju je dokumentacija, ki bo osnov a za izračun površin, potrebnih za pokop v naslednjih 30 letih, geodetsko odmero in pridobitev zemljišča, izdelavo lokacijske in tehnične dokumentacije. Ocenjujemo, da bi bila dokumentacija za p riče tek širitve lahko zbrana do aprila 1985. Delegacija Krajev ne skupnosti Borov niča je ob razprav i sprejemanja srednjeročnega dela prostorskega plana v razprav i na seji zbora krajev nih skupnosti dne 28. 6. 1984 posredovala naslednje STALIŠČE: Krajevna skupnost Borovnica še ni sprejela prostorski plan. ker le-tu niso upoštevani predlogi krajanov Borovnice o mejah zazidljivosti oz. o zaščiti kmetijskih površin. Letos spomladi je bil v prostorih Krajevne skupnosti Borovnica sestanek predstavnikov KS in DPO občine Vrhnika, kjer so slednji obljubili, da bodo poskušali uskladiti interese obeh strani. Do tega ni prišlo, čeprav je od takrat minilo že nekaj mesecev. Omenjeno stališče je bilo na seji ZKS. dne 13. 9. preoblikovano v DELEGATSKO VPRAŠANJE ODGOVOR je pripravil komite za družbenoekonomski razvoj in družbeno planiranje Spremembe in dopolnitve družbenega plana občine Vrhnika s prostorskim delom so bile sprejete na zborih skupščine 28. 6. 1984. Na podlagi pripomb jav ne razprave v Krajevni skupnosti Borovnica je bil v sodelovanju s Kmetijsko zemljiško skupnostjo Vrhnika, pripravljen predlog plana. Plan kot ga je sprejela skupščina, upošteva večji del pripomb, ki so jih k osnutku plana posredovali krajani, pripombe, ki so se nanašale na vsebino osnutka ZN Dol—Laze. ki je bil istočasno v razprav i, pa še niso obrav nav ane in usklajene. O rezultatih usklajevanja pripomb k prostorskemu delu družbenega plana občine je bila Krajev na skupnost Borov niča obveščena z dopisom, dne 1.6.1984. zaprošena pa je bila tudi (že večkrat) da določi datum sestanka v zvezi s problematiko vsebine osnutka ZN Dol — Laze. ki bi se ga udeležili predstavniki krajevne skupnosti. Kmetijske zemljiške skupnosti Vrhnika in Izvršnega sveta Skupščine občine Vrhnika. Vrhnika, 4. 10. 1984 IZVRSNI SVET SKUPŠČINA OBČINE VRHNIKA Predlog odlokov, ki jih je sprejela skupščina občine Vrhnika Zap. št. Naslov odloka Sprejet na seji SO, dne Objavljen Dne 1. Odlok o pripravi in sprejetju družbenega plana občine za obdobje 1986—1990 2. Odlok o določitvi povprečne gradbene cene in povprečnih stroškov komunalnega urejanja stavbnih zemljišč ter odstotka za določitev koristi za razlaščeno stavbno zemljišče 3-. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov 4. Odlok o urejanju prostora v v občini Vrhnika 5. Odlok o spremembah odloka o zakloniščih na območju občine Vrhnika 6. Odlok o spremembi odloka o uvedbi samoprispevka na območju občine Vrhnika 7. Odlok o plačilu stroškov za tekoče vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov 1: 5000. 1: 10.000 8. Odlok o sprejetju zazidalnega načrt obrtne cone Vrhnika ' 9. Odlok o načinu vzdrževanja in čiščenja jarkov na območju občine Vrhnika URL-SRS 24. 4. 1984 št. 15/84 21.5. 1984 URL-SRS 31. 5. 1984 št. 19/84 21. 6. 1984 URL-SRS 28. 6. 1984 št. 23/84 13. 7. 1984 URL-SRS 28. 6. 1984 št. 23/84 13. 7. 1984 URL-SRS 28. 6. 1984 št. 23/84 13. 7. 1984 URL-SRS 28. 6. 1984 št. 23/84 13. 7. 1984 URL-SRS 13. 9. 1984 št. 31/84 11.10.1984 URL-SRS 13. 9. 1984 št. 31/84 I 1.10.1984 URL-SRS 13. 9. 1984 št. 31/84 1 1.10.1984