XVI 68-69-70 1995__________________________________________________________________ACROCEPHALUS Dnevni prelet vodnih ptic v dravski loki pri Ptuju -prezimovanje ali selitev? Daily flights of aquatic birds over flooded woodland by the Drava river near Ptuj - wintering or migration? Borut ŠTUMBERGER, Andrej ŠORGO UVOD Ptice ob Dravi so doslej preučevali mnogi avtorji (zbrano v: Sovinc in Tome 1992), ki pa so jih v glavnem le popisovali. Dnevnih premikov ptic in dejavnikov, ki bi lahko vplivali na migracijo ptic v dravski loki, pa po dostopnih podatkih ni preučeval še nihče. Med zimskim ornitološkim taborom Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije (Markovci pri Ptuju 18.2. - 5.2 1994) smo v okviru preučevanja avifavne loke spremljali dnevni prelet vodnih ptic ob Dravi pri Ptuju. Z opazovanjem smo želeli ugotoviti status ptic, ki so v tem času preletele dravsko loko. Na osnovi pridobljenih podatkov smo želeli ovrednotiti pomen reke Drave in njene loke za prezimovanje in migracije vodnih ptic. Prelete vodnih ptic smo spremljali na naravni zožitvi loke pri mestu Ptuj. Loka je na tem mestu široka okoli 500 metrov. Reka je tu uravnana, prečkata jo dva mostova, nekdanji poplavni pas pa je pozidan. Edina (so)naravna struktura na tem mestu je potok Hajdinska stu-denčnica. Nad tem mestom se dravska loka pod gradom Vurberg razširi na 2 kilometra in se nad vasjo Duplek ponovno zoži. Pod Ptujem pri vasi Markovci (Šturmovci) je široka 2,5 kilometra. Velik del šturmovske razširitve loke danes pokriva Ptujsko jezero. To 420 hektarjev veliko zbiralno jezero je namenjeno odvajalni elektrarni v Forminu, ki je z jezerom povezana s pretočnim kanalom. Ker jezero zamrzne le ob izredno hudih zimah, je pomembno prezimovališče za vodne ptice (območje IBA). Mnoge vrste se na njem ustavljajo zaradi hrane ali počitka v času pomladanskega ali jesenskega preleta. Na njem občasno prezi-muje do 25.000 plovcev, običajno število pa je med 6.000 in 15.000 (Štumberger et al. 1993). V času našega opazovanja je bila Drava edina nezaledenela vodna površina. Vse druge stoječe vodne površine v bližnji in daljni oko- lici Drave so bile zamrznjene, pokrajino pa je pokrival sneg. Vreme je bilo pretežno jasno, jutranje temperature so se spustile do -16 C. Ob JZ vetrovih se je otoplilo 23.2.1994. METODA Prelete vodnih ptic smo opazovali s stalne kontrolne točke, na desnem obrežju reke Drave, v neposredni bližini železniškega mostu v Ptuju. Most čez Dravo in železniška proga sta bila natančni mejnik, ki seka Dravo in njeno loko. V protokol smo na minuto natančno beležili vrsto, število in smer leta vodnih ptic pri vsakem preletu mostu ali železnice med levim bregom Drave in ježo, ki omejuje loko. Glede na smer preleta smo jih uvrstili v eno od dveh kategorij. V prvo kategorijo smo uvrstili ptice, ki so letele proti toku reke Drave (smer seve-ro-severozahod - SSZ), v drugo pa tiste, ki so letele v smeri toka reke Drave, proti ptujski akumulaciji (smer jugovzhod - JV). Opazovali smo dva dni, od zore do mraka: 19.2.1994 med 6.50 in 17.35 ter 21.2. 1994 med 6.50 in 17.30 uro. Pri obdelavi podatkov smo zaradi preglednosti grafikonov prelete ptic združili v enour-ne intervale. Pri interpretaciji podatkov smo izhajali iz predpostavke, da bi moralo biti število preletov posamezne vrste enako v obeh smereh, če vrsta na Dravi prezimuje. Pri vrstah, ki so na selitvi, bi se moralo število ptic, ki so letele v eno ali drugo smer, statistično pomembno razlikovati. Predpostavko smo preverjali s pomočjo HI-kvadrat testa. Možna napaka v sklepanju, ki se je dobro zavedamo, bi lahko nastala pri vrstah ali osebkih, ki se mimo kontrolne točke ne vračajo po isti, temveč po neki krožni poti. Da bi lahko podkrepili na ta način pridobljene rezultate, je sočasno potekalo tudi štetje vodnih ptic na jezeru in stari strugi Drave. Pri 70 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS interpretaciji podatkov se večkrat sklicujemo na lastna še neobjavljena opazovanja iz prejšnjih let. V prispevku uporabljeno terminologijo je treba razumeti kot: Prelet (množ. preleti) = dogodek, v katerem je osebek ali jata natančno določene vrste ptic preletela našo kontrolno črto v eni od obeh smeri. Lokalna selitev = premik osebka ali jate, pri katerem končna točka leži zunaj običajnega dnevnega akcijskega območja (npr. v času prezimovanja). Sezonska selitev = redno in na letni čas vezane premike neke populacije ptic ali njenih delov med različnimi geografskimi območji (Curry - Lindahl 1982). REZULTATI Spremljali smo le vodne ptice, ki so v času opazovanja letele le vzdolž reke; preletov prek Drave nad kontrolno točko nismo opazili. Preletov nad ptujsko akumulacijo, Dravskim poljem ali Slovenskimi goricami nismo beležili. Dne 19.2.1994 je kontrolno točko preletelo 2807,21.2.1994 pa2191 vodnih ptic. Vdveh opazovalnih dnevih smo prešteli 4.998 preletov ptic. Proti toku je v obeh dnevih letelo 2381, s tokom pa 2.694 ptic; razlika (N = 313) je statistično pomembna (Hi-kvadrat p < 0.001). Ptice so pripadale 16 vrstam (Tabela 1). Razlike v preletu vodnih ptic, ki so letele proti toku, glede na tiste, ki so letele s tokom, so bile statistično pomembne le prvi dan opazovanja (Hi-kvadrat p < 0.001). Drugi dan opazovanja so bile razlike statistično manj pomembne (Hi-kvadrat p < 0.05). Bistven delež k skupnemu številu preletov pripada le dvema vrstama, to sta rečni galeb Laws ridibundus (2319 preletov) in veliki kor-moran Phalacrocorax carbo (1548 preletov), kar skupaj pomeni kar 77,3% vseh preletov. Mnogo več informacij o preletih pridobimo, če se lotimo analize preletov po posameznih vrstah. Analizirana je dnevna dinamika za tiste vrste, ki so bile zastopane v večjem številu preletov (N > 100). Pregled po vrstah: Veliki kormoran Phalacrocorax carbo V obeh opazovalnih dnevih je glavnina kor-moranov že v jutranjem mraku zapustila prenočišče na ptujski akumulaciji in odletela proti toku, v smeri stare struge Drave. Prvi dan (19.2.) se je največja jata (N = 163) vrnila na akumu- Datum/Pate 19.2.1994 21.2.1994 Vrsta / smer leta Speceies/llight direction proti toku :. upstream :; stokom . ¦: downstream ,:, proti toku upstream stokom downstream Vsota-l . vTbtal••¦•:: Phalacrocorax carbo 320 430 430 368 1548 : Ardea cinerea 1 3 4 6 14 Egrettaaiba 10 0 1 13 Cygnus olor 0 0 2 3 5 Anas platyrhynchos 10 232 26 90 358 Anaspenelope 0 0 0 1 1 Anas crecca 0 2 0 0 2 Aythya Migula 0 8 2 8 18 Aythya ferina 8 106 5 39 158 BucephaJa clangula 17 46, 24 94 181 Mergus serrator 5 2 0 0 7 Mergus aibellus 22 36 14 31 i 103 Tringa ochropus 0 0 0 1 1 Laras ridibundus 824 689 424 382 2319 Laras cahinnans 2 1 5 9 17, Laws canus 28 3 121 101 253 Vsota/ Total 1247 1560 1057 1134 4998 Tabela 1: Pregled dnevnih preletov vodnih ptic na Dravi pri Ptuju lable 1: Daily flights of aquatic birds over control point by the Drava near Ptuj 73 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 6.50 - 7.59 ¦ i______ 8.00 - 8.59 \ 9.00 - 9.59 -i 10.00-10.59 4 .............. 11.00 - 11.59 12.00-12.59 ............i...................a........... i......... i t | ............ 13.00-13.59 ! i . a< ::: 14.00-14.59 : ~—± i ! 1 15.00-15.59 i L 16.00-17.35 d I 1 -300 -100 -200 100 300 500 200 400 <-- s tokom - proti toku --> downstream - upstream I 119.2. ¦-> 19.2. <~ EH)21.2.--> M21.2.<- 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 0 10.00-10.59 •I 11.00-11.59 $ 12.00-12.59 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-17.35 -100 -60 -20 -80 --10 ! HOI 1 - 1 ""!.............. ..................1................................... 1 1 ......-.........•?................. ............L............... ..................!........... ..................I.............. ¦ h <-- s tokom - proti toku --> downstream - upstream 20 ^19.2.-> 19.2. <-- L3 21.2. --> g*Ü 212. <- lacijo ob 16.09 h. Drugi dan (21.2.) pa se je nekaj več kot polovica kormoranov (N = 231) na jezero vrnila že ob 11.30 h. V obeh dnevih so bile statistično pomembne razlike (Hi- kvadrat p < 0.05) med številom kormoranov, ki so odleteli proti toku, in tistimi, ki so leteli v smeri toka. Razlika med prvim in drugim opazovanjem pa je v tem, da je 19.2. več kormoranov letelo v smeri jezera, 21.2. pa jih je z jezera več odletelo. Ko smo sešteli število ptic vključenih v prelete obeh dni, smo ugotovili, da so razlike med številom ptic, ki so letele s tokom in proti toku, statistično manj pomembne (Hi-kvadratp < 0.05). S štetjem kormoranov na prenočišču na Ptujskem jezeru, ki smo ga opravili 9.2. ob 17.35 uri, smo pridobili naslednje podatke: 165 osebkov je prenočevalo na manjšem otoku, 167 na obeh daljnovodih, 6 na jašku kanalizacije in 54 na suhih drevesih na jezeru (N= 402). 21.2. ob 10 h dopoldan je bilo na jezeru le 23 osebkov, natanko 400 kormoranov pa je do te ure odletelo z jezera v smeri proti toku. Razvidno je, da se je 21.2 na jezeru prehranjevalo le malo prenočujočih kormoranov (5.4%). Pri dnevnih preletih kormorani sledijo reki Dravi. Mlakarica Anas platyrhynchos V obeh opazovalnih dnevih so bili preleti v smeri toka številnejši kakor proti toku (Hi-kvadrat p<0.001). Prvi dan je bila razlika med številom ptic, vključenih v prelete, 223, drugi dan pa 52 ptic. Preleti so bil močnejši v jutranjih in večernih urah. V obeh dnevih smo opazili, da mlakarica pri preletih uporablja celotno širino loke. Sivka Aythya ferina Večina ptic je letela v smeri vodnega toka 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 «d 10.00-10.59 •I 11.00-11.59 2 12.00-12.59 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-16.59 —| —H I p J ..................i................. :,:;:::.,;,.i,:::,3................ i i —4 i................i............i............ ..................i.................!..................i......_i................ ..................!.................!..................i i 1 m 1 r -50 -30 -10 -40 10 -20 <- s tokom - proti toku --> downstream - upstream I 119.2. --> 19.2. <-- \rn]21.2.~> 21.2. <-- (Hi-kvadratp<0.001). Dnevna dinamika preleta kaže na povečan prelet od 11 h vse tja do večera. Razlika v številu ptic, vključenih v prelete, je bila prvi dan 98 in drugi dan 34. Raca sivka pri preletih sledi reki. Navadni zvonec Bucephala clangula V smeri toka je prvi dan priletelo 29 zvoncev več, kot jih je odletelo proti toku, drugi dan pa 73. Razlike v številu preletov so statistično pomembne (Hi-kvadratp < 0.001). Dnevna dinamika kaže, da so v smeri proti toku ptice letale praktično le zjutraj. To je vrsta, ki pri preletih sledi izključno reki. 74 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 to 10.00-10.59 J 11.00-11.59 "üj 12.00-12.59 * 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-16.59 -30 -20 -25 -10 10 -15 -5 15 <-- s tokom - proti toku --> downstream - upstream ^]l9.2.--> 19-2. <•• M21.2.--> ^21-2.<~ Rečni galeb Larus ridibundus V obeh opazovanih dnevih je večje število galebov letelo proti toku kot s tokom. Razlike 6.50 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 0 10.00-10.59 ¦I 11.00-11.59 ~3 12.00-12.59 >S 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-17.35 -250 -150 -50 -200 -100 50 150 250 100 200 Mali Žagar Mergus albellus V skupni prelet je bilo dne 19.2. vključenih 58 in dne 21.2. 45 malih Žagarjev. Oba dneva je več ptic letelo s tokom kakor proti toku (prvi dan N= 14, drugi dan N= 17) (Hi-kvadrat p <-- s tokom - proti toku —> downstream - upstream ^]l9.2.--> 19.2. <-- H3 21.2. ¦-> m 21.2. 7.00 - 7.59 8.00 - 8.59 9.00 - 9.59 10.00-10.59 11.00-11.59 12.00-12.59 13.00-13.59 14.00-14.59 15.00-15.59 16.00-17.35 -12 <¦- s tokom - proti toku -> downstream - upstream I |i9.2.--> 19.2. <¦- [M]21.2."> M® 21.2. <- so bil prvi dan bolj (p < 0.001) in drugi dan manj pomembne (p < 0.05). Dnevna dinamika kaže na povečane dopoldanske prelete proti toku in povečane popoldanske prelete s tokom, še zlasti proti večeru, ko se galebi z Drave vračajo na prenočišče. Rečni galeb za prelet uporablja celotno geomorfološko rečno korito, izrazito velika večina pa jih sledi reki. Sivi galeb Larus canus Za sivega galeba veljajo podobni trendi preleta kakor za rečnega galeba. Razlike so bile statistično pomembne prvi dan preleta (Hi-kvadrat p<0.001) in manj pomebne drugi dan (Hi-kvadrat p <0.05). Vsi sivi galebi, ki so preleteli kontrolno točko, so sledili reki. <0,05). Preleti v smeri toka so bili razmeroma enakomerno porazdeljeni prek celega dneva v obe smeri, vendar je proti toku letelo več ptic v jutranjih in dopoldanskih urah. Pri spremljanju dinamike preletov smo opazili, da mali Žagarji nenavadno reagirajo na oviro (železniški most) na rečnem toku. Ko so leteli po rečnem toku proti mostu, jih je mnogo, kot da bi odsekal, pristalo na gladini Drave pred mostom. Nekateri so most celo večkrat brezuspešno "naskakovali". Vrsta sledi rečnemu toku, le da se zvečer vrača na jezero na večjih višinah kot zjutraj. Sledi izključno rečnemu toku. -,- , - ,.,....j 7.00 - 7.59 ................................. __ ................. 8.00 - 8.59 """. t : 9.00 - 9.59 m ¦ i . .,......1.......... ^ZJ 1—'------- 0 10.00-10.59 ¦> ¦I 11.00-11.59 1 «j 12.00-12.59 1 i 13.00-13.59 C h 14.00-14.59 lv.-.-.v.V.v.-r.v.v.v.v.-.-.V.V'" 15.00-15.59 I : ¦ 16.00-17.35 ! 1 -60 -40 -20 20 60 0 40 <¦• s tokom - proti toku --> downstream - upstream ? 19-2-' 19.2. <-- [HS 21.2. ••> iüü 21.2. <-- Dne 19.2. jih je na ledu akumulacije pri Ranči počivalo 580, pri čemer so številne jate 75 XVI 68-69-70 1995 ves dan letale proti mestnemu smetišču, večkrat pa skoraj vsi. Iz naše kontrolne točke so bili ti preleti in odleti jat lepo vidni. Toliko bolj presenetljivo je, da jih je tega dne proti toku letelo le 28, s tokom pa le 3. Druge vrste Tako siva čaplja/lrdea cinerea (N= 13) kot velika bela caplja Egretta alba (N=13) sta v obeh dnevih za prelete uporabljali celotno širino naravne zožitve loke pri Ptuju. Obe sta se v času tabora prehranjevali v studenčnicah, mr-tvicah (nekdanji stranski rečni rokavi) in na travnikih. Z veliko verjetnostjo so te sestavine loke za dnevne prelete celo pomembnejše kot sama reka, saj obe vrsti ob sami Dravi še zlasti na uravnanih oz. zagrajenih delih prej počivata kot pa se prehranjujeta (opazovanja udeležencev tabora), pa tudi človeško vznemirjanje je mnogo manjše kot ob sami reki. O veliki beli čaplji na Dravi vemo, da rada prezimuje v skupinah. Premik takšne skupine 10 ptic je bil opazovan dne 19.2. malo pred 14.30 h v SZ smeri. O obeh vrstah, ki redno prezimujeta na Dravi, smemo reči, da sta v obeh opazovalnih dneh bili na lokalni selitvi vzdolž reke. V prelete nad reko so bili vključeni še labod grbec Cygnus olor, žvižgavka. An as penelope, kreheljc Anas crecca, rumenonogi galeb Larus cachinnans in pikasti martinec Tringa ochropus, pri čopasti cmiciAythya fuligula pa so bili opaženi preleti tudi v notranjosti loke. DISKUSIJA Iz rezultatov dvodnevnega opazovanja preletov lahko ugotovimo, da veliki kormoran, sivka, navadni zvonec, mali Žagar, sivi galeb, labod grbec, žvižgavka, kreheljc in pikasti martinec na preletih sledijo stari Dravi (reka). Mla-karica, rečni galeb, siva caplja, velika bela caplja in čopasta črnica pa letijo nad celotnim geo-morfološkim rečnim koritom. Iz dolgoletnih opazovanj vemo, da se številne vodne ptice pozimi prehranjujejo v (so)naravni stari Dravi, mrtvicah in studenčnicah, ki tudi v naj ostrejših zimah (v času monitorin ga so bile temperature tudi do - 16 C) ne zamrznejo, na jezeru pa počivajo in prenočujejo. Veliki kormorani na Ptujskem jezeru redno prezimujejo od leta 1983 (lastna opazovanja) . Jezero je njegovo najpomebnejše zimsko prenočišče na Dravi. Ker je dnevni akcijski ACROCEPHALUS krog kormoranov na Dravi velik vsaj 60 kilometrov (E Bračko ustno; lastna opazovanja), ima prenočišče na ptujski akumulaciji nadre-gionalni pomen. Iz dnevne dinamike preletov sklepamo, da ptujska akumulacija pozimi za prehranjevanje velikega kormorana nima odločilnega pomena. Ker so bile v tem času vse stoječe vode zaledenele (npr. ribniki, velike gojitvene akumulacije), menimo, da so se prehranjevali v stari Dravi, medtem ko so na ptujski akumulaciji predvsem počivali in prenočevali. Sklepamo, da kormoran v času opazovanja še ni bil na sezonski selitvi, temveč na prezimovanju. Reka Drava je najpomembnejše prezimovališče zvoncev v Sloveniji (Sovinc 1994). Na Dravi redno prezimujejo velike jate, ki se čez dan prehranjujejo zlasti v stari dravski strugi, zvečer pa letijo na skupinska prenočevališča. Ta so predvsem: ptujska, ormoška akumulacija in mirni odseki stare Drave. Presenetilo nas je majhno skupno število preletov zvonca. V prejšnjih letih, vse od nastanka ptujske akumulacije, so na jezeru prenočevale več stoglave in celo tisočglave jate zvoncev, ki so redno letale na prehranjevanje v staro strugo Drave, mnogi zvonci pa so se prehranjevali tudi na samem jezeru. Pogosto smo opazovali jate, ki so štele 500 ali celo 1.000 zvoncev in so ob večerih priletele na jezero. Največje jate zvoncev so se v stari Dravi nad Ptujem zadrževale v izredno ostri zimi 1984-85. Njihovo število je bilo takrat med 2.000 in 3.000 osebki (V Lašič ustno; lastna opazovanja). Udeleženci tabora so s štetjem ugotovili, da je bilo 19.2. opoldan na Ptujskem jezeru le 140 in dne 21.2. dopoldan le 251 zvoncev Upad števila prezimujočih zvoncev pripisujemo starostnim spremembam (evtrofizacija) jezera in stare Drave, na katere se zvonci odzivajo z zmanjšanim obiskom! Rezultati analize preletov kažejo na verjetno selitev. Spomladanska selitev zvonca poteka hitro in je mnogokrat odvisna od taljenja ledu, na splošno pa se v srednji Evropi večina ptic vrača med drugo polovico februarja in ob koncu marca (Bauer & Glutz von Blotzheim 1, 1969/2. izd. 1992). Vsekakor pa grafikon razmeroma nazorno prikazuje dnevni prehranjevalni ciklus te specializirane potapljavke, ko zvonci zjutraj zapustijo jezero, kjer prenočujejo, v popoldanskih urah in zvečer pa se vračajo na prenočišča z bolj počasi tekočo vodo. Mali Žagar na Dravi prezimuje redno od leta 1982 (lastna opazovanja). Največ ptic se 76 XVI 68-69-70 1995 ACROCEPHALUS pojavi predvsem v drugi polovici zime, med letov je na podlagi pridobljenih rezultatov prej januarjem in marcem, in se na celotni (subpa- načel kot pa odgovoril na vprašanja o proble- nonski) Dravi verjetno že približa številki 100 matiki prezimovanja, sezonske in lokalne seli- (Sovinc 1994; lastna opazovanja). Ce odmisli- tve ter prehranjevalne dnevne dinamike obrav- mo rečnega galeba, je mali Žagar na Dravi po- navanih vrst v dravski loki. Hkrati je spremlja- leg kormorana in zvonca vrsta, ki glede frek- nje preletov podkrepilo dosedanja lastna opa- vence preletov sodi med najmobilnejše ptice, zovanja, da vodne ptice (npr race iz rodovAyth- Dne 19.2. je bilo na jezeru 36 osebkov (N pre- ya inAnas) s sezonsko selitvijo pričnejo že pred letov = 58), dne 21.2. pa 35 osebkov (N prele- samim koncem zime. Takrat torej, ko navidez tov = 45). Nad Ptujem pa je bilo v stari Dravi povsem zimske okoliščine (sneg, led, nizke in izlivnem področju kanala HE Zlatoličje 21.2. temperature) ne dajejo vtisa, da se je sezon- preštetih še dodatnih 32 malih Žagarjev. Dina- ska selitev že pričela. mika in zlasti številčnost preletov kaže, da je Iz frekvenc preletov sklepamo, da so bile (so)naravni rečni tok za njegovo prezimova- vtemcasumlakarica^asp/a/yrA^c^os, siv- nje izredno pomemben, saj v jutranjih in do- kaÄythya ferina, mali Žagar Mergus albellus poldanskih urah Žagarji letijo v smeri toka sta- in zvonec Bucephala clangula, že na selitvi re Drave na svoja prehranjevališča. V zimskih vzdolž reke (smer preletov JV). Veliki kormo- mesecih praviloma zaradi vremenskih razmer ran Phalacrocorax carbo je bil na prežim ova- (led) menjajo svoja prezimovališča, spomla- nju. Posamezni rečni galebi Larus hdibundus danski prelet pa se v predalpskem prostoru in sivi galebi Larus canus so bili na selitvi pro- prične že v drugi polovici februarja in je v ce- ti toku reke (smer SSZ), medtem ko je bila ve- lotnem srednjeevropskem prezimovalnem čina še na prezimovanju. arealu očiten od začetka marca (Bauer & Glutz Na spremljanje dinamike dnevnih prele- von Blotzheim 1, 1969/2. izd. 1992). Rezultati tov na kontrolni točki ob naravni zožitvi loke dnevnih preletov kažejo na verjeten začetek pri Ptuju pa ne smemo gledati ozko, kot zgolj spomladanske selitve v tem letu. nekakšno spreletavanje. Rečne loke so ob pri- Raca sivka na Dravi redno prezimuje. V ča- merni ohranjenosti in velikosti izrednega po- su opazovanja preletov je bila na selitvi. Dom- mena za vodne ptice. Tudi v času selitve in pre- nevo o selitvi še dodatno potrjujejo podatki, zimovanja je njihov pomen nenadomestljiv. pridobljeni s štetjem.* Z veliko verjetnostjo so se naša opazovanja časovno ujemala z začet- LITERATURA kom spomladanske selitve v letu 1994. Raca mlakarica je bila prav tako kot sivka Bauer, K. M. & Glutz von Blotzheim, U. N. že na selitvi. (1,1969/2. Aufl. 1992): Handbuch der Vögel Mit- Sivi in rečni galeb na Dravi redno preži- teleuropas, Bd. 3. Wiesbaden, 503 pp. mujeta. Ptujsko jezero je največje slovensko Curry-Lindahl, K. (1982): Das große Buch prezimovališče sivih galebov, kjer se lahko vom Vogelzug. Pery-Verlag. Berlin; Hamburg. zbere občasno tudi do 900 ptic (L, Božič; B. Sovinc, A. (1994): Zimski ornitološki atlas Štumberger v Sovinc 1994). Pojasnjevanje re- Slovenije. TZS, Ljubljana, p.p. 425. zultatov opazovanja za ti vrsti je težavno žara- Sovinc, A., D. TOME (1992): Bibliografija od di tega, ker prehransko nista vezani le na reko številke 1 do 50 (1980-1992). Acrocephalus Dravo. Oba se pogosto prehranjujeta na veli- 13(1992):53, kih smetiščih v okolici Drave. Zlasti sta po- Štumberger, B., M. Kaligarič, I. Geister membni mestni smetišči pri Ptuju in Maribo- (1993): Krajinski park Šturmovci. Občina Ptuj. ru med katerima cesto migrirata. Vprašanje statusa vseh vrst vodnih ptic, zajetih v dnevne prelete, sproža cel niz vprašanj. Ugodno izbran časovni termin spremljanja pre- * Sivke smo prešteli v Pesniški dolini dne 6.3.1994, deset dni po tem, ko se je stalil led na vseh odprtih vodnih površinah, na Ptujskem jezeru pa 11.3.1994. Na ribniku Podvinci je bilo preštetih 385, Sv. Trojici 13 in Šikerju 223 rac sivk! Dva ribnika (Zg. Pernica in Črni les) sta bila prazna, na Radehovi in delno Sp. Pernici pa je bilo zaradi vpliva ribičev le nekaj drugih vodnih ptic (lastna opazovanja). Dne 11.3. je na Ptujskem jezeru preštetih celo 1060 rac sivk (L. Božič ustno). Na Ptujskem jezeru se je 19.2. zadrževalo 510 sivk in 21.2. pa 680 sivk. Bauer & Glutz von Blotzheim (1,1969/2. izd. 1992) navajata, da spomladansko selitev, odvisno od vremenskih razmer, prično samci sivk v začetku ali sredini februarja. Poteka hitro in ob zelo mili zimi v južni Nemčiji in na Danskem doseže vrhunec že celo ob koncu februarja, običajno pa tako kot na Cehoslovaskem, šele v marcu. 77 XVI 68-69-70 1995 POVZETEK Reka Drava je prezimovališče velikega števila vodnih ptic (IBA). S stalne kontrolne točke smo dva dni (19.2. in 21.2. 1994) spremljali in šteli prelete vodnih ptic na naravni zožitvi loke pri Ptuju. S spremljanjem preletov smo želeli ugotoviti status ptic, vključenih v dnevne prelete. Pri interpretaciji podatkov smo izhajali iz predpostavke, da mora število preletov posamezne vrste biti enako v obeh smereh rečnega toka, če vrsta prezimuje; če pa bi se število preletov statistično pomembno razlikovalo, je vrsta na lokalni ali sezonski selitvi. Predpostavko smo preverjali s testom Hi - kvadrat. Vzporedno je potekalo tudi štetje vodnih ptic na akumulacijskem jezeru in stari strugi Drave. V dveh opazovalnih dnevih smo prešteli 4998 preletov ptic. Iz frekvenc preletov sklepamo, da so bile v tem času mlakarica Anas platyrhynchos, sivka Aythyaferina, mali Žagar Mergus albellus in zvonecBucephala clangula že na selitvi vzdolž reke (smer preletov JV). Veliki kormoran Phalacrocorax carbo je bil na prezimovanju. Posamezni rečni galebi Larus ridibundus in sivi galebi Larus canus so bili na selitvi proti toku reke (smer SSZ), medtem ko je bila večina še na prezimovanju. Veliki kormoran Phalacrocorax carbo, raca sivka Aythya ferina, navadni zvonec Bucephala clangula, mali Žagar Mergus albellus, sivi galeb Larus canus, labod gibecCygnus olor, žvižgavkaAnas penelope, krehelj c/toas crec-ca in pikasti martinec Tringa ochropus so na kontrolni točki leteli le nad reko. Posamezne mlakarice Anas platyrhynchos, rečni galebiLa-rusridibundus, sive čaplje/irdea cinerea, velike bele čaplje Egretta alba in čopaste črnice Aythya fuhgula pa so letele nad celotno širino loke (vrste domnevno sledijo studenčnicam). SUMMARY On the Drava river, a great number of aquatic birds winter each year (IBA). On February 19th and 21st the daily flights of these birds were monitored from a fixed control point in the narrowest flood plain near Ptuj. In this way, the status of the aquatic birds taking part in daily flights was to be established. While processing the collected data, we proceeded from the supposition that the number of flights by each species should be the same in both directions of the river course if the species wintered there, and that the number of flights over it should sta- ACROCEPHALUS tistically differ a great deal if the species was on local or seasonal migration. This supposition was checked with the aid of the Hi-square test. At the same time, a census on aquatic birds was carried out on the reservoir as well as on the old stream of the Drava river. In the two monitoring days, 4998 flights were recorded. On the basis of the flight frequency it was presumed that the MallardAnas platyrhynchos, Common Pochard Aythya ferina, Smew Mergus albellus and Common Goldeneye Bucephala clangula were already on migration downstream (in SE direction). The Great Cormorant Phalacrocorax carbo still wintered there. Some Black-headed Gulls Larus ridibundus and Common Gulls Larus canus were on migration upstream (NNW direction), but the majority of them still wintered there. At the control point, the Great Cormorant Phalacrocorax carbo, Common Pochard Aythyaferina, Common Goldeneye Bucephala clangula, Smew Mergus albellus, Common Gull Larus canus, Mute Swan Cygnus olor, Eurasian Wigeon Anas penelope, Common Teal Anas crecca and Green Sandpiper Tringa ochropus flew only above the river, while some Mallards Anas platyrhynchos, Black-headed Gulls Larus ridibundus, Grey Herons Ardea cinerea, Great White Egrets Egretta alba and Tufted Ducks Aythya fuhgula flew over the entire width of the river's flood plain (the species presumably following spring water and streams). ZAHVALA: Vsem udeležencem ornitološkega tabora Drava 94 se iskreno zahvaljujeva za pomoč; brez njihovega entuziazma bi pač bilo nemogoče preštevati vodne ptice pri šestnajstih stopinjah minusa! Za upravičene pomisleke, pripombe in popravke se zahvaljujeva Davorinu Tbmetu in Iztoku Geistru. Borut Štumberger, 62282 Cirkulane 41 Andrej Šorgo, 62327 Race, Ptujska 91 78