G E O G R A F S K E Z N A Č I L N O S T I POPLAVNEGA PODROČJA OB PŠATI I . D E L DOLGOROČNE R A Z I S K O V A L N E N A L O G E »GEOGRAFIJA P O P L A V N I H PODROČIJ N A SLOVENSKEM«, K I JO JE P R E V Z E L I N S T I T U T Z A GEOGRAFIJO S A Z U (Z 88 S L I K A M I I N 2 D I A G R A M O M A V B E S E D I L U T E R 4 K A R T A M I V P R I L O G I ) GEOGRAPHIC CHARACTERISTICS OF THE AREA EXPOSED TO INUNDATIONS ON THE PgATA RIVER SYSTEM (CENTRAL SLOVENIA) PART I OF THE RESEARCHE THEME »GEOGRAPHY OF THE AREAS EXPOSED TO INUNDATIONS I N SLOVENIA« CARRIED OUT BY THE GEOGRAPHICAL INSTITUTE OF THE SLOVENE ACADEMY OF SCIENCES AND ARTS ( W I T H 88 F I G U R E S A N D 2 D I A G R A M S I N T E X T A N D 4 M A P S I N A N N E X ) D A R K O R A D I N J A , M I L A N S l F R E R , F R A N C L O V R E N C A K , M A R K O K O L B E Z E N , M I L A N N A T E K SPREJETO N A SEJI ODDELKA ZA PRIRODOSLOVNE VEDE RAZREDA ZA FRIRODOSLOVNE I N MEDICINSKE VEDE SLOVENSKE A K A D E M I J E ZNANOSTI I N UMETNOSTI DNE 6. FEBRUARJA 1975 UVODNA PRIPOMBA Študija o »Geografskih značilnostih poplavnega področja ob Pšati« pomeni I. del dolgoročne razskovalne naloge »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, k i jo je prevzel Inšt i tut za geografijo SAZU v okv i ru pogodbe s Skladom Borisa Kidr iča p r i Raziskovalni skupnosti Slovenije in katere nosilec je podpisani, vodja organizacije dela v Inšt i tutu pa znanstveni svetnik dr. Mi lan S i f r e r. Zasnova celotne raziskovalne naloge je proučitev najpomembnejših in najznačil- nejših, čeprav razl ičnim t ipom pripadajočih poplavnih področij na Slovenskem. Ta področja naj bi se obravnavala predvsem kot poseben pokraj inski t ip s svojevrstnimi naravnimi in družbenimi vzroki ter posledicami ter s svojevrstno funkci jo v pokra- j insko-regionalni s t ruktur i Slovenije. Naloga naj b i pokazala smiselnost in koristnost kompleksne geografske analize določenega t ipa pokrajine. Analiza naj b i se ne ome- jevala n i t i samo na naravne n i t i samo na družbene sestavine pokrajine, temveč naj bi obravnavala predvsem nj ihove medsebojne vzročne in funkci jske zveze. Ne gre torej za obravnavanje poplav samih na sebi, temveč pokraj in, v katerih so al i so vsaj do nedavna bi le poplave eden najznačilnejših pojavov. Takšna zasnova raziskovalne naloge kot celote je bi la strokovni javnosti podrobno že obrazložena v sestavku »Geografsko proučevanje poplavnih področij v Sloveniji«, objavl jenem v »Geografskem vestniku« 1974, 46, na str. 131—146. V delo na nalogi je razen notranj ih sodelavcev Inšt i tuta vključeno tud i več zuna- n j i h sodelavcev. A v t o r j i tu objavljenega I. dela, v katerem je obravnavano poplavno področje Pšate in k i naj b i služil tud i kot uvodni metodološki primer za obravnavanje drugih poplavnih področij, so, kakor je to v podrobnem razvidno iz besedila, dr. Darko R a d i n j a , izr. prof. PZE za geografijo na f i lozofski fakultet i , dr. Mi lan Š i f r e r , znanstveni svetnik na Inšt i tutu za geografijo SAZU, dr. Franc L o v r e n č a k , asistent za geografijo na f i lozofski fakultet i , Marko K o l b e z e n , prof. geografije, sodelavec Zveze vodnih skupnosti SRS in Mi lan N a t e k , v iš j i strokovni sodelavec p r i Inšt i tu tu za geografijo SAZU. Namen in osnovna izhodišča proučevanja je na osnovi večkratnih posvetovanj delovnega kolekt iva sodelavcev v uvodu v tu objavljeno študi jo obl ikoval prof. dr. Darko R a d i n j a in to ne le za obravnavo Pšate, temveč za raziskovalno nalogo kot celoto. Kartografski pr ikaz za študijo je zasnoval i n vodi l delo na n jem tehnični vodja Kartografskega zavoda pr i Inšt i tutu za geografijo SAZU, prof. geografije Marko Z e r o v n i k s pomočjo kartografke istega zavoda Milene H r i b a r j e v e . Kot nosilec teme in upravnik Inšt i tuta se vsem navedenim sodelavcem, k i so z vnemo in požrtvovanjem sodelovali p r i poskusu izgradnje tako zasnovane kom- pleksne geografske raziskovalne metode, iskreno zahvaljujem. Ob tem trdno upam, da bomo v nadal jn jem delu na celotni raziskovalni nalogi naše delovne metode še izpopolni l i in dokazali nj ihovo teoretsko in praktično umestnost in koristnost. L jubl jana, ju l i ja 1975 Akademik prof. dr. Svetozar 11 e š i č Izvleček U D K 551.482.215.3 (497.12—191) : 91.3 Geografske značilnosti poplavnega področja ob Pšati I. Namen proučevanja in osnovna izhodišča (Darko Radinja) Označen je c i l j celotne raziskave »Geografija poplavnih področij na Slovenskem«, katere prv i del o poplavnem področju ob Pšati naj bi služil za primer izgradnje raziskovalne metode. I I . Hidrogeografske značilnosti poplavnega področja (Darko Radinja) Študija prikazuje obseg in razprostranjenost poplavnega področja ob Pšati ter razl ikuje področje izjemno vel ik ih in področje rednih poplav. Ugotavlja nadalje pogostnost, sezonsko razporeditev in trajanje poplav. Skuša dognati tudi višino po- plavne vode, njen izvor in dinamiko. Po hidrografski razčlenitvi poplavnega sveta obravnava študija še pokrajinske zasnove poplavnega področja in vlogo melioracij ter regulacij pr i sedanji preobrazbi tega področja. Slednjič načne tudi širšo hidro- geografsko problematiko nadaljnjega urejanja celotne pokrajine. I I I . Poglavitne geomorfološke značilnosti porečja Pšate (Milan Šifrer) Pšata izvira na jugozahodnem vznožju osrednjega dela Kamniških Alp (izvir v vasi Pšata) ter se pr i Beričevem izliva v Kamniško Bistrico. Rečica teče v celoti po ravninskem svetu, toda njen tok je močno zvit in poln ostrih zavojev, njena struga pa le neznatno poglobljena. Zato pogosto prestopa bregove. Za pogostnost poplav je pomembno tudi dejstvo, da je njeno hribovito in gričevnato zaledje, predvsem ob zgornjem toku nad Mostami, reliefno in geološko tako izoblikovano, da pospešuje hiter odtok vode v doline. Ob srednjem in spodnjem toku Pšate pa se pridružuje tem ugodnim pogojem še obilen dotok talne vode iz Bistriške ravnine. Za obseg poplav je pomembna tudi najmlajša akumulacija, k i jo je človek s svoj imi posegi v naravo še pospešil. Z nasipanjem in dvigom dolinskega dna ob Pšati se je lokalno namreč tudi obseg poplav močno povečal. IV. Prst in rastje na poplavnem področju (Franc Lovrenčak) Na kratko so prikazani poglavitni t ip i rastja in prsti na poplavnem področju Pšate. Obravnavani so tudi vpl iv i poplav na rastje in na lastnosti prsti ter vpl iv rastja na poplave. V. Regulacije in melioracije ob Pšati (Marko Kolbezen) Neurejene odtočne razmere na Pšati, k i so prihajale do izraza v obsežnih poplavah, je skušala uredit i »Splošna vodna skupnost Ljubl janica — Sava« z regulacijskimi deli, katerih prva faza po 1. 1949 je praktično odpravila poplave ob spodnjem toku med naseljem Mengeš in izl ivom Pšate v Kamniško Bistrico, druga faza po 1. 1960—1962 pa je zajela poplavno območje severozahodno od Mengša. Z regulacijami pa so bila povezana tudi hidromelioracijska dela za pridobitev kulturnega zemljišča v okviru poljedelskega obrata »Pšata«, usmerjenega v mlečno živinorejo in »Jablje«, kjer doseže hektarski donos pšenice čez 45 q. VI. Družbeno geografske značilnosti poplavnega sveta (Milan Natek) Prikazane so nekatere najbolj karakteristične oznake pojavov in procesov na poplavnih območjih ob Pšati in Reki. V orisu gospodarskega pomena tekočih voda in njihove izrabe so očrtane obrtne in druge dejavnosti na vodni pogon, osvetljeni sta vloga potokov pr i namakanju travnikov ter pr i oskrbi naselij s pitno vodo. Človekov poseg v urejevanje vodnega omrežja prikazuje njegovo preureditev v zadnjih sedem- desetih letih, vzdrževanje in negovanje strug ter osuševalno-namakalnih kanalov. Učinki in posledice poplav v pokraj in i so prikazani v nj ihovem odnosu do naselij in oblik kmečkih domov, prometnih poti kakor tudi do sprememb v izrabi kmeti jskih zemljišč v obdobju 1896 do 1971. leta. Abstract UDC 551.482.215.3(497.12—191): 91.3 Geographic Characteristics of the Area Exposed to Inundations in the Pšata River System (Central Slovenia) I. Introduction (by Darko Radinja) The purpose of the whole research theme »Geography of the Areas Exposed to Inundations in Slovenia« is explained. In the part I of the research theme about the Pšata river system the most suitable met hod of research should be elaborated. I I . Hydrogeographic Characteristics of the Area Exposed to Inundations (by Darko Radinja) The study shows the sphere and extent of the area exposed to inundations by the Pšata river. I t distinguishes between the area of exceptionally high, and the area of regular inundations. I t establishes the frequency, the seasonal distribution, and the duration of inundations. I t tries to determine the height of inundating waters, their origin and dynamism. Af ter this hydrogeographic analysis of the area exposed to inundations, the study discusses the relief concept of the area exposed to inunda- tions, and the role of ammeliorations and regulations for the present transformation of the area. A t the end i t opens broader hydrogeographical problems connected w i th the further regulation of the whole region. I I I . The Main Geomorphologic Characteristics of the Pšata River System (by Mi lan Šifrer) The Pšata r iver takes ist source at the southwestern foot of the central part of the Kamnik Alps (the source is in the village of Pšata), and i t enters the Kamniška Bistrica river near Beričevo. The whole river runs over a f lat area; its course, how- ever, is much vvinding and fu l l of sharp curves, and its riverbed only slightly deepe- ned. For this reason the river frequently overflows its banks. Important for the frequency of inundations is also the fact that its h i l ly and mountainous hinterland, especially along its upper course above the Moste village, has such forms of relief and geological structure that i t accelerates the rapid f low of waters down into the valleys. To this comes in the middle and lower course of the Pšata r iver also a rich inf lux of the groundwater f rom the plain of the Kamniška Bistrica river. Important for the extent of inundations is also the youngest accumulation which has been accelerated w i th man's interference in the nature. Wi th the deposition of al luvion and w i t h the raising of the floor of the valley along the Pšata r iver the extent of inunda- tions has been locally considerably increased. IV. Soil and vegetation in the Area exposed to Inundations by the Pšata River (by Franc Lovrenčak) The study gives in a short survey the main types of vegetation and soil in the area exposed to inundations by the Pšata river. I t discusses brief ly also the influence of inundations on the vegetation and on the property of soils, as wel l as the influence of vegetation upon inundations. V. Regulations and Ammeliorations in the Pšata River System (by Marko Kolbezen) The unregulated ef f lux conditions of the Pšata r iver were the cause of extensive inundations. »The General Water Community L jubl jan ica — Sava« tr ied to improve the f low of the r iver w i t h extensive regulation works. The f irst phase, begun in 1949, ended in fact inundations in its lower course beteen the vi l lage of Mengeš and the mouth of the Pšata r iver where i t enters into the Kamniška Bistrica river. The second phase, in the years 1960—1962, covered the area exposed to inundations north- west of the vi l lage of Mengeš. These regulations were combined w i t h hydroamme- liorations w i t h which agricultural surfaces were obtained for the agricultural plant »Pšata«, wh ich is oriented to the dairy cattle breeding, and »Jablje« whose fields yiedl yearly more than 45 q of wheat pro hectare. VI . Sociogeographic Characteristics of the Area Exposed to Inundations in the Pšata River System (by M i lan Natek) The study shows some of the most characteristic phenomena and processes in the area inundated by the rivers Pšata and Reka. Surveying the economic significance of running waters and their exploitation, the author discusses the manufacturing and other activities dr iven by water, the role of brooks for the i r r igat ion of grassland and for the supply of settlements w i t h dr ink ing water. Man's interference in the nature w i t h the regulation of the water net is seen in its rearrangement during the last 70 years, in the maintenance and upkeep of riverbeds and of the draining and i rr igat ion canals. The effects and consequences of inundations for the landscape are shown in their relation to then forms of settlements and of peasant houses, in con- nection w i t h the transport net, as wel l as w i t h the changes in the exploitation of agricultural complexes in the period f rom 1896 to 1971. Naslovi — Addresses: dr. Mi lan Šifrer Geografski inšt i tut Antona Mel ika Slovenska akademija znanosti in umetnosti Novi trg 3 61000 L jub l jana Jugoslavija Marko Kolbezen Zveza vodnih skupnosti SR Slovenije, strokovna služba hidrologi ja Resljeva 18 61000 L jub l jana Jugoslavija Mi lan Natek Geografski inšt i tut Antona Mel ika Slovenska akademija znanosti i n umetnosti Novi trg 3 61000 L jub l jana Jugoslavija dr. Darko Radinja PZE za geografijo, Univerza v L jub l j an i Aškerčeva 12 61000 L jub l jana Jugoslavija dr. Franc Lovrenčak PZE za geografijo, Univerza v L jub l j an i Aškerčeva 12 61000 L jub l jana Jugoslavija I. N A M E N PROUČEVANJA I N O S N O V N A IZHODIŠČA DARKO RADINJA K e r doslej še n imamo celovitega pregleda o pop lavn ih področ j ih v Sloveni j i , si je Inš t i tu t za geograf i jo S A Z U zastavi l večletno nalogo, da v š i rok i geografski luč i sistematično razišče poglavi tna poplavna področja Slovenije. Namen proučevanja je podat i zaokrožen pregled pop lavn ih področi j i n v te j luč i p r ikazat i n j i hovo t ipo log i jo i n k las i f ikac i jo . H k r a t i pa naj b i b i l ta pr ikaz kor is tna osnova za druga, ožja ozi roma bol j usmer jena proučevanja teh področi j . Na n je se bo lahko opr lo npr . tud i regionalno načrtovanje nadal jn jega razvoja pop lavn ih pokra j in . Inš t i tu t se je odloči l , da v p r v i fazi prouč i poplavno področje Pšate ter na tem p r ime ru izdela t u d i metodologi jo celotnega raziskovanja ( R a d i n j a , S i f r e r , L o v r e n č a k , K o l b e z e n , N a t e k 1974). V ta namen je zbra l sodelavce, k i so znači lnosti pšaškega poplavnega področja p rouč i l i na jpre j po posameznih ož j ih geografskih v id i k ih . I n to z namenom, da b i ugotovi l i , kako poglobl jeno b i b i lo t reba anal iz i rat i posamezne f ak to r j e i n elemente pop lavn ih pok ra j i n i n kakšne metode b i b i l o t reba uporabi t i , da b i zajel i t iste pojave i n procese, k i so za poplavna področja na jbo l j t i p ičn i i n pokra j insko na jbo l j zna- či lni . Sodelavci so pre izkus i l i posamezne raziskovalne i n demonstraci jske me- tode ter izbra l i predvsem tiste, s ka te r im i se more dovol j jasno pr ikazat i spe- cif ične poteze teh področi j . Pretehtat i j e b i lo t reba t u d i elemente, s ka te r im i bo mogoča sinteza celotnega dela. Tako naj b i kar tografsko pr ikaza l i poleg razprostranjenost i i n s t ruk tu re pop lavn ih področi j (pogostost, t ra jan je i n sezonsko nastopanje poplav, izrabo poplavnega sveta itd.) t u d i znači lnost i poplavnega zaledja i n s tem poplave osvet l i l i t u d i genetično. Ta izhodišča so narekovala, da je poplavno področje ob Pšati pr ikazano sicer s posameznimi raziskavami, k i pa so zasnovane tako, da da je jo enotno metodološko osnovo za bodoča kompleksna raziskovanja pop lavn ih področi j , k i p r ide jo na vrs to v nas lednj ih le t ih i n to za vsako področje v eni sami zak l jučeni raziskavi. To je t ud i vzrok, da se f iz iognomi ja prvoletnega prouče- van ja metodološko in vsebinsko neko l iko raz l iku je od raziskav, k i bodo sledile v pr ihodnje . Zarad i metodološke usmer jenost i tega proučevanja smo poplavno področje ob Pšati p r ikaza l i t u d i ob l i kovno neko l i ko drugače, kakor naj b i b i la pred- v idoma obdelana i n pr ikazana druga poplavna področja. P r i proučevanju Pšate se je namreč pokazalo, da se mora jo nekatere analize brez škode za celoto opust i t i , druge skrč i t i a l i zamenjat i . Zato smo v obvezni obseg proučevanja zajeli predvsem analize poglavi tn ih poplavnih pojavov, man j pa procesov. Tud i kartografske prikaze posameznih pojavov bomo p r i naslednjih raziskavah smi- selno strni l i . Posebej naj poudarimo, da nameravamo p r i proučevanju poplavnih pod- ročij upoštevati tako nj ihove pr i rodne kakor tud i družbene sestavine. To n i potrebno samo zategadelj, ker so poplavna področja k l j ub neugodnim pr i rod- n im osnovam vendarle antropogeno spremenjena (tako al i drugače kul t iv i rana), temveč tud i zato, ker menimo, da je n j ihova dosedanja, pretežno stihi jska izraba, še bol j pa izraba njihovega hidrološkega zaledja, vp l iva la tud i na samo razširjenost poplav in s tem tud i na obseg i n izraznost današnjih poplavnih področij. Gre torej za delovno hipotezo, da so večino naših poplavnih pokraj in, zlasti večj ih, sicer bržkone zasnovali p r i rodn i procesi, vendar pa n i izključeno, da so j i h ponekod sprožil i antropogeni procesi i n j i h mars ik je vsaj predrugači l i oziroma razširi l i . Marsikatero poplavno področje, zlasti manjše, pa je morda sploh nastalo šele med samim antropogenim spreminjanjem pokra j in , posebno t is t ih z bol j lab i ln im pokra j insk im ravnotežjem. Pr i posameznih poplavnih področj ih nameravamo zato ugotovi t i vlogo i n razvojno dinamiko razl ičnih »poplavotvornih« faktor jev, pr i rodn ih al i družbenih. Menimo, da je tovrstna osvetlitev poplavnih področij pomembna tud i za načrte, po kater ih bodo te pokraj ine slej a l i prej mel ior i ral i . Saj je nedvomno koristno, če vemo, da so poplavni svet povzroči l i al i razšir i l i antropogeni procesi i n ne pr i rodni . Prav tako n i vseeno, a l i je poplavna področja izoblikovala ta al i druga vrsta pojavov. Poplavni režim je namreč lahko posledica zelo razl ičnih procesov: krčenja gozda, antropogenega spreminjanja struge, odrinjenega vodnega toka, grezanja ta l i td. Celotno delo je zasnovano predvsem kot terensko proučevanje. Nadrobnost samih raziskav pa zavisi v marsičem od delovne karte oziroma topografske osnove. Ker se bodo raziskave naslonile na karte v mer i lu 1 : 25 000 — to so namreč najbol j podrobne karte, s ka ter imi razpolagamo za večino Slovenije — je s tem določena tud i podrobnost samih raziskav. Za kar tografsk i pr ikaz po- sameznih poplavnih področij smo izbral i demonstracijske kar te v mer i lu 1 : 50 000, medtem ko bomo zakl jučni pr ikaz poplavnih področij s t rn i l i na pre- gledni ka r t i Slovenije v mer i lu 1 : 400 000. Poplavno področje ob Pšati smo izbral i kot metodološki vzorec predvsem zato, ker združuje pokraj ina vrsto potez, k i so značilne za različna poplavna področja Slovenije. Porečje Pšate je namreč v marsikaterem pogledu zelo pestro, saj ga poleg neprepustnega terciarnega gričevja sestavlja še kraško povir je, v osrednjem delu porečja pa prodne i n i lovnate ravnine. Za poplavno zaledje so nadalje značilna povečini gozdna, za sam poplavni svet pa brezgozdna področja. Ponekod je hidrografska mreža gosta, d rug i deli porečja pa so domala brez nje. Poleg tega gre ob Pšati za razmeroma zelo izrazito pokraj insko pre- obrazbo, k i sloni na stari, p r im i t i vn i izrabi poplavnega sveta, hk ra t i pa tud i že na modemih melioraci jskih oziroma regulaci jskih posegih z vsemi pokra j in- sk imi problemi, k i spremljajo take posege. Zaradi pestre st rukture pšaškega poplavnega področja smo njegove po- samezne sestavine pr ikazal i posebej z analizo njegovega reliefa, posebej z ana- lizo vodovja, rastja in prst i i n še posebej z v id ika njegove družbene preobrazbe. Pr i tem srno skušali pretehtat i tud i vlogo, k i jo imajo za poplavnost tega področja razl ični p r i rodn i i n družbeni f a k t o r j i oziroma nj ihova prepletanja. Slednjič se kaže, da ne gre v poplavnih pokra j inah samo za različne po- sredne in neposredne destrukcije teh pokraj in, temveč tud i za samo onesna- ževanje, k i je zaradi n j ihove hidrološke posebnosti še posebno očitno, nepr i jetno i n negativno. Zato bodo poplavna področja pr ikazana kot poseben t ip pokraj ine tud i v tej problemat ik i . Zaradi lažjega razumevanja samih poplav smo poleg poplavnega področja preuči l i tud i njegovo poplavno zaledje. Ta v id i k obravnavanja se nam p r i kompleksnem proučevanju zdi še posebno pomemben. Seveda se je zaradi tega obseg raziskav razšir i l i n poglobil. I I H I D R O G E O G R A F S K E Z N A Č I L N O S T I P O P L A V N E G A PODROČJA DARKO RADINJA (gl. ka r t o 1 v pr i logi) 1. UVOD Malokatera reka v S loveni j i je tako izrazito poplavna kakor Pšata, k i se razl iva prek bregov vzdolž vsega svojega toka, dolgega nad 35 km. Dasi je poplavni svet po do l in i sklenjen, gre vendar za več področi j , k j e r so poplave obsežnejše i n izrazitejše in k j e r je zato t ud i pop lavn i svet pokra j insko izra- zitejši. To so t ip ične poplavne pokra j ine, k j e r je že na p r v i pogled očitno, kako so se pop lavn im t l o m pr i lagod i l i t u d i d rug i pok ra j i nsk i elementi, zlasti prst i n vegetacija, pa t u d i družbena izraba. V preteklost i se je namreč človek po- p lavnemu svetu predvsem pr i lagaja l , n i pa van j koren i to posegal i n ga zato t ud i n i b istveno spremin ja l , čeprav ga je posredno i n v marsičem preuredi l . Zato je k u l t i v i r a n j e v tem t i p u p o k r a j i n potekalo v marsičem drugače kot v sosedstvu, ka r je nedvomno ena izmed osnovnih potez pop lavn ih pokra j in . Tako se je t u d i ob Pšati sčasoma izobl ikovala značilna ku l t u rna pokra j ina , k i s š tev i ln imi potezami kaže, kako se je človek na razne načine okoriščal z d robn imi ugodnostmi, k i j i h je n u d i l v celoti sicer nepr iv lačen pop lavn i svet. V sk ladu s stopnjo družbenega razvoja je b i la za p re j šn j i čas značilna pred- vsem drobna pr i lagod i tev pop lavnemu svetu z znač i ln imi potezami ind iv idua lne oziroma srenjske, vaške organizaci je, kakršna se je izobl ikovala s tedan j im načinoma izkor iščanja pop lavn ih tal. Števi lne poteze stare pokra j inske preobrazbe tega področ ja so po zadn j i vo j n i začele sicer naglo propadat i , vendar je večina sledov še danes pokra j insko značilna. T u ne gre samo za prev lado t ravn ikov , pašnikov i n logov, k i so ob pop lavn i Pšat i tako znači lni, pa t u d i ne samo za drugačno zemlj iško parce- lac i jo v p r i m e r j a v i s sosednj im sušnejšim svetom, temveč t u d i za ml ine, žage, jezove, mlinščice i n jarke, k i so nastal i v pop lavnem svetu. P rav tako značilna je povečini sicer drobna, a že stara regulaci jska mreža, k i je služi la tako za osuševanje kakor za namakanje obrečnega sveta. S tem v zvezi n i nastala samo značilna zeml j iška razdel i tev poplavnega področja, temveč se je izob l iko- va l t ud i sistem vodn ih prav ic i n dolžnosti, po ka te rem so u re ja l i drobno, ind iv idua lno izkoriščanje i n vzdrževanje vodn ih tokov, pa t u d i izkoriščanje poplavne ozi roma namakalne vode. Tako se je ob pop lavn i Pšati močno u t rd i l o l j udsko vodno pravo (npr. v vodn ih zadrugah), k i ga pa premalo poznamo, da b i mog l i ustrezno osvet l i t i njegove pokra j inske učinke. Za to b i b i la po- t rebna posebna študi ja. SI. 1. Značilna poplavna pokrajina ob spodnji Pšati. Širok pas travnikov prepreza drobna vodna mreža z drevjem in grmovjem SI. 2. Logi pod Biščami — tipično poplavno področje ob spodnji Pšati V zadn j ih deset let j ih se je človek zaradi v iš je stopnje tehnološkega i n družbenega razvoja vse man j zadovol jeval samo s tem, da se je poplavnemu svetu le p r i laga ja l i n p red pop lavami samo bran i l , temveč je čedalje bo l j teži l za tem, da b i poplave ob Pšati ome j i l a l i celo sploh odpravi l . S tem b i p rav - zaprav šele bistveno preobrazi l poplavno pokra j ino. Zato je p r iha ja lo do raz- l i čn ih pobud i n načrtov, po ka te r ih na j b i Pšato tako a l i drugače preuredi l i . Po zadnj i svetovni v o j n i je do zavestnega, vel ikopoteznega ure jan ja Pšate t u d i dejansko pr iš lo, vendar je bi lo dosedanje preure jan je premalo sistematično, predvsem pa premalo obsežno i n dosledno, da b i poplave do k r a j a odprav i l i . K l j u b temu so pop lavn i svet že z dosedanj im u re jan jem Pšate močno skrč i l i i n poplave so danes t u d i man j pogoste. Tako se že sedaj odp i ra jo nove, širše možnosti za bo l j smotrno, predvsem pa bo l j temel j i to izkor iščanje pšaške pokra j ine. Vendar se t ud i danes družba p r i p reu re jan ju pšaške poplavne pokra j ine srečuje z i s t im i p rob lemi pokra j inskega ravnotežja kako r v preteklost i , čeprav v drugačnih ob l i kah i n na drugačnih ravneh. Zato j e t u d i za sedanje, tehno- loško sicer vel ikopoteznejše preure jan je poplavne pok ra j i ne p rav tako in še bo l j pomembno, da poznamo s t ruk turo , d inamiko in ravnotež je te pokra j ine v celoti, če hočemo, da bo n jeno preure jan je vsestransko uspešno i n uč inkov i to . 2. RAZPROSTRANJENOST I N OBSEG POPLAVNEGA PODROČJA Ze uvodoma naj poudar imo, da se obseg poplav i n obseg poplavnega po- dročja docela ne ujemata. Gre namreč za dva razl ična po jma : za poplave in poplavno področje. Proučevanja namreč kažejo, da so poplavna področja p rav - zaprav samo področ ja rednih, ne pa iz redn ih poplav. V t em smislu b i kazalo raz l i kovat i med p o p l a v n i m i p o k r a j i n a m i , k j e r gre za redne poplave i n n j ihove pokra j inske značilne učinke ter za p o p l a v n a p o d r o č j a , k j e r gre za iz jemne i n pokra j insko neizrazi te poplave. Ene i n druge pa b i lahko skupno imenova l i p o p l a v n i s v e t a l i p o p l a v i š če. Ve l ike poplave so namreč mars ik je tako redke a l i neizrazite, da pok ra j i n - sko niso uč inkovi te , čeprav more jo povzroč i t i več škode ko t redne poplave. Sežejo namreč na področja, k i so družbeno bol je opreml jena ravno zato, ker l j ud je t u s pop lavami ne računajo. Ob Pšati smo razprostranjenost poplavnega sveta p rav i loma določali po neposrednih siledovih na terenu. Ugotov i tve smo, k j e r je b i lo le mogoče, še p rever ja l i s pomočjo domačinov. Me je poplavnega sveta smo sprot i v r i sa l i na delovno ka r t o (1 : 25 000), n jegov obseg pa izračunal i s p lan imet r i ran jem. K a - sneje smo obseg poplavnega področ ja prenesl i na demonstraci jsko kar to (1 : 50 000). P r i t em pa na jož j ih pop lavn ih prog, k i se š i r i j o po dol in icah še daleč p rek me ja poplavnega področ ja i n so kveč jemu le neka j deset met rov široke, n ismo več upošteval i i n mer i l i , temveč smo j i h na k a r t i p r ikaza l i le z ust rezn im konvenc iona ln im znakom. Teh p rog namreč na de lovn i oziroma demonstraci jsk i k a r t i n i več mogoče ustrezno pr ikazat i . Ko določamo razprostranjenost poplavnega sveta, nam ne gre to l iko za natančnost samega obsega — tega že kar te, k i smo j i h uporab l ja l i , ne dopuščajo — temveč vel iko bol j za razprostranjenost i n položaj poplavnega sveta v raz- mer ju do posameznih pokra j insk ih elementov. Pr i tem gre zlasti za razpro- stranjenost i n delež poplavnega področja v okv i ru aluvialnega sveta i n še posebej v okv i ru aluvialne (danje) ravnice, nadalje za njegovo razprostranje- nost glede na rečni tok, glede na razprostranjenost in obsežnost posameznih zeml j išk ih kategori j , posebno pa t ravnikov, gozdov, n j iv , naselij i td. Ob Pšati je bi lo treba najpre j razl ikovat i področje rednih poplav od pod- ročja iz jemno ve l i k ih povodnj i . Razlika n i samo v obsegu obeh, ampak tud i v pogostosti poplavl janja in seveda v poplavnih učinkih. Tako se kaže, da so prave poplavne pokraj ine pravzaprav samo področja rednih, pogostih poplav. Nadrobno pa je tud i n j ihov obseg k l j ub svežim sledovom razmeroma težko določiti, ker se tud i obsežnost rednih poplav od leta do leta spreminja. Še večje težave so p r i določevanju obsega iz jemno ve l i k ih poplav, bodisi zaradi nejasnih sledov al i pa zaradi časovne odmaknjenosti, saj so med n j i m i tud i večdesetletni presledki. Težave so bi le tud i zato, ker se obseg poplavnega področja ob Pšati z regu- laci jami zmanjšuje, a je vendar min i lo premalo časa, da bi poplavne vode regul irane struge tud i v resnici preizkusile. Regulacijska dela tud i še niso končana. Tako še n i jasno, kakšen je pravzaprav n j ihov dejanski učinek. Zato z iz jemo Blatnic sedanjega obsega poplav ob regul i rani Pšati na ka r t i nismo posebej označili. Ugotovi l i smo, da so zajemale iz jemno vel ike poplave ob Pšati oko l i 15 km2 (1513 ha). Absolutno to sicer n i veliko, saj je ob Pšati le nekaj nad 2 % vsega poplavnega sveta v Slovenij i . Drugače pa je z re la t ivn im pomenom, k i ga ima to poplavno področje glede na dolžino i n vodnatost Pšate, prav tako pa tud i glede na -njeno območje, saj poplavl ja Pšata desetino svojega porečja. Se večj i delež ima poplavno področje glede na aluvia ln i svet, k i ga Pšata skoraj še v celoti poplavlja. Negat ivni pomen pšaškega poplavnega področja je to l iko večj i , če po- misl imo, da zajemajo poplave izkl jučno ravninski niž inski svet, k i ga je v re- l iefno zelo razčlenjeni Sloveni j i še posebno malo i n je zato tol iko dragocenejši. Posebno negativen pomen pa ima poplavni svet zaradi svojega položaja v osrčju Slovenije in L jubl janske kot l ine in še posebno zaradi bl ižine gospodarsko močno razvi t ih in razivojno dinamičnih pokra j in ter n j i hov ih indust r i jsk ih središč, kakršna so na sosednjem Kamniškem, Kran jskem in L jubl janskem pol ju. Ta področja pšaško pokraj ino tesno obkrožajo in vanjo tud i posegajo. Zato lahko rečemo, da se je pšaško poplavno področje znašlo sredi sklenjenega gospodar- sko močno razvitega področja. Poplavni svet ob Pšati je tud i v prometnem pogledu čedalje pomembnejši, saj ga v spodnjem i n srednjem delu prečka vse več prometnih smeri. Poleg kamniške železniške proge ga prečkajo zlasti štajerska cestna magistrala (L ju- bl jana—Maribor), cestna povezava L jub l jane in Domžal prek Šentjakoba i n Dragomlja, nadalje cestna zveza na levi strani Save prek Beričevega i n po- vezava L jub l jane s Kamnišk im ter K ran j sk im pol jem prek Trzina, Mengša in Most. V tej smeri je prek pšaškega poplavnega področja speljana tud i cestna povezava L jubl jane z brn išk im letališčem. Prezreti tud i ne smemo, da je ob štajerski (nekdaj »dunajski«) cesti po- segel naselitveni pas L jub l jane s Črnučami, Podborštom, Ježo i n Dobravo nepo- (2*) Geografski zbornik XV, 1976 19 sredno do roba pšaškega poplavnega področja. Tud i naselitveni pas prek šent- jakobskega mostu i n Podgorice sega od L jub l jane neposredno do Pšate. Pr i tem se tud i naselja ob sami Pšati močno razraščajo, zlasti Dragomelj, Trzin, Mengeš, Moste, Komenda itd., tako da je pšaško področje tud i poselitveno čedalje pomembnejše, saj predstavlja močno zaledje delovne sile za sosednja indu- stri jska središča ( K l e m e n č i č 1971). Pšaško področje je danes vsekakor znatno pomembnejše kakor pred deset- let j i , ko so Pšato šele začeli regul i rat i i n so poplavni svet vrednot i l i domala le v agrarni luči. Od tedaj pa se je pomen pšaške pokraj ine in njenega poplavnega sveta močno povečal. Lahko rečemo, da je razvoj pokraj ine kratkomalo prehitel celotni koncept vodnega urejanja pokraj ine. Še pomembnejše je pšaško poplavno področje v luči pr ihodnjega razvoja. Na njegovem robu načrtujejo npr. gorenjsko avtomobilsko cesto ( G a b r š č i k 1965). Ob spodnj i Pšati pa predvidevajo eno izmed bodočih industr i jsk ih con, k i naj bi nastale v širši okolici L jub l jane (Biro za regionalno planiranje, 1969). Po J e n k u , k i je leta 1942 sestavil p r v i ide jn i načrt za celotno regulacijo Pšate, naj b i b i l poplavni svet ob n je j obsežnejši, kakor kažejo naša proučeva- nja. J e n k o je k poplavnemu svetu prištel namreč vsa hidrološko neustrezna tla, k i b i j i h bilo treba mel ior i rat i . Ko govor i o mel ioraci jskih površinah, šteje k poplaviščem tud i močvir ja, čeprav j i h poplave ne dosezajo. P r i mel ioraci jskih načrt ih pa je upošteval tud i tla, k i b i j i h b i lo treba namakat i i n ne le osuševati. Vzrok, da je po J e n k u poplavnega sveta ob Pšati več, kakor smo na- meri l i , je tud i v tem, da je J e n k o ugotavl ja l poplavni svet bržkone po ka- tastru in je zajel tud i ožje poplavne proge ob pr i tok ih. Teh pa, kakor smo že omenil i, v naše proučevanje nismo zajeli. Poplavno področje ob Pšati pr ikazuje predvojna risba v mer i lu 1 : 10 000, k i pa je le pr ibl ižna in brez kakršnihkol i označb i n tud i avtor n i znan, shranjena pa je v arh ivu SVS Sava - L jub l jana ( M a l a č i č 1972). Po J e n k u obsega porečje Pšate 150 km2, poplavno področje pa okol i 20 km2, ka r je celo 13,3 % vsega porečja. Po podatkih kasnejših mel ioraci jskih načrtov (1948—1956) obsega pšaško porečje 158,2 km2, po naših mer i tvah pa 156 km2. Posamezni av to r j i navajajo za obseg pšaškega porečja vrednosti od 148,2 do 156,2 km. Poglavi tni vzrok za različne navedbe so ver je tno krašk i svet v pov i r j u in prodna t la v oistalem delu porečja (na Kamniškem, Kran jskem in L jub l jan- skem pol ju), k j e r je potek razvodnice težko zanesljivo določiti. Na kar t i smo zato razvodnico na neprepustnih tleh, k j e r se da zanesljivo določiti, označili s sklenjeno črto, na prepustnih tleh, k j e r je dvomlj iva, pa s pretrgano. S problematiko, k i je povezana z obsegom pšaškega porečja, se nam za- enkrat sicer n i treba posebej ukvar ja t i . Opozorimo naj le, da je tud i to vpra- šanje povezano z obsegom poplavnega sveta pa tud i s samim režimom poplavnih voda. Proučevanja namreč kažejo, da je pšaško porečje po ta ln i vodi h idro- loško na široko povezano s sosedstvom, zlasti s talno vodo Kamniške Bistrice. Poleg tega pa se pod pšaškim površjem neposredno st ikajo talne vode K r a n j - skega i n Kamniškega polja, kar pomeni, da gre za hidrološko nadstropnost oziroma za različne vodne plast i pod površjem. Zveze med n j i m i in Pšato pa SI. 3. Poplavno področje zahodno od Loke (ime!) p r i Mengšu. Cerkvica je sredi poplavnega sveta, k i sega še do vasi v ozadju. Loka je na mej i med i lovnat im in prodnim površjem oziroma med t ravn ik i in n j i vami SI. 4. Poplavni svet ob gornj i Pšati t i k pod vasjo Pšata. Strugo spremlja drevje. Poplavni svet je širok le nekaj deset metrov so še premalo zinane. Zato so tud i posamezni elementi hidrološke bilance v pšaškem porečju drugačni, kakor b i pr ičakoval i na osnovi razmer na ožjem področju. To pa je pomembno tud i za nekatere hidrološke pojave i n posege na sami Pšati. Čeprav je poplavni svet ob Pšati sklenjen, so poglavitna poplavna področja predvsem n a v z n o ž j u T u n j i š k e g a g r i č e v j a , nadalje n a š i r o - k e m s t i k u K r a n j s k e g a i n K a m n i š k e g a p o l j a med Tun j išk im gričevjem in osamelci. Najbol j pa se poplavni svet razširi ob spodnjem toku, v B l a t n i c a h , k je r se Pšata odmakne od osamelcev ter se vi jugasto podaljša prek južnega dela Bistr iške ravnine do iz l iva v Kamniško Bistrico. (Pr imer ja j kar to 1.) Poplavno področje ob zgornj i Pšati je močno odvisno od voda, k i pr i tekajo z razčlenjenega in večinoma neprepustnega Tunjiškega gričevja ter sestavljajo razmeroma vodnato in gosto hidrološko mrežo. Tunj iške dolinice imajo pre- cejšno sedimentno retencijo, k i so j o zlasti v spodnjih delih dol in zasnovali sicer že razrezani, a hidrološko še vedno pomembni vršaj i . T i z zadrževanjem vode blažijo vodno kolebanje in s tem tud i poplavne poteze pr i tokov, k i b i bile brez te retencije še izrazitejše. Zato je poplavni svet ob gorn j i Pšati man j izrazit, kakor b i pr ičakoval i glede na enostransko razvite pritoke. Na vznožju Tunjiškega gričevja se poplavni svet razteza sicer okol i 6 km daleč, vendar je ob rednih poplavah širok kvečjemu 200 m, ob iz jemno ve l ik ih pa največ do 300 m. Celotno poplavno področje zajema ob zgornj i Pšati okol i 225 ha. Mokrotna in poplavna pa so tud i dna dolinic v Tunj iškem gričevju. Za drugo poplavno področje, na st iku Kamniškega in Kranjskega polja, n i značilno samo to, da je obsežnejše, saj se razteza celo 1 k m na široko, temveč je tud i izrazito asimetrično, kar je nedvomno posledica odrinjenost i Pšate na rob bistriškega prodnega vršaja. Na bist r išk i strani Pšate je površje namreč bol j napeto, pa tud i bol j prepustno kakor na nasprotni strani, pa se zato po- plavna voda razl iva prek nižjega ilovnatega površja. Od Stržena navzdol, k je r je bistr iška prodna akumulaci ja potisni la Pšato neposredno na vznožje gričevnatega osamelca, se poplavni svet znova zoži ter se od Mengša navzdol drži v glavnem desne strani Pšate. Tud i to je posledica odrinjenega toka ter i lovnat ih plasti, k i spremljajo poplavno Pšato. Najobsežnejše i n najizrazitejše poplavno področje pa se razteza ob spodnji Pšati, i n sicer med Trz inom in Dragomljem, k j e r je b i l poplavni svet pred re- gulacijo do 2 k m širok in je obsegal skupno okoli 600 ha. Zanj je značilno, da se v marsičem razl ikuje od poplavnega sveta ob zgornjem in srednjem toku. Gre, skratka, za drugačen t ip poplav. Poplave namreč niso samo ob Pšati, temveč tud i ob pr i tok ih. Pšata dobiva v spodnjem toku pr i toke z obeh strani, kar je zanjo izjemno. Rečna mreža v tem delu porečja sicer n i posebno ob- sežna, je pa razmeroma gosta. Zasnovana je z neprepustno podlago in s so- sednjim prav tako neprepustnim gr ičevnat im obrobjem. Rečna mreža se nam- reč zgosti i n poplavni svet razširi, ko Pšata zaide na paleozojske skri lavce trojanske antikl inale. Čeprav so t i v spodnjem delu Bistriške ravnine na debelo prekr i t i , je n j ihov posredni vp l i v zelo jasen. Na desno stran spodnje Pšate se je poplavno področje raztegnilo zaradi pr i tokov, k i so z bližnjega skri lavega obrobja nanosili i lovnate plasti. Poplavno področje na lev i strani Pšate pa ustvar ja predvsem talna voda, k i doteka s prodne ravnine in s i l i na površ je južno od Trz ina, Depale vasi i n Domžal. Po- dobne razmere so t ud i v spodnj ih del ih nekater ih d rug ih p rodn ih ravn in v Sloveni j i . 3. POPLAVNI REŽIM a) Pogostost poplav Za pop lavn i svet ob Pšati j e značilno, da so t u poplave razmeroma zelo pogoste. Zato je poplavno področje ob Pšati t ud i pokra j insko izrazito. Pogoste poplave so neposredna posledica ravninskega sveta i n majhnega strmca, p red- vsem pa premajhne i n p rep l i t ve struge, k i zmore odva ja t i pravzaprav samo nizke i n srednje vode, medtem ko se poprečne visoke vode iz struge že raz- l iva jo. Te vode us tva r ja jo redne poplave, medtem ko iz jemno ve l ike povodn j i povzročajo le na jv iš je vode, k i se po jav l j a jo v večdesetletnih presledkih. Ke r teče Pšata po i l ovna t ih sedimentih, k j e r je retenci ja ta l zelo šibka, ne povzročajo poplav samo spomladansko top l jen je snežne odeje a l i jesenske padavine, temveč j i h sproži pravzaprav vsako izdatnejše deževje v ka te remko l i le tnem času. P r v i vodomer ob Pšati so postav i l i marca 1942. leta v Mostah, ko so začeli p r i p r a v l j a t i regulaci jo Pšate. Postavi l i so ga v obzidano strugo sredi vasi t i k pod sotočjem s Tunj ico. Struga je na tem mestu globoka 4 m in do te v iš ine je segal t u d i vodomer. Opazovanja vodnega kolebanja so p rek i n i l i 1945. leta, nato od 1952. do 1955. leta, 1968. leta i n 1969. leta. Zadn j i dve p r e k i n i t v i sta b i l i zaradi regu- lac i j sk ih del. Poleg tega so vodomer prestav i l i na spodn j i konec vasi ter ga znižal i za 1 m (od 327,59 na 326,59 m). Bistveno pa je to, da ob ravn insk i Pšati pravzaprav n i ustreznega k ra j a za mer jen je poplavne vode. Čeprav izbran i k r a j za vodomer še na jbo l j ustreza, ima vendar le več poman jk l j i vos t i . Poleg tega, da poplav l ja Pšata t ud i ta del struge, gre še za sotočje, v ka terem se voda na eni s t rani zajezuje, na d rug i pa v d i r a j o poplavne vode po do l in i navzdol m i m o Most. Zato j i h vodomer ne more regis t r i ra t i . K e r ve l ja to za vso poplavno vodo, posebno za iz jemno vel ike poplave, so vodomern i podatk i nezanesl j iv i za določevanje viš ine oz i roma kol ič ine pop lavn ih voda. Odkar so izkopal i zahodno od Most razbremeni ln i ja rek , po katerem odtekajo visoke vode m i m o vodomera, je mer jen je pop lavn ih voda s sedanj im vodomerom še man j zaneslj ivo. Znač i lno je, da vodomern ih podatkov p r i regulac i jsk ih načr t ih niso upo- rab i l i i n t u d i ne k r i t i čno anal iz i ra l i . Za starejše regulaci jske načrte, ko mer j en j še n i bi lo, je to razuml j i vo , ne pa tud i za kasnejše. Tud i zadn j i načr t i se nam- reč naslanjajo na J e n k o v e podatke ozi roma na podatke, k i so j i h izračunal i z emp i r i čn im i fo rmu lami . P r i anal iz i odtočnega režima Pšate smo se nasloni l i na 12-letno obdobje (1956—1967) za ka tero so na vo l j o poda tk i o v iš in i vode in p re toku Pšate v Mostah. Ome j i l i smo se namreč na podatke, k i so v h idro lošk ih l e tn i k i h že ob jav l jen i . Zato podatkov za zadn j ih pet le t nismo mog l i upoštevati. V tem sk len jenem 12-letnem obdob ju so b i le poplave vsako leto. Pšata je poplav l ja la po enkra t samo v t reh let ih, eno leto so b i le poplave po dvakrat , š t i r i leta po t r i k ra t , eno leto š t i r i k ra t , eno leto petkra t i n dve le t i celo po šestkrat. Ker navajajo domačini podobne podatke tudi za starejše obdobje, je očitno, da je poplavni svet ob Pšati področje rednih, vsakoletnih poplav. Poplave izostanejo le v iz jemno sušnih letih. Po navedbah domačinov so taka leta po- prečno enkrat na dvajset al i trideset let. Podatki o pogostosti poplav ve l ja jo za obdobje pred regulacijo Pšate ozi- roma za t is t i del doline, k je r Pšate doslej še niso regul iral i . Tako so poplave v zgornjem delu doline nad Mostami še danes enako pogoste i n obsežne, ob srednjem i n spodnjem toku, k i je povečini že reguliran, pa poplavl ja Pšata v manjšem obsegu i n tud i bolj poredko. So pa zato te poplave bol j deroče. b) Sezonska razporeditev poplav Pšata more poplavl ja t i sicer v vseh le tn ih časih in v vseh mesecih, torej do neke mere aperiodično, vendar so poplave v posameznih mesecih pogostejše kot v drugih. Zato je očitno, da gre povečini vendarle za sezonske poplave, k i so nedvomno kl imatsko zasnovane. Poleg teh pa se uvel jav l ja jo tud i vremenske poplave, k i more jo nastati v kateremkol i letnem času; torej t ud i v naj toplej- šem al i najsušnejšeim mesecu. Za te poplave je očitno, da j i h lahko povzročajo sorazmerno kra tkot ra jne vremenske okoliščine, značilne po intenzivnih pada- vinah i n to ne glede na temperaturne in druge poteze. To dokazuje, kako je vodni odtok v porečju Pšate neposreden in kako odzivno je pravzaprav ravnotežje med padavinskimi i n odtočnimi razmerami. Očitno so v pšaški pokra j in i reten- ci jski procesi zelo šibki. Čeprav so vremenske poplave manj pogoste, pa so nevarnejše od sezonskih, če se po jav i jo v vegetacijski dobi. Tedaj povzročajo na t ravn i k ih al i n j i vah največ škode. Poleg tega so večkrat obsežnejše i n sežejo v dragocenejše dele pokraj ine. V že omenjeni 12-letni dobi, ko je Pšata tr idesetkrat poplavl jala, so bi le poplave petkrat decembra, po š t i r ik ra t novembra in oktobra, po t r i k ra t fe- bruar ja i n maja, po dvakrat januar ja , marca, apri la i n j u l i j a ter po enkrat jun i ja , avgusta in septembra. Proučevanja kažejo, da se poplave v vegetacijski dobi lokalno večkrat zavlečejo zaradi zaraščenih kor i t . Ta pojav je značilen tud i za regulirane in zanemarjene struge, zlasti za razbremenilnike, k i so ak t i vn i le ob poplavni vodi. Umetne, le periodično akt ivne struge se namreč tako zarastejo, da bistveno zmanjšajo pretočno zmoglj ivost (prim. slike). Zaradi zaraščenosti so se v zad- n jem času obnovile poplave tudi ob regul i ranih strugah, npr. pred sotočjem s Strženom. c) Trajanje poplav Ob Pšati poplave ne t ra ja jo dolgo časa, povečini le nekaj ur al i kvečjemu nekaj dni. To vel ja za vse vremenske poplave. Sezonske poplave pa t ra ja jo nekaj dl je, vendar se tud i te ne zavlečejo nad teden dni. Najbo l j t rdovratne poplave povzročajo padavinske in talne vode hkrat i . Do tega pr ide največkrat po daljšem top l jen ju snežne odeje ali po daljšem pozno jesenskem dežju, ko se gladina talne vode tako močno dvigne, da sedimentacijska retencija docela izostane. SI. 5. Zamočvirjenost tal ob Gobovšku, k jer si l i na površje talna voda, k i pr i teka z bistriške prodne ravnine SI. 6. Poplavno dolinsko dno ob Vrtačnici, levem pr i toku Pšate, sega do prve terase Ob Pšati sta pravzaprav dve v rs t i poplavnega sveta. Z večine poplavnega področja odteka poplavna voda z zniževanjem gladine v g lavn i strugi. To je povsod tam, k j e r je površ je napeto a l i odtočno. K j e r pa se poplavna voda razl i je v p l i tve, koma j opazne ulegnine, k i spreml ja jo napeto površje, ne more odteči i n zastaja, dokler ne izhlapi i n p ron ikne v t la. Na teh področ j ih se lokalno zadržuje poplavna voda tud i po dva a l i t r i tedne, preden se docela ne porazgubi, ka r vel ja zlast i za hladno polovico leta. Na jbo l j do lgotra jne poplave so med p l i t v i m i i l ovna t im i v rša j i posameznih p r i t okov a l i med n j i m i i n v rša jem Pšate, k je r se j e ta izobl ikoval . Do lgot ra jne poplave so bi le v B la tn icah ob Star i s t rug i i n Motn ic i pa t ud i p r i Zejah i n Jabl jah. V 12-letnem obdob ju (1956—1967) j e poplava t ra ja la v Mostah 26-krat po 1 dan, 10-krat po 2 dni , 1 -k ra t 3 dn i i n 1 -k ra t š t i r i dni. Tako nam t u d i t i podatk i dokazujejo, da so redne poplave ob Pšati izrazi to k ra tko t ra jne . Domačin i na- va ja jo sicer nekol iko drugačne podatke, ker voda s poplavišč počasneje odteče kakor upada narastla voda v st rugi . Ta raz l i ka znaša poprečno do enega dne, ka r pomen i , , da naj b i se bi le poplave v že omenjenem obdob ju zadrževale poprečno 1,8 dneva. Po do l in i navzdol je pop lavn i svet razl ično dolgo pod vodo. P r i tem je značilno, da ob s t rug i poplavna voda h i t re je uplahne kakor na robov ih i lovnat ih vršajev, k i spreml ja jo Pšato al i pr i toke. d) Višina poplavne vode Poplavne vode Pšate so razmeroma zelo p l i tve. Da se raz l i je jo prek bregov, se mora jo v s t rugah mars ik je dv ign i t i za meter, dva a l i več, vendar so na pop lavnem svetu globoke povečini le nekaj decimetrov. Med posameznimi del i poplavnega sveta so sicer raz l ike zaradi drobne razčlenjenost i a luvialnega površja, vendar pa redne poplave poprečno ne pre- segajo polmetrskega razpona. V že omenjenem opazovalnem obdob ju se je Pšata v Mostah šestkrat pre l i la prek bregov za več kot 0,5 m visoko (od 50 do 65 cm), sedemkrat pa je ostala pod to viš ino. Z oddal jenost jo od struge pa se je v iš ina poplavne vode naglo zmanjšala. Po raz l ičn ih s ledovih i n t u d i po pr ičevan ju domačinov se v iš ina poplavne vode ob naj raz l ičnejš ih ov i rah loka lno dvigne t u d i za več decimetrov, npr. pred sotočj i , jezovi, mostovi, cestnimi nasipi, p red zaraščenimi me jam i i td . Po raz l ičn ih predmet ih, k i j i h odnašajo poplavne vode, a se zapletejo ob ovire, k j e r obtiče, se da mars i k je ugotav l ja t i v iš ina poplavne vode. Podobni sledovi so na zablatenem drev ju , g r m o v j u i n ježah. V nasel j ih (v Mostah, Suhadolah, Topolah, Mengšu, T rz inu i n Zalogu) so mars i k je sledovi poplav na ograjah, hišah i n z idovih. Največ t ak i h zaznamb je na m l i n i h i n mostovih, tako da si je mogoče us tvar i t i pregledno s l iko o poplavni v iš in i v posameznih de l ih doline. V zadn j ih le t ih so po l i v in i l n i ostanki po d rev ju i n g r m o v j u čedalje po- gostejša znamenja, k i vs i l j i vo kažejo, do kod je segla poplavna voda. Ob Pšati so tak i sledovi zlast i od Most pa vse do iz l i va v Kamniško Bis t r ico (glej slike). Čeprav so poplave pogoste, v nasel j ih ob Pšati n ima jo čolnov, n i t i v t is t ih , k i j i h poplave redno dosežejo. Vz rok za to n i samo v k ra tko t ra jnos t i poplav, temveč t u d i v dejstvu, da komun ikac i j , k i prečkajo pop lavn i svet, p l i t ve po- p lave ne zal i jejo. Drugače je ob i z jemno ve l i k i h poplavah, ko poplavne vode bol j narastejo. V Mostah smo dognali , da se poplavne vode dv ignejo tak ra t do 0,90 m nad zapolnjeno strugo, v Mengšu za 1,1 m in v T rz i nu za 0,7 m. Ob t a k i h poplavah je pod vodo tud i del Suhadol i n Topol, vendar je tam pop lavn i v a l n iž j i . V Mostah sta tedaj pop lav l jen i sotočje i n cestno kr ižišče s sosednj imi hišami, v Mengšu zal i je jo poplave zahodni del naselja i n g lavno ul ico (trg), k j e r je voda do 2 dm visoko, v T rz i nu pa doseže voda glavno cesto, železniško progo in celo oddal jeno železniško postajo. Pred cestnim i n železniškim nasipom je tak ra t poplavna voda g lob l ja od 1 metra. K a k o r se spomin ja jo domačini, je b i lo v povo jnem obdobju devet več j ih poplav, ko je voda zal i la posamezne dele naseli j (Moste, Suhadole, Topole, Mengeš, Loko in Trz in) i n t ud i nekatere ceste. Take poplave so bi le decembra 1947. leta, j u l i j a 1948., ok tobra 1958., ok tobra 1964., septembra 1965. ter j u n i j a 1968. leta. Med vo jno je b i la večja poplava j u l i j a 1944. leta, p red vo jno pa so b i le take poplave pogostejše. Po pr ipovedovan ju domačinov je b i la ob gorn jem in srednjem toku Pšate posebno obsežna poplava 1933. leta, p r i Mostah, Suha- dolah i n Topolah pa 1914. leta. Od Mengša navzdol so poplave domala prenehale, odkar so skopal i raz- b remen i ln i kanal , po ka terem odtekajo visoke vode m i m o Mengša in se p r i Jaršah iz l i va jo v Kamn iško Bistr ico. e) Izvor in dinamika poplavne vode Kolebanje gladine Pšate v Mostah kaže za 12-letno obdobje presenet l j ivo um i r j ene poteze (pr im. tabel i i n diagrama na str. 64—66). Amp l i t uda kolebanja je neznatna, saj je raz l ika med ekst remnima mesecema (avgust i n december) zelo majhna, mesečni koef ic ient i pa se raz l i ku je jo med seboj največ za 0,2. Razl ike med posameznimi meseci so izrazitejše, če namesto viš ine opazu- jemo pretok vode. Vendar se t u d i po ko leban ju vodnega pretoka po mesečnih poprečk ih ne da sklepat i , da je Pšata tako izrazi to poplavna. P r v i odtočni maks i - m u m je sicer opazen, vendar ne posebno izrazi t (november i n december), d rug i m a k s i m u m pa j e sploh koma j nakazan i n j e edino apr i l sk i vodn i pre tok ne- ko l i ko nad l e tn im poprečjem. Vendar pa p r i kazan i p luv io -n i va ln i odtočni rež im Pšate lepo po jasn ju je razporedi tev sezonskih poplav. Toda iz mesečnih poprečkov ne moremo p rav nič sklepat i o v remensk ih pop lavn ih vodah i n sploh hudourn išk ih potezah, k i se uve l jav l ja jo na Pšati. Ta izraz i to k ra t ko t ra jna kolebanja se pokažejo edinole z razčleni tv i jo dnevn ih vodn ih pretokov. Vendar je enkratno mer jen je v toku dneva za take analize premalo. U m i r j e n i rečni rež im n i samo posledica kraškega pov i r j a i n kraškega izv i ra Pšate, temveč tud i večjega deleža p rodn ih ta l v porečju. To ve l ja zlasti za Reko i n n jen p rodn i vršaj , v katerem se izgubl ja ve l iko vode. U m i r j e n i rečni rež im opozarja, da poplavnost i Pšate ne us tvar ja jo samo k l imatske poteze, temveč skupno z re l i e fn im i i n sedimentaci jsk imi osnovami t ud i posamezne vremenske situaci je. Deloma pa je to t ud i posledica heteregene sestave porečja, saj gre za prepletanje različnega kolebanja Pšate, Reke, t u n j i - ških p r i t okov i n ta lne vode. Nagel, neposredni odtok padavinske vode, pa n i samo posledica i lovnate sestave obrečnih tal, ampak t u d i deforestacije pšaške pokraj ine. S tem se namreč ravno odtok k ra tko t ra jn ih , močn ih padav in na jbo l j okrepi . Pšata je po svojem izvoru sicer kraška, vendar so njene kraške poteze zaradi p r i tokov , neprepustnih ta l i td . v marsičem spremenjene. Tako so poplave ob zgorn j i Pšati hudourn iško obarvane zaradi p r i t okov s Tun j i š k i h Dobrav, pa t ud i zaradi sedimentne retenci je poplavnega sveta. Pšata pop lav l ja že v zgorn jem toku, od izv i ra dal je, k a r j e značilno za vse kraške vode, k i i zv i ra jo na dnu do l in i n ko t l in . Ob n jenem zgorn jem toku pa se poplave še okrepe zaradi medsebojnega zajezovanja kraške Pšate i n hudourn išk ih p r i t okov s Tunj iškega gr ičevja, k i ima jo drugačno odtočno d i - namiko. Do p r v i h t u n j i š k i h p r i tokov so poplave ob Pšati razmeroma mirne, pod Zalogom pa dob iva jo čedalje več hudourn išk ih potez. Od K lanca navzdol se na obeh straneh Pšate po jav i j o na pop lavn ih t leh prve proge akumulaci jskega gradiva, k i spreml ja strugo. Povečini gre le za m i v k o in pesek. Od Most navzdol dobivajo poplave drugačne poteze. K e r se Pšata odda l j i od gr ičevja i n p r i tokov , nosi p rek poplavnega sveta le drobno plavje. Razdel i ln i jarek, k i so ga izkopal i m imo 2ej , Suhadol i n Topol z namenom, da obvaru je Moste, pa je kalnost poplavne vode okrepi l . Ze v preteklost i j e na tem področ ju voda večkrat zablat i la t ravn ike, ka r je p r i ž i v in i povzročalo snet l j ivost. Po vejah, debl ih i n štorih, k i j i h poplavne vode odlagajo na robu poplav- nega sveta, je v idet i , da se poplavna voda, odkar je skopan razbremeni ln ik , h i t re je razl iva. Ob spodnjem toku, posebno pod Dragoml jem, se poplave znova um i r i j o . Poplavne vode so na splošno man j kalne, ka r ve l ja zlasti za področje med vasmi Pšata, Bišče i n Beričevo. Na splošno so poplave ob Pšati mi rne, saj na poplavnem svetu n i omembe v redn ih akumulac i j sk ih al i erozi jsk ih procesov. 4. HIDROGEOGRAFSKA RAZČLENITEV POPLAVNEGA PODROČJA K a k o r so posamezni del i pšaške dol ine i n pšaškega porečja razl ični, tako je po do l in i navzdol razl ična t u d i poplavna ravnica i n z n jo v r e d so razl ične poplave, k i genetično p rav tako niso enotne. Čeprav j i h v na jveč j i mer i po- vzroča Pšata, se v posameznih del ih razl ično okrepe z dodatno vodo, padavinsko in talno. Tako se je ob Pšati izobl ikovalo več genet ičnih t ipov poplavnega sveta. K e r je Pšata kraška, nosi ma lo proda i n peska, i n če ne b i b i lo p r i tokov , b i prenašala še m a n j gradiva. Zato so poplavne vode domala brez grobega nanosa, k i b i zav i ra l vodn i odtok. To je ena od zelo znači ln ih potez poplavne Pšate. K e r pa j e strmec ob n je j majhen, Pšata n ima ve l ike h i t rost i , čeprav s t ranspor tn im grad ivom — razen s suspenzi j o — n i obremenjena. Po pr i ložnost- n ih m e r j e n j i h jeseni 1972. leta je b i la pretočna h i t rost ob n i zk i i n srednj i vod i le nekaj decimetrov v sekundi. Tud i poplavne vode so domala brez m o r - fogenetskih uč inkov. Zato erozi jski , t ranspor tn i i n akumulac i j sk i procesi za pšaške poplave niso značilni. Pač pa je poplavna voda pomembnejša v h id ro lo - škem, pedogenetskem in vegetacijskem pogledu, pa seveda v družbenogeograf- skem. V hidrološkem zato, ker aluvialna t la prekomerno napaja, dviga v n j i h gladino talne vode, zadržuje njen odtok i td. V pedogenetskem pogledu poplavna in talna voda stopnjujeta kislost i n oglejenost prsti , sama poplavna voda pa prinaša obrečnim t lem še različne anorganske i n organske snovi, med n j i m i tud i hranl j ive, kar je za izkoriščanje poplavne ravnice prav tako pomembno. Po produ i n pesku, k i sta v pšaški strugi, ne kaže sklepati na erozijske procese, ka j t i prod so zanesli vanjo pr i tok i , zlasti tun j išk i . V celoti pa t i procesi za Pšato niso odločilni. Ker poplavna voda zunaj struge n ima destrukci jskih sposobnosti, pušča poplavno področje dejansko nedotaknjeno. Edino plavje prinaša v večj i ko l i - čini, na kar opozarja že njena kalnost. To je tud i poglavitna morfogenetska oziroma pedogenetska poteza poplavne Pšate, čeprav so ob njenem zgornjem toku poplave hidrološko precej hudourniške. Ob Pšati so poplave sicer vzdolž vsega njenega toka, vendar so poplavna področja razmeroma ozka, kar je nedvomno posledica njene nerazvite hidro- grafske mreže. Pšata dobiva namreč malo pr i tokov in še t i so neenakomerno razporejeni, tako da dotok vode v strugo ob toku navzdol ne narašča. K l j u b temu ima narasla Pšata povsod, k je r dobiva pri toke, težave z vodnim odtokom, ker poplave samo krepi. Poplave so ob Pšati ozke tud i zato, ker ima reka glede na velikost porečja malo vode. Tudi to je posledica maloštevi lnih pr i tokov i n prepustnih tal, k i sestavljao ve l ik del porečja. Slednjič je poplavna ravnica ozka, ker je ob Pšati ozko tud i njeno i lovnato površje, stisnjeno med prepustne prodne vršaje, k je r za poplave n i več prav ih osnov. Po dol ini navzdol je med posameznimi deli poplavne ravnice marsikatera razlika. P o p l a v o b z g o r n j e m t o k u ne povzroča le Pšata, temveč tud i tun j išk i p r i tok i in deloma še talna voda, k i se izceja iz brniškega vršaja. Tun j i - ški p r i tok i so sicer denudacijsko aktivnejši, vendar je gričevnato vznožje brez recentnih vršajev. Poplavni svet, k i n i pret irano širok, pač pa precej razčlenjen, sega po širokih, p loskih dolinicah še daleč v gričevje. Poplavni i n mokro tn i svet sta najizrazitejša pred sotočji. Glavni vzrok, da destrukci jski procesi na vznožju Tunjiškega gričevja niso izrazitejši, je v gozdnatosti gričevja, saj je na n jem še okol i 3U gozdnih tal. Ce b i b i l i v Tun j išk ih Dobravah gozd izkrči l i , b i se poplavna voda ob Pšati nedvomno razširila, bi la pa b i tud i bol j deroča. Take razmere naj b i bi le npr. v w i i rmsk i dobi. Gozdnato terciarno gričevje je v pšaškem porečju pravzaprav edina pokraj ina, k i je človek še n i bistveno degradiral. Zato ima v hidrološkem pogledu pomembnejšo vlogo, kakor j i pr i t iče zgolj po njenem obsegu. To b i moral i p r i bodočem ure jan ju pokraj ine vsekakor upoštevati. O b s r e d n j i P š a t i sestavljata poplavno področje dva dela. Med iz- l i vom Tunjiščice in Stržena povzroča poplave edinole Pšata, osnovna talna voda pa je globoko pod površjem. V tem delu ravnine je poplavna ravnica najbol j enostavna, poplave pa umir jene. Od Stržena navzdol pa poplavno Pšato okrepi najprej Stržen, k i zbira vodo z Bukovškega hr iba in ilovnatega podnožja, nato pa še voda, k i si l i na dan ob vznožju osamelca. To kaže, da pronica talna voda s severa skozi prodne plasti neposredno do osamelcev in s tem tud i pod Pšato ter njene i lovnate sedimente, k je r se zajezi i n dviga. Ker ostaja talna voda na levi strani Pšate razl ično globoko, sklepamo, da so sedimentaci jske i n h idro loške poteze ob vznožju osamelcev precej razčlenjene. To ve l ja zlasti za severno vznožje Bu - kovškega h r iba med Strženom in Mengšem. O b s p o d n j i P š a t i , med T rz inom i n Dragoml jem, pa poleg Pšate pop lav l ja jo tud i p r i t o k i z obrobnega skr i lavega gričevja, še bo l j pa ta lna voda, k i izteka iz bistr iškega prodnega vršaja. Poplavna voda je tore j t ro jnega po- rekla. Talne i n pšaške vode ter vode z osamelcev so ustvar i le Blatn ice — na j - obsežnejše poplavno področje ob Pšati. Osrednja poteza tega področja je rahlo napeto površ je ob Pšati, k i je š i roko več deset me t rov i n v isoko kveč jemu 1,5 m. To površje, podobno p l i tvemu, komaj zaznavnemu vrša ju , je zav i ra lo odtok vode z osamelcev. Blatnica, M o t - nica, Mladica, Dobravščica i n Nadgaršk i (Nadgoriški) potok so tore j na vznož ju zastajal i predvsem zaradi pšaškega vršaja. To je tore j pog lav i tn i vzrok za zamočvir jenost dobenskega vznožja. Poleg tega, da je pšaški v rša j zav i ra l odtok desnih p r i tokov , se je t ud i sama Pšata razl ivala po v rša ju i n zastajala ob k ra jeh na n iž jem površ ju . Posebno značilna je Ve l i ka struga na lev i s t rani vršaja, k i je ostanek nekdanje Pšate. Zaradi pron icanja talne vode s prodne bistr iške rav - nine je ostala vseskozi akt ivna. Vzporedno potekajoča Mala struga pa dobiva s severa Depalščico, Srednik i n Stobovšek, k i se p rav tako h ran i j o s ta lno vodo, k i s i l i na dan na r o b u širših Domža l : Depale vasi, Stoba, Domžal i n Štude. Tud i ta lna i n padavinska voda, k i sta ob poplavah zastajal i na lev i st rani pša- škega vršaja, sta z B la tn ic le počasi odtekal i . Vz rok za nastanek pšaškega vrša ja na Blatn icah je bržkone v h is tor ičnem krčen ju gozda. S tem v zvezi naj opozorimo, da so v r obn ih del ih Blatn ic zadeli v g lobin i 1 do 1,5 m na temno plast organske i lov ice — na to je opozori l že P l e s k o v i č (1956) —, k i je morda stara fosi lna prst . V Blatn icah je t u d i ledinsko ime Stare n j i ve na področ ju nekdanje Gmajne, današnjega me l io r i ra - nega področ ja kmet i jskega posestva. K e r sestavljajo vršaj bo l j peščene i lovice, je rodovi tne jš i od d rug ih delov Blatn ic . Drobne razl ike v površ ju , sestavi t a l i n vodn ih razmerah so s p r i d o m izkor is t i l i p r i mel io rac i j i tega področja. K o so Pšato pres tav i l i v na jn i ž j i del B latn ic i n p r i tem uporab i l i izravnano ko r i t o Stare struge in Depalščice, so vodne razmere tega področja bistveno izbol jšal i . To dokazuje med d rug im tud i uspešni razvoj kmet i jskega posestva (Agro- kombinat Emona), k i je večino Bla tn ic usposobil za in tenzivno izrabo tal. Na Blatn icah so ostale le ozke poplavne proge ob nov i s t rug i ter zamočvi r jeno vznožje Rašice in Soteškega hr iba. V celoti gre ob Pšati za m i r n e r a v n i n s k e p o p l a v e , k i pa so k ra tko t ra jne i n pogostne. Poplavne vode vsebuje jo veliko' p lav ja . Poplavne razl ike vzdolž toka pa so posledica razl ične sestave pšaškega porečja. 5. ZASNOVANOST POPLAVNEGA PODROČJA N i naš namen, da b i se sistematično spuščali v znači lnost i pšaškega po- plavnega področja z d rug ih v id i kov , vendar se ne moremo docela izogni t i ne- ka te r im ši rš im geografskim pogledom na njegove hidro loške poteze, ker se edino tako pokaže pšaški pop lavn i svet v popolnejši luči. SI. 7. Vlažno dolinsko dno na vznožju Tunjiškega gričevja p r i Komendi. Domovi segajo do jeze, k i omejuje poplave. Z ježo, k i spremlja aluvialno ravnico, je poplavni svet jasno omejen SI. 8. Zamočvirjeno in poplavno področje ob gornj i Pšati z drobno regulacijsko mrežo a) Reliefna zasnovanost P r i našem proučevan ju se moramo vprašat i , k j e so pravzaprav pog lav i tn i vz rok i pšaških poplav. Ce s tega v i d i ka presojamo poplavno področje Pšate, ne moremo m i m o dejstva, da gre za vrs to potez, k i so znači lne t ud i za mars i - katero drugo poplavno pokra j ino v Sloveni j i . To vel ja zlasti za genezo i n položaj pšaške poplavne ravnice, pa t u d i za n jeno vzročno i n funkc i j sko s t ruk tu ro . Poplavno področje ob Pšati si moremo razloži t i edinole v razvo jn i luči . V b is tvu je to dediščina pleistocenskega pokra j inskega razvoja. Pšaška poplavna ravnica se kaže predvsem ko t zajezitvena pokra j ina na s t i ku g lac iof luv ia lne in periglacialne akumulaci je. Ob Pšat i gre namreč za razvoj, k i ga je na robu kot l inskega dna sprožila močnejša akumulac i ja sosednjih rek (Kokre, Kamniške Bistr ice, Save i n deloma Brn iške Reke). Razvoj pleistocenskega površ ja v po- reč ju Kamniške Bis t r ice je sistematično pr ikaza l že S i f r e r (1961). Za Sloveni jo so odr in jen i i n zajezeni p r i t o k i ter i l ovna t i sediment i ob n j i h sploh znači lni . To so področja na nekdan j ih robov ih g lac io f luv ia ln ih akumu- laci j i n t u d i Pšata je na takem obrob ju . Geneza zajezi tvenih per ig lac ia ln ih pod- roči j je sicer v marsičem še nepojasnjena, ker doslej teh področ i j še nismo obravnava l i ko t enega izmed naših splošno razš i r jen ih i n znači ln ih pok ra j i nsk ih t ipov. Še največ smo j i h obravnaval i v luč i fosilnega periglacialnega rel iefa, za kar ima največ zaslug Š i f r e r (1961 itd.). P r i tem pa ne gre samo za rel ief , temveč tud i za nekatere pedološke, h idro loške i n druge poteze teh pokra j in . Čeprav je med področ j i tega t ipa mars ikatera razl ika, i m a j o v rs to skupn ih potez. 2e n j i hova razšir jenost govor i zoper to, da b i j i h mog l i to lmači t i le z reg iona ln imi a l i celo l oka ln im i f a k t o r j i . S ledn j i so zajezitvene pokra j ine sicer p r i k ro j i l i , zasnoval i i n us tvar i l i pa so j i h splošni, vod i l n i procesi. H ladna pleistocenska k l ima glede morfogenetsk ih i n d rug ih procesov n i stopnjevala raz l ik samo med g lac ia ln imi i n per ig lac ia ln imi področ j i , temveč še posebno med ka rbona tn im i n s i l i ka tn im rel iefom, med prepus tn im i n nepre- pus tn im površ jem, med v iš ino i n s t rm ino površja, med pr iso jno i n osojno stranjo i td . Zato j e razuml j ivo , da so med n j i m i marsikatere raz l ike; ne samo rel iefne, temveč t u d i glede prst i , vodn ih razmer i td . Skupno pa j i m je to, da so zajezitvena področ ja vselej na robu grobih, p rodn ih nanosov i n da so t i nanosi povečin i iz apniškega ozi roma karbonatnega proda. Tako je t u d i ob Pšati. Med tem ko so Kok ra , Kamn iška Bist r ica i n Brn iška Reka nanašale debel apnišk i p rod iz poledenel ih A lp , je Pšata z nižjega terciarnega podnožja i n sk r i - lav ih oisamelcev (Bukovški , Rašiški i n Soteski hr ib) odlagala sredi ko t l ine po- večin i drobno p lav je (peske, i lovice i n gline). I lovnate sedimente ob od r i n jen ih i n zajezenih p r i t o k i h tolmačijo sicer različno. Pogosto j i h razlagajo kot uč inke tektonske d inamike ( lokalna grezanja) al i d i fe renc i ran ih morfogenetsk ih procesov med glavno reko i n p r i tok i . Po po- rek lu pa j i h uvrščajo med jezerske, ke r na j b i bi le debele p last i č ist ih i lov ic v našem razgibanem re l ie fu nastale v stoječi vodi. V zadnjem času pa preuče- vanja kažejo, da gre mars ik je za p lavne i lovice, k i j i h je odloži la tekoča voda ( S i f r e r 1961). K e r so ponekod vendar le tud i jezerske (R a d i n j a 1969), je treba vsako zajezi tveno področje posebej prouči t i . K e r so zajezitvene pokra j ine nastale povečini na s t i ku g lac iof luv ia lne i n periglacialne akumulac i je , seveda v pleistocenski dobi, medtem ko danes ne SI. 9. Poplavna ravnica pr i Zalogu. Stari domovi se drže višje terase (na desni), nove nise pa sil i jo na poplavni svet (na levi) • P š a t a o b i z v i r u - T a k o j na začetku je gnala mline in žage. Na sl ik i sledovi prvega jezu nastajajo več, j i h je treba uvrst i t i med k l imatsko zasnovane al i kl imozonalne pojave. Ker so v današnji Sloveni j i poplave povečini ravno v teh pokraj inah, bomo z načr tn im proučevanjem poplavnih področi j dobi l i hk ra t i zaokrožen vpogled v s t rukturo teh kl imozonalnih pokra j in . Obenem bomo spoznali, kakšne so v tem pokraj inskem t ipu značilnosti n j ihove izrabe in družbene preobrazbe. Tud i pšaška zajezitvena pokra j ina ima vrsto posebnosti, po kater ih se v marsičem razl ikuje od drugih zajezitvenih pokraj in. Za Pšato je značilno najprej to, da ne gre samo za enostransko odr in jen in enostransko zajezen vodni tok, kakor p r i večini periglacialnih voda, temveč za d v o s t r a n s k o z a j e z e n o s t . Pšato so namreč odr iva l i z dveh strani: z ene strani bistr iški, z druge pa kokrški , savski i n kasneje brn išk i vršaj. Zato je njena ilovnata, poplavna ravnica razmeroma zelo ozka, ko je stisnjena med prodne plasti. Druga značilnost je ta, da je pšaška zajezitvena pokra j ina naslonjena n a n e p o s r e d n o v z n o ž j e v i s o k o g o r s k e g a s v e t a , saj je s p r i k l j u - čeno Brnico segalo njeno pov i r je nad pleistocensko mejo ( Š i f r e r 1961). To pomeni, da ima visoko, strmo i n dobro namočeno zaledje z nagl im vodn im odtokom, kar poplavnim vodam stopnjuje hudourniške poteze. Pšaško zajezitveno področje pa n i omejeno le na neposredno predalpsko vznožje i n rob kotl ine, temveč se je P š a t a p o d a l j š a l a prek ravninskega površja p ro t i kot l inskemu osrčju. K temu so pr ipomogl i zlasti osamelci sredi kotl ine, k i so srednj i i n spodnj i Pšati nud i l i zavetje i n jo hk ra t i zalagali z i lovnat imi sedimenti, da se je mogla sredi prepustnih nanosov obdržati na površju. To j i je zmanjšalo strmec, krep i lo njeno akumulaci jo in izoblikovalo poplavno ravnico. Ke r sega pšaško poplavno področje daleč v ravnino, j e po svojem položaju pomembnejše, kakor b i pr ičakoval i glede na njegov obseg. Tud i to, da pšaško poplavno ravnico prečka več prometn ih poti, dokazuje, da je t r a n s v e r - z a l n o u s m e r j e n a . Ob Pšati so površinske i lovice očitno p l a v n e g a n a s t a n k a , vendar g lobl j ih plasti, k i so p r i Mostah debele do 10m ( Z l e b n i k 1969), še ne poznamo. Zaradi podaljšanega toka se Pšata namreč n i poglobila in je ostala i lovnata ravnica nerazčlenjena in tol iko bol j poplavna. Ker zalaga Pšato z i lovnat imi nanosi predvsem Tunj iško gričevje, čeprav odpade nanj komaj Vs vsega porečja, je za sedimentacijo p lavnih i lovic zelo pomembno. Poplave, k i se razl ivajo prek sklenjenih p lavnih i lovic odr in jenih perigla- cialnih voda, dokazujejo, da gre bržkone za stara poplavna področja, k i so v današnjih morfogenetskih, k l imatsk ih in drugih prirodnogeografskih razmerah sicer spremenjena, a razvojno sklenjena. Ce računamo, da so se poplavne ilovice odlagale letno poprečno 1 m m na debelo, so se 10 m debele plasti ob srednji Pšati p r i Mostah lahko odložile v 10 000 letih. Po teh računih naj b i poplave segale nazaj do wurmske dobe. Do določene poplavnosti je morda pr iš lo že s postwi i rmskim razrezovanjem wurmsk ih vršajev, k i je zmanjšalo nj ihovo retencijsko vlogo. Tak i p r imer i naj bi b i l i zlasti na vznožju Tunjiškega gričevja. S ku l t i v i ran jem zajezitvenih pokra j in naj b i se bi le poplave v histor ični dobi modif ic i rale in okrepile. To naj b i vel jalo tud i za Pšato. Na to opozarjajo neizraziti holocenski vršaji, k i se prestavljajo po dolini navzdol. Še značilnejša je sedimentacija plavnih ilovic, k i postajajo prot i površju čedalje čistejše, kar naj bi bilo v zvezi z denudacijo ornih površin. Podčrtati velja, da ilovnata akumulacija ob Pšati n i posledica grezanja tal, ker se poplavno področje razteza ob vsem toku, čeprav prečka Pšata različne tektonske enote in so najobsežnejše poplave celo na erodirani osnovi trojanske antiklinale. b) Klimatska zasnovanost Pšaško porečje je razmeroma dobro namočeno, saj dobiva ravninski svet letno blizu 1400 mm padavin. Poprečna letna količina padavin v Cerkl jah znaša za obdobje 1925—1940 namreč 1392 mm ( F u r l a n 1953). Tunj iško gričevje je verjetno še bolj namočeno, saj je imel Kamnik ob njegovem vznožju istočasno poprečno 1451 mm padavin. Se bolj namočeno je pšaško povi r je v Krvavškem pogorju, k i dobiva glede na namočenost Kamniške Bistrice (1869 mm) prav gotovo okol i 1800 m m na leto. Toliko padavin nima v Slovenij i pravzaprav nobeno neposredno poplavno zaledje. Pšaško poplavno področje spada torej med najbol j namočena poplavna področja v Slovenij i in hkra t i med poplavna področja z najbolj padavinskim zaledjem, v katerem se količine padavin tud i najhi treje stopnjujejo. Ne gre pa samo za letno količino padavin, ampak prav tako tudi za pada- vinski režim, k i jasno kaže, kako so redne poplave odvisne od razporeditve padavin. Poplave so namreč najbol j pogostne v najbol j namočenih mesecih (september, oktober, november, ju l i j , maj). Ta odvisnost je najbol j neposredna pr i jesenskih poplavah, spomladanske poplave pa so bolj heterogene. Te nasta- ja jo bodisi zaradi padavin, še pogosteje pa zaradi topljenja snežne odeje, p r i čemer ima precej stanovitno vlogo snežna retencija. Vel ikokrat pa so poplave posledica skupnega učinkovanja obeh faktor jev. Padavinski režim v pšaškem porečju (Cerklje, 1925—1940) J 'F M A M J J A S O N D Leto 69 59 96 99 124 128 110 132 164 163 146 94 1384 mm Za aperiodične, vremenske poplave so seveda odločilne dejanske padavine lin med n j im i zlasti kratkotrajne maksimalne količine padavin (intenzivne padavine). Nj ihove učinke stopnjuje zlasti relief, posebnot nagel prehod z visokega, strmega in bolj namočenega pov i r ja v nizko, ravninsko podnožje. Povirni relief ima torej dvojno funkci jo: z orografskimi padavinami stopnjuje količino padavin, s strminami i n naglim prehodom v ravnino pospešuje pa odtok teh padavin. Posledice večje namočenosti poplavnega zaledja na eni strani omil i jo prod- na ravninska tla, zlasti brniški vršaj, k i vsrka precej vode, na drugi strani pa te posledice stopnjuje Tunj iško gričevje. Bol j namočeno terciarno Tunj iško gričevje je za pšaške poplave pomemb- nejše kakor so npr. Slovenske gorice za pesniške poplave. Medtem ko dobivajo subpanonske Slovenske gorice okoli 1000 m m padavin, j i h dobi Tunj iško gr i- čevje pr ibl ižno 1500 mm, torej za polovico več. Ce bi bi lo v Tunj iškem gričevju (3*) Geografski zbornik XV, 1976 35 tako malo gozda kakor v Slovenskih goricah, b i b i la Pšata znatno bo l j poplavna i n hudourniška. Eroz i jsk i i n d rug i procesi pa b i gr ičev je h i t r o razdiral i . V Tun j i š k i h Dobravah, sredi notranje, bo l j namočene Sloveni je, imamo potem- takem opravka s precej drugačno p r i rodno geografsko f unkc i j o terciarnega gr ičevja kakor na sušnejšem subpanonskem obrobju. Čeprav zavzema Tun j i ško gr ičev je man jš i del pšaškega porečja, je pada- v insko i n h idrološko pomembno zaradi neprepustnega i n razgibanega površ ja pa tud i zaradi svojega položaja na alpskem podnožju, k j e r se zb i ra jo tun j iške vode. Poleg tega se je v Tun j i škem gr i čev ju celotni vodn i odtok osredotočil i n enostransko usmer i l v Pšato, čeprav se gr ičev je dviga neposredno nad K a m - n iško Bist r ico i n njeno ravnino. Zato pomena Tunj iškega gr ičev ja ne gre pre- sojat i samo po n jegovem obsegu, re l ie fu i n kamninsk i sestavi, temveč p rav tako tud i po vegetaci j i , padavinah i n koncent r i ranem vodnetm odtoku. V t a k i l uč i se šele kaže dejanska funkc i ja , k i j o ima terc iarno gr ičev je za pšaške poplave. Ob Pšat i gre sicer za ravn inske poplave, a z neposrednim v isokogorsk im zaledjem, k i n i samo strmo, temveč tud i izdatno namočeno. V te j luč i je t reba presojat i delež, k i ga i m a pšaško pov i r j e za poplavnost Pšate. Rel iefno razgibano pšaško pov i r j e s topnju je t u d i absolutne padavinska ekstreme. Opazovanja kažejo, da je za večje poplave odloči lna intenzivnost padavin, zlast i nekajdnevne kol ič ine z več deset m i l i m e t r i dežja. V obdob ju 1926—1965 se je to l i ko padav in večkrat zvrs t i lo celo v enem dnevu, absolutni dnevn i ekst rem pa je znašal k a r 148,4 m m padav in (F u r l a n 1953). Z in ten- zivnost jo padav in si po jasnimo zlasti izredne, aperiodične poplave. Od strat igrafske analize p lavn ih i lov ic pa pr ičaku jemo vpogled v k l imatska n ihan ja holocenske i n posebej histor ične dobe ter s tem vpogled v razvoj pša- šk ih poplav. c) Vegetacijska zasnovanost Za poplavno ravnico ob Pšati je značilno, da rel iefno n i razčlenjena, temveč je precej g ladka i n zato tud i dobro odtočna. Podobno vlogo ima v pop lavn i ravn ic i vegetacija. K e r je poplavna ravnica brez gozda, je pop lavn im vodam široko odprta. Prek g ladk ih t r avn ih površ in se voda h i t r o razl i je, pa t ud i h i t ro odteče. Poplavna ravnica je sicer na splošno vegetaci jsko odprta, ka r pospešuje razvoj i n od tok pop lavn ih voda, pač pa je v drobnem v mars ičem različna. K j e r so logi, se poplavna voda lokalno zajezuje ob ž iv ih me jah a l i ob d rev ju i n g rmov ju , k i spreml ja jo parcelne meje in vodne tokove. K j e r pa so v poplavnem področ ju ostanki gozda, so sedimentaci jski uč ink i poplavne vode loka lno izra- zitejši. K j e r namreč poplavno vodo ov i ra drevje, ima ta neenakomerno hi t rost . Tak i p r i m e r i so zlast i v sotočj ih s t u n j i š k i m i p r i tok i . Bistveno pa je to, da poplave ob redk ih ostank ih drevesne in grmovne vegetacije opozar ja jo, da je b i l nekdaj potek poplav na še neizkrčeni pop lavn i ravn ic i drugačen. Vprašanje pa je, k a k o je krčenje poplavnega gozda vp l iva lo na poplave. Ce upoštevamo, da gozd znižuje p l i t vo ta lno vodo, se zdi, da se s k rčen jem gozda n i bistveno spremeni l obseg poplav, pač pa n j i h o v potek. V brezgozdni pop lavn i ravn ic i so poplave sicer pogostejše, a h k r a t i t u d i k ra t ko - trajnejše, pop lavn i v a l pa izrazitejši. SI. 12. Tipična podoba pšaške struge in obrečnega sveta ob njenem gornjem toku. Z ježo, k i spremlja aluvialno ravnico, je poplavni svet jasno omejen Krčen je gozda pa n i imelo povsod enakih posledic. Za moščansko pretrž je, k j e r je osnovna ta lna voda g lobl ja i n Pšata brez pr i tokov , b i rek l i , da so bi le poplave pred k rčen jem gozda ožje i n dolgotrajnejše. Na poplave je vp l i va lo t u d i k rčen je gozda v pop lavnem zaledju. Vendar so bi le na jbrž posledice drugačne p r i k rčen ju gozda na p rodn ih ravn insk ih t leh in drugačne, če so gozd i zk rč i l i v v iš jem, k raškem p o v i r j u a l i v vodo- držnem terc iarnem gr ičevju. Ob Pšati je poleg poplavne ravnice brez gozda t u d i ves ravn insk i del porečja. Tako so gozd v celoti i zk rč i l i na b rn iškem vršaju. To pa n i vp l i va lo samo na v iš ino i n kolebanje ta lne vode v n jem, ampak t u d i na odtočne raz- mere Brnice i n gorn je Pšate. Gozd so i zk rč i l i t ud i na meščanskem p re t r ž j u i n b is t r iškem vršaju, kar je p rav tako spremeni lo odtok talne vode p ro t i B la tn icam in spodnj i Pšati. Celo v Tun j i škem gr i čev ju so i zk rč i l i p r ib l i žno 1/t gozda. Se največ gozda je ostalo v goratem p o v i r j u (4/5), kar je h idro loško to l i ko ugodnejše za v iš j i , s t rm i n bo l j namočen p o v i r n i svet. Obsežno krčen je gozda v pšaškem poreč ju j e nedvomno pr ipe l ja lo t ud i do sprememb v pokra j inskem odtočnem režimu. Kakšne so bi le te spremembe, je težko reči, ker j e hidrološka vloga gozda drugačna na p rodn ih t leh z g loboko talno vodo' i n drugačna na i lovnat ih . Vsekakor pa j e ugodno, da se je gozd obdržal v t i s t ih del ih porečja, k i so h idrološko najpomembnejš i (gorato pov i r je , terc iarno gr ičevje, sterilavi osamelci). Pozi t ivne hidrološke vloge teh gozdnih površ in se j e t reba zavedati, da ne b i z nada l j n im krčen jem gozda odtočnih razmer še poslabšali. V te j luč i se jasno p o t r j u j e ustreznost dosedanje vegeta- ci jske regional izaci je pšaške pokra j ine . d) Hidrološke zasnove poplavne vode K e r je Pšata med na jm la j š im i naš imi vodami , se n jena dol ina še n i ustrezno izobl ikovala i n t ud i n jen vodn i odtok ne. V tem je najširša osnova za n jeno poplavnost. Ze n jen tek kaže, da gre v celoti za odr in jen i n preusmer jen vodn i tok. To je nedvomno n jena osnovna značilnost i n odseva v raz l ičn ih pokra j insk ih potezah. Zgorn jo Pšato j e na jp re j pot isn i l b rn išk i p rodn i vršaj ob vznožje Tunj iškega gr ičevja, od Most navzdol jo je odr iva l b is t r išk i p rodn i vršaj i n j o je pot isn i l ob osamelce Bukovškega, Rašiškega i n Soteškega hr iba, z nasprotne st rani pa jo j e obakra j Soteškega hr iba zavr la še savska prodna akumulac i ja . Še niže dol i sta Pšato neposredno u je l i p rodn i akumu lac i j i Save i n Kamniške Bistrice. Za- rad i tega odr ivan ja j e Pšata svoj tok podaljševala ter s i izsi l i la iz l iv šele na pragu L jub l janskega po l ja p rav v sotočju Bistr ice i n Save. Zaradi od r i van ja i n preusmer jan ja je Pšata zelo razvlečena i n glede na vodnatost t u d i predolga, saj je k l j u b zelo podal jšanemu toku (35 km) ostala v b is tvu le več j i potok. Poprečni le tn i pretok Pšate ne doseza n i t i 2 m3/sek i n poprečni m i n i m a l n i samo 0,4 m3 /sek. Zarad i odr injenega in podaljšanega toka ima Pšata t ud i sorazmerno m a j - hen strmec. K e r obide b is t r i šk i vrša j , i m a daljšo i n položnejšo pot. Samo površje sicer dopušča strmec 2 do 3 %0, vendar si ga je Pšata z v i j ugas t im tokom zmanjšala na polov ico (1 do 1,5 %0), ponekod pa je ta še man jš i (0,8 °/00). SI. 14. Precej zaraščena struga Pšate pod Suhadolami. Na obeh straneh struge več sto metrov širok pas poplavnih travnikov. V ozadju Bukovški hr ib Ne da b i se spuščali v morfogenezo njenega porečja, lahko rečemo: za raz- voj Pšate je bi lo odločilno predvsem to, da je zaradi prodn ih vršajev, k i so jo obdali i n utesnjevali, imela malo možnosti za samostojneši razvoj. Ko so se prodni nanosi sosednjih rek združi l i , je Pšata pravzaprav ostala brez lastne dolinske osnove: znašla se je povečini na t u j i sedimentacijski podlagi. Pšata se je morala zato sosednjim vršajem vseskozi pr i lagajat i tako glede smeri, kakor glede površja, strmca in sedimentov, pa tud i glede vodnih razmer. Tega tud i z lastno, čeprav ožjo i lovnato progo n i mogla bistveno spremeniti. T i vp l i v i so b i l i to l iko večj i , ker je Pšata ravninska in povrhu še kraška voda z zelo n izk im izvi rom na sami prodni ravnini . Zato sosednja glaciof luvialna akumulaci ja n i Pšate samo odrini la, temveč jo je tud i dušila, saj so se mora l i n jeni kraški i zv i r i dvigati, da so se obdržal i na površju. To dokazujeo prodne plasti ob njenem izviru. Na ta način je kraška Pšata morfogenetsko še bol j oslabela. Nekaj morfogenetske oziroma akumulaci jske d inamike je Pšata obdržala zaradi p r i tokov s terciarnega Tunjiškega gričevja, k i so j i omogočili, da si je prek prodnih plasti nasula neprepustno i lovnato progo, podobno mostišču. Na nje j se je obdržala tud i kasneje, ko se je talna voda v sosednjih prodnih t leh znižala. Glede na to je Pšata pravzaprav viseč vodni tok, posebno v meščanskem pretržju. Globoko pod n jen imi i lovnat imi naplavinami pa se stikata, kakor so pokazale v r t ine (2 1 e b n i k 1965), ta ln i vodi sosednjega Kranjskega polja i n Bistriške ravnine. Gre tedaj za zanimivo hidrološko nadstropnost tega področja. Tunj iško gr ičevje je pomembno seveda tud i za sedanje poplave, saj Pšata še danes odlaga v poplavnem svetu peščeno-ilovnato p lav je s terciarnega gr i - čevja. Za razširjenost poplav je zato še vedno odločilno razmerje med Pšato i n n jenim neprepustnim obrobjem, odkoder dobiva pr i toke. Ob zgornjem toku gre za terciarno gričevje na levi s t rani Pšate, v srednjem oziroma spodnjem pa za neprepustno obrobje, k i ga na desni strani Pšate sestavljajo skr i lav i osa- melci. Tre t ja poteza, k i odloča o poplavah, je razmerje med Pšato in talno vodo v sosednjih prodnih vršaj ih. Tu ne gre samo za povezanost Pšate s pretežno lastno talno vodo v peščeno-ilovnatih naplavinah, temveč tud i za globl jo talno vodo brniškega i n bistriškega prodnega vršaja, k i odteka pro t i Pšati. Za Pšato sta nadalje značilni neenakomerna razporeditev i n različna izobl i- kovanost rečne mreže, k i opozarjata, kako pšaško porečje sestavljajo različno stari deli i n kako različen je tud i vodni odtok s posameznih njegovih delov. Na te razlike opozarja že asimetričnost rečnega omrežja, še bol j pa njegova raz- lična gostota. S tem da je bi la Pšata potisnjena na vznožje terciarnega in karbonskega gričevja, je povezala med seboj ostanke starejšega vodnega ožil ja, k i so se na gričevnatem obrobju obdržali nad mlajšo akumulaci jsko ravnino. Zato sestav- l ja jo pšaško rečje različni deli, k i so se sprva razvi ja l i kot sestavine sosednjih vodnih tokov ter se šele kasneje združi l i v sedanje pšaško porečje. Med temi deli pšaškega rečja je najbol j opazno gosto vodno omrežje v ter- ciarnem Tunj iškem gričevju. Nanj odpade skoraj polovica vseh vodnih tokov, čeprav zajema le Vs porečja. Na gosto vodno mrežo opozarja že dejstvo, da je na pr ib l ižno 33 km'2 obsežnem gr ičevju skupno okol i 70 k m vodnih tokov, na vsa- kem kvadratnem k i lomet ru poprečno torej 2,1 km. Drugi , zelo podoben del SI. 15. Nasip s cesto, k i prečka Pšato, se ob poplavah spremeni v jez, ob katerem se poplavna voda na široko razl i je SI. 16. Značilna podoba pl i tve pšaške struge v spodnjem toku pšaškega rečja se je razvi l na osamelcih, k je r je na neprepustnih karbonskih skri lavcih hidrografska mreža prav tako gosta (2,1 k m na km2). K o je Pšata z obeh delov gričevnatega obrobja prestregla vodni odtok in povezala med seboj oba dela hidrografske mreže, je s tem prišlo domala do celotne njene današnje hidrografske mreže. Pr i tem pa je sama Pšata ostala brez neposrednega normalnega pov i r ja , pa tud i njeno kraško zaledje je glede na vodnatost njenega izvira razmeroma skromno. Zato so v gorn jem delu pša- škega porečja kar t r i j e pr ibl ižno enako dolgi vodni tokovi kot Pšata: Vrtašnica, Tunjiščica i n Brnica. T re t j i del pšaške hidrografske mreže sestavlja Brniška Reka, k i je v za- ledju Pšate potisni la svoje pov i r je daleč v Krvavško pogorje Kamnišk ih A lp . Brniška Reka je zato daljša od Pšate, po globoko zajedeni pov i rn i dol ini pa tud i rel iefno pomembnejša. Ker tud i po vodnatosti ne zaostaja za Pšato, b i jo upravičeno imel i za poglavitno vodno žilo celotnega porečja. Ker pa teče Brniška Reka na zahodnem zunanjem robu precej odmaknjeno, je bi la s Pšato slabo povezana in je prek ravnine iskala samostojno pot povečini mimo Pšate. Med Kokro in Kamniško Bistr ico je Brniška Reka pravzaprav edina voda, k i se je tako visoko zajedla v visokogorski svet, da se je uvel javi la v pleistocenu kot glaciof luvialna reka (Š i f r e r 1961). S tako okrepljeno akumulaci jo je Reka Pšato' odrivala, ko je na njeni desni strani nasula kratek, a širok in lepo obl i- kovan vršaj. Da si je Brniška Reka prek Kranjskega pol ja precej samostojno ut i rala pot, dokazuje med drug im tud i brn išk i prodni nanos, k i se prek Plane gmajne podaljšuje neposredno na Skaruško pol je (Ž 1 e b n i k 1965). Brniška Reka se je dokončno pr idruži la Pšati pravzaprav šele potem, ko je njena mor - fogenetska dinamika oslabela. V p r imer jav i s Pšato je Brniška Reka tud i bol j hudourniška, pa tudi bol j nivalna. T i vp l i v i pa dosežejo Pšato precej oslabljeni, ker se večina brniške vode izgublja v lastnem prodnem vršaju. Zato je Brniška Reka na Kran jskem pol ju slabotna i n osamljena, saj razen Vaščice ne dobiva pr i tokov. Njena struga je razmeroma majhna, zlasti glede na dolžino njenega toka in dobro namočeno zaledje, majhna pa je tud i v p r imer jav i s Pšato. Odkar pa so Brniško Reko zajeli za vodovod, je za Pšato še manj pomembna. Ker so vodovod speljali prot i Skaručni, je del Brnice za pšaško porečje sploh izgubljen. Med najpomembnejše dele pšaškega poplavnega zaledja se torej uvršča že omenjeno Tunj iško gričevje, k je r se je v mehk ih terciarnih plasteh izoblikovalo gosto vodno ožil je z drobno razčlenjenim površjem, sestavljenim iz vzporednih hrbtov in vmesnih dolinic, k i se odpirajo neposredno pro t i Pšati. Tunj iške Dobrave so v pšaškem porečju docela osamljeno področje goste hidrografske mreže, saj so sosednji deli domala brez površinskih vodnih tokov. Vse tunj iške pr i toke ob vznožju gr ičevja prestreže Pšata. Na razdal j i 7 k m se izl iva vanjo kar devet p r i tokov : Šmidol, Kamnek, Zaloški potok (Zatreb), Dobovšek, Dobi i č (Doblica), Vrtašnica (Komendski potok), Glavinek, Knež (Knežj i potok) in Tu- njiščica. Potoki so dolgi po več k i lometrov; najdaljša i n najbol j vodnata je Tunjiščica (11 km), k i ima ob suši dvakrat tol iko vode kot drugi potoki. Gosto i n razmeroma vodnato vodno oži l je n i nastalo samo zaradi neprepustne osnove i n razčlenjenega reliefa, temveč tud i zaradi bol j namočenega predalpskega vznožja. Zato preseže gostota rečne mreže v tem gr ičevju 2 km/km 3 . Po pr i ložnostnem m e r j e n j u oktobra 1972. leta so tun j i šk i p r i t o k i ime l i 107 1 vode na sekundo. Od tega je po Tunj išč ic i odtekalo 40 1, Pšata pa je imela istočasno 1701/sek. Tun j i šk i p r i t ok i so tore j da ja l i 63 %» vse vode. Po ve l ikost i i n o b l i k i t un j i š k i h s t rug ter pop lavn ih ravnic sklepamo, da daje Tun j i ško g r i - čevje ob maks ima ln ih p re tok ih 300- do 400-krat več vode (30 do 40 m 3 na sek.). To pomeni, da je delež t un j i š k i h p r i t okov ob v isok i vod i Pšate še večj i . Sicer pa računamo, da znaša poprečni specif ični odtok s Tunj iškega gr ičev ja oko l i 36 1/sek/km2. Tun j i ško gr ičev je j e pomembno tud i hidrogeološko. K o t neprepustna obloga na vznož ju K a m n i š k i h A l p zavi ra vodn i odtok z neposrednega karbonatnega zaledja i n m u daje s tem poteze zajezenega krasa. Zato so šele zahodno od terciarnega gr ičevja, k j e r je neprepustno vznožje znižano, nastal i k rašk i i z v i r i Pšate. T i b i b i l i še izdatnejši , če j i m ne b i g loboko zajedena Brn iška Reka odvzela ve l i k del kraškega zaledja i n j i h tako oslabila. Tun j i ško gr ičevje, b rn i šk i vršaj i n osamelci so tore j t r i j e osnovni deli, na ka te r ih se je razv i lo pšaško vodno omrežje. Vse drugo površje, k i m u p r i - pada oko l i 40 3/o celotnega pšaškega porečja, je docela brez površ insk ih vodn ih tokov, kar ve l ja zlasti za bistr iško prodno ravn ino. Ce b i se b i lo vodno oži l je izobl ikovalo na celotnem pšaškem porečju, b i b i le poplave ob Pšati še izrazitejše. Ker površinske h idrografske mreže v več jem delu porečja sploh ni, je s tem man jš i t u d i dotok (poplavne) vode v Pšato. Tako prepustna prodna t la zmanjšuje jo obsežnost i n izrazitost poplavnega pod- ročja. O tem se lahko prepr ičamo, če p r i m e r j a m o položaj pop lavn ih področi j z razprostranjenost jo vodnega omrežja. Prepustna t la poplave zav i ra jo zaradi globoke ta lne vode, k i Pšate ne doseza, razen v Blatnicah. To ve l ja zlasti za vode Kran jskega in Kamniškega pol ja, k i se v meščanskem p re t r ž j u s t ika jo globoko pod Pšato i n n j en im i i l ovna t im i sedimenti, kakor sklepamo po v o d n j a k i h ozi- roma v r t i n a h ( S i f r e r 1961; Ž l e b n i k 1965). Iz jema je le spodnj i del Bistr iške ravnine, k j e r s i l i ta lna voda na dan na s t i ku p rodn ih in i l ovna t ih p last i ter nato površinsko odteka v Pšato. Tako se je t ud i na ravn in i i zob l i kova l del vodnega omrežja, čeprav je brez neposredne zveze z v i š j i m obrobjem. Vendar tud i te vode (Vel ika i n Mala struga, Depalščica, Sredn ik i n Stobovšek) p rav tako poplav l ja jo , čeprav je n j i hov vodn i rež im malce drugačen zaradi bo l j umir jenega i n neko l i ko bo l j razvlečenega kolebanja izte- kajoče talne vode, k i j i h hrani . K e r v b is t r išk i p rodn i vršaj ne uhaja le padavinska voda, ampak pronica van j t ud i Kamniška Bistr ica, je pšaško porečje na vzhodni s t rani p r o t i sosed- stvu h idro loško na š i roko odprto. Podobno j e t ud i na nasprotni,- zahodni s t rani porečja — p ro t i K r a n j s k e m u pol ju. Zato je vodna bi lanca pšaškega porečja v marsičem nejasna s pop lavn im i vodami vred. e) Družbenogeografska zasnovanost poplavnega sveta Z razvojem pšaške ku l t u rne pokra j ine so se z n jo v red spreminja le t ud i vodne razmere. O tem, da je k u l t i v i r a n j e pok ra j i ne vp l i va lo t u d i na poplave, ne more b i t i dvoma. Vprašanje pa je, k a k o so se poplave v tem času spre- min ja le . A l i so s kulturno- pok ra j i no šele nastale, a l i pa so se v n je j samo preobl ikovale? Prva skrajnost je naziranje, da so ob Pšati izkl jučno p r i r o d n e p o - p l a v e , k i naj b i korenini le še v periglacialnem morfogenetskem razvoju in se kasneje ne b i bi le več spreminjale. Druga skrajnost pa t ič i v naziranju, da sta poplave sprožil i šele naselitev i n začetek izrabl janja pokraj ine. Poplave naj b i bile torej a n t r o p o g e n e . Jasnih dokazov za eno al i drugo naziranje zaenkrat nimamo. Več metrov debele i lovnate plasti, k i segajo v poplavni ravnic i do prodne wurmske podlage, kažejo, da je bi la i lovnata akumulaci ja sklenjena, n i pa potr jena geneza teh ilovic. Na drugi strani naj bi b i l periglacialni razvoj zapustil pokra j in i tako rahlo ravnotežje, da ga je človek razmeroma h i t ro poruši l i n torej poplave tud i sprožil. Ker gospodarsko izkoriščanje pokra j ine očitno n i bi lo enakomerno in pre- močrtno, se tud i poplave niso razvi jale samo v eno smer. Čeprav gospodarsko zgodovino pokraj ine premalo poznamo, najdemo vendar v n je j vel iko sledov, k i na tak razvoj opozarjajo. Kako je pr i rodna pokraj ina ob Pšati antropogeno spremenjena, dokazuje že to, da so v n je j večino gozda, k i odloča tud i o vodnih razmerah, že izkrči l i . S postopnim š i r jen jem pašne in orne površine, k i je spremljalo krčenje gozda, naj b i se b i l š i r i l tud i poplavni svet, če že n i p r i tem sploh nastal. Pšaške pokra j ine niso samo močno izkrči l i , temveč so jo tud i intenzivno obdelovali in gosto poselili, celo gosteje kakor sosednjo prodno ravnino. To pomeni, da i lovnata pokraj ina l j ud i od naselitve n i odvračala, temveč j i h je celo pr ivabl ja la. Vzrok je bržkone v tem, da gre ob Pšati za osamljeno i n razmeroma ozko poplavno progo sredi obsežnega sušnega sveta. Izjema so edinole Blatnice ob spodnjem toku. V tej luči pa je imela i lovnata pokraj ina s površinskim vodn im tokom marsikatero prednost pred sušno, a hidrološko neopremljeno pokraj ino, k jer je celo talna voda globoko pod površjem. Ko- likšen je b i l hidrološki pomen Pšate, dokazuje med drug im dejstvo, da je bi lo na nje j i n na p r i tok ih preko 50 ml inov i n žag in da med 17 pšaškimi vasmi n i nobene, k i b i bi la brez mlina. Ml inarska zajezitev pa je seveda močno posegla v drobno razporeditev vodnega odtoka, tud i poplavnega. Poplavna ravnica tud i prometa n i preprečevala, ker je razmeroma ozka, poplave pa pl i tve, mirne in kratkotrajne. Pšaško poplavno ravnico prečka zato več pot i v razl ičnih smereh. Pr i tem je značilno, k je vse so Pšato premosti l i . Ob spodnji Pšati so izbral i prehod p r i Dragomlju, k i je na robu Blatnic, k je r preide Pšata iz i lovnat ih na prodne plasti. Tla so zato trdna, poplavna proga pa ozka. Drug i prehod je p r i Trzinu, k je r se poplavna ravnica prav tako zoži, Pšata pa se je tam naslonila na vznožje dolomitnega osamelca. Na tem mestu je prečkala Pšato že r imska cesta, kasneje dunajska, danes pa poleg daljnovodne tud i še železniška proga. Pr i tem je značilno, da močvirno vznožje Rašiškega hr iba pred Trz inom za to n i posebno ugodno. Po sledovih r imske ceste bi mogl i sklepati, kakšne so bile poplave pred dva tisoč let i — vendar je s tega v id ika ne poznamo. Zelo značilen je prehod p r i Mostah (ime!) t i k pod pahljačastim sotočjem Pšate, Tunjščice in Brniške Reke. Prehod je manj ugoden edino zaradi tega, ker se poplavna voda ob sotočju zajezuje. Ve l iko nam pove tud i razmestitev vasi na robu poplavnega sveta. Pr i tem nas še posebej zanima, zakaj segajo nekatera naselja na poplavno ravnico? SI. 18. Popolnoma zaraščen Srednik, levi pr i tok Pšate. Zaraščene struge zavirajo odtok poplavnih voda To vel ja zlasti za Moste, Suhadole (ime!), Topole (ime!), Mengeš, Loko (ime!) i n Trzin. A l i so j i h že skraja postavi l i v poplavni svet, al i so se v n jem šele kasneje znašla, ko naj bi se bile poplave razširile? Niso namreč poplavni samo kajžarski deli vasi, temveč tudi vaška jedra. Če so b i l i naselja postavi l i zunaj poplavnega sveta, je mogoče sklepati, da se je poplavni svet v naseljeni pokra- j i n i morda res š i r i l ravno s krčenjem gozda. Toda po imenih, k i se nanašajo na pr i rodne oznake, sklepamo, da so vasi ob Pšati po ve l i k i večini mlajšega nastanka (Poženik, Gl inje, Zalog, Klanec, Breg, Potok, Žeje, Moste, Suhadole, Topole, Loka). Imena pa hkra t i kažejo, kako odločilne so bi le v idet i pr i rodne geografske osnove, da so po n j i h ime- noval i večino naselij. Vendar n i v idet i , da b i bi la naselja, k i so bliže poplavni ravnici, mlajša, saj sta npr. starejši naselji, Mengeš in Trzin, neposredno ob Pšati. Gosta naselitev ob Pšati je nedvomno v zvezi s tem, da so si naselja izbrala st ik prodne in i lovnate ravnine. Zato se je naselitev naslonila ob Pšato in njeno i lovnato ravnico, prodne ravnine pa pr ih ran i la za obdelavo. Pšaška naselja so zato obrnjena na eno in drugo stran, prot i prodnemu i n i lovnatemu površju hkrat i . Ne gre za izbiro, temveč za istočasno izrabo obeh ravninsk ih delov. Ker ima stik prodne in i lovnate ravnice vrsto prednosti, je na robu pšaške i lovnate ravnice nastak> naselitveno težišče pokraj ine i n se je drži. od izvira Pšate do Dragomlja, čeprav se med Trzinom in Domžalami navidezno odmakne od nje. V resnici pa se tud i z Depalo vasjo, Stobom, Domžalami in Studo drži i lovnato- prodnega stika. Za pšaški poplavni svet je bistveno, da ga obrobl jajo naselja, k i opozarjajo, da je izraba ta l zajela tud i i lovnato ravnico, s tem pa seveda tud i njen po- plavni pas. Prvo orientacijo p r i proučevanju obsega i n širine poplav nam daje tako rekoč že položaj naselij, k i povečini niso ob Pšati, temveč v določeni oddaljenosti od nje. Za vsa naselja pa to ne velja, zato sklepamo, da pšaške poplave zanje niso prehuda ovira, ker so mirne, p l i tve in kratkotrajne. Poseljeno n i pravzaprav samo področje rednih poplav. Le ponekod so b i l i odloči lni prometni razlogi, da so se naselja namestila neposredno ob vodi. Pač pa se začno naselja v pasu izrednih poplav, k je r poteka izraba ta l že normalno. Razmestitev naselij na s t iku prodn ih i n i lovnat ih ta l je ob Pšati zelo značilna. Seveda je tu tud i stik med težko i lovnato in lažjo peščeno prst jo. Prvo so prepust i l i t ravnikom, drugo o rn im površinam. Nadalje gre za stičišče med površinsko in talno vodo oziroma med globoko i n p l i t vo talno vodo, za stičišče med h ig ro f i ln im in kserof i ln im rastjem, med h ladnimi in top l imi t lemi. V celoti gre torej za zelo značilno p r i r o d n o g e o g r a f s k o m e j o , k i pa v družbenogeografskem pogledu n i ločnica, temveč stičišče obeh pokra j insk ih delov, stičišče, ob katerem so se namestila tud i naselja i n smotrno izrabi la raz- lične pr i rodne osnove, k i se tu st ikajo in dopolnjujejo. Ravno zaradi dvojne sestave ravninskega sveta se je pokra j ina svojevrstno razvijala. Značilna je bi la tud i meja v zemlj iški s t ruk tu r i vasi: prodna ravnina, k i je služila obdelavi, je bi la že kmalu vkl jučena v vaški sistem razdrobljene parcelacije (delci s pro- gami), i lovnata pa je dolgo služila paši v okv i ru vaške skupnosti. Bi la je t ipična gmajna (11 e š i č 1933). SI. 19. Talna voda ob Stobovšku SI. 20. M l i n v Dragomlju. Drobna energetska izraba Pšate je bi la nekdaj zelo inten- zivna. Na Pšati in n jenih pr i tok ih je bi lo nad 50 ml inov in žag. Jezovi so poplave stopnjevali Ob Pšati je st ik prodnih i n i lovnat ih ta l reliefno skoro neopazen, saj pove- čini sploh n i terasiran. Namesto jež so kvečjemu blagi pregibi i n rahlo napeto površje. Prodna i n i lovnata t la sestavljajo enotno, sklenjeno površje. Zato po rel iefu marsikdaj sploh ne moremo sklepati, zakaj je naselje na tem in ne na drugem delu ravnine. Spričo jasno izražene prirodnogeografsike meje, k i poteka na robu pšaške i lovnate ravnice, naj podčrtamo, da se je ta meja izoblikovala s pleistocenskim morfogenetskim razvojem, k i je izdelal povečini dvojno sestavo naših akumu- laci jskih ravnin, p r i čemer je st ikanje fluvioglacialnega in f luvioperiglacialnega akumulacijskega površja zelo jasno i n spada v drobnem med naše najbol j iz- razite prirodnogeografske meje. Ker poteka ta meja v ravninskem svetu, je bi la tud i v družbenogeografskem razvoju teh pokra j in zelo pomembna. Zato pokra- j inske značilnosti, k i so s tem v zvezi, niso t ipične samo za obrobje pšaške poplavne ravnice, temveč tud i za večino drugih periglacialnih zajezitvenih po- k ra j i n p r i nas. Lep pr imer naselja, k i se je ob Pšati naslonilo na tako prirodnogeografsko mejo, je Loka p r i Mengšu, k i izrabl ja prodna t la na eni i n i lovnata t la na drug i strani naselja. Tak t ip naselij i n ustrezne izrabe tal pa srečujemo tud i na naših drugih prodno- i lovnat ih ravninah. Na poplave ob Pšati je človek vp l iva l p o s r e d n o in n e p o s r e d n o , v obeh pr imer ih pa je b i l vp l i v st ihi jski . Posredno spreminjanje je b i lo pomemb- nejše, ker j e bi lo stalno, splošno i n k l j u b drobnemu ter počasnemu razvoju ku l - turne pokra j ine v bistvu velikopotezno. Pr i tem je bi lo v ospredju zlasti vege- tacijsko spreminjanje poplavne ravnice i n porečja sploh. Poplave so se najbol j spreminjale s š i r jenjem t ravn ikov na poplavnih t leh ter š i r jen jem orne zemlje v poplavnem zaledju. Krčenje gozda n i vp l iva lo samo na odtekanje Pšate i n pr i tokov, temveč tud i na talno vodo v poplavni ravnic i i n zunaj nje. Talna voda z brniškega vršaja, k i so ga vegetacijsko docela izkrči l i , pronica namreč v gornjo Pšato, talna voda iz bistriškega vršaja, k i je prav tako docela brez gozda, pa hran i izvire, k i odtekajo v spodnjo Pšato. Med neposrednimi družbenogeografskimi posegi v vodne razmere so po- membni zlasti š tevi ln i j e z o v i , k i so j i h na Pšati i n p r i tok ih postavl ja l i zaradi ml inov, žag, namakanja i n preusmerjanja voda. Na Pšati i n p r i tok ih je bi lo več kot 50 jezov, od tega na Pšati pr ib l ižno polovica (26). Zelo ve l iko jezov je bi lo na Brn išk i Reki (19), čeprav je precej krajša od Pšate. Na drugih p r i tok ih je bi lo le šest ml insk ih jezov; na Gobovšku t r i je , na Depalščici dva i n na Sredniku eden. Zanimivo je, da na tun j išk ih p r i tok ih n i bi lo nobenega ml ina, čeprav so vodnati, npr. Tunjščica. Na Pšati pa je bi la t re t j ina ml inov ob mlinščicah i n ne ob glavni strugi. Ob tem naj opozorimo še na jezove na spodnji Pšati (2) i n Depalščici (7), k i so kmetom služi l i za namakanje in gnojenje t ravn ikov (okoli 200 ha). Glede na razprostranjenost so jezovi sestavljal i sicer drobno, a razmeroma gosto zajezitveno mrežo, k i je glede na nerazčlenjeno poplavno ravnico i n plitve strugo neposredno zavirala odtok poplavnih voda. Za jezovi, k i so b i l i v isoki poprečno 1,9 m, so se poplavne vode dvigni le i n razlivale. Domačini rad i opo- zar ja jo na različno vlogo, k i so jo jezovi ime l i za odtočni režim Pšate. Pr i tem poudarjajo dobre in slabe strani jezov. Enakomerno razporejeni jezovi so poleg Pšate zajezovali tud i ta lno vodo. Zanimivo, da so moral i v izravnane in poglob- SI. 22. Regulirana struga Pšate med Mostami in Suhadolami. Nove hiše vsepovsod si l i jo na poplavni svet l jene struge vgrad i t i pragove, da so prepreči l i erozijsko destrukcijo regul irane struge. Ml insk i jezovi so zmanjševali strmec Pšate, dvigal i gladino n izk ih voda ter zadrževali erozijske in hudourniške učinke. Za visoke vode pa so pomenil i ov i re ter poplave lokalno šir i l i . Človek je neposredno vp l i va l na poplave tud i s prometn imi nasipi, k i j i h je zgradil prek poplavne ravnice. Vse prečne prometne pot i se ob visoki vodi spremene v jezove, k i zavirajo odtok poplavnih voda, da se za n j i m i razlivajo. Ponekod so tako zajezene vode po več deset metrov širše i n do 0,5 m višje. To vel ja zlasti za nasipe glavnih cest v Mostah i n Trz inu in prav tako za sosednji železniški nasip. Pa tud i večina mostov zavira odtok poplavnih voda, ker so za narasle vode premajhni . Mostovi i n v iš j i cestni nasipi razšir i jo poplave zlasti okrog Most, Topol, Mengša in Trzina. V T tz inu zajezujeta visoko vodo cestni in železniški nasip. Ob najv iš j ih poplavah prideta oba pod vodo. Na poplave je človek vp l iva l tud i s tem, da je Pšato' obdal s hišami i n ponekod poplavno ravnico sploh pozidal. Tako so se Moste, Mengeš in Trz in spremenile v ozka grla, kar je poplave še povečalo. Tako moramo reči, da pšaške poplave vk l juču je jo pr i rodne in antropogene poteze, p r i čemer je težko razl ikovat i n j ihov medsebojni delež. Kakor je človek v preteklosti akt ivno spreminjal vodn i režim Pšate, ko je na n je j grad i l različne naprave, tako ga sedaj pasivno spreminja, ko zaradi deagrarizacije i n drugih vp l ivov opušča vzdrževanje strug, jezov, mlinščic i n jarkov. Tako je ob Pšati danes le še desetina nekdanj ih ml inov. Domačini navajajo vrsto posledic, k i so s tem v zvezi. Od lokalno povečanih poplav zaradi zaraščenih strug do večje zamočvirjenosti tal, višje talne vode i td. To pa hk ra t i v zrcalni podobi kaže, kakšni so b i l i uč ink i takrat, ko so te naprave gradi l i in vzdrževali. St ihi jsko spreminjanje pokraj ine v preteklosti n i prinašalo samo enostran- skih posledic, temveč so imele posamezne vrste posegov nasprotujoče si učinke. Tako so s krčenjem gozda vodni odtok pospeševali, z m l insk imi jezovi pa so ga zadrževali. Različni uč ink i so se zato med seboj vel ikokrat uravnaval i , ne da b i človek to uravnavanje zavestno usmerjal. Do druge svetovne vojne je spreminjanje pšaške pokraj ine potekalo pred- vsem z avtark ičn im gospodarjenjem, k i je slonelo na drobnem izkoriščanju pr i rodn ih osnov, vk l jučno poplavno ravnico. Po zadnj i vo jn i pa poteka urejanje in preurejanje pokra j ine z drugačnih v id ikov. Vanjo vd i ra jo širši vp l iv i , i n še preden se do kra ja uvel javi jo, že začno stare gospodarske obl ike odmirat i . V prepletanju starih in nov ih gospodarskih obl ik izgubl jajo pr irodne osnove vel ikokrat svoj pomen. Področje ob Pšati kaže zato zelo heterogene poteze pokrajinskega razvoja. Zaradi deagrarizacije so ob Pšati začeli zanemarjat i i n opuščati številne vodne naprave. Sklenjene površine obdelovalnih ta l na obeh straneh Pšate pa so pr ik l icale v ž iv l jenje vrsto zadružnih oziroma državnih kmet i jsk ih obratov ( K l e m e n č i č , J e r š i č 1967). Nekater i so posegli tud i v i lovnato ravnico (Agrokombinat Pšata), kar je ter ja lo načrtno ureditev vodnih razmer. K vsemu temu se pr idružuje že dejstvo, da pšaška naselja čedalje bol j spreminjajo socialno strukturo. Delovna sila, k i se je zaposlila v sosednjih in - dustr i jsk ih kra j ih , je regenerirala agrarna naselja, kar se kaže v obnovi i n š i r jen ju teh vasi. Nove hiše se marsik je šir i jo tud i na poplavni svet (glej slike). Zato postajajo poplave potencialno nevarnejše. K l j u b temu da nove hiše uspeš- neje k l jubu je jo vlagi, mokro tn im t lom i n ta ln i vodi (s hidroizolacijo temeljev) pa se v pokra j in i kopič i jo drugi problemi, k i so povezani s komunalno oprem- ljenostjo pokraj ine. V p r v i v rs t i gre za kanalizacijsko ureditev, k i v poplavni Pšati n ima ustrezne osnove. Vel ik problem je zaradi tega tud i oskrba z dobro pitno vodo, ka j t i stari načini oskrbe v čedalje bol j naseljeni pokra j in i ne ustre- zajo več. Ker so bile težave z vodo tud i na sosednjih prodnih tleh, so zajeli izv i rno vodo Brniške Reke, k i oskrbuje že 28 vasi na obeh straneh Pšate. Vodovod sega do Mengša in Trzina. Ker so ga speljal i tud i p ro t i K ran ju , Vodicam in Skaručni, odteka po n jem vel iko vode izven pšaškega porečja. Z vodovodnim zajet jem (95 1/sek) je Brniška Reka močno oslabela. Krvavšk i vodovod pomeni precejšen poseg ne samo v vodne razmere Brniške Reke, temveč tud i v talno vodo brn i - škega vršaj a in slednjič tud i v samo Pšato. Gre torej za poseg v samo vodno bilanco pšaškega porečja. Zajeta kol ičina vode znaša namreč skoraj polovico pšaškega izvira. S tem da se naselja ob Pšati čedalje bol j spreminjajo v naselja za delovno silo ( K l e m e n č i č 1971), k i je zaposlena v b l ižn j ih industr i jsk ih središčih na Bistriškem, Kran jskem in L jubl janskem po l ju — naselja ob Pšati grav i t i ra jo namreč na vse t r i strani (V r i š e r 1974) -— se to področje čedalje bol j razvi ja in tud i Pšata dobiva novo funkci jo. Negat ivni pomen poplav se zato n i zmanjšal, temveč se je celo povečal. Pšata postaja vse bolj onesnažena (glej slike). Van jo spuščajo čedalje več odplak in odpadkov, saj so naselja brez urejenega kanalizacijskega sistema. Pšata pa za kanalizacijo n i pr imerna zaradi hudourniških potez, al i bol je zaradi prevelikega kolebanja vodnega odtoka (problem nizk ih in v isokih voda!). Po- plavne vode čedalje bol j onesnažujejo poplavno ravnico, zlasti od Most navzdol. Ker dobivajo nekatera naselja obrtne in celo industr i jske funkci je, npr. Mengeš, Trzin, Dragomelj, Moste, b i bi lo treba pokraj ino i n njeno vodno osnovo drugače uredit i . Pšato in pokraj ino b i bi lo treba torej hidrološko uravnovesit i , ne pa skrbeti samo za odtok visokih oziroma poplavnih voda. Pšaške vode niso onesnažene samo z grobimi organskimi primesmi, ampak zaidejo vanje tud i raztopljene kemične snovi. Gre torej tud i za manj opazne oblike onesnaženosti. Med temi je značilno zlasti zastrupl janje s pesticidi, her- bicidi i n umetn imi gnoj i l i , k i j i h zlasti ve l i k i kmet i j sk i obrat i čedalje več upo- rabl ja jo. Padavinska voda spira te snovi z obdelovalnih površin, poplavna voda pa j i h raznaša po i lovnat i ravnici. Zanimivo je mnenje domačinov, da je Pšata čedalje bolj kalna, kar po- vezujejo z ve l i k im i kmet i j sk imi obrat i na obeh straneh Pšate in pa z regula- c i jsk imi deli na njej . To naj b i vel ja lo zlasti za vodo, k i odteka po razbremenil- n iku zahodno od Most, Suhadol in Topol. B la tn i t ravn ik i na obeh straneh raz- bremenilnega jarka to tud i potr ju je jo. (4*) Geografski zbornik XV, 1976 51 f) Vloga melioracij in regulacij na poplavnem področju Na splošno so poplave i n poplavna področ ja več j i pok ra j i nsk i problem, kakor bi sklepal i le po n j ihovem obsegu. Gre namreč za pok ra j i ne s tako ne- ugodno vodno osnovo, da j o moremo poprav i t i samo s ko ren i t im i i n obsež- n imi , pa zato tehnično in f inančno zahtevn imi posegi, k i pa so uspešni le tedaj, če so sk ladn i z osnovnim razvo jn im procesom (prirodne) pokraj ine. Podoben prob lem je tud i ob Pšati, k j e r vsakoletne v isoke vode ne more jo v celoti od tekat i po naravn i rečni s t rug i , temveč se redno raz l iva jo po a luv ia ln i ravnic i . Področje pogostnih poplav sicer n i obsežno (6,2 km2) , saj j e poplavna proga ob Pšati š i roka poprečno le 200 m, je pa zato razvlečena ob celotnem vodnem t o k u (pr im. ka r to 1), ka r j e za regu l i ran je zelo neugodno. Vsak k i lo - meter regul i ranega toka obvaru je p r i t em t i p u poplav sorazmerno zelo skromne površine i n so zato take regulaci je sorazmerno drage. Ke r je v obsegu redn ih poplav vsaka zahtevnejša izraba ta l izk l jučena, so ta področja v s labih t ravn ik ih , k i donašajo malo. Ob Pšati obsegajo področja red- n ih poplav pr ib l i žno 40'°/o področja iz jemno ve l i k i h poplav (15 km2). Toda t u d i ta področja agrarno slabše izkoriščajo, čeprav sestava prs t i dopušča intenzivno izrabo. K e r se z d robn im i posegi ne ta i n ne druga t la n i kako r ne dajo izbol jšat i , SO' j i h doslej izkor iščal i zelo ekstenzivno. I n vendar so se že zgodaj začeli u k v a r j a t i z načrt i , da b i i lovnata t la ob Pšati bol je izkor is t i l i , podobno kakor so izkor is t i l i sosednje dele prodne rav- nine. Vpogled v zgodovino regulaci j nam omogoča predvsem a rh i v splošne vodne skupnost i L jub l jan ica - Sava. Prve pobude, k i so j i h kasneje večkrat ponovi l i , poznamo iz 1842. leta. 2e tedaj so tore j spoznali, kako je ured i tev Pšate mogoča i n smotrna, čeprav so poplavno področje v redno t i l i z v i d i ka tak ra t slabo razvitega i n pretežno samo- oskrbnega kmet i js tva . Od tedaj dal je pa se je pomen pšaškega področja močno povečal, posebno po zadnj i vo jn i , ko j e kmet i j s tvo napredovalo i n ko se je področje znašlo sredi naglo se razvi jajočega industr i jskega sosedstva. Ke r je v t em času skokoma napredoval celotni družbeni razvoj , sto v marsičem dozorele t ud i širše osnove za načr tno in bo l j celovi to u re jan je Pšate, čeprav tak i posegi t e r j a j o ve l ike naložbe, k i se vrača jo ter obrestuje jo šele po dal jšem obdobju. P r i tem ne gre samo za mater ia lno zmogl j ivost širše družbe, temveč t u d i za zavest i n spozna- n je o smotrnost i i n nu jnos t i vel ikopoteznega ure jan ja pop lavn ih pokra j in . Glede na vel ikost i n izrazitost poplavnega področja pa uredi tev Pšate p rav zaprav ne b i smela povzročat i več j ih težav, ne s t rokovn ih ne tehničn ih i n t ud i f inančn ih ne. Še posebno, ker gre za sorazmerno manjše, a vendar pomembno področje. Njegova vrednost je že v položaju, k i ga ima ta svet v osrč ju Slove- n i je i n L jub l janske kot l ine, tako rekoč na pragu L jub l jane. Poleg tega gre za področje, k i je iz dneva v dan pomembnejše zaradi indust r i j ske okolice, saj postaja n jeno neposredno populaci jsko i n naselbinsko zaledje. Saj delovna sila iz pšaških nasel i j precej enakomerno teži p ro t i i ndus t r i j sk im središčem na bist r išk i , k ran j sk i i n l j ub l j ansk i strani. Širši družbeni razvoj je pr inesel t u d i več jo i n f ras t ruk tu rno opremljenost sosednjih pok ra j i n i n s tem tud i celotnega področja ob Pšati. Saj jo prečkajo SI. 23. Suhadole niso več na udaru poplavnega vala, odkar so z novo strugo presekali zavoj sredi vasi SI. 24. Spodjedeni bregovi kažejo, kako so tun j išk i potoki, k i prinašajo v Pšato največ gradiva, erozijsko dinamični. Nazoren primer lateralne erozije prodonosne vode med dragim tud i čedalje bolje opremljene poti, nove pa načrtujejo. Prečkal naj bi jo tud i del štajerskega kraka slovenskega cestnega križa. Urejanje pšaškega poplavnega področja naj b i bi la tud i izkušnja za ureja- nje drugih poplavnih področij, zlasti za urejanje obsežnejšega i n mnogo bolj zahtevnejšega poplavnega področja na drugi strani L jub l jane — na L jub l jan- skem Bar ju . Nikakor n i nakl jučje, da so Pšato začeli ure ja t i šele po socializaciji kmet i j - stva, al i natančneje ob ustanovitvi ve l i k ih kmet i jsk ih obratov, k i so j i h ob Pšati zasnovali v p r v i h let ih po osvoboditvi z namenom, da b i oskrboval i L jub l jano s kmet i jsk imi pr idelk i , zlasti s povr tn ino in mlekom. Hk ra t i moramo na regu- lacijo Pšate gledati tud i v luči čedalje bol j se razvijajočega družbenega načrto- vanja našega gospodarstva nasploh in celovitega urejanja pokra j in še posebej. Seveda pa se t i pogledi uvel jav l ja jo šele v zadnjem času. Čeprav razdrobljenost zemlje i n zasebno lastništvo v predvojn i Jugoslavi j i nista spodbujala k velikopoteznemu ure jan ju pšaškega poplavnega področja, so vendarle že takrat p r ip rav i l i več načrtov za njegovo izboljšanje. Pa tud i nemške okupacijske oblasti so med vo jno h i t ro spoznale smotrnost takega urejanja (prv i vodomer na Pšati i n regulaci jski načrt). Zato smo kmalu po osvoboditvi, že leta 1947, tudi dejansko pričel i regul i rat i Pšato. Najpre j so jo začeli u re ja t i s prostovol jn im udarnišk im delom, potem pa nadal jeval i z več j imi i n manjš imi presledki vse do danes. Vendar vseh del še vedno nismo do k ra ja izpeljali. Ce b i v tem času sklenjeno uredi l i samo po 1 k m struge letno, b i lahko regulacijo medtem že zakl juči l i . Dolgotrajno urejanje Pšate razkriva, kako smo v tem času agrarno po- kra j ino različno vrednot i l i in kako je bi lo celotno urejanje Pšate težavno. Vzrok i za to so b i l i sioer v splošnih značilnostih povo jn ih razmer, k i niso mogle nud i t i ustreznih csnov za sklenjeno večletno delo, kakršnega zahtevajo hidrotehnične regulacije. Zato je bi lo urejanje Pšate tud i v stalni zamudi za splošnim raz- vojem te pokraj ine i n še zlasti sosednjih. K o v današnji luči presojamo do- sedanje urejanje Pšate, ne moremo mimo ugotovitve, da je v tem času splošni gospodarski in družbeni razvoj kratkomalo prehitel celotni koncept vodnega urejanja pokra j ine ob Pšati; ta koncept je v marsičem zastarel, še preden smo ga do kra ja izpeljal i . Regulacijske načrte so med delom sicer izpopolnjevali, žal pa osnovnih iz- hodišč i n osnovnega vrednotenja teh posegov niso ustrezno razširi l i . Izpopolnje- val i so bol j hidrotehnično stran posegov, manj pa n j ihovo celovitost v širši pokra j insk i luči. Zato tud i prednosti postopnega urejanja Pšate nismo ustrezno izkorist i l i . Vprašanje o uredi tv i Pšate so sicer načeli že sredi prejšnjega stoletja, ven- dar vse do 1936. leta niso še ničesar napravi l i . Edino v Mengšu so uredi l i strugo v dolžini komaj 130 m. Do p rv i h resnejših pobud je prišlo 1934. leta, ko so strokovno ugotovi l i , da je regulacija Pšate potrebna i n nujna. V načrtu je b i la postopna ureditev posameznih odsekov. Vendar so že ob nameravanem ure jan ju spodnjega toka Pšate ugotovi l i , da bi bi lo predrago, če bi j o regul i ra l i v celoti, češ, da so na n je j previsoki ml insk i jezovi. Vodni odtok naj b i zato izboljšali le s čiščenjem i n razši r i tv i jo stare struge med m l i n i ter s tem, da b i dva zavoja SI. 25. Izgon p r i Cerkl jah opozarja na razliko med Brniško Reko in Pšato SI. 26. Razbremenilni kanal TopoloMengeš-Jarše, po katerem odtekajo visoke vode Pšate neposredno v Kamniško Bistrico. Bela proga na bregovih opozarja na destrukcijo vodnega toka. Kanal so skopali v prepustne prodne plasti, k jer je talna voda okoli 20 m globoko presekali. Kasneje so izdelal i še načrt, po katerem b i na razdal j i 100 m za- varoval i levi breg Pšate v Mostah. Leta 1936 so vendarle sestavili načrt za sklenjeno regulacijo spodnje Pšate od Trzina navzdol i n 1937. leta tud i še načrt za regulacijo srednje Pšate od Suhadol do Trzina v dolžini 7 km. Ta načrt so utemeljeval i s tem, da je ob srednji Pšati največ naselij, da je ob njej , zlasti v p r imer jav i s spodnjo Pšato, tud i največ obdelanih ta l i n da poplave n j i vam in vasem tu najbol j škodijo. Za oba predvojna regulacijska načrta je značilno predvsem to, da ne obrav- navata Pšate kot celote. Poleg tega sta izkl jučno »agrarna«. Zato so p r i načrto- van ju nove struge upoštevali v p r v i v rs t i agrarno vrednost tal, nadalje vodne pravice ml inar jev , v vaseh pa predvidel i vaška napajališča i n perišča (!) ob regul i rani strugi. Z regulacijo naj b i pravzaprav le izravnal i drobno vi jugavost Pšate, v glavnem pa naj b i reka obdržala staro smer. Izravnano strugo so sicer hotel i odmakni t i od ogroženih hiš, vendar pa j o obdržati b l izu naselij zaradi n j ihove požarne varnosti. V tehničnem pogledu so regul i rani st rugi odmeri l i dovolj ve l iko kor i to in izravnal i n jen potek ter povečali strmec, okrepl jeno moč vodnega toka pa so nameravali um i r i t i s pragovi. Predvojn i regulaci jski načrt i so b i l i torej vsebinsko skromni in enostranski, predvsem pa tud i za agrarni razvoj te pokra j ine premalo perspektivni. Bistveno širše poglede je prinesel J e n k o v medvojn i načrt iz 1. 1942, k i je v nasprot ju s starejšimi zajel celotno Pšato. Ker je J e n k o obravnaval Pšato s širšega v id ika, j e zasnoval regulacijo bol j celovito i n velikopotezno, pa tudi hidrotehnično bol j domiselno. Zato so kasneje menih, da je načrt pre- več dosleden i n »predrag«. Pozneje so sicer dognali marsikatero »cenejšo« i n ustreznejšo tehnično rešitev, glede osnovne zamisli pa niso vel iko napredovali. Za J e n k o v mel ioraci jski načrt je morda najbol j bistveno to, da je na- meraval s posebnim razbremeni ln im kanalom speljati narasle vode Pšate od Mengša dal je prek Bistr iške ravnine po na jb l iž j i pot i v Kamniško Bistrico (pr i Jaršah). Nova smer b i se tako smiselno pri lagodi la p r i rodn im osnovam. Pšata bi bržkone tako tekla, če je ne b i b i l od r in i l b ist r išk i vršaj. Nadal jn je odr ivanje Pšate je namreč p r i Mengšu zadržal b l i žn j i osamelec, tako da je na tem odseku ostala najbl iže Kamnišk i Bistr ic i (oddaljena manj kot 3 km), dejansko pa jo doseže mnogo niže po pr ib l ižno petkrat dal jši poti. S preusmer janjem poplavne Pšate b i se seveda odtočne razmere ob njenem spodnjem toku bistveno izbol j - šale. Razbremenilni kanal so prek bistriškega prodnega vršaj a kasneje tud i izkopali. Bistvena prednost te bl ižnj ice je nedvomno v tem — čeprav tega n i k je r ne omenjajo —, da so speljali Pšato z neprepustnih i lovnat ih plasti na sosednja prodna tla. Niso pa pretresl i možnosti, da b i se voda v večj i mer i izgubljala v prodna t la i n krepi la talno vodo Bistr iške ravnine. Zamisl i o odvajanju vode z i lovnate pšaške ravnice na prepustna prodna t la pa v regulaci jskih načrt ih niso pretresali, čeprav b i lahko postale v mar - sičem hrbtenica celotnega vodnega urejanja. Tega tud i J e n k o v načrt n i zajel, čeprav je talna voda pod razbremeni ln ikom okol i 20 m globoko. Kasneje je sicer mengeška indust r i ja s svo j imi odplakami nehote poskrbela za to, da se je prepustnost ta l v kanalu zmanjšala. V luči sodobnega urejanja naših poplavnih pokra j in b i kazalo vendarle znova in širše pretrest i možnosti za napajanje talne vode v prodnih t leh z SI. 27. Razbremenilni kanal vzhodno od Most, Suhadol in Topol so izkopali v i lovnate plasti SI. 28. V srednjem delu še novega razbremenilnika je travnata ruša že potrgana in bregovi spodjedeni naraslimi površinskimi vodami iz i lovnatega sosedstva, ker so podobne poteze značilne tud i za naša druga poplavna področja. Druga značilnost medvojnega regulacijskega načrta je ta, da so skušali talno vodo na robu Blatnic kratkomalo prestreči ter jo speljati prot i Bistrici. Gre za zanimivo zamisel, po kater i naj b i močvirna in poplavna t la uredi l i z odvajanjem talne vode v okolici. Ker so podobne razmere tud i v nekaterih drugih naših prodnih ravninah, je zamisel vredna nadaljnega pretresanja, če- prav so kasnejša proučevanja pokazala, da morejo Blatnice osušiti na pre- prostejši način. Tudi J e n k o v drugi načrt ( J e n k o 1949) sloni v bistvu na is t ih regu- laci jskih osnovah kakor prv i . Regulacijo Pšate so tud i tokrat vrednot i l i v agrarni luči, vendar z v id ika razvitega kmet i js tva; s te strani so tud i prouči l i njeno rentabilnost. Ta ide jn i načrt za regulaci jo Pšate so namreč p r ip rav i l i na takrat - nem minist rs tvu za kmet i js tvo LRS, k i je vk l jučevalo tud i glavno upravo za regulacijo rek in melioracije. S tehničnega v id ika vel ja podčrtati, da h idravl ičn i računi zaradi pomanj- k l j i v i h in k ra tko t ra jn ih hidroloških opazovanj niso sloneli na pretočnih me- r i tvah Pšate in zato tud i regulaci jski načrt i niso temel j i l i na zaneslj ivem po- znavanju njenega vodnega režima. Maksimalne pretoke so izračunali po empi- r ičnih formulah, kakršne uporabl ja jo v hidrotehniki . Tako so izračunali maksimalni vodni pretok p r i Mengšu na 83 ms/sek (100-letna voda), 50-letno vodo na 65 m3/sek, 30-letno na 35 m3/sek in vsakoletno na 25 ms/sek. Ker pa znaša maksimalna zmoglj ivost naravne struge le 10 m3/sek, je razumlj ivo, zakaj Pšata poplavl ja večkrat na leto. Teh podatkov tud i kasnejši računi, ko se je na Pšati nabralo že več hidroloških meritev, niso bistveno spremenil i . Pr i - rodnogeografske analize pšaškega porečja pa kažejo, da b i bilo treba ekstremne elemente odtočnega režima znova pretresti. Ko so v agrarni luči proučevali rentabilnost regulacij in melioraci j pšaškega poplavnega področja, so ugotovil i , da bi se naložbe povrn i le že v pet ih letih. Navadno pa štejejo, da so kmeti jske melioraci je gospodarne, če se povrnejo na- ložbe v t r i k ra t a l i š t i r ik ra t daljšem obdobju. Poudar i t i torej vel ja, da b i bile ob Pšati gospodarne celo enostransko zasnovane melioracije, čeprav so j i h vred- not i l i le z v id ika kmeti jstva, torej v luči »manj perspektivne« gospodarske panoge. Glede na pomen i n dinamiko gospodarskega razvoja pšaške pokraj ine pa b i bilo treba regulaci jo Pšate vrednot i t i kot sestavni del celotnega razvoja te pokraj ine. Zato je očitno, da b i jo kazalo izpel jat i bol j velikopotezno in hkra t i bol j celovito. Ure janje Pšate naj b i b i lo tako sestavni del celotnega preurejanja te i n sosednjih pokraj in. To pa pomeni, da b i moralo sloneti na širših osnovah. Toda tedaj se regionalno planiranje p r i nas še n i uvel javi lo. K l j u b spremenjenim razmeram se povo jn i regulaci jski načrt i niso bistveno spremenili. Pšato naj b i od Mengša navzdol izravnali, tako da b i jo skrajšal i pr ib l ižno od 21 k m na 12 km, ker je v p r imer i z zračno razdaljo (9,6 km) njena naravna struga zaradi neštetih v i jug kar dvakrat daljša. K o so začeli Pšato postopno urejat i , so za posamezne odseke izdelali po- drobne in v marsičem izpopolnjene načrte. Tako so mengeški razbremenilni ja rek podaljšali navzgor do Topol, v Blatnicah pa so Pšato prestavi l i v smeri SI. 30. V logih opozarja na obseg poplav meja, do koder je l ist je odplavljeno (na levi) Stare struge in Depalščice ter s tem omogočil i regulacijo lev ih i n desnih p r i - tokov. Tako so poplave v Blatnicah uspešno odpravi l i , ka r vel ja v bistvu prav- zaprav za celotno Pšato od Mengša navzdol. P r i tem so z poglobi tv i jo lev ih p r i - tokov uspešno dreni ra l i tud i talno vodo, tako da posebno odvajanje talne vode od Trzina do Šentpavla n i več potrebno. Nazadnje so tud i ob srednji Pšati izkopal i razbremenilni jarek, k i poteka zahodno od Most, Suhadol in Topol, ter si tem v marsičem izboljšal i vodne razmere tud i v tem delu doline. Če se vprašamo, ka j je b i l pravzaprav osnovni namen izpel janih regulacij- skih del, ne moremo m imo ugotovitve, da so pravzaprav vse hidrotehnične ukrepe ob Pšati usmeri l i v to, da poplavne vode s porečja čim hi t re je odtečejo. Tako izhodišče je morda pr imerno, če gledamo samo z v id ika poplavnega sveta, premalo pa je smotrno s širšega, regionalnega vidika. Za pšaško pokraj ino n i perspektivno, če izgublja to l iko vode, čeprav je poplavna. Zanjo b i bi lo vsekakor koristno, da b i skušali č im več vode zadržati v pokra j in i . Saj potre- buje jo razvijajoče se ku l tu rne pokraj ine čedalje več vode, ne pa čedalje manj. Zato je očitno, da je tak način odprav l jan ja poplav za pokra j ino in sosedstvo problematičen in predrag. Pa ne samo to! Hitrejše odtekanje v isokih voda po- slabša vodne razmere ob toku navzdol, torej na Bistr ic i i n Savi. S tem da od- pravimo poplave s h i t re jš im odtokom vode po razšir jeni i n izravnani strugi, prenesemo težave v nižje pokraj ine, odtočni režim pa se tu i n tam poslabša, saj se s tem odtočna ampli tuda le okrepi. Poplave moremo odprav i t i sicer na različne načine. Bodisi tako, da kratko malo odpravimo nj ihove vzroke (npr. z vegetacijsko regeneracijo pokraj ine) al i pa s tem, da zadržimo vodni odtok že v pov i r j u in stranskih dolinah, še preden se poplavne vode združujejo v glavni dolini. Visoke vode naj b i torej zadržali že v poplavnem zaledju. V pšaškem porečju b i se dalo visoke vode zadržati že ob gorn j i Reki i n v Tunj iškem gričevju. Ker so večino povirne Reke zajeli za obsežen pokra j insk i vodovod, n jeni zgornj i dol in i pa namenih prometno funkc i jo (dolinska postaja za žičnico na Krvavec), preostane za preurejanje pravzaprav samo Tunj iško gričevje. S tem da b i tunj iške dolinice pregradi l i i n visoko vodo zadržali, b i tud i poplave ob Pšati precej omi l i l i , saj b i dosegli enakomernejši vodni odtok. S števi ln imi drobnimi akumulaci jami zadržano^ poplavno vodo pa b i v pokra j in i s pr idom uporabi l i , še preden b i nekoristno odtekla. Seveda so vodni zb i ra ln ik i v stranskih dolinicah bržkone predragi, če j i h enostransko vrednotimo. Toda urejanje voda še zdaleč n i samo agrarno a l i celo le hidrotehnično vprašanje. Na široke geografske poglede oprto prostorsko oziroma regionalno planiranje nam odpira nove poglede i n šir i vrednotenje posameznih pokra j insk ih sestavin z vsemi vodami vred, tud i s poplavnimi. SI. 32. Ob živ ih mejah zapusti poplava največ sledov SI. 33. Debele plasti blata na t ravn ik ih zahodno od Topol je zapustila poplava v pozni jeseni 1972. leta SI. 34. Razcefrani ostanki po l iv in i ln ih krp na bregovih srednje Pšate zgovorno pričajo o kolebanju vodne gladine SI. 35. Na sotočju Pšate in Kamniške Bistrice. Oba vodna tokova dobivata v naseljeni pokra j in i novo, dodatno funkci jo — odvajanje kanalizacijskih odplak SI. 36. Poplavne vode so še posebno problematične, ker poplavno ravnico onesnažijo. Ob nizk i vodi pa napol prazna struga zaudarja, ker kanalizacijskih odplak ne more sproti odnašati Tabela 1. Pšata v Mostah — kolebanje višine vode po mesečnih poprečkih (v cm) Leto Jan. Febr. Mar. Apr i l Maj Juni j Jul i j Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Letno 1956 117 121 110 123 116 134 107 108 102 118 119 104 115 1957 107 129 104 122 111 105 112 103 102 104 106 106 109 1958 113 125 111 120 103 112 107 110 103 111 115 128 113 1959 109 103 108 126 115 114 106 111 107 112 122 150 115 1960 116 137 130 112 105 113 111 111 128 140 135 149 124 1961 124 108 107 109 124 110 119 104 102 107 119 110 112 1962 128 105 118 117 123 115 113 99 109 101 123 112 114 1963 121 109 128 112 112 112 100 121 115 109 124 114 115 1964 103 104 112 117 105 101 108 107 106 144 111 119 111 1965 116 111 125 121 116 118 114 109 139 107 130 132 120 1966 111 121 112 113 107 116 102 108 99 106 116 114 110 1967 109 101 105 114 104 106 102 94 105 118 123 110 108 Popr. mes. za ob- dobje 114,5 114,5 114,2 117,1 11,7 113,0 108,4 107,0 109,7 114,7 120,2 120,6 113,8 124 Maksimalna mesečna višina vode 103 Min imalna mesečna višina vode Tabela 2. Pšata v Mostah — kolebanje vodnega pretoka po mesečnih poprečkih (v m3/sek) Leto Jan. Febr. Mar. Apr i l Maj Juni j Jul i j Avg. Sept. Okt. Nov. Dec. Letno 1956 1,57 1,85 1,08 2,46 1,76 3,72 0,84 1,01 0,58 2,25 1,85 0,65 1,63 1957 0,88 3,29 0,66 2,39 1,12 0,73 1,90 0,61 0,59 0,73 0,85 0,90 1,22 1958 1,16 2,14 0,98 1,60 0,51 1,38 0,75 1,15 0,48 1,20 1,40 2,43 1,26 1959 0,94 0,45 0,88 2,46 1,50 1,41 0,71 1,16 0,86 1,29 2,06 4,65 1,54 1960 1,59 3,13 2,65 1,19 0,58 1,45 1,10 1,16 2,53 3,53 3,35 4,53 2,23 1961 2,36 1,11 0,96 1,15 2,41 1,44 1,88 0,80 0,67 1,01 1,99 1,21 1,42 1962 2,94 1,02 2,10 2,00 2.55 1,79 1,71 0,63 1,46 0,73 2,44 1,62 1,76 1963 2,39 1,33 3,17 1,63 1,62 1,61 0,48 2,34 1,98 1,36 2,92 1,77 1,89 1964 0,65 0,83 1,60 2,14 0,87 0,57 1,25 1,14 1,09 4,60 1,43 2,25 1,54 1965 2,02 1,47 2,91 2,44 2,00 2,22 1,81 1,30 4,25 1,04 3,34 3,69 2,37 1966 1,43 2,49 1,57 1,72 1,00 1,20 0,85 1,47 0,58 1,39 2,26 2,02 1,49 1967 1,49 0,77 1,15 2,10 1,04 1,28 0,99 0,37 1,23 2,35 2,90 1,66 1,44 1956 do 1967 1,61 1,65 1,64 1,77 1,41 1,56 1,18 1,09 1,35 1,79 2,23 2,28 1,64 2,94 Maksimalni mesečni vodni pretok 0,45 M in ima ln i mesečni vodni pretok REČNI REŽIM PŠATE V M O S T A H ZA 12 LETNO OBDOBJE (1956 -1967 ) Kolebanje višine vode cm 110- 1 0 0 - 90- 80- 70- 60- 50- 40- 30- 20- 10- 0- 0 a i—«. ™ — i s M 0 1 t I M 3 O 2 O S 2 4 4 1 O - •lopr. letna viš. vode •popi min.viš.vode absol. min.viš.vode nastopanje najnižje vode nastopanje najvišje vode poprečna letna višina vode (l)3,8crn) poprečna minimalna višina vode (97,Icm) poprečna maksimalna višina vode (3J5,9cm) poprečna amplituda kolebanja vode (211,5 cm) absolutna amplituda kolebanja vode (227cm) — • — absolutna minimalna višina vode (90cm) absolutna maksimalna višina vode (365cm) REČNI R E Ž I M PŠATE V M O S T A H ZA 12 L E T N O O B D O B J E ( 1 9 5 6 - 1 9 6 7 ) Kolebanje vodnega pretoka 1,00- 0,80- 0,60- 0,40- 0,20- 0- . popr. letni vodni odtok (1,64 mVs) M M LITERATURA B r i c l S., 1959, Vodnogospodarska vprašanja p r i ure janju glavnih vodotokov in melioraci jskih področij na Kamniškem. Kamnišk i zbornik 5. Kamnik. F u r 1 a n D., 1953, Nova padavinska karta Slovenije. Geografski vestnik 25. L jub - ljana. G a b r š č i k B. in D e b e l j a k F., 1965, Prometna raziskava L jub l jane kot regio- nalnega središča. Urbanist ični inšt i tut SRS, L jubl jana. G a m s I., 1973, Prispevek h k lasi f ikaci j i poplav v Slovenij i. Geografski obzornik 20, št. 1, 2. L jubl jana. H r i b o v š e k M., 1960, Poplavna področja v LRS. Hidrometeorološki zavod SRS, L jubl jana. H a 11 e r V., 1969, Sanacija Pšate na področju občine Domžale. Splošna vodna skupnost Sava - L jubl janica, L jubl jana. H a 11 e r V., 1964, Razbremenilnik Pšate v Mostah, Ide jn i projekt. A r h i v SVS Sava - Ljubl janica, L jubl jana. J e n k o F., 1949, Ide jn i projekt regulacije Pšate. A r h i v SVS Sava - L jubl janica, L jubl jana. I l e š i č S., 1935, Terase na Gorenjski ravnini . Geografski vestnik 11, L jubl jana. 11 e š i č S., 1933, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem. Geografskki vestnik 9. L jubl jana. K 1 e m e n č i č V., 1971, Prostorska diferenciacija Slovenije po selitveni mobilnosti prebivalstva. Geografski zbornik 12 (karta dnevne migraci je delovne sile po stanju 1971). L jubl jana. K l e m e n č i č V., J e r š i č M., 1967, Elementi transformacije Bistriške ravnine. Kamnišk i zbornik 11. Kamnik. K o k o 1 e V., 1962, Regionalna analiza Gorenjske. Urbanist ični inšti tut, L jubl jana. K o r o š e c B., 1968, Predlog rezervata h i t r ih cest v Sloveniji. Geodetski zavod SRS, L jubl jana. K r i ž i k o v s k i J., 1949, Projekt melioracije zemljišč ob spodnjem toku potoka Pšate. A rh i v SVS Sava - Ljubl janica, L jubl jana. M a 1 a č i č J., 1972, Poplavni svet ob Pšati pred regulacijo. Seminarska naloga (Oddelek za geografijo Fil. fak., Ljubl jana). M e l i k A., 1959, Slovenija I I , 3: Posavska Slovenija. Slovenska matica, L jubl jana. P l e s k o v i č M., 1950, Ide jn i projekt regulacije potoka Pšate. Melioracijsko ozem- l je - desni breg. A r h i v SVS Sava - Ljubl janica, L jubl jana. R a d i n j a D., 1969, Renške Dobrave •— pokraj inski stik med fluvioglacialno akumu- lacijo Soče in periglacialno akumulaci jo Vipave. Geografski vestnik 42. L jub - ljana. R a d i n j a D., Šentjernejski vršaj i v luči morfogenetske problematike Krške kotl ine. L jub l jana (tipkopis). R a d i n j a D., Š i f r e r M., L o v r e n č a k F., K o l b e z e n M., N a t e k M., 1974, Geografsko proučevanje poplavnih področij v Slovenij i . Geografski vestnik 46. L jubl jana. R a k o v e c I., 1930, K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamniško Bistrico. Geografski vestnik 5—6. L jubl jana. R a k o v e c I., 1940, H geologiji Kranjsko-sorškega polja. Geografski vestnik 16. L jubl jana. S e i f r i e d Z., 1961, Gozdovi na Kranjsko-sorški ravnini . Geografski vestnik 32. L jubl jana. S t r i t a r A., 1969, Neke sistematske jedinice tala na f luvioglacialnim šl juncima i konglomeratima Gorenjske. Zagreb. S i f r e r M., 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 4. raz. SAZU 12. L jubl jana. V r i š e r I., 1974, Mesta in urbano omrežje v SR Slovenij i. Geografski zbornik 14. L jubl jana. Ž 1 e b n i k L., 1965, Pleistocen Kranjsko-sorškega pol ja in njegova hidrologija. L jub- ljana. Z l e b n i k L., 1971, Pleistocen Kranjskega, Sorskega in Ljubl janskega polja. Geo- logija 14. L jubl jana. Drugi viri Hidrološki godišnjaki Sav. hidr. zavoda, Beograd — za obdobje 1956—1967. Hidrogeološka karta Slovenije 1 : 200 000. Geološki zavod, Ljubl jana. Potencialne površine za veliko industr i jo v SR Sloveniji. Biro za regionalno pro- storsko planiranje, L jubl jana, 1969. Prometna študija h i t r i h cest v Slovenij i. L jub l jansk i urbanistični zavod, L jubl jana, 1969. Padavinske karte Slovenije 1925—1946 (Priloge za kl imatografski atlas Slovenije). Hidrometeorološki zavod Ljubl jana, 1954. I I I . P O G L A V I T N E GEOMORFOLOŠKE Z N A Č I L N O S T I POREČJA PŠATE M I L A N SIFRER (gl. kar to 1 v pr i logi ) Rečica Pšata je znana po obsežnih poplavah, k i j i h presegajo v L j ub l j ansk i ko t l i n i samo še poplave na L jub l j anskem bar ju . P r i to lmačenju mor fo lošk ih pogojev zanje, smo mora l i upoštevati zelo svojsko morfogenezo porečja Pšate, upoštevat i pa smo mora l i t u d i geološke i n orografske razmere v n jenem porečju. Pšata se je razv i la v g lavnem šele v teku k v a r t a r j a iz k rašk ih i zv i rov ( izv i r Pšate p r i vas i Pšata) ter man jš ih p r i t okov na vznož ju K a m n i š k i h A l p med K o k r o in Kamniško Bistr ico. Zato je v svojem nasipanju vseskozi močno za- ostajala za ve l i kansk im nasipanjem K o k r e i n Kamniške Bistr ice. Iz istega vzroka t u d i n i ustvar i la samostojne akumulac i jske ravnine, po ka te r i b i po b l i žn j i po t i dosegla eno od več j ih a lpskih rek, ampak si je iskala svo jo pot ob robu obsežnih nasut ih ravn in i n med v rša j i več j ih rek ter tako šele po močno zv i t i , dolgi po t i dosegla Kamn iško Bistr ico. Tud i v eroz i j i n i ig ra la pomembnejše vloge. Vseskozi je b i la odvisna od Kamniške Bistr ice, k i pa je po zadnjem na- s ipanju ob svojem spodnjem toku, k j e r se iz l iva van jo Pšata, le malo poglobi la svojo dol ino i n zato t u d i Pšata n i močneje razrezala akumulaci jskega površja. Posledica takega razvoja je, da je tok Pšate ves zv i jugan i n po ln os t r ih zavojev, k i zav i ra jo h i ter odtok narasl ih voda. V svo jem zgorn jem toku, med i zv i rom p r i vasi Pšata in Komendo, se drž i Pšata najn iž jega dela nekdanje ravn ine Kokre , k i se je š i r i la t u do samega vznožja Tunj iškega gr ičevja, p r i Mostah pa že zadene ob vršaj Kamniške Bis t r ice i n se ob n jem zaokrene p r o t i j ugu ter se pod Suhadolami nasloni na obrobno gričevje. P r i Mengšu obide v ve l i kem zavoju p r o t i vzhodu i n nato p ro t i j ugu vzpet ino Gobovico i n teče nato tesno pr is lonjena k g r i čev ju vse do Trz ina. T u se o d njega loči ter si med vrša j ema Kamniške Bist r ice i n Save po sredin i ravn ine na jde pot k Soteškemu hr ibu , dokler se p r i Ber ičevem končno ne i z l i j e v Kamn iško Bistr ico (M e 1 i k 1959; Š i f r e r 1961). Iz is t ih morfogenetsk ih dejstev pa izv i ra jo t ud i nekatere zelo svojske oro- grafske poteze v n jenem porečju. T u m is l imo predvsem na izredno prev lado ravninskega sveta (53,83%) i n t ud i na zelo svojsko razporedi tev gr ičev ja (27,19'%) i n še preostalega višjega sveta (18,98 ®/o) vzdolž njenega toka. Za nas je na tem mestu še posebno pomembno, da teče Pšata na vsej svo j i 35 k m dolgi po t i po ravn inskem svetu i n da ima tako v celot i samo 136 m padca. Neko l i ko g lobl je je izdolbla svojo dol ino samo v zgorn jem toku nad Komendo, k j e r jo spreml ja po lev i s t rani Tun j i ško gr ičevje, po desni pa dve g lavn i pleistocenski terasi. Zgornja se nahaja okrog 10 m nad na jn iž j im dol inskim dnom. Sestavljajo jo konglomerat, izpod katerega se pokažejo p ro t i Komendi tud i terciarna sivica i n lapor j i , k i sestavljajo tud i vse obsežno Tunj iško gričevje. Niž ja terasa pa je le 5—6 m visoka in jo sestavlja prod potoka Reke, navzdol ob Pšati pod Zalo- gom pa tud i i lovnat i i n peščeni sedimenti, k i so j i h nanosil i potok i iz Tunjiškega gričevja (si. 37). Pod Komendo i n še posebno p r i Mostah se dolina Pšate nena- doma močno razširi. V smeri p ro t i Bukovskemu hr ibu jo po desni strani doline še ves čas spremlja konglomeratna terasa, na lev i strani pa se dviga iznad naj - nižjega dolinskega dna okrog 2—4 m višja prodna Bistr iška ravnina, k i spremlja Pšato vse do njenega izl iva v Kamniško Bistr ico ( I l e š i č 1935; M e l i k 1959; O b l a k 1952; Š i f r e r 1961). Zgorn j i del doline Pšate je izobl ikovan torej povečini v neprepustnih kam- ninah. Odtok vode skozi konglomerat p ro t i Kran jskemu po l ju zavirajo predvsem močno i lovnat i sedimenti v n iž j i terasi i n sivica, k i seže na več k ra j i h z leve strani doline tud i na njeno desno stran. Drugačne pa so razmere p r i Mostah i n še niže navzdol, k je r je izdolbla Pšata svojo dolino ob robu prodne nasutine Kamniške Bistrice. Ker teče rečica tuka j po propustni prodni podlagi, smemo domnevati, da se izgublja tu del n jen ih voda direktno v sam prod. To so nam pot rd i l i tud i kopači vodnjakov v Mostah, k i so opozoril i, da priteče v vodnjake voda od zahoda. Te razmere se spremene šele pod Trzinom, k je r se ob i lovnat ih vršaj ih, k i so j i h nasuli potočki iz obrobnega skri lavega gričevja med Trzinom, Dobrovo i n Dragomljem, talna voda v Bist r išk i ravn in i močno dvigne i n priteče iz proda na dan v števi lnih izv i r ih. Se posebno močan tak izv i r je v Depali vasi; k l j ub znatnemu znižanju talne vode na Bist r išk i ravn in i ob v isokih vodah še ves čas poplavl ja. Zelo močni i zv i r i so tud i v Domžalah, pa tud i južno odtod, k je r se n j ihove vode po krajšem al i daljšem toku iz l ivajo v Pšato (npr. i zv i r i p r i Sentpavlu). To pa so tud i edin i pr i tok i , k i so se razvi l i na obsežnem ravninskem svetu, k i spremlja Pšato vzdolž vsega njenega toka i n zajema v njenem porečju kar 53,83 % celotnega površja. Zaradi takega značaja ravninskega sveta so za Pšato še posebno pomembni dolgi pr i tok i , k i j i h prejema s Tunjiškega gričevja ter s hr ibovitega zaledja okrog Senturške gore (696 m) i n Ambroža (1084 m), pa tud i z vsega še višjega sveta okrog Krvavca (1853 m — si. 38). Odtod pr i teka Reka oziroma Brn išk i potok, k i je nasul ob izstopu iz hr ibov ja p r i Cerkl jah obsežen vršaj in zašel po njem na desno stran Pšate, k i jo doseže nato šele pod Komendo. Z vodo, k i uhaja iz struge Reke v prodni vršaj p r i Cerkl jah, hran i le-ta tud i številne izvire pod Pšenično polico. Zelo močni potok i pa so v tem hr ibov i tem zaledju tud i še Gobovšek, Doblič, Vrtašnica, Knež i n Tunjščica. Pr i razvoju tega porečja so bi le zelo odločilne tektonske in kamninske razmere ( R a k o v e c 1934), k i so pospeševale zbiranje i n odtok vode iz ob- močja Krvavca ter z vsega hribovitega sveta okrog Ambroža ter Senturške gore na jug i n na vzhod prot i Tunj iškemu gričevju, oziroma prvotno pro t i ve l ikemu vrša ju Kamniške Bistrice, k i se je š i r i l iz območja Županj ih n j i v preko vsega Tunjiškega gričevja na j u g in zahod pro t i Mostam in Cerkl jam. Do vk l juč i tve Tunjiškega gričevja v porečje Pšate je prišlo torej šele kasneje, ko je postal ta vršaj zaradi močne erozije Kamniške Bistrice fosilen in se je razvi la na n jem iz potokov, pr i tekajočih iz hribovitega zaledja ter voda, k i so SI. 37. Široko poplavno dno doline Pšate v Spodnjem Zalogu. Hiše stoje na p r v i pleistocenski terasi nad n j im. Zelo strma in izrazita ježa terase SI. 38. Pogled iz Tunj ic po gričevnati in hr ibov i t i pokra j in i v zgornjem porečju Pšate se razvile na vrša ju samem, zelo gosta hidrografska mreža. T i potoki so šele v teku kvar ta r ja razrezali vršaj i n m u dal i današnjo gričevno podobo (si. 39). Zaradi takega razvoja se Tunj iško gr ičevje postopoma znižuje od severo- vzhoda, k je r se nahajajo najv iš ja slemena v v iš in i okrog 500 m, p ro t i jugu i n zahodu, k j e r so ob Pšati le še 400 m visoka. Podoben strmec pa kažejo tud i potoki, k i so izdolb l i vanj okrog 80—100 m globoke doline. Zato je vse to gr i - čevje zelo podobnih re lat ivnih višin. Globl je so izdolbene doline šele v hr ibovi - tem svetu, k j e r so pobočja ob Dobl iču in Tunjščici še čez 200 m visoka. Še vel iko večjo višino pa dosegajo pobočja ob Reki, k i se zajeda v sam visokogorski svet okrog Krvavca. Silna razčlenjenost tega reliefa ter vododržne kamnine, k i sestavljajo Tun j i - ško gričevje in pobočja hribovitega sveta pro t i Senturški gori, tvor i jo pa tud i podlago apnencem in dolomitom še višjega sveta, so vseskozi pospeševala obi len in hiter odtok padavinske vode po teh potokih (prim. Tel ler jevo geološko kar to »Eisenkappel u. Kanker« 1 : 75 000). Na to pa so vpl ivala tud i zelo strma po- bočja, k i v pretežnem delu obravnavanega površja z ve l i k im odstotkom (nad 70 °/o) presegajo 15° naklona. Številne i n manj vodnate pr i toke pa sprejema nato Pšata še z gričevja, k i jo spremlja po desni strani od Mengša na jug pro t i Dobravi i n Dragomlju. Vzrok i za manjšo vodnatost teh pr i tokov najbrž ne t ič i jo samo v manjši oro- grafski d inamik i tega sveta, marveč tud i v zelo svojskih tektonskih razmerah. Ta svet je izobl ikovan v ant ik l ina ln ih k r i l ih , v kater ih so nagnjeni kamninski skladi v glavnem pro t i severu in zahodu. Zato je zelo upravičena domneva, da se odtekajo vode iz apniškega zaledja okrog Rašice (636 m) i n Debelega v rha (595 m) v znatni mer i v isto smer, torej stran od Pšate oziroma Kamniškega polja. V idet i je torej, da so navezani potočki, k i se odtekajo p ro t i Pšati, skoraj izkl jučno le na številne manjše izvire v vododržnih hr ib inah, k i sestavljajo obrobne dele tega gričevja in j i m sledimo nekako od Mengša navzdol pro t i L jubl janskemu po l ju (prim. R a k o v e c 1930). Se bol jš i vpogled v značaj posameznih potokov v porečju Pšate pa smo dobil i na osnovi študi ja geomorfoloških učinkov, k i so j i h pusti le visoke vode v n j ihov ih strugah in po bl ižnjem poplavnem svetu. P r i š tud i ju teh učinkov smo poštah še posebno pozorni na številne, globoko zajedene sveže žlebove, k i smo j i h ugotavl ja l i v vseh pov i rn ih del ih dol in in v stranskih grapicah po hr ibovi tem in gričevnatem svetu v porečju Pšate. Ker so ta kor i ta povečini skoraj povsem brez vode, al i pa voda po n j i h samo polzi, je v idet i , da so v funkc i j i samo ob obi ln ih padavinah. Globl ja zajedenost teh žlebov ter n j ihova neposredna usmerjenost pro t i dol inam nas opozarjata tud i na izredno hiter i n morfološko' zelo uč inkovi t odtok padavinske vode iz vsega sveta v dol ine (si. 40). Iste tendence hitrega odtekanja vode pa izpr ičujejo v zgornj ih del ih dol in tud i prav malo zv i jugani potoki sami. Razmere se spremene šele navzdol ob nj ih, k je r se j i m strmec nekoliko zmanjša. T u pr ide do močnejšega meandrira- nja, do znatne razširi tve najnižjega dolinskega dna, do širših poplav in vseh vzporedno potekajočih procesov, k i nam i lust r i ra jo d inamiko posameznih rek in smo j i m posveti l i zato v okv i ru našega proučevanja še posebno pozornost. Pr i tem se je pokazalo, da k r a t k i potočki v gr ičevju med Mengšem ter Dobravo p r i Jezici in še bol j neznatni s Soteškega hr iba ne kažejo sledov močnejših morfoloških učinkov. Isto pa vel ja tud i za Reko oz. Brn išk i potok, k i zaradi SI. 39. Pogled od Vrhov ja po Tunj iškem gričevju prot i Ve l ik i planini. Slika dobro prikazuje izredno močno razčlenjenost gričevja SI. 40. Značilen hudourniški žleb ob Dobliču v Tunj iškem gričevju. Voda teče po njem samo ob nal iv ih ter ob ta l jenju snega odtekanja vode v prodni vršaj i n debelega proda, k i zavira hitrost toka, po- stopoma izgublja svoj hudourniški značaj. Kor i ta so ob teh potočkih povečini p l i tva in skoraj ne presežejo globine 1 m. Bregovi so vse do višine nizk ih oziroma srednjevisokih voda poraščeni z rušo oziroma z grmov jem in drevjem ter je samo na najbol j izpostavljenih straneh ok l jukov opazit i sledove erozije (izpodjede in usadi). Vode, k i ob poplavah sežejo iz strug, povečini ne prenašajo večj ih kol ič in p lav ja in tud i prav neznatno š i r i jo svoje doline. Zato so prehodi med danj imi ravnicami in v i š j im obrobjem povečini počasni. To pa seveda močno otežuje nj ihovo omejitev. Precej drugačne so razmere p r i bol j hudourniških in dal jših potokih v Tunj iškem gričevju, predvsem p r i Dobl iču i n Tunjščici, k i sežeta s svoj imi pov i r j i v sam hr ibov i t svet okrog Šenturške gore in Ambroža. Nj ihova kor i ta so povečini globl ja in v spodnj ih delih dol in še presežejo 2 m globine. Povsod je mogoče zaslediti sledove močnega spodjedanja, ruša i n prst pa sta posebno na udarnih straneh bregov že tako močno odstranjena, da pr idejo korenine grmovja in dreves že skoraj povsod na površino. Pr i najbol j hudourniških po- tok ih (predvsem p r i Dobliču) pa sta odstranjeni ruša in preperelina tud i na zatišni strani rečnih zavojev (si. 41). Ta erozija pa n i odnesla samo prepereline in ruše, marveč je močno poškodovala tud i korenine (si. 42). Do višine okrog 1 m, do katere je v narasl ih vodah še vel iko proda, so korenine povečini že tako poškodovane, da po n j i h hrana ne pronica več in se sušijo i n t rh leni jo. Višje se še ohranjajo, vendar so tud i po n j i h vel ike braz- gotine, k i ustvar ja jo s svojo skrivenčenostjo zelo sl ikovi to podobo. Ko t posledica zelo močnega spodkopavanja je drevje ob teh potokih skoraj dosledno nagnjeno pro t i kor i tom. Na j t i pa je tud i p rav številna, čez vodo prevrnjena drevesa, na kater ih se zaustavlja najraznovrstnejše plavje, k i močno ovira odtok vode in pospešuje poplave (si. 43). Tako zaviralno moč pa imajo tud i meandri . Dosledno je mogoče ugotavl jat i , kako so območja najmočnejšega meandr i ranja tud i območja najbol j pogostih poplav. O si lnem zaviranju vode v ok l j u k i h nas prepričujejo tud i morfološki uč ink i na udarn ih straneh teh meandrov. T i bregovi so pogosto povsem spodje- deni in brez rastja. Nad n j imi , že na samem prehodu kor i t v danjo ravnico, najdemo sledove svežih erozi jskih zajed, drugje zopet sledove nasipanja. Obilne sledove sveže in pogosto še povsem neporaščene naplavine pa smo opazovali nad rečnimi ko r i t i oz. po danj ih ravnicah tud i po drugod zelo pogosto. Dosledno smo ugotavl jal i , kako se odlaga večina, predvsem debelejšega akumu- lacijskega gradiva že takoj nad kor i t i , k je r drevje, grmovje i n trava na danj i ravnic i močno zavirajo hitrost vodnega toka i n s tem tud i njegovo transportno moč. Dl je po ravnicah smo sledili debelejši nasutini le tam, k je r udira povodenj- ska voda po nje j v močnejšem toku. Zaradi takega značaja nasipanja nastanejo ob potokih in prečno čez doline pregraje, k i zavirajo odtok vode s poplavnega sveta ter pospešujejo sedimentacijo drobnejšega plavja. Ustvar ja jo tud i ugodne pogoje za zamočvirjenost i n higrof i lno rastje, k i je za te ravnice tako zelo značilno (prim. S i f r e r 1961). Sledove še posebno močnega nasipanja smo ugotavl ja l i ob Dobliču, k i je v zadnjih nekaj desetletj ih nasul po gozdu ob vstopu v dol ino Pšate, okrog 0,3—0,5 m debelo plast mivke oz. hliša, kot imenujejo to nasutino domačini. SI. 41. Močno razširjeno kor i to potoka Dobliča. Hudourniški značaj tega potoka zelo dobro kažejo sledovi močnega spodjedanja bregov in prevrnjeno drevje SI. 42. Ob potokih, k i pr i tekajo v Pšato iz hribovitega zaledja med Cekl jami in Mostami, pogosto naletimo na tako poškodovane, brazgotinaste drevesne korenine S tem hlišem so docela zasuti spodnj i razšir jeni deli debel ob koreninah, deloma pa tudi ož j i deli nad n j i m i (si. 44, 45, 46). Poleg anorganske naplavine prenašajo t i potoki tud i izredno vel iko trave, korenin i n vej , k i se zaustavljajo ob g rmov ju i n ob drevesnih debl ih po po- plavnih ravnicah i n izpričujejo n j i h hudournišk i značaj. Ob tako hudournišk ih potokih, k i j i h prejema Pšata v svojem zgornjem toku med Zalogom in Mostami, je povsem razumlj ivo, da vsaj v tem območju tud i sama močno in sunkovito narašča. Tud i n jen tok je ves zvi jugan. Kor i to je močno poglobljeno. Povsod je opazit i znake močnega spodjedanja bregov. To pa pogosto izpričuje tud i prava gošča prevrnjenega drevja (si. 43). Najn iž je dolinsko dno je na števi lnih k ra j i h v ož j ih al i širših pasovih pokr i to s svežo al i pa že deloma poraščeno i lovnato in peščeno naplavino. Ob d rev ju i n g rmov ju pa se zaustavlja kopica vej, korenin in trave, k i j i h je nanesla poplavna voda. To pa nas vodi tud i že k tolmačenju nekater ih morfogenetskih značilnosti najmlajšega dolinskega dna, katerega šir ina se vzdolž Pšate močno spreminja. Se posebno široko je ob njenem zgornjem toku med Zalogom in Komendo, nato se močno razširi spet na st iku Kranjskega pol ja z Bistr iško ravnino p r i Mostah i n Suhadolah, ter slednjič v širokem t r i ko tu med Trzinom, Dobravo in Dra- gomljem. Na vznožju Tunjiškega gričevja, med Zalogom in Komendo, je izdolbeno najnižje dolinsko dno v prvo teraso in ga v vsej šir ini, k i znaša lokalno še čez 500 m, preplavl ja močno narasla poplavna voda. Ježa prve terase, i n k je r ta manjka tud i naslednje višje, se povsod zelo strmo dviga iznad najnižjega do- linskega dna oziroma danje ravnice in nas s tem opozarja, da spremlja te po- plave poleg že pr ikazanih geomorfoloških učinkov v rečnih ko r i t i h in sledov nasipanja po najn iž jem dolinskem dnu, tud i zelo močna lateralna erozija in da se tu najniž je dol insko dno še ves čas širi. Ta erozija je še posebno uspešna na desni strani Pšate, kamor jo odr ivajo potoki iz gričevnatega i n hribovitega zaledja. Precej manj v idn i pa so sledovi lateralnega vrezovanja ob večj ih razšir i tvah najnižjega dolinskega dna navzdol ob Pšati, zaradi česar je tud i omej i tev danj ih ravnic napram v iš jemu svetu povečini precej težavnejša. To se pokaže že ob nenadni razši r i tv i najnižjega dolinskega dna na st iku s š i rok imi i lovnat imi ravnicami ob Knežu in Tunjščici p r i Mostah ter vzhodno od Suhadol. Tu je ves ta i lovnat svet le za spoznanje n iž j i od wi i rmske prodne ravnine Kamniške Bistrice, ob kater i se Pšata nenadoma zaokrene pro t i jugu. Ob tak ih morfoloških dejstvih n i p rav nič čudno, da so gledali starejši raziskovalci v tem i lovnatem površju kratkomalo sledove zajezevanja Pšate po Bistr ic i ( I l e š i č 1935; M e - l i k 1959; O b l a k 1952). Sele zadnja proučevanja so pokazala, da so i lovnate ravnice ob Pšati mlajše in da so se razvile v glavnem šele po u m i k u Bistrice iz tega področja (prim. S i f r e r 1961). Na to kažejo predvsem ugotovitve, da se š i r i bistr iški prod v vsej konkavn i zajedi med Kr ižem i n Mengšem še pod poplavnimi ravnicami do višjega terasnega i n gričevnatega obrobja in da so po n jem odloženi i lovnat i i n peščeni sedimenti holocenske starosti, kot je mogoče sklepati iz toplodobnih drevesnih vrst lesa in l ist ja, k i se je ohrani l v n j i h v ve l i k ih množicah ( Š i f r e r 1961). V idet i je torej, da so te ravnice rezultat holocenskega razvoja Pšate, k i je iskala po na jn iž j ih del ih ob robu Bistr iške ravnine svojo pot p ro t i jugu. S svojo naplavino je izpolni la najn iž ja mesta i n SI. 43. Take primere srečujemo ob strugi Pšate nad Mostami na vsakem koraku. Pr ičajo nam o prav močnem spodjedanju bregov SI 44 Drevje na s l ik i ima v svojem spodnjem delu deblo razvito normalno široko. To nam dokazuje, da po tej ravnic i n i prišlo v zadnjem času do intenzivnejšega nasipanja lokalno p r i izravnavanju svojega tako skrivenčenega toka močno razširi la svojo dolino. Pr i Mostah in p ro t i Suhadolam so b i l i pogoj i za tak razvoj še posebno ugodni. Tu je Pšata zaradi nenadnega zavoja prot i jugu oz. celo prot i jugo- zahodu stalno sil i la na levo, spodjedala obrobne dele prodnega vršaja Kamniške Bistrice in na ta način močno razširi la svojo dolino. Vse to je zaradi hudourn i - škega značaja Pšate i n dejstva, da stopi reka p rav tu v ravninski svet, potekalo najbrže še posebno hitro. Navzdol ob Pšati, med Mengšem i n Trzinom, je najnižje dolinsko dno po- večini precej ozko. Silno in prav nenadoma pa se razširi južno od tod pro t i Do- brav i p r i Črnučah in Dragoml ju i n je po svoj i zasnovi bol j kompleksnega in kompliciranega postanka. V glavnem gre za področje, k i je ostalo vsaj v osred- n jem jedru vseskozi v domeni nasipanja potokov, k i pritekajo' v dol ino s skr i la- vega obrobja med Trzinom, Črnučami in Podgorico. Z i lovnato naplavino so zaprl i Savi pot pro t i severu in tud i Kamniška Bistr ica je ob nasipanju v zadnj i ledeni dobi pokr i la s prodom samo severovzhodni del tega površja. Ob vršaju Kamniške Bistrice je dosegla ta svet kasneje tud i Pšata in nasipala po njem, podobno kot potočki z obrobja, povečini močno i lovnato naplavino. Sem pa se steka tudi talna voda z Bistr iške ravnine, k i j i ta i lovnata pregrada na jugu zapira nadal jn jo pot. Omeni l i smo že, kako pr ide talna voda v svetu med Trz i - nom in Domžalami v števi lnih i zv i r ih na dan in kako le t i ob več j ih padavinah še posebno močno narastejo. Ker Pšata tega sveta n i močneje razrezala, je še naprej obdržal ravninski značaj i n ob danih hidroloških razmerah tud i zelo ugodne pogoje za široko razl ivanje poplavne vode. Pod Dragoml jem je Pšata nekol iko močneje poglobila svojo dolino in se zajedla v prodno ravnino Kamniške Bistr ice; p r i Dragoml ju za 2 m, nato za 5 m, v b l iž in i iz l iva v Kamniško Bistrico pa celo za 7 m. V vsem tem delu doline je dolinsko dno razmeroma ozko in ga sestavljajo, podobno kot navzgor ob Pšati, i lovnat i i n peščeni sedimenti. Vzdolž vsega toka Pšate ugotavl jamo torej sledove zelo mladega nasipanja ter vzporedno potekajočega bočnega vrezovanja. 2e pred let i smo pr iš l i p r i proučevanju te akumulaci je do zaključka, da je holocenske starosti, medtem, ko naj bi bi le povrhnje plasti celo posledica najmlajšega pospešenega nasipanja, k i ga je sprožil človek s krčenjem gozdov, oranjem ta l ter z d rug imi posegi v pokraj ino. Zaradi teh posegov naj b i se povečale erozija prst i pa tud i nudo- urn išk i značaj Pšate in obenem tud i akumulaci ja. Antropogenega izvora naj b i b i l predvsem zgornj i 1 m—2 m debeli sloj peščenih i lovic, v kater ih je bi lo v nasprot ju z globl je ležečimi plastmi prav malo organskih ostankov. Vsi l jevala se je namreč domneva, da so se odložile spodnje organogene plasti še v dobi, ko je bilo gozda še vel iko več ter so bi la z n j i m poraščena tud i najn iž ja dolinska dna. Zato b i se ohrani lo v teh plasteh to l iko lesa in l is t ja mešanega holocenskega gozda, zgornje plasti, k i so skoraj brez organskih ostankov, pa b i se odložile že po sledečem močnem krčenju gozdov (priim. Š i f r e r 1961). Novejša pro- učevanja so te domneve potrdi la. O še ves čas trajajočem nasipanju so nas predvsem prepričala opažanja, da je recentno nasipanje še danes zelo akt ivno in da se je ponekod, kot npr. ob spodnjem toku Dobliča, poplavna ravnica dvig- ni la samo v zadnj ih 30—50 let ih za več kot 0,5 m. O tem so nas prepr ičal i zasuti spodnji deli debel, pa tud i drobci opeke in lončene keramike, k i smo j i h našli v povrhnj i , okrog 0,5 m—1 m debeli plasti peščenih i lovic. SI. 45. Sl ika prikazuje t ist i del najnižjega dolinskega dna ob Dobliču, k jer je f lu- vialno nasipanje še več čas zelo močno. Zato so spodnji, močno razšir jeni deli dre- vesnih debel tukaj zasuti. Debla so zato čisto do ta l precej enakomerno debela SI. 46. Drevje ob strugi Dobliča zelo nazorno kaže, za kol iko se je danja ravnica dvigni la še v času njegove rasti. P r i drevesu na sredini slike dobro vidimo, da se nahaja spodnji, razšir jeni del debla, k i je normalno na površju, tu že okrog 0,75 m globoko Te ugotov i tve so z v id i ka poplav še posebno pomembne. Vs i l j u je jo nam domnevo, da se je zaradi splošnega dviga dol inskega dna ob Pšati areal po- plavnega sveta ob n je j močno povečal i n poplave so tako zajele t ud i takšna področja, k i so b i la p red tem nasipanjem izven n j ih . Po vsej ver je tnos t i so pr iš la p rav zaradi tega nasipanja v območje poplav t ud i nekatera naselja, k i ob svojem nastanku poplav najbrže niso poznala. Sklepne misli Ob zak l j učku lahko tore j povzamemo, da so naravn i pogoj i za razvoj poplav ob Pšati izredno ugodni. Tektonske i n re l iefne razmere v n jenem h r i - bov i tem i n gr ičevnatem zaledju pospešujejo ve l i k i n h i ter odtok poplavne vode p ro t i Pšati. Sem pa se steka tud i talna voda z Bist r iške ravnine, k i j i vododržne hr ib ine jugozahodno od črte Trz in—Domžale zapi ra jo nada l jn jo pot i n j o p r i - s i l i jo, da p r i d re na dan v š tev i ln ih izv i r ih . Pšata, k i se vseskozi d rž i ravninskega sveta i n ima zelo ma jhen strmec, se ob t ak i h h id rogra fsk ih razmerah pogosto raz l i je iz struge ter pop lav l ja b l i žn j i ravn insk i svet. K pogostemu prestopanju vode iz struge pa pr ipomore jo t ud i števi ln i , p rav ostr i zavo j i i n drobna zv i j u - ganost toka Pšate, k i zav i ra jo h i ter odtok močno narast l ih voda i n pospešujejo poplave. Za proučevanje poplav pa so pomembne t u d i ugotovi tve, da se zaradi še ves čas t ra ja joče lateralne erozije i n antropogeno pogojenega nasipanja areal poplavnega sveta ob Pšati še ves čas veča i n da poplave t u d i zaradi tega že nevarno ogrožajo nekatera naselja. LITERATURA 11 e š i č S., 1935, Terase na Gorenjski ravnini. Geografski vestnik 11. Ljubl jana. M e l i k A., 1959, Slovenija I I , 3: Posavska Slovenija. Slovenska matica, Ljubl jana. O b l a k P., 1952, Morfogeneza dna Ljubl janske kotline. Geografski zbornik 1. L jub- ljana. R a k o v e c I., 1930, K razvoju osamelcev in hidrografskega omrežja med Savo in Kamniško Bistrico. Geografski vestnik 5—6. Ljubl jana. R a k o v e c I., 1934, Prispevki k tektoniki in morfogenezi Savinjskih Alp. Geo- grafski vestnik 10. Ljubl jana. Š i f r e r M., 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 4. raz. SAZU 12. Ljubl jana. IV . PRST I N RASTJE N A P O P L A V N E M PODROČJU FRANC LOVRENČAK (gl. ka r to 2 v pr i log i ) 1. UVOD V o k v i r u raziskovalne teme »Geograf i ja pop lavn ih področi j na Sloven- skem« je b i lo izbrano za poizkusni vzorec poplavno področ je Pšate. V prouče- vanje je b i l zajet t u d i p r ikaz p rs t i i n rast ja. Že na poizkusnem p r i m e r u naj b i se pokazalo, kakšn i so pog lav i tn i uč i nk i poplav na prs t i n rast je i n kako spet t i dve sestavini okol ja vp l i va ta na poplave. V svojem p r i kazu sem rast je i n prs t zajel na a luv ia ln i ravn ic i vse do tam, do koder še segajo poplavne vode, to je ponekod do p r v e terase. Poleg tega sem upošteval t u d i izrabo ta l i n podatke o obsegu poplav, k i sem j i h dobi l od domačinov. Na tako omejenem ozeml ju so p r i kazan i g lavn i t i p i rast ja i n zna- č i ln i t i p i prst i , k i j i h to rast je porašča. Na osnovi teh k r i t e r i j ev je izdelana t u d i ka r ta v me r i l u 1 : 50 000, k i p r i kazu je razprostranjenost teh dveh elementov na pop lavnem področ ju Pšate (kar ta 2 v pr i logi ) . Podatke, k i naj b i nam pokazal i glavne t ipe rast ja, sem večinoma dobi l s te rensk im delom. Opisal sem glavne t ipe rast ja z najznači lnejš imi i n najpogo- stejš imi p reds tavn ik i ras t l insk ih v r s t ; poleg tega sem p r imerke teh v rs t t u d i nabra l za herbar i j , da b i s luž i l i ko t dokumentaci jsko gradivo. Rastje sem proučeval samo jeseni, zato n a m ta opis ne kaže njegove po- polne podobe. Za popolnejš i i n natančnejši p r i kaz vegetaci je je potreben vsaj še po le tn i ogled i n popis (na koncu ma ja a l i v j u n i j u , t ravn iško rast je pred košnjo). P r i terenskem delu sem ob znači ln ih t i p i h rast ja vzel t ud i vzorce iz posa- meznih hor izontov v p r o f i l i h prst i . K j e r je b i lo mogoče, so b i l i vzorc i vzet i iz odkopanih pro f i lov , d rugod pa s pedološkim svedrom.1 Vse značilne p ro f i l e sem tud i opisal ter zmer i l n j ihovo debelino i n debelino posameznih hor izontov v n j ih . Tako sem obdelal skora j celotno poplavno območje Pšate, z iz jemo površ in kmet i jskega posestva Pšata, k i so večinoma spremenjene v n j ive. Čeprav po- p lave pr izadenejo t ud i te površine, j i h v tem p r i kazu nisem upošteval, saj sta t u naravno rast je i n odeja p rs t i tako spremenjena, da lahko govor imo o po- sebnem antropogenem t i p u rast ja i n prst i . O d lastnosti p rs t i so bi le anal iz irane tiste, k i odražajo vp l i ve vode (rečne i n talne). Tako smo v labora to r i j u določi l i barvo posameznih hor izontov, kon- 1 Tako vzeti vzorci morajo b i t i obrezani, da bi b i l i čisti, saj se pr i vr tanju s svedrom posnamejo tudi horizonti, skozi katere gre sveder. centraci jo vod i kov ih ionov (vrednost pH) v n j i h i n n j ihovo mehansko sestavo. Čeprav je izbor teh kvan t i t a t i vn ih pokazatel jev ozek, vendar zadošča, da z n j i m i vsaj delno pr ikažemo lastnosti, znači lne za te t ipe prst i , k i so pod v p l i - v o m vode. Prav poplavna ozemlja se po znači ln i ode j i prst i , kakršne drugod skoraj ni, raz l i ku je jo od sosednjih, k i j i h poplave ne zajamejo. P r i terenskem proučevanju se je pokazalo, da ima jo poplave rečne vode bo l j posreden v p l i v na rast je i n prst, saj mars ik je , zlasti od Mengša ob Pšati navzdol, v sedanjosti poplave niso tako pogoste kot so b i le p red regulaci jo. Voda, k i se iz l i je iz struge i n pop lav i to ozemlje, povečini k m a l u odteče, na sestavo vegetaci je pa n ima večjega vp l iva . Pomembnejš i so d rug i uč ink i : tako voda k r i v i a l i spodkopava drevje, odlaga drobnozrnato naplav ino i td . V p l i v poplavne vode na sestavo vegetacije se uve l j av i šele tam, k j e r se voda zaradi mor fo lošk ih i n pet rografsk ih lastnosti ta l zadržuje dal j časa. Na vegetacijo i n odejo p rs t i na pop lavnem področ ju Pšate mars ik je poleg voda, k i prestopi jo bregove strug, vp l i va t ud i ta lna voda, k i se dvigne. Zato je bi lo mars ik je pot rebno p r i p r i kazu rast ja i n p rs t i upoštevat i skupn i v p l i v obeh t ipov poplavne vode na ta dva elementa okol ja. Poleg podatkov, dob l jen ih na terenu, so v tem pr ikazu delno uporab l jen i podatk i iz l i te ra tu re i n v i rov. Pedološka sl ika poplavnega področja Pšate je dobro pr ikazana na pedološki k a r t i (1 : 50 000, L jub l jana , 3) i n v k o m e n t a r j u Inš t i tu ta za t la i n prehrano rast l in (gl. seznam v i rov) , o d rug ih element ih pa v l i t e ra tu r i n i n a j t i ve l i ko podatkov. 2. TRAVNIŠKO RASTJE Za rast je na poplavnem področ ju Pšate je najznači lnejš i t r avn i šk i t ip , saj porašča n jegov na jveč j i del. Človek je log mars i k j e docela i zk rč i l i n tako p r i - pomogel k več j i razprostranjenost i t ravn ikov . Travn iška vegetaci ja tore j skoraj v celoti porašča a luv ia lno ravn ico Pšate od izv i ra do iz l iva. A luv ia lno dol insko dno je povsod vlažno i n n ima n i k j e r n j i v i n naseli j , marveč le t ravo, tako je označil to področ je že M e l i k (1959, 127). Ta t i p ras t ja j e slabo zastopan le med Trz inom i n Dragoml jem, k j e r ima obdelovalne površine kmet i j sko posestvo Pšata. Čeprav je t ravn iško rast je po f i z iognomi j i dokaj enotno, pa moremo v n jegovi sestavi le opazi t i precejšnje razl ike. Povzroči la j i h je zlasti rahla ve- gavost poplavnega področja, saj to n i n i k j e r povsem ravno. K o voda poplav l ja , često v i š j i h delov ne doseže, tako da so t i pop lav l jen i le ob v i sok ih vodah, k i pa ne nastopajo tako pogosto; n i ž j i del i pa so skoraj vedno poplav l jen i . T u ostane voda, ko t b i b i la ujeta, še potem, ko je z bo l j nagnjenega površ ja že odtekla. Zato ima na teh del ih dokaj šen v p l i v na rastne razmere. Po ob i l n ih padav inah se mars ik je v depresi jskih del ih poplavnega področja zviša gladina talne vode, tako da pop lav i površje, ka r še povečuje t ra jne jšo vlažnost takšn ih delov. Glede na to, a l i pop lav l ja na kakem delu našega področja samo rečna voda a l i pa se poleg n je uve l jav l ja t ud i ta lna poplavna voda, raz l i ku jemo na po- p lavnem področ ju Pšate v g lavnem dva t ipa t ravniškega rast ja, k i porašča zan ju znači lno odejo prst i . Na t leh, k i so redno poplav l jena z rečno poplavno vodo in k jer se uvel javl ja še vp l i v talne vode, prevladujejo vlažni t ravnik i , k i pora- ščajo oglejene prsti. Nasprotno pa na tleh, k i niso redno poplavljena, prevladu- je jo t ravn ik i na obrečnih r j av ih prsteh. Marsik je pa se oba tipa travniškega rastja zaradi morfoloških lastnosti tal prepletata med seboj. a) Vlažni travniki na oglejenih prsteh Kot je bilo omenjeno že zgoraj, vpl ivata na ta t ip rastja poplavna rečna in talna voda, zlasti v depresijskih delih poplavnega področja. Stalna vlažnost zelo vpl iva na lastnosti prst i in s tem posredno tud i na videz in sestavo vege- tacije. Skoraj v celem prof i lu prst i potekajo procesi oglejevanja, saj se nahaja talna voda marsikje večj i del leta samo 20—60 cm pod površjem. V tak ih raz- merah nastajajo močno oglejene obrečne prsti.'2 Prof i l 4: obrečna prst, močno oglejena K ra j : Suhadole Matična osnova: glinasti aluvi j Reliefna obl ika: dno doline, aluvialna ravnica Vegetacija: vlažen ločkov t ravnik, Juncetum acutiflori A i 0—10 cm, temno r jav (10 YR 3/3), i lovnato glinast, močno prekoreninjen, humozen, brez skeleta Go pod 10 cm, marmoriran, r jave lise na sivi podlagi, svetlo rumeno r jav - kasto siv (10 YR 7/1) i n rumenkasto r jav (10 YR 5/6), glinast, težak, vlažen, brez skeleta, drobne črne konkrecije. Tak pro f i l prst i je značilen za tiste poplavne dele ob Pšati, k i so najvlaž- nejši. Prst je nastala v pedogenetskem procesu iz glinaste matične osnove, sedimenta Pšate, k i je v pleistocenu kot tudi v holocenu akumulirala vel iko drobno zrnatega gradiva in tako ustvari la aluvialno ravnico ( Š i f r e r 1961). V prof i lu teh prst i se A i podhorizont jasno loči od spodnjih horizontov. Ta podhorizont je humozen, temen in večinoma pl i tev (tabela 3, p ro f i l 4). Pod n j im je oksidacijsko-redukcijski horizont, k i je marmoriran, vlažen, slabo prepusten, glinast i n gost ter sega globoko. Hran l j i v ih snovi je v teh prsteh malo in reakcija je kisla (tabela 1, prof i l 4). Zaradi tako slabih rastnih pogojev, k i izvirajo iz teh lastnosti prsti, po- rašča tla vegetacija, značilna za t ip vlažnih travnikov. V njeni sestavi prevla- dujejo vlagoljubne in močvirne rastlinske vrste. Med n j im i so v zeliščnem sloju razne vrste šašev (Carex), ločkov (Juncus), močvirski svišč (Gentiana pneumo- nanthe), navadna krvenka (Lythrum salicaria) i td. V pr i talnem sloju pa pr i - pada vel ik delež mahovom. T i vlažni t ravn ik i pripadajo raznim travniškim združbam, tako npr. združ- bam stožke (Molinetum) in ločkov (Juncetum acutiflori silvatici) ( V o v k 1959). Vse vrste šašev in ločkov ter večina drugih rastl inskih vrst, k i rastejo v okv i ru združb na teh vlažnih rastiščih, imajo zelo majhno krmno vrednost al i pa je sploh nimajo, pa naj bo to v zelenem stanju al i kot seno. V večj ih kol i - činah so ž iv in i celo škodlj ive ( Š o š t a r i č , K o v a č e v i č 1968). Seno s teh travniških površin delno uporabijao za steljo, včasih pa teh t ravnikov sploh 2 Ta tip prsti večkrat označujejo tudi kot travniške 'prsti. ne kosi jo i n se tako jasno raz l i ku je jo od sosednjih, k j e r na obrečnih r j a v i h prsteh uspevajo k r m i l n o v iš je vredne rast l inske vrste (si. 47). Večinoma se površ ine v lažn ih t r avn i kov na oglejenih prsteh razprost i ra jo na poplavnem področ ju od Topol ob Pšati navzgor, k j e r so zaradi neregul i rane struge vodne razmere še neurejene. T u vode še vedno poplav l ja jo , včasih t u d i večkrat na leto. Med najznač i lne jš imi predel i v lažn ih t ravn i kov na oglejenih prsteh so t r av - n i k i p r i Suhadolah. Površje je t u redno poplavl jeno, saj se poleg naravn ih vzro- kov pop lav meša še človekovo delovanje. Razbremeni ln i kanal, k i poteka od Komende m i m o Zej i n Suhadol p ro t i Bukovškemu hr ibu , sprejema visoke vode iz Pšate, da ta ne poplav i Most i n Suhadol. Vendar vsa voda ne more h i t ro odteči, zato prestopi bregove i n na š i roko pop lav i ozemlje ob razbremeni ln iku. T ip v lažn ih t r avn i kov na oglejenih prsteh moremo s ledi t i še naprej ob Pšati o d Suhadol p r o t i i zv i ru . Manjše površ ine t ak i h t r avn i kov so t ud i med Komendo i n Klancem, k j e r so vodotok i s t isnjeni med pleistocensko teraso i n Tun j i ške Dobrave ter ob vsaki več j i vod i poplav l ja jo . Is t i t i p t ravniškega rast ja se razprost i ra t u d i p r i Zalogu ob sotočju Pšate i n Dobliča, k j e r so redne poplave; v le tu opazovanja (1971) so b i h t i t r a v n i k i pop lav l jen i dvakrat . b) Travniki na obrečnih r javih prsteh D r u g i t i p t ravniškega rast ja v pop lavnem področ ju Pšate porašča t iste poplavne predele, k i niso redno poplav l jen i , i n tiste, k j e r poplavna voda h i t r o odteče, tore j t is te višje, dv ignjene dele na a luv ia ln i ravnic i . Na teh površ inah se nahaja t u d i g ladina talne vode globl je, namreč okrog 100 cm pod površjem. Samo občasna večja vlažnost se odraža v sestavi t ravn iške vegetacije ter v lastnost ih i n t i pu prst i . Prst, ki. je nastala na takem površ ju , spada med r jave obrečne prst i , saj je t u go rn j i del p ro f i l a že izven vp l i va ta lne vode pa t u d i redn ih poplav, ka r j e omogočilo tvorbo (B) hor izonta (pr im. pedološko ka r t o 1 : 50 000, L jub l jana , 3 i n komentar) . P ro f i l 5: ob rečna r j ava prst, i lovnato-gl inasta K r a j : med Suhadolami i n Topo lami Mat ična osnova: i lovnato-gl inast a luv i j Rel iefna ob l i ka : dno doline, rah lo vegasta a luv ia lna ravnica Vegetaci ja: t r a v n i k A i 0—20 cm, temno r j a v (10 Y R 3/3), i lovnato-gl inast , prekoren in jen, brez skeleta, humozen (B) 20—70 cm, sivo rumenkasto r j a v (10 Y R 5/4), i lovnato-g l inast , brez skeleta (B) C 70—100 cm, r j a v (10 Y R 4/4), rah lo marmor i ran , sive lise na r j a v i podlagi, i lovnato-gl inast, brez skeleta, zbi t C pod 110 cm, rumeno r javkas to s iv (10YR4/2 ) , t u d i rahlo marmor i ran , vlažen, težak, zbit. Ta t i p p rs t i ne pok r i va sklenjeno poplavnega področja, temveč se prepleta z ogle jenimi p rs tmi , k i se po jav l j a jo v p l i t v i h depresi jskih delih. Pod A i podho- r izontom se naha ja (B) hor izont, k i j e r j ave barve, dokaj gl inast (tabela 3, SI. 48. Poplavno področje pr i Komendi, tip travniškega rastja na r jav i obrečni prsti prof i l 5) in težak. Ta horizont prehaja sam ali s prehodnim (B) C horizontom v ilovnato-glinasto matično osnovo, k i je ponekod rahlo marmorirana (sive lise na r jav i podlagi). Ta marmoriranost sega ponekod tudi v prehodni (B) C ho- rizont. Obdobno večja vlažnost tudi tu vpl iva na reakcijo, saj je vrednost pH okol i 5,8, torej še vedno kisla, vendar manj kot v prejšnjem t ipu prsti. Te lastnosti prst i i n dokaj manjša vlažnost ustvarjajo tu take rastne raz- mere, k i omogočajo uspevanje zahtevnejšim rastl inskim vrstam. V travniški ruši uspevajo od metul jnic že detelje, od t rav pasja trava (Dactylis glomerata); od drugih zelišč pa navadni otavčič (Leontodon hispidus), črna detelja (Trifo- lium pratense) i td. Nekatere vrste, med n j im i npr. pasja trava, se po hranl j iv i vrednosti uvrščajo med visoko kvali tetne in zelo hranl j ive rastline, v zelenem stanju in kot seno ( Š o š t a r i č , K o v a č e v i č 1968). Travniške površine s tem t ipom rastja kažejo tudi drugačen videz kot vlažni t ravnik i . Na vlažnih t ravn ik ih ostanejo marsikje rastline nepokošene, na teh t ravn ik ih pa najprej kosijo i n nato spustijo nanje živino, da se pase. Tako se že po videzu ta dva tipa travniškega rastja dobro razl ikujeta (si. 48). Temu t ipu manj vlažnih t ravnikov s kval i tetnejšimi in bolj h ran l j i v imi k rmn imi rastl inami na r j av i obrečni prst i pripadajo travniške površine ob Pšati od Topol navzdol. Večje površine takega travniškega rastja se šir i jo med Meng- šem in Trzinom, manjše pa od Dragomlja prot i vasi Pšata i n od te vasi prot i Beričevemu. Večina travniških površin na poplavnem področju Pšate pa ne pripada ne prvemu in ne drugemu t ipu prikazanega travniškega rastja, temveč tipu, za katerega je značilno prepletanje vlažnih t ravnikov z manj vlažnimi. Eden od vzrokov za to prepletanje je rahla valovitost poplavnega ozemlja, k i vpl iva na trajanje in intenzivnost poplav rečne a l i talne vode. Tudi v odeji prst i se to odraža v njeni mozaični sestavi. Rjave obrečne prst i nastopajo v asociaciji z močno in zmerno oglejenimi prstmi. Eno od tak ih področij se razprostira od Komende prot i Klancu. Tu porašča skoraj na vsem poplavnem področju malo višje dele travniško rastl inje na r j av i obrečni prsti, nižje pa vlažno travniško rastje na močno oglejenih prsteh. Za take ploskve je tud i značilno, da se na n j ih pojavl ja prehodni t ip prsti, to je zmerno oglej ena obrečna prst, k j e r so vp l i v i talne in rečne poplavne vode manjši kot p r i močno oglejenih prsteh. Prof i l 2: obrečna prst, zmerno oglejena K ra j : Podboršt Matična osnova: peščeno glinast aluvialni sediment Reliefna oblika: dno doline, valovita aluvialna ravnica Vegetacija: t ravnik (malo detelj) A i 0—20 cm, rumeno r javkasto siv (10 YR 3/2), glinasto ilovnat, humozen, prekoreninjen, brez skeleta Goi 20—80 cm, marmoriran, svetlo rumeno r javkasto siv (10 YR 7/1), gl i - nasto i lovnat, n i korenin, brez skeleta G02 80—160 cm, marmoriran, rumenkasto r jav (10 YR 5/6) i n svetlo rumeno r javkasto siv (10 YR 7/1), peščeno glinasto ilovnat, vlažen Gr pod 160 cm, rumeno r javkasto siv (10 YR 4/1), peščeno glinasto ilovnat, vlažen, veliko peščenih delcev. Tabela 3. Nekatere lastnosti prsti na poplavnem področju Pšate Kra j St. prof i la St. vzorca Horizont Debelina (v cm) % grobega peska 2—0,2 mm % drobne- ga peska 0,2—0,92 mm %> melja 0,02—0,002 m m °/o gline pod 0,002 mm Tekstura pH V KC1 Tip prst i Komenda 2 1 A l 0— 20 5,60 47,10 27,4 19,9 GI 6,0 zmerno oglej ena obrečna prst 2 Goi 20— 80 10,22 43,78 22,0 24,0 GI 5,5 3 G02 80—160 10,60 45,60 19,9 23,9 PGI 5,4 4 G r pod 160 21,70 41,20 18,7 18,4 PGI 6,0 Suhadole 4 5 A i 0— 10 4,34 26,26 43,7 25,7 IG 5,2 močno oglej ena obrečna 6 prst Go pod 10 3,35 16,25 29,1 51,3 G 5,3 Suhadole 5 7 A i 0— 20 3,23 62,77 21,0 13,0 PI 5,8 rjava, i lovnato glinasta obrečna (B) prst 8 20— 70 2,21 32,89 39,0 25,8 IG 4,8 9 (B)C 70—110 0,71 32,69 35,4 31,2 IG 5,3 10 C pod 110 1,61 23,19 32,1 43,1 IG 5,8 Trz in 6 11 A i 0— 15 2,65 53,95 31,8 11,6 I 6,4 r java ilovnato glinasta obrečna 12 (B) 15— 60 8,03 51,47 26,8 13,7 I 6,8 prst 13 C 60—130 6,5 Procesi oglejevanja v tem t ipu prst i so manj izrazit i kot p r i močno oglejenih prsteh. Tu je talna voda globlje i n se izrazito sivi redukci jski horizont pojavl ja šele pod 150 cm, saj je pod A i pod horizontom marmori ran redukcijski-oksida- cijski horizont, k i se ponekod deli še v podhorizonte. Tudi v tem t ipu prst i — podobno kot v r j av i obrečni prst i — manjša vlažnost delno vpl iva na reakcijo, tako da je kisla do slabo kisla (tabela 3, p ro f i l 2). Travniške površine, k je r se prepleta bolj in manj vlažno travniško rastje, se razprostirajo zlasti od Topol ob toku Pšate navzgor. Tako se šir i jo take površine p r i Suhadolah, že omenjene p r i Komendi in od Zaloga mimo vasi Gl inje prot i Smartnemu. 3. GRMOVNO IN GOZDNO RASTLINJE Drugi t ip vegetacije na poplavnem področju Pšate so grmovno-gozdne združbe, k i so značilne zlasti za ozemlje ob njenem spodnjem toku. Tako se npr. v bl ižini Beričevega kaže v vegetaciji vp l i v poplav, k i j i h povzroča voda Pšate in Kamniške Bistrice. Celotno poplavno ozemlje severno od te vasi pa do izliva Pšate poraščajo namreč logi. Na ostalem poplavnem ozemlju Pšate ob toku navzgor se šir i jo le manjše površine logov, med Podborštom p r i Komendi i n Klancem, p r i Mostoh, p r i Za- logu i n drugje. Logi pa poraščajo tudi poplavna področja pr i tokov Pšate, zlasti ob nj ihovih spodnjih tokovih, k je r je aluvialna ravnica širša. Lep pr imer po- plavnega gozda je mogoče videt i ob enem od najburnejših pr i tokov Pšate, to je ob Dobliču p r i vasi Zalog. Večinoma pa so logi v obl ik i ozkih pasov drevja na enem ali obeh bregovih struge ali v n jenih meandrih. Te proge vlagoljubnega drevja i n grmovja pa so marsikje pretrgane in travniška vegetacija sega do same struge Pšate. Po f iziognomij i so logi gozdovi a l i grmišča. Grmišča, k i j i h večinoma sestav- l ja jo mehkolesni l istavci (jelše, vrbe, topoli), so pogosto t i k ob vodi, saj zahtevajo za svojo rast vel iko vlage. Tako j i m visoka talna voda in vsakoletne poplave nudi jo živl jenjske pogoje za rast ( W r a b e r 1960). Ta t ip logov porašča sam rob struge in t la v njeni bl iž in i ter ga moremo slediti skoraj v vsej dolžini Pšate, razen na ozemlju kmetijskega posestva Pšate. Po fitocenološki t ipologi j i to grmovno rastje pripada raznim združbam poplavnih in močvirnih grmišč, npr. združbi črne je l ie in lasana, Carici brizoides - Alnetum glutinosae ( W r a b e r 1960). V drevesnem in grmovnem sloju tega t ipa logov prevladuje črna jelša, poleg nje pa rastejo še dob, bela vrba, pol jski javor, beli gaber itd. Zeliščni sloj je večinoma zelo bujen in na gosto porašča tla. Gozdove na poplavnem ozemlju Pšate pa sestavljajo večinoma trdolesni l istavci — največ dob in vel ik i jesen, k i gradita drevesni sloj. V tem sloju so še črna jelša, beli topol, beli gaber, brest in druge drevesne vrste. Grmovni sloj je po naravi zelo bujen in dobro razvit, vendar je večinoma zaradi člove- kovega delovanja uničen. Zelo bogat in bujen je tud i zeliščni sloj. V njem pre- vladujejo visokorasla vlagoljubna zelišča (W r a b e r 1960). Taki logi rastejo nekoliko vstran od same struge, k jer je talna voda malo globlje kot ob njej. Poplavna voda pa prinaša na nj ihova rastišča vedno sveže drobnozrnate sedimente. Ta t ip logov porašča poplavno ozemlje Pšate p r i Ber i - čevem, p r i Podborštu, p r i K lancu, p r i Suhadolah in drugod. Zaradi stalnega vp l i va poplavne vode (rečne i n talne) na odejo p rs t i so za rastišča logov značilne oglej ene prst i . Pod p l i t v i m humusn im A i podhor izontom leže oglejeni hor izont i . P ro f i l p rs t i je večinoma globok. Teksitura je i lovnato- gl inasta i n težka. Hor izon t i so zb i t i i n slabo prepustn i za vodo ter slabo pre- zračeni. Vse te lastnosti, k i so j i h povzroči l i morfogenetski , petrografski , vodn i i n d rug i de javn ik i , de lu je jo na rast l insko odejo, od n j i h so odvisne n jena rast, sestava i n razprostranjenost. Na k a r t i »Prst i n rast je na poplavnem področ ju Pšate« (karta 2 v pr i logi ) so zajete t u d i gozdne površ ine izven poplavnega področja. Gozdne površine porečja Pšate, k i smo j i h prer isa l i iz topografske ka r te 1 : 50 000 (L jub l jana 1, 2, 3, 4 reproduc i ran ih leta 1951 i n 1952) smo m e r i l i s p lan imet rom, da b i dobi l i podatke o n j i hov i ve l ikos t i (mer i l i smo s kompenzaci jsk im po la rn im p lan ime- trcim znamke Reiss). N a osnovi i zmer jen ih gozdnih površ in na ravn inskem svetu, v g r ičev ju i n v gorskem svetu smo izračunal i t u d i koef ic iente gozdnatosti za te t r i dele porečja i n za celo porečje Pšate.3 Znači len je koef ic ient gozdnatosti za gr ičevnat svet Tun j i š k i h Dobrav, k i je razen v ravn inskem svetu na jn iž j i , saj znaša 0,67. To b i kazalo, da gozdna vegetaci ja v teh Dobravah zadrži man j padavinske vode k o t v d rug ih de l ih porečja (glej tabelo 4). Voda h i t re je odteka i n v ravn inskem delu vp l i va na poplave. Tabela 4. Razmerje med gozdovi in posameznimi deli porečja Pšate Gozdne površine (v km !) Celotna površina (v km1) Koeficient gozdnatosti Ravninski svet 6,36 80,02 0,07 Gričevje A 18,93 28,22 0,67 B 14,89 15,58 0,95 Gorski svet 19,88 25,08 0,76 Porečje Pšate 60,06 148,90 0,40 4. VPLIV RASTJA NA POPLAVE P r i proučevanju rast ja i n p rs t i na poplavnem področ ju Pšate se je poka- zalo, da ne obstaja jo samo enostranske zveze med pop lavami i n rast jem, to se prav i , da ne vp l i va jo samo poplavne vode na rast je, temveč da tud i rast je vp l i va 3 H gričevju prištevamo: A. Tunjiške Dobrave, k i j i h na severu omejuje izohipsa 500 metrov, na jugu, vzhodu in zahodu pa razvodnica med n j im i in ravninskim svetom; B. Gričevje v srednjem in južnem delu porečja Pšate. To je Bukovški hrib, del Rašice in Soteški hrib. V gorski svet je vkl jučen ves severni in severozahodni del porečja Pšate, k i se skoraj povsod ujema s kamninsko osnovo, k i je karbonatna. Ostali del porečja Pšate pripada ravninskemu svetu. na poplave. Tu se bom na kratko dotakni l samo posrednega vpl iva rastja, k i poleg drugih dejavnikov povzroča obsežnejše poplave. Vp l iv vegetacije na poplave je dobro viden na dveh delih poplavnega pod- ročja Pšate. Ze prej omenjeni razibremenilnik, k i poteka od Komende mimo Suhadol prot i Bukovškemu hr ibu in je tam pr ik l jučen Pšati, ne more v celoti opravl jat i svoje naloge, to je, da bi visoka voda po njem hitreje odtekala, manj poplavljala i n povzročala manj škode na travniških in drugih površinah. Eden od vzrokov je v tem, da zlasti spodnji del razbremenilnika ni b i l čiščen in sta breg še bolj pa kanal na svojem dnu gosto porasla z rastlinjem. Tako porašča breg navadni vrat ič (Tanacetum vulgare), navadni trst (Phrag- mites communis), dno struge pa na gosto prav i kolmež (Acorus calamus) — rastlina, k i je visoka 60—120 cm in ima dolge črtalaste liste. Zaradi zelo goste zaraščenosti s to rastlino in še z nekaterimi drugimi se je pretočni p ro f i l razbremenilnega kanala zmanjšal in s tem se je zmanjšala tud i možnost hitrega odtoka vode. Gosto rastje zajezuje vodo, da se dvigne in prel i je čez bregove ter poplavi obe strani kanala. Zajezovanje se pojavl ja tudi ob nizkih vodah, ko v tistem delu razbremenilnika, k i je zaraščen s pravim kolmežem, voda skoraj stoji, v očiščenem pa hi t ro odteka. Drugi primer, kako rastje ovira hitrejši odtok vode, pa moremo opazovati ob regulirani Pšati od Trzina prot i Dragomlju, ko teče čez kmeti jsko posestvo Pšata. Ko so pred let i izkopali strugo, po kater i teče sedaj Pšata, so bregove u t rd i l i z grmovnimi rast l inskimi vrstami, zlasti z vrbami (Salix sp.j. Te vrbe in druge rastline so se dokaj razrasle, naselile pa so se med n j im i tud i nove, tako npr. navadni trst, vel ika kopriva (Urtiča dioica), žlezava nedotika (Impatiens roylei) in druge. Večinoma so to visoka zelišča in tvor i jo gost zeliščni sloj pod vrbami, k i sega od vrha brega pa skoraj do vode. Ob visokih vodah te rastl ine manjšajo hitrost odtoka in voda tako naraste, da tud i zaradi tega prestopi breg in poplavi nj ivske površine posestva. Tukaj so poplave še tol iko bolj škodljive, ker lahko ogrožajo tudi objekte na posestvu, npr. hleve, in s tem povzročajo še večjo škodo. Ob teh dveh pr imer ih vidimo, kako rastje lahko poveča škodljivost poplav, čeprav ni p r imarn i vzrok za nj ihovo učinkovanje. Z rednim čiščenjem strug in občasnim redčenjem varovalnega grmičevja bi mogl i negativni vp l iv vegetacije zmanjšati ali pa celo popolnoma odstraniti. K l j ub temu, da je človek tu uspešno posegel v prirodnogeografske dejav- nike z regulacijo struge i n od Topol pa skoraj do Dragomlja omeji l poplave Pšate, je jasno, da enkratni poseg še n i dovolj. Za varstvo pred poplavami bi bilo potrebno stalno skrbeti, da ne bi pr i rodni dejavnik i na drugačen način zopet povzročali večj ih poplav. 5. ZAKLJUČEK Prst i n rastje na poplavnem področju Pšate nam kažeta dokaj zanimivo podobo. Večino tega ozemlja porašča travniški t ip rastja. Temu t ipu pripadata glavna podtipa rastja z zanju značilnimi prstmi, glede na redne ali samo občasne poplave in glede na vpl ive talne vode. Prv i podtip je vlažno travniško rastje rta močno oglejenih obrečnih prsteh, drugi pa je travniško rastje na r j av ih ob- rečnih prsteh. Prv i podtip je pod vp l ivom vsakoletne (ali celo pogostejše) poplavne i n visoke talne vode. Zato v p ro f i l u prsti, na kater i to rastje uspeva, potekajo procesi oglejevanja. Zaradi vel ike vlažnosti so lastnosti teh prst i take, da omogočajo rast le malo zahtevnim rast l inskim vrstam (šašem, ločkom, maho- vom), k i imajo zelo majhno krmno vrednost a l i so ž iv in i celo škodl j iv i . V glavnem so uporabne le za seno. Na drug i podt ip vp l iva jo vode, k i poplavljajo' le na nekaj let, ah sezonske poplave, k i pa so kra tkot ra jne in le malo vp l i va jo na rastje in prst. Rastlinske vrste, k i uspevajo v tem podt ipu travniškega rastja, imajo večjo k rmno vred- nost, tako npr. detelje, pasja t rava itd. Prsti, k i pr ipadajo r j a v i m obrečnim prstem, so bolj suhe in imajo več h ran l j i v ih snovi, tako da na n j i h lahko uspe- vajo te rastl inske vrste. Na površinah tega podtipa kosijo vsaj dvakrat letno. Mars ik je pa se na poplavnem ozemlju Pšate oba podt ipa rastja prepletata, tako da je vlažnejši podtip v depresijskih delih, manj vlažen pa na viš j ih, bol j odcednih delih. Tud i t i p i prst i se prepletajo med seboj, tako da najdemo t u močno i n zmerno oglejene ter r jave obrečne prsti . Poleg travniške vegetacije nastopa na poplavnem področju Pšate še grmovno gozdni t ip rastja. Ta t ip, k i ga označujejo kot »log«, porašča le manjše površine, zlasti v značilni ob l ik i ozkih in dolgih pasov ob strugah vodnih tokov. Glede na sestavo logov in na rastne razmere rastejo tu mehkolesni l istavci (vrbe, jelše, topoli) al i pa trdolesni l istavci (dob, ve l i k i jesen, brest). Zadnj i sestavljajo »dobrave«. Za loge je značilen dobro razvit grmovni i n zeliščni sloj, p r i t a ln i sloj pa je v n j i h slabše razvit. Zaradi rednih poplav i n visoke talne vode prevladujejo tud i v prsteh pod log i procesi oglejevanja. Zato se pod temi t ip i rast ja pojavl ja močno i n zmerno oglejena obrečna prst, k i je večinoma globoka, sive barve, težka, zbita i n kisle do slabo kisle reakcije. Na poplavnem področju Pšate pa moremo razen vp l iva poplav na vege- taci jo in prst opazovati tud i vp l i v rastja na poplave. Tam, k je r niso iz struge i n z bregov že regul i ranih vodnih tokov odstranjeval i h i t ro rastočega rast l inja, .se je to tako na gosto razraslo, da ovi ra h i ter odtok vode, jo zajezuje i n s tem povzroča, da se prel iva čez bregove; to je pr imer, kako antropogeni de javnik i p r e k pr i rodn ih vp l iva jo na poplave. LITERATURA I N V I R I B r i c l S. 1959, Vodnogospodarska vprašanja p r i urejanju glavnih vodotokov i n melioraci jskih področij na Kamniškem. Kamnišk i zbornik 5. Kamnik . Tla sekcije L jub l jana 3 (karta 1 : 50 000 in komentar). Inšt i tut za t la in prehrano rastlin, L jubl jana. M e l i k A., 1959, Slovenija I I , 3: Posavska Slovenija. Slovenska matica, L jubl jana. S i f r e r M., 1961, Porečje Kamniške Bistrice v pleistocenu. Dela 4. raz. SAZU 12. L jubl jana. Š o š t a r i č - P i s a č i č , K o v a č e v i č, 1968, Travnjačka f lora in njena pol jepri- vredna vrijednost. Zagreb. V i d i c H., Melioraci je Pšate (seminarska naloga, tipkopis, Oddelek za geografijo FF, Ljubl jana). V o v k B., 1959, Stanje travniških in pašniških ku l tur v Slovenij i ter možnosti za povečanje nj ihove proizvodnje. Zbornik za kmeti jstvo i n gozdarstvo 6. L jubl jana. W r a b e r M., 1960, Fitosociološka razčlenitev gozdne vegetacije v Sloveniji. Zbornik ob 150-letnici botaničnega vr ta v L jub l jan i . L jubl jana. Z o r H., Pšata z ozirom na njeno melioraci jo (seminarska naloga, tipkopis, Oddelek za geografijo FF, Ljubl jana). V. REGULACIJE I N MELIORACIJE OB PŠAT I MARKO KOLBEZEN (gl. ka r to 1 v pr i logi) Dol insko dno ob Pšati je b i lo že od nekdaj izpostavl jeno obsežnim in š tev i l - n i m poplavam, k i so povzročale ve l iko gospodarsko škodo na obdelovaln ih površ inah kakor t u d i na zgradbah kmečk ih a l i d rug i h domov, k i so j i h povodn j i zali le. Po poplavah na jbo l j pr izadeta so b i la naselja Moste, Suhadole, Mengeš, Loka p r i Mengšu i n Trz in . Ke r pomeni jo u re jan je hudourn ikov , regulaci je i n izgradnja d rug ih vodn ih ob jek tov (obrambni nasipi, akumulac i je itd.) enega izmed na jbo l jš ih preven- t i v n i h ukrepov borbe p r o t i poplavam, je »Splošna vodna skupnost L jub l j an ica - Sava« pričela z regu lac i jsk imi del i na omenjenem potoku. Tako se je v le tu 1949 pr is top i lo k regulac i j i Pšate z izkopom prekopa od Trz ina skozi severne M lake ter dal je južno od Depale vasi p ro t i Depalščici, do njenega iz l iva v spodnjo Pšato p r i Dragoml ju . S tem se je povečal vodn i odtok, k i je po nekdan j i močno v i jugas t i s t rug i Pšate ter zaradi vp l i va ta ln ih voda močno zastajal i n povzročal v t r i k o t u T rz in - Domžale - Dragomel j obsežne i n dolgotra jne poplave. Po opuščeni s t rug i Pšate se danes pre taka jo le vode Dcbravskega potoka, k i se van jo iz l iva ob vznož ju Soteškega hr iba. Vzporedno z izkopom kanala T rz in - Dragomel j so se pr ičela t u d i dela za izkop razbremeni ln ika Mengeš - Kamn iška Bist r ica (si. 49). Ta razbremeni ln ik je b i l p ro jek t i r an na pretočno množino 60 m3 /sek z namenom, da b i odva ja l v isoke — hudourn iške vode Pšate d i rek tno v Kamn iško Bistr ico i n tako razbre- m e n i l znatno n i ž jo provodnost Pšate od Mengša navzdol. Z izkopom tega raz- b remen i ln ika so b i le močno zmanjšane poplave, k i so p re j redno ogrožale Mengeš, Loko in T r z i n i n se na široko razl ivale po ravn inskem svetu med Do- bensk im h r i bom i n Pšato, V is tem le tu so se pr ičela t u d i regulaci jska dela Pšate na odseku Topole- Mengeš (si. 50). Omenjena regulac i ja z obrambn im, v isokovodnim nasipom je presekala ve l i ko v i j ugo Pšate, k i je b i la pot isnjena t i k ob vznožje Bukovškega hr iba. Na koncu omenjene regulaci je (dolžina ok rog 1 km) ter na začetku raz- bremen i ln ika Mengeš - Kamn iška Bistr ica, j e bi la zgrajena zapornica (si. 51) z namenom, da zadrži i n razbremeni nastop visokega va la vode tako, da regu l i ra oziroma razdel i odtok visokega vala po star i s t rug i i n p reko razbremeni ln ika. Z zak l jučkom zgoraj navedenih regu lac i jsk ih de l konec leta 1950 sta se pogostost i n obsežnost poplav na odseku Topole - T rz in - Dragomel j občutno zmanjšal i , nista pa b i l i popolnoma odprav l jen i . Tako nastopajo poplave — sicer redko — še vedno na neregul i ranem odseku Mengeš - Trz in , i n to v SI. 49. Razbremenilnik Mengeš - Kamniška Bistrica SI. 50. Spodnji del regulacije Pšate z visokovodnim nasipom na odseku Topole - Mengeš. Na levi je odtok prot i zapornici SI. 51. Zapornica za reguliranje visokega vala Pšate. Voda je usmerjena po naravni strugi in prek razbremenilnika SI. 52. Iz l iv Pšate v staro strugo pod zapornico pred Mengšem. Levo je opuščena struga Pšate glavnem zaradi vpl iva voda Dobenskega hr iba in premajhne propustnosti mostu p r i Trz inu prek glavne ceste L jub l jana - Domžale. Pr i tem naj omenim poplavo, k i je nastopila 10. 4. 1968 zaradi visokega vala Pšate in porušitve jezu p r i Mengšu. Omenjena poplava je zajela samo na območju »Kmeti jskega poskus- nega centra Jablje« p r i naselju Loka preko 15 ha obdelovalnih površin. Ob istem času je pr išlo do zajezitve ob prej omenjenem mostu v Trzinu, kar je povzročilo poplavo na levem bregu Pšate ob glavni cesti, katero je voda preplavi la, in zalila tud i Depalo vas. Vendar je, kot že rečeno, g lavni vzrok najbol j pogostih i n še obstoječih poplav na tem odseku iskat i v vodah, pr i tekajočih z Dobenskega hriba, predvsem v hudourniškem značaju Dobenskega potoka, k i ob izdatnejših padavinah i n h i t rem -površinskem odtoku prestopa bregove in povzroča po obsegu sicer manjše, a skoraj vsakoletne poplave. Nadalje p r i vz rok ih za na- stanek poplav na tem odseku ne smemo prezret i že omenjeni neregul irani tok Pšate, katere brežine so močno porasle, sama struga pa je nasuta po erodibi lnem in odpadnem gradivu, zlasti še skozi naselje Mengeš. Z ozirom na to v rš i »Splošna vodna skupnost L jubl janica - Sava« občasna čiščenja struge, zlasti skozi Mengeš, kakor tud i poseko obrežnega grmovja, k i močno ovira odtočne zmoglj ivosti (si. 54). Pogoste in čestokrat skoraj katastrofalne poplave Pšate p r i nasel j ih Moste i n Suhadole, k i sta večkrat dobesedno plaval i v vodi, so narekovale nujno izdelavo glavnega projekta za ureditev odvodnega sistema na tem območju. Po izdelanem pro jek tu (s strani Splošne vodne skupnosti L jub l jan ica - Sava) so najprej pr is top i l i k izkopu razbremenilnika na odseku Moste - Stržen v dolžini okrog 2 km. Ta naj b i odvajal vode visokega vala Pšate mimo naselij Moste in Suhadole, kar b i vp l iva lo na zmanjšanje poplav na tem predelu (si. 55). Dela p r i izkopu razbremenilnika so potekala postopoma i n so trajala vse od leta 1962 do 1965. Od razbremenilnika Mengeš - Kamniška Bistrica se omenjeni razbreme- n i ln ik loči po tem, da zaradi zgrajenega fiksnega talnega praga (pregrade) nima »žive vode«. Ta prag namreč preprečuje pretok n izk im i n srednjevisokim pša- škim vodam v razbremeni lnik (si. 56). Posledica tega je, da je kor i to razbre- meni ln ika ve l iko večino dni v letu prazno in suho in zato sta njegova bregova podvržena močnemu zaraščanju. Zaradi nezadostnih f inančnih sredstev so bi la dela, k i j i h je predvideval regulaci jski pro jekt po zakl jučku izkopa omenjenega razbremeni lnika 1. 1965, prekinjena vse do 1. 1970. Tedaj so pr is topi l i k izvajanju del regulaci je same Pšate i n to na najbol j k r i t ičnem mestu v naselju Suhadole. Sprva je regulacija zajela le okrog 200 m struge s tem, da so presekali g lavni meander, k je r je pr ihaja lo do pogostega razl ivanja in poplavl janja (si. 57). Dela so se nato postopoma nadaljevala vse do konca 1. 1972, ko je bi la izvršena regulacija Pšate s kamn i t im obrežnim zidom vse do glavne ceste Moste - B rn ik v dolžini okrog 1 k m (si. 58, 59). S tem naj b i bi le — po regulacijskem pro jek tu — poplave na tem območju odpravljene. V zvezi z loka ln imi regulaci jsk imi posegi je potrebno opozorit i tud i na n j ihov negativni učinek. Ta se kaže v po jav l jan ju novih vzrokov povodnj i , k i povzročajo na kmet i jskem zemljišču al i na stavbah ob potokih precejšnjo go- spodarsko škodo. SI. 53. Začetek razbremenilnika Mengeš - Kamniška Bistrica SI. 54. Poseka obrežnega grmovja ob Pšati v Mengšu Sprememba lokalnega padca ter s tem povečana odtočnost povzročata, kot se je pokazalo, nastanek pogostejših in obsežnejših poplav od spodnjega dela omenjene regulacije pa vse t j a do naselja Topole. 2e nekdanje slabe odtočne razmere na tem odseku (majhen padec, močno meandriranje itd.) so se s h i t re jš im dotokom iz zgornjega reguliranega odseka znatno poslabšale, tako da zajemajo poplave danes celotno ravninsko območje med Pšato in cesto, k i povezuje naselj i Topole - Suhadole. Poplave segajo vse do- gasilskega doma v Topolah, k i leži t i k ob omenjeni cesti. Z regulaci jami Pšate, k i zajemajo skupno dolžino okrog 6 k m ter razbre- meni ln ik i s skupno dolžino okrog 5 km, so se odtočni pogoji to l iko izboljšali, da nekdanja najbol j obsežna poplavna področja ob Pšati danes prakt ično niso več poplavljena. Regulacijski p ro jek t i predvidevajo še vrsto lokaln ih regulacij , i n sicer na glavnem pr i toku Pšate - Brniškem potoku (Brniku, Brnici) al i (Cerkljanski) Reki. Jeseni leta 1972 so pr is topi l i k regulaci j i spodnjega toka, med iz l ivom Brniškega potoka v Pšato in naseljem Zgorn j i Potok. Dela pa so se omeji la samo na poseko obrežnega grmovja (jelše) i n na delno čiščenje struge. Oktobra leta 1972 je bi la na istem potoku opravl jena regulacija v naselju Zgornj i Brn ik , in sicer v dolžini okrog 50 m. Regulacija je presekala nekdanjo strugo potoka in obšla opuščen vodni ml in, ob katerem je pogosto prišlo do razl ivanja in poplavl janja okolice. V zvezi z regulaci jskimi deli i n prevent ivn imi ukrepi pro t i poplavam je omenit i vzdrževanje obstoječih vodnih zgradb kot tud i redno vzdrževanje naravnih strug. Terenske raziskave jeseni 1. 1972 so pokazale, da so struge Pšate in n jenih pr i tokov skrajno zanemarjene. Pr i tem je omeni t i predvsem močno zaraščenost brežin ter odlaganje vsakovrstnega odpadnega gradiva tako gospodinjskega kot industri jskega. Posledica tega je, da je prevodnost Pšate in n jenih pr i tokov (predvsem Brniškega potoka) bistveno manjša, kot b i bi la p r i vzdrževanju teh objektov. Stanje poslabša še hudourn išk i značaj vodotoka, k i z močnim odla- ganjem erodibilnega materiala ter drugega p lav ja manjša provodnost prof i lov. Z ozirom na to b i morah uporabnik i voda in zemljišča ob potokih p lan i ra t i i n si v svoj ih proračunih tud i zagotovit i prepotrebna denarna sredstva, k i bi omogočala redna vzdrževalna dela. Dosedanja praksa kaže, da so bi la vzdr- ževalna dela zelo nenačrtna in nesmotrna in odvisna od nezadostnih f inančnih sredstev. Rezultati nenačrtnega vzdrževanja so razvidni posebno- iz »funkci je« raz- bremeni lnika Mengeš - Kamniška Bistrica, k j e r je bi lo ugotovljeno, da je v obdobju od zgraditve 1. 1950 do 1. 1970, ko niso bi la izvajana vzdrževalna dela, provodnost kanala padla za okrog 50 3/o. P r i čiščenju razbremenilnika v letu 1970 je bilo ugotovljeno, da je b i l nanos naravnega transporta hribinskega gradiva okrog 5 m 3 na tekoči meter. Na celotni dolžini razbremenilnika je bi lo v 20-let- nem obdobju odloženega okrog 60 000 m 3 gradiva. Posledice neorganiziranega vzdrževanja razbremenilnika se kažejo ne le v nanosih transportnega materiala, ampak tud i na celotnem propadanju zgra- jenih objektov. Pr i tem misl im predvsem na propadanje in posedanje brežin po posledicah lokaln ih učinkov erozije. SI. 55. Pogled na razbremenilnik Moste - Stržen SI. 56. Talni prag (pregrada) na začetku razbremenilnika Moste - Stržen Le organizirana vzdrževalna služba i n zagotovljena denarna sredstva bodo omogočila redno vzdrževanje tako zgrajenih vodnih objektov kot naravnih strug. S tem bo zagotovljena predvidena oziroma projekt i rana »funkci ja« celot- nega odvodnega sistema. Z izvajanjem pr i rodn ih ukrepov borbe prot i poplavam, to je v uredi tv i odvodnega sistema Pšate, so b i l i že podani tud i osnovni pogoji za izvedbo posa- meznih mel ioraci jskih del. Regulacija Pšate na odseku Trz in - Dragomelj in izkop razbremenilnika Mengeš - Kamniška Bistrica je imela dvojn i namen: na eni strani odprav i t i poplave, na drugi strani pa pr idob i t i in premestit i neuporabno zemljišče za kul ture, predvsem za prehrano Ljubl jane, i n sicer za žito, po v r tn ino in živino- rejo (mleko). Tako je najobsežnejše in najbol j zamočvir jeno področje ob Pšati, k i se je raztezalo v t r i ko tu Trz in - Domžale - Dragomelj , doživelo eno izmed začetnih melioracij, k i je bi la deloma izvedena že v prvem obdobju socialistične graditve. Z delom so začeli že leta 1949. Zaradi pomanjkanja f inančnih sredstev se na- daljuje, s prek in i tvami , še vse do danes. Tako je ostalo od celotnega zemljišča, k i pripada obratu »Pšata« (AK »Emona«), še vedno nemel ior i ranih okrog 37 °/o površja. Gre predvsem za zamočvir jen svet na jugozahodnem koncu mel ior i ra- nega zemljišča, med Soteškim hr ibom in železniško progo L jub l jana - Kamnik . Imenujejo- ga »Sikare«. V prvem obdobju po osvoboditvi so izvedli hidromel ioraci jo po sistemu sesalnikov, zbi ra ln ikov in odvodnikov i n to le na levem bregu regulirane Pšate. Šele v let ih 1960—1964 je pr išlo do hidromel ioraci jskih del tud i na njenem desnem bregu. Tako obsega posestvo »Pšata« danes 425 ha melior irane in ob- delane površine, medtem ko je 250 ha, kot že rečeno, še vedno neobdelanih. Zaradi močne zamočvirjenosti tega področja in s tem k is l ih tal, je bi lo potrebno — poleg hidromelioraci je — izvesti tud i agromelioracijo v močnem dodajanju apna iz Thomasove žl indre. Z izvedbo agromelioracije i n integralne melioracije so se nekdanja kisla t la dvigni la na sedanjo vrednost Ph 6,8, kar pomeni skoraj normalno vrednost. Tako se od leta 1968 dalje uporabl ja le še založno gnojenje in to v glavnem v dodajanju fosfor ja in kal i ja. Prvotna zamisel, da b i kmet i jsko posestvo »Pšata« pridelovalo v glavnem le povrtnine za potrebe Ljubl jane, se je že v začetku izjalovi la. Z ozirom na dane pr i rodne pogoje je bi lo računati na večj i donos v pr idelovanju industr i jsk ih rastl in, predvsem travne detelje in mešanice ter v re j i goveje živine. Predvsem k rav mlekaric. Po podatk ih obrata »Pšata« se razširjenost posameznih ku l t u r v zadnj ih let ih n i bistveno spreminjala. Z ozirom na rejo krav mlekaric in s tem potrebo po krmi , odpade vel ik delež obdelovalne površine na travnike, i n sicer 159,66 ha po podatkih za leto 1972. Travnišk im površinam sledijo nj ive, k i so posejane s silažno koruzo (124,75 ha), medtem ko je bi lo s pšenico posejanih 114,00 ha. Ostali del obdelovalnih površin, to je 26,58 ha, je predviden za kolobarjenje. Od tega je bi lo v letu 1972 posejanih 13,75 ha z ovsem i n 12,83 ha z deteljo. Učink i modernega strojnega obdelovanja in založnega gnojenja se kažejo v v isokih hektarskih donosih. Povprečni hektarski donos pšenice znaša do 45 q, kar presega slovenski popreček (24 q). Vel ik je tud i hektarski donos silažne koruze (300 q) in sena (70 q), k i se uporabl jata za k rmo živine. SI. 58. Regulacija Pšate nad cesto Moste - Brn ik SI. 59. Regulirana Pšata v Suhadolah SI. 60. Poseka brežin Pšate med naseljem Moste in cesto Moste - Brn ik Iz podanega je razvidno, da je poljedelstvo obrata »Pšata« v pretežni ve- čini pri lagojeno potrebam živinoreje. Tako ima obrat t renutno 520 glav k rav mlekaric, k i dajejo dnevno od 5500 do 6000 l i t rov mleka, s kater im dopolnjujejo potrebe mleka za L jubl jano. Realizacijo nadal jnjega načrta i n razvoja oziroma povečanja mel ioraci jskih površin obrata »Pšata« ov i ra jo nezadostna finančna sredstva, k i onemogočajo celo najnujnejša vzdrževalna dela na hidromel ioraci jskih objektih. Od mel ioraci jskih površin na območju Pšate b i omeni l še »Kmet i jsk i po- skusni center Jablje«, k i je na nekdanjem zamočvir jenem in poplavl jenem ob- močju med Trzinom in Mengšem (pri naselju Loka). Za integralno melioracijsko ureditev omenjenega centra, k i sta ga usta- novila Biotehniška fakul teta in Kmet i j sk i inšt i tu t iz Ljubl jane, je bi lo sprva potrebno uredi t i hidromelioraci jska dela. Pr i tem je bi lo nujno izvrš i t i izkop okrog 3 k m dolgega odvodnega jarka, k i je presekal i n odvajal površinske in talne vode z obrobja Dobenskega hriba. Sama melioracijska površina pa je urejena na pr inc ipu sesalnikov in zbiralnikov. Na tej mel ioraci jski površini, k i zajema danes 120 ha, je bi lo pred izvedbo hidromelioraci je (začetek del 1. 1961, zaključek jeseni 1962), le 41 ha n j ivsk ih površin, vse ostalo, to je 79 ha pa je bi lo zamočvir jenih t ravnikov. Danes imamo tu 85 ha n j ivsk ih površin i n le 35 ha t ravnikov. Dvanajst hektarov je name- njenih poskusnemu gojenju lucerne in črne detelje. Te eksperimente opravl ja Biotehniška fakulteta. Podobno kot na melioraci jskem področju obrata »Pšata« A K Emone je bi la tud i tuka j izvršena agromelioracija. Najprej je bi la name- njena izbol jšanju s t rukture prsti, v kasnejših let ih pa vse do danes je oprav- l ja lo posredno, in sicer z založnim gnojenjem, ko dodajajo predvsem fosforna gnoji la. Izraba obdelovalnih površin je namenjena gojenju žitaric, in sicer največ koruze, nato še jarega ječmena, ovsa ter pšenice. Uč ink i osuševalnih del i n založnega gnojenja se kažejo v visokem hektar- skem donosu. Povprečni hektarski donos pšenice znaša 47 q, skoraj enkratno presega vrednost povprečka za Slovenijo (24 q). Vel ik je tud i hektarski donos koruze, saj znaša 70 q, kar močno presega jugoslovanski povpreček (26 q). Jar i ječmen in oves dajeta vrednost v hektarskem donosu 36—37 q. Goj i tev živine je tu sekundarnega pomena, saj imajo skupno le 70 glav živine. To čredo sestavljajo krave mlekarice in nekaj bre j ih telic. Kmet i jske pr ide lke semenske robe (ječmen, pšenica) omenjeni center pro- daja »Semenarskemu kombinatu« in to 95'% pridelka. Koruzo prodajo »Emoni«, i n sicer obratu tovarne močnih k rm i l . Z ozirom na gojenje živine pa porabi jo k rmo le za domače potrebe. Mleko dnevno dostavljajo podjet ju »Ljubl janske mlekarne«. V I R I Pri sestavi elaborata se je avtor naslonil na podatke, k i j i h je dobil pr i spodaj nave- denih podjet j ih in zavodih: a) Splošna vodna skupnost L jubl janica - Sava, L jub l jana; b) Splošna vodna skupnost Gorenjske, K ran j ; c) Agrokombinat »Emona«, obrat »Pšata«; č) Kmet i jsk i poskusni center Jablje, Loka pr i Mengšu. VI . DRUŽBENOGEOGRAFSKE Z N A Č I L N O S T I P O P L A V N E G A SVETA V POREČJU PŠATE M I L A N NATEK (gl. k a r t i 3 i n 4 v pr i logi ) 1. UVOD V družbenogeografski p r ikaz poplavnega sveta v poreč ju Pšate bomo v k l j u - či l i — po naši presoj i — nekatere na jbo l j t ip ične po javne obl ike v pok ra j i nsk i f i z iognomi j i , za katere menimo, da nam bodo mogle v zadovol j iv i luč i osvet l i t i i n p r ikazat i namembnost področi j , k i j i m daje jo redne povodn j i svojstveno obeležje. Razuml j ivo je, da je b i la vloga poplavnega zemlj išča ob naših po tok ih v kmet i j s t vu kakor t ud i v nekmet i j sk ih dejavnost ih zelo raznol ika v posa- meznih časovnih obdobj ih preteklost i i n sedanjosti. T r d i t i smemo, da sta se vsakokrat vloga i n pomen tega zemljišča pr i lagojevala pot rebam in usmer jenost i kmet i jskega gospodarstva. Zato smemo prav v š tev i ln ih gospodarskih ter so- c ia ln ih spremembah, k i so zajele naše podeželje v zadn j ih desetlet j ih, iskat i t ud i vzroke i n posledice, k i se kažejo v novem, prevrednotenem pomenu po- plavnega a l i zamočvir jenega zemljišča. A k o je naša poglav i tna naloga, da pr ikažemo današnjo gospodarsko izrabo poplavl jenega zemljišča, je ob tem kor is tno i n potrebno, da z re t rospek t i vn im pr ikazom osvet l imo in naznačimo nekdan j i pomen sveta ob naših pop lavn ih potokih. S takšn im pregledom se nam bodo izluščile števi lne razl ike med nek- dan jo i n današnjo namembnost jo poplavnega zemljišča, k i neposredno kažejo na gospodarsko s t ruk tu ro i n usmerjenost kmet i js tva. Števi lne raz l ike med nek- danjo, to j e polpreteklo i n sedanjo izrabo obpotočnega sveta so pogojene v razl ično močni ve l j av i kmet i js tva, k i se izraža: a) v deležu i n števi lu preb i - valstva, katerega eksistenca je neposredno odvisna od produkc i jske usmer je- nost i kmet i j s tva ter b) od njegove splošne vel javnost i , vloge i n moči v sk lopu celotnega gospodarstva bodisi na ožjem območju a l i v širšem pokra j inskem zaledju. Podoba je, da z deagrarizaci jo podeželja ne le slabi gospodarska moč vel ikega števi la kmečk ih obratov, temveč se p rav pod n jen im vp l i vom izredno naglo spremin ja t ud i izraba kmet i jskega prostora. Te spremembe so zaradi raz- l i čn ih razlogov in družbenogospodarskih vp l i vov še p rav posebno značilne v več jem delu poplavnega sveta ob Pšati oz i roma ob (Cerkl janski) Rek i (ali B r n i k u oziroma Brn ic i ) . Naš pregled namembnost i poplavnega zemlj išča ne b i b i l zadovol j iv , ako b i p rezr l i t iste poglavi tne dejavnost i zvečine nekmet i jskega porekla, k i pa so bi le v svojem b is tvu vendar namenjene preb iva ls tvu po oko l išk ih vaseh i n so slonele na pogonski moči tekočih voda. Men imo namreč, da nam je razumevanje n j ihovega delovanja oziroma n j ihove funkc i je potrebno tud i zato, ke r so lahko prav v n j ih , vsaj posredno, pogojeni vzrok i i n posledice obsežnejših in manjših poplavnih področi j ob potokih. Ako so osnovni vzroki povodnj i izven domene človekove prisotnosti v pokraj in i , pa smemo t rd i t i , da so uč ink i i n razsežnosti poplavljenega zemljišča prenekaterikrat vsaj posredno odvisni od oblike, načina in intenzivnosti človekovega udejstvovanja ob vodah. Zato v id imo vsaj posredne zveze med človekovo dejavnostjo in škodo, k i j o povzročajo poplave. Prav tako moramo poudarit i , da kažejo področja, k je r moremo kol ikor tol iko zanesljivo računati z rednimi (vsakoletnimi) poplavami, svojstveno podobo v izrabi kmeti jskega zemljišča. V n je j namreč neposredno odsevajo vsa človekova prizadevanja, oprta na stoletne izkušnje pretekl ih rodov, kako je mogoče vsaj delno zavarovati vloženo delo ter sredstva pred st ih i jo razdiv janih voda. Zato so skoraj vsa poplavna področja namenjena predvsem t ravn im površinam, le tu in tam najdemo na nj ihovem obrobju še orno zemljišče. Seveda je izraba kme- t i j sk ih ta l precej drugačna na t is t ih območjih, k i j i h zajemajo katastrofalne povodnji. S temi obsežnejšimi poplavami, k i nastopajo redkeje i n kater ih ča- sovni r i tem n i »vnaprej določen« al i pričakovan, kmečki človek prakt ično ne računa, zato se j i m tud i n i pr i lagodi la izraba zemljišča. In prav zategadelj so posledice teh povodnj i izredne, saj povzročajo ogromno materialno škodo, k i se največ pokaže al i na pr ide lku ah na najrazl ičnejših objekt ih, k i služijo člove- kovemu b ivan ju in gospodarjenju, komunic i ran ju med posameznimi naselji i td. Podoba je, da so kmečka selišča, k i prevladujejo na poplavnih področj ih ob Pšati in Reki, pravi loma razvrščena že na robu zemljišča, k i ga redne poplave ne zajemajo več. Res pa je tudi, da so bi la skoraj vsa naselja ob srednjem al i spodnjem toku Pšate, vsaj v svoj ih posameznih del ih v zadnj ih sto let ih zelo pogostokrat poplavljena. Ob tem se nam postavlja vprašanje, al i so res redne poplave zajemale ta naselja že od njihovega nastanka naprej al i pa so prišla pod n j ihov vp l i v šele kasneje. Po prouči tv i i n poznavanju razmer ob Pšati se vse bol j nagibamo k naziranju, da je do poplav posameznih naselij oziroma njihovega osrednjega, po nastanku najstarejšega jedra, prišlo šele v zadnjem času. S tem ko je človek s svojo vsestransko dejavnostjo pcsegel v izrabo zemljišča, je proži l nove procese in zmoti l dotlejšnje ravnotežje v okol ju, kar je nemalokrat povzročilo al i pospešilo nezaželene pojave v ku l t u rn i pokraj in i . Brez dvoma smemo med nje uvrs t i t i tud i povodnji , k i dajejo vsem prizadetim predelom svojevrsten pečat. Pr ipomni t i pa moramo, da obl ika naselij al i s t ruktura kmečkega doma na poplavnem svetu skoraj ne kažeta nobenih, tem neugodnim in škodl j iv im naravnim posegom pr i lagojenih oblik. T rd i t i smemo, da so za obrambo pred posledicami povodnj i zelo pomembne podolžna os naselja in smer ter bl ižina glavnega toka poplavnih voda. Tudi prometno omrežje na poplavl jenem ozemlju lahko v času povodnj i odigra pomembno vlogo. Zato smo tud i n jemu v okv i ru našega proučevanja namenil i precejšnjo pozornost. V prometnem omrežju i n v pripadajočih ob- jek t ih na poplavnih področj ih se pokažejo števi lni razločki, k i so bol j ali manj pr i lagojeni rednim povodnj im in zato dajejo ponavadi z drugimi , funkci jsko pr i lagojenimi po jav i vsem tem predelom čisto svojstveno pokraj insko obeležje. V naznačeni luč i bomo poskušali osvetl i t i posamezne prv ine poplavnega sveta v porečju Pšate. Naš pr ikaz bo slonel predvsem na zaznavah, k i smo j i h spoznali ob p r i l i k i našega terenskega proučevanja v letu 1972. SI. 62. Nekoč so m l i na r j i in Žagarji največ skrbeli za vsakoletno čiščenje in urejevanje mlinščic, s čimer je bi la zmanjšana možnost poplav. Rake Jurjevega ml ina ob Pšati v naselju Pšata 2. GOSPODARSKI P O M E N T E K O Č I H V O D A I N N J I H O V A I Z R A B A V naš pr ikaz smo v k l j u č i l i pregled nekdanjega in današnjega pomena po- točnih voda, k i se kaže v najrazl ičnejš ih ob l i kah n j ihove gospodarske izrabe. P r i tem je potrebno ponovno podčrtat i , da sta lahko ob l ika i n način izrabe potokov v neposredni zvezi s povzroč i te l j i povodnj i . V izrabi tekoče vode smemo iskat i stopnjevane al i že ublažene posledice katast ro fa ln ih povodnj i . Vs i gospodarski ob jek t i , ka te r ih pogonska moč je zasnovana na k inet ičn i energi j i potočnih voda, so postavl jeni ob strugah g lavn ih potokov a l i pa ob n j i hov ih mlinščicah. Prav zategadelj so b i la n j ihova stavbišča in selišča v času povodn j i t ud i na jbo l j izpostavl jena vsej razd i ra ln i moči pop lavn ih voda. Poleg tega moramo povedat i , da niso redk i p r imer i , ko je v času povodn j i za dan al i več zamrla vsa dejavnost v obrat ih , k i so j i h poganjala vodna kolesa. a) Obrtne in druge dejavnosti na vodni pogon Za boljše poznavanje gospodarskega pomena tekočih voda v poreč ju Pšate bcmo na k ra t ko or isal i n j i hov pomen i n n j ihovo vlogo v pretek lost i i n seda- njosti. Zato smo se odloči l i , da v o k v i r našega pr ikaza v k l j u č i m o naj raznovrst - nejše objekte, k i so b i l i v preteklost i a l i pa so se ohran i l i do danes i n so kakor - ko l i že povezani s pogonsko močjo potokov. Naš pr ikaz izrabe vodne sile sloni na g rad ivu terenskega preučevanja po- plavnega sveta ob Pšati i n Reki. Tabela 5. Število obratov na vodni pogon ob Pšati in Reki (stanje 1972. leta) P S A T A R E K A M Z O skupaj M 2 o skupaj Še obratujejo 10 10 4 2 6 Opuščeni po 1945. letu 11 8 2 21 13 6 4 23 Opuščeni v letih 1918—1945 9 1 1 11 1 4 6 11 Opuščeni pred letom 1918 4 — — 4 — — — — S k u p a j 34 9 3 46 18 10 12 40 Opomba: M = mlini , 2 = žage, O = ostali obrati na vodni pogon V obravnavo smo zajel i samo tiste objekte, k i so obratoval i v zadnj ih se- demdesetih le t ih i n ka te r im je b i lo mogoče določi t i n j ihovo selišče oziroma lokaci jo. Ka r ta (karta 3 v pr i logi ) nam pokažč, kako zelo enakomerno so b i l i po- s tav l jen i raz l ičn i ob ra t i na vodn i pogon ob obeh naših na jpomembnejš ih po- tok ih. Zelo presenet l j ivo je, da je število m l i nov i n žag ter d rug ih ob jek tov na vodn i pogon na Pšati kakor t ud i na (Cerkl janski) Reki enakomerno poraz- deljeno. Prav tako smo spoznali, da n i t i eno naselje ob omenjen ih po tok ih n i b i lo v zadnj ih sedemdesetih le t ih brez ml ina . Iz jema je samo Trz in, k j e r nam ml ina v novejšem času n i uspelo ugotovi t i . Pa tud i v tem naselju se nam je ohrani lo ime »Ručigajev m l in« (Kra jevn i leks ikon 1937, 206), ka r nas nedvo- umno opozar ja na ml inarsko dejavnost v preteklost i . N i naš namen, da b i s podrobn imi razčleni tvami pr ikaza l i celokupno v logo in funkc i j o ml inov in ml inars tva v poreč ju Pšate v m i n u l i h sedemdesetih let ih, pač pa, da v zvezi z izrabo potočnih voda opozorimo na posredne al i neposredne vezi s povodnj imi . Zato se v tem pr ispevku ne bomo podrobneje u k v a r j a l i s posameznimi objekt i . Ponuja se nam osnovno spoznanje, da se je m l i n a r s t v o na vsem ob- ravnavanem področ ju tesno vezalo s kmet i j s tvom. Sleherni m l ina r je b i l obenem tud i ( imovi t i ) zeml j išk i posestnik. Prav tako je potrebno poudar i t i , da v vsem porečju Pšate nismo našl i t i p i čn ih ( ind iv idualn ih) kmečk ih ml inov, k i so po- navadi zelo karakter is t ičn i za h r ibovsk i svet s samotn imi kmet i j am i . T u so prav i loma obstaja l i le m l i n i z obr tno dejavnost jo. Podrobnejši pregled zbranega gradiva nam pokaže, da sta stal i ob Pšati a l i ob n jen ih ml inščicah skora j dve t r e t j i n i vseh ugotov l jen ih ml inov, t re t j i na m l inov pa je bi la ob Reki. Najrazl ičnejše spremembe v družbenogospodarskih odnosih, v socialni s t ruk- t u r i prebivalstva al i naseli j , v preusmer i tvah kmetovanja, deagrarizaci ja i n i n - dustr ia l izaci ja i n še vrsta d rug ih de javn ikov je najmočneje vpl iva lo, da se je števi lo m l i nov ob naših vodah tako h i t ro zmanjšalo. V letu 1972 je bi la od nekdan j ih 52 m l inov le še dobra četrt ina ak t i vn ih , vs i d rug i pa so zaradi na j - razl ičnejš ih razlogov že prenehal i z delom. M l inska kolesa so se najštevi lneje zaustavi la po drug i svetovni vo jn i , le dobra pet ina ugotov l jen ih m l i nov je pre- nehala z mel jo že v obdobju med obema vo jnama. Tabela 6. Število obratov na vodni pogon v porečju Pšate v zadnjih sedemdesetih letih (stanje 1972. leta) Doba obratovanja Ml in i Zage Ostalo Skupaj štev. % štev. štev. "/o štev. Še obratujejo 14 26,9 _ _ 2 13,3 16 18,6 Opuščeni po letu 1945 24 46,2 14 73,7 6 40,0 44 51,2 Opuščeni v let ih 1918—1945 10 19,2 5 26,3 7 46,7 22 25,6 Opuščeni pred letom 1918 4 7,7 — — — — 4 4,6 S k u p a j 52 100,0 19 100,0 15 100,0 86 100,0 Pokažejo pa se pomembne raz l ike med Pšato in Reko. M l i n i ob Reki so propadal i h i t re je kot ob Pšati. Skora j t r i četr t ine m l inov ob Reki je prenehalo z mel jo po drug i svetovni vo jn i , ob Pšati le slaba t re t j ina . Poudar i t i moramo, da sta b i la obstoj i n delavnost m l i nov v p re tek l i h deset let j ih t rajnejšega po- mena, kar z d rug im i besedami pomeni, da je b i l t ud i u t r i p splošnega gospodar- SI. 63. S propadom večjega števila obratov na vodni pogon in zaradi spremenjenega človekovega odnosa do potočnih voda so se pojav i l i novi vzroki in pospeševalci povodnji. Ostanek Ambruževega ml ina na Reki v Cerkl jah SI. 64. Merčunov jez na Pšati (v naselju Pšata) še danes služi svojemu namenu. Akumul i rana voda pada na vodno turbino, k i poganja »Feliksov« va l jčn i m l in SI. 65. S propadom obrtnih dejavnosti na vodni pogon so tudi jezovi izgubili svojo nekdanjo, nadvse pomembno veljavnost pr i urejanju vodnega stanja. Gmajnarjev jez na Pšati pri naselju Klanec SI. 66. S številnimi jezovi je bilo regulira no vodno stanje skoraj na vsej dolžini naših potokov. Opuščeni in propadu zapisani jez na Pšati; za n j im se končuje nekaj sto metrov dolgi kanal, k i je »hranil« Pšato z vodo iz Kamniške Bistrice skega razvoja in ž iv l jenja enakomernejši i n počasnejši od današnjega. Zanimiva je pr imer java, k i nam pokaže, da je na območju cerkljanske fare v osemdesetih let ih preteklega stoletja mlelo samo ob Reki 17 ml inov, še 10 pa j i h je bi lo ob Pšati. Ustrezno število za leto 1972 znaša dva ml ina ob Pšati in št i r i ob Reki ! Od devetih, še danes delujočih ml inov ob Pšati je kar v sedmih med n j i m i pogon preurejen na vodno turbino. Tud i vse št i r i ml ine ob Reki poganjajo turbine, samo v enem pr imeru je vodni pogon kombin i ran z elektr ičnim. A k o je bila ml inarska dejavnost v porečju Pšate že od nekdaj namenjena predvsem domačim kmet i jam, saj so le redk i m l i na r j i še mlel i za trgovce v L jub l jan i al i v drugih urbaniz iranih jedr ih, pa je bi la v nasprot ju z njo ž a - g a r s k a dejavnost že bolj podvržena neštetim kon junk tu rn im kolebanjem lesne trgovine. V porečju Pšate smo zabeležili 19 žagarskih obratov na vodni pogon (poleg tega sta še dve žagi na parni oziroma elektr ični pogon, in sicer p r i Lahovčah i n nekdanja Kandolfova žaga v Gradu, danes žagarski obrat »Jelovice« iz Škof je Loke). Značilno je, da na celotnem obravnavanem področju ne obratuje več nobena žaga na vodni pogon (res je, da tu i n tam še stoje posamezne žage, a kol ikor na n j i h še žagajo, je takšna dejavnost namenjena izkl jučno le domači porabi rezanega lesa). Samo po zadnj i svetovni vo jn i je skoraj t r i četrt ine vseh žag prenehalo z delom. To pomeni 32 % vseh po letu 1945 opuščenih obratov na pogon vodnih koles. Tudi p r i razmestitvi žag, k i so bi le ob Pšati al i Reki, n i bistvenih razl ik (gl. tabelo 5). Pomembnejši razloček se pokaže p r i opuščanju žagarskih obratov: samo ena žaga ob Pšati je prenehala z delom že pred drugo svetovno vojno, vse druge, to je 89'Vo, pa po letu 1945. Š t i r i desetine žag ob Reki je bilo opu- ščenih v let ih 1918—1945, vse druge pa v zadnj ih petindvajsetih letih. Poleg ml inov in žag ob Pšati in Reki smo ugotovi l i še 15 vodnih koles, k i so služila pogonu kmet i jsk ih strojev, naprav v razl ičnih obr tn ih delavnicah i td. Največ j i h je bi lo ob Reki ; samo t r i smo mogl i ugotovi t i še ob Pšati, od kater ih pa nobeno več ne služi svojemu nekdanjemu namenu. Tud i na Reki so tovrstni obrat i na vodni pogon skoraj i zumr l i : voda pcganja le še kovaške naprave v Cerk l jah in elektrarno nad Sangradom pod Krvavcem. Na Reki je med obema vojnama propadlo kar 6 obratov, k i so imel i urejen pogon na vodna kolesa. V zadnj ih desetletj ih je prišlo v vseh neagrarnih vejah gospodarstva na podeželju do močnejše koncentracije kot je bi la kdaj ko l i poprej. Vzporedno z n jo se je posodobi j al proizvodni postopek, kar je bilo povezano s precejšnj imi denarnimi naložbami. Zato nas ne preseneča, da se je na vsem obravnavanem področju ohrani lo tako majhno število obratov na vodni pogon. To pomeni, da rentabi lno obratovanje današnjih ml inov zahteva tud i sodobnejšo i n stalno pogonsko moč, k i n i neposredno odvisna od števi lnih vremenskih situacij, k i pogojujejo suše ali moče in povodnji . Pa tud i zajetje Reke p r i i zv i ru pod K rvav - cem za vodovod, k i je napeljan v večino naselij v porečju Pšate, je s svoje strani prispevalo k zmanjšanju vodnega stanja v Reki. S tem se je zmanjšala tud i njena pogonska moč. Tud i j e z o v i so v neposredni zvezi z najrazl ičnejšimi načini izrabe po- gonske moči obravnavanih potokov. V n j i h v id imo pomemben regulator, k i je uravnaval rečni režim v naših potokih. Prav tako smatramo, da so jezovi upo- števanja vredna prvina, k i lahko na različne načine vp l iva na obseg poplav. K a j t i l j ud je ob poplavnih potokih so takorekoč »neposredno živel i z vodami«, saj so sledil i neštetim značilnostim v n ihan ju rečne gladine. Zategadelj je človek mogel s pravočasnim poseganjem v mehanizem jezov preusmerjat i narasle vode v zaželeno smer, k je r je povodenj povzročila manj škode, kot pa b i jo, ako b i tekla v naravni smeri svojega strmca. Porečje Pšate je imelo v pretekl ih desetletj ih nekaj nad štirideset glavnih jezov, s kater imi so regul i ra l i pretok in pogonsko moč ter vodn i režim na m l i n - ščicah. Posledica tega je bila umetno vzdrževanje gladine vode v rečnem kor i tu , kar je imelo za posledico: a) poseg v preobl ikovanje naravnega strmca potokov, s čemer je bi la po- navadi zmanjšana transportna moč tekoče vode vsaj v t is t ih odsekih struge, k i so b ih ped vp l ivom posameznih jezov; b) z obstojem jezov je bi la zmanjšana ruši lna moč tekočih voda, kar se navsezadnje najlepše odraža v lepo zaraščenih bregovih strug in mlinščic; c) najpomembnejša posledica jezov je v tem, da se je s koncentr irano vodno kol ičino in z umetno napravl jen im oziroma povečanim padcem celo za nekaj- k ra t povečala pogonska moč potočnih voda, namenjena najrazl ičnejšim člo- vekovim dejavnostim. b) Vloga potokov pri namakanju travnikov Ako govorimo o gospodarski izrabi tekočih voda v porečju Pšate, navezani posredno al i neposredno na obl ike kmeti jskega gospodarstva, ne moremo pre- zreti funkci je teh voda p r i n a m a k a n j u in g n o j e n j u t ravn ikov ob po- tokih. Seveda je treba poudari t i , da je b i l takšen način izrabe tekočih voda po- navadi mogoč, sprejeml j iv i n smotrn le v času, ko so še prevladovale eksten- zivne obl ike gospodarjenja na kmečki zemlj i . Namakanje t ravn ikov smo ugo- tov i l i ob Pšati med Trz inom i n Dragoml jem ter v vseh naselj ih nad Klancem pa do samega izvira Pšate pod Gra jsk im hr ibom. Na drugih, nenaštetih odsekih Pšate so t ravnike namakal i le v iz jemnih pr imer ih. Zd i se mi, da je p r i tem potrebno opozorit i tud i na gladino talne vode, k i lahko povzroči zamočvirjenost al i osušenost t ravn ih površin. Kmet je iz Spodnjega Zaloga so svoje t ravn ike namakal i in gnoj i l i z vodo, k i j o je dajal Doblič, Depalci so namakal i t ravn ike z vodo iz Depalščice. Tud i ob B rn i ku ali (Cerkljanski) Reki je bi lo namakanje t ravn ikov stara, ustaljena i n vsakoletna navada. Večj i del t ravn ikov ob Reki, in sicer od Brega navzgor do Cerkelj, so namakal i še vse do začetka druge sve- tovne vojne. Omenit i moramo še namakanje t ravn ikov ob Všici (na top. ka r t i Ušica) med Trato i n Vašco. Po mnenju domačinov je bi la najbol j pr imerna voda za namakanje t ravn ikov pod Adergasom — v »Mar i j inem dolu« — iz Lebranta, k i izvira ob starem samostanskem obzidju, medtem ko voda Plevneka, k i izvira v »gmajni«, n iko l i n i bi la pr iporočl j iva za »spuščanje na travnike«. Poleg namakanja t ravn išk ih površin, kar so opravl ja l i v sušnih spomla- danskih mesecih, po seneni košnj i al i celo po spravi lu otave, pa je treba omeni t i še g n o j e n j e t ravn ikov s tekočo vodo. Za to je domačemu prebivalstvu slu- žila kalna voda, predvsem t is t ih potokov, k i niso prinašal i večj ih kol ič in »hliša« (npr. Doblič). K a j t i s »hlišem« prek r i t i oziroma preplavl jeni t r avn i k i so postali slabo rodovitni . S poplavno, to je s kalno vodo so gno j i l i t ravnike ob potokih le spomladi al i jeseni, n iko l i pa v vegetacijski dobi, kar b i lahko povzročilo več škode kot korist i . Prikazan način izrabe tekočih voda je zahteval določene človekove posege v preureditev zemljišča ob vodah. Najbo l j neposreden n jen zunanj i izraz je b i l v sistemu omrežja kanalov ter manjš ih preprost ih jezov, k i so omogočali regu- lacijo željenih kol ič in vode v namakalnih kanalih. Tudi ta način gospodarske namembnosti potočne vode je skoraj povsem usahnil po drugi svetovni vojn i . Ugotovi l i smo, da samo Mrke s Trate svoje t ravnike ob Lebrantu še redno namaka spomladi al i ob poletni suši. Tud i gospodar Muščeve kmet i je na (zgornji) Pšati še kdaj pa kdaj spusti vodo iz mlinščice na svoj t ravn ik , k i je pod njo. Ako še kdo t u i n tam ob najhujš i suši spusti vodo na t ravn ik , je to res že izjemen i n osamljen pr imer in pomeni le še zapozneli odmev nekdaj splošno razširjene i n udomačene dejavnosti, k i je bi la nenavadno močno ob nepisanih p rav i l ih usklajena med posamezniki, med pr izadet imi gospodarj i določene vaške skupnosti al i soseske. Razumlj ivo je, da je zaradi zelo razl ičnih namenov izrabe potočne vode prišlo ponekod do hudih sporov med m l i n a r j i in Žagarj i na eni strani ter kmeti , k i so namakal i svoje travnike, na drugi strani. c) Vloga potokov pri oskrbi naselij s pitno vodo V preteklosti je bi la še prav posebnega pomena funkc i ja potokov p r i o s k r b i n a s e l i j s p i t n o v o d o . Se med obema vojnama so se številne domačije ob potok ih oskrbovale neposredno s potočno vodo, kar še prav posebej vel ja za naselja v srednjem in zgornjem porečju Pšate. Ponekod so si od Reke al i od Pšate odmaknjene kmet i je napeljale vodovode, k i so j i h neposredno napajale reke. Za dovodne cevi so j i m služila borova debla, k i so bi la do 0,5 m globoko zakopana pod zemljo (npr. Vopovl je, Zgorn j i Brn ik , Cerkl je itd.). Se danes je nekaj domačij ob Pšati i n Reki, k i za svoja gospodinjstva uporabl ja jo vodo neposredno iz struge. Omenit i moramo, da so imel i domovi ob Pšati svoja »brodišča«, k j e r so zajemali vodo iz potoka, medtem ko so Cerk l jani hodi l i »na štapno« po vodo za svoja gospodinjstva. Res pa je tudi , da so v vseh naselj ih imel i še pred napeljavo vodovodov »studenčno« p i tno vodo, k i so jo dobival i (kasneje tud i črpali) iz vodnjakov. Globine vodnjakov so bi le zelo različne: v Trz inu se je gibala med 6 in 9 m, v Lok i p r i Mengšu je znašala okrog 8 m, v Malem Mengšu med 8 in 12 m ; v Vel ikem Mengšu je na jg lob l j i vodn jak segal kar 30 m globoko v prodno nasu- tino, izkopal i so ga že pred prvo svetovno vojno. Vodn jak i v Suhadolah so segali od 19 do 23 m globoko. Tud i Vrbanova »štirna« v Zgornjem Potoku je segala 22 m globoko. Prav zaradi tako vsestranske izrabe potočne vode v najrazličnejše namene človekovih dejavnosti kakor tud i zaradi oskrbe gospodinjstev z n jo srečujemo v vsem porečju Pšate poleg »mlinščic«, »suhih strug« oziroma »grabnov« t ud i več pr imerov razdelitve glavnega potoka v več krakov. Prav značilna razvejenost rečne mreže se nam pokaže v zgornjem delu Pšatinega toka (nad Zalogom) i n Reke (nad Lahovčami). Vzroke za razpršitev struge glavnega potoka v id imo bodisi v neposredni oskrb i č im večjega števi la domov s prehrambeno vodo a l i v ome j i t v i i n o m i l i t v i razdiralne moči hudourn išk ih potokov. Podoba je, da je vodno omrežje v posameznem nasel ju služi lo t u d i namenu, da zaščiti pred požari svoj čas lesene oziroma s slamo k r i t e domove. 3 ČLOVEKOV POSEG V UREJANJE VODNEGA OMREŽJA V pre jšn jem pog lav ju nakazana izraba oziroma namembnost tekočih voda je p rav gotovo imela za posledico, da j e človek nenehno bedel nad oh ran i t v i j o obstoječega vodnega omrežja, poleg tega pa je skrbel i n iskal nove možnost i še za druge ob l ike vk l j uč i t ve tekočih voda v razvejenost svojega gospodarstva. V vsem današnjem bol j a l i man j razpletenem vodnem omrež ju v poreč ju Pšate spoznavamo neločl j ivo povezanost človekove pr isotnost i v tej pok ra j i n i z n je - n i m na ravn im oko l jem. Ob tem smemo še posebej naglasit i , da je z vsem naka- zanim bi la človekova skrb vedno namenjena, če ne že povečanju, pa vsaj ohra- n i t v i površ ine kmet i jskega zemljišča. Zato je človekovo poseganje v preure je- van je rečnega toka i n njenega pomožnega omrežja b i lo obenem namenjeno zaščiti ku l tu rnega (obdelovalnega) zemlj išča pred pogost imi i n s ta ln imi (red- n im i ) poplavami. V te j zvezi nas še p rav posebej zanimajo t iste spremembe v rečnem (vod- nem) omrežju, k i so bi le narejene zaradi poplav oziroma zaradi omej i tev škode, k i so jo pr inašale povodnj i . Poudar i t i moramo, da se v o k v i r u tega sestavka ne bomo spuščali v pr ikaz t i s t ih obsežnih i n pomembn ih regulaci j , k i so bistveno vp l iva le na spremembo ku l t u rne pokra j ine. K a j t i p rav n j i m je namenjen po- seben prispevek v o k v i r u našega celotnega elaborata. a) Poseg v preureditev vodnega omrežja Števi lna preuredi tvena dela ob Pšati i n Rek i ter n j u n i h p r i t o k i h so b i la prvenstveno namenjena a l i iz rab i vodne moči al i pa zmanjšanju poplavnega področja. Vzdolž obeh potokov potekajo vzporedne struge, t j . mlinščice, k i so v zgorn jem delu porečja precej daljše kot v spodnjem, k j e r ponavadi segajo le po nekaj sto met rov nad posameznim obratom. P r i zgorn j i Pšati kakor t u d i p r i zgorn j i Rek i sta g lavn i dotočni s t rug i razdel jeni v dva vzporedno potekajoča k raka (npr. razdel i tev enotne struge Pšate p r i Poženiku, k i tako razdvojena teče do Zgornjega Zaloga; Reka nad Sangradom, k j e r se okrepi še z i zv i rom Abrnce, pa vse do Zgornjega Brn ika) . Na Pšati so se t i k nad jezovi pr ičele »mlinščice«, k i so bi le speljane do rak ob m l i n i h i n žagah. K m a l u za tem pa so bi le speljane nazaj v strugo Pšate a l i pa naprej do drugega obrata na vodn i pogon. Toda Reka od Zgornjega B rn i ka pa vse t j a do svojega ust ja v K a p l j i vasi n i obdana z vzporedn imi »mlinščicami«, temveč je njena struga neposredno služi la pogonu vodn ih koles. V te j zvezi naj še posebej opozorimo na okrog 700 m dolgi dovodni kana l od Kamniške Bistr ice do Pšate, k i je b i l dogra jen med drugo svetovno vo jno, a je danes že opuščen. Namenjen je b i l dova jan ju b ist r iške vode v Pšato, s čimer je b i la okrepl jena njena pogonska moč v Beričevem. (Kanal z opuščeno »utočno« zapornico se pr ične ok rog 650 m jugovzhodno pod naseljem Bišče, na pašniškem zemljišču »Pod vasjo«, i n je nato speljan od severovzhoda pro t i jugozahodu tako, da t i k nad Knezovim jezom pod t ravn ik i »Penkali ja« oziroma nad logi »V Kotleh« doseže strugo Pšate.) Poleg že omenjenih razčlenitev glavne struge moremo v tej zvezi omenit i še najrazličnejše druge k a n a l e , k i so b i l i namenjeni namakanju t ravnišk ih površin. Najbo l j t ipično območje namakalnega omrežja je b i lo med Trzinom, Depalo vasjo i n Dragomljem, med Poženikom in Klancem, Adergasom oziroma Češnjevkom i n Vašco. V zvezi z vodn im omrežjem ter n jegovimi spremembami moramo omenit i še številna regulacijska dela. Ta so bi la prvenstveno namenjena zmanjšanju škode, k i so jo povzročale povodnj i , vs i drug i nagibi so b i l i šele drugotnega pomena. Povsod tam, k j e r sta strugi Pšate ali Reke v ravninskem delu bol j al i manj izravnani i n ko so istočasno na t ravn ik ih še dobro v idn i sledovi njunega nekdanjega vijugastega toka, lahko z gotovostjo trdimo, da sta večinoma rezultat človekovega posega v izravnavo njunega toka. V vsem porečju Pšate je nešteto pr imerov, da so prekopal i samo posamezna kolena, ponavadi tista, k i so bi la v času povodnj i vzrok za hude poplave. Zato smemo t rd i t i , da se v današnji izoblikovanosti strug oziroma potokov v porečju Pšate odraža večstoletno člo- vekovo poseganje v preureditev vodnega omrežja a l i zaradi izrabe tekočih voda al i pa zaradi obrambe pred škodami, k i so jo prinašale povodnji . Povsod tam, k j e r so bi le poplave pogoste, ponavadi t ud i s hu jš imi po- sledicami, je vidneje stopila v ospredje človekova vloga, k i se kaže v števi lnih naporih p r i odstranjevanju ovir, k i so povzročale oziroma krepi le pustošenje poplavnih voda. V sklopu teh uredi tvenih del na obravnavanih potokih moramo omeni t i vsaj tista, k i so večjega obsega in trajnejšega pomena v pokra j insk i f iz iognomij i . Med najpomembnejša razbremenilnika na Reki štejemo »Globoki graben« ter brniško-zaloški razbremenilnik. a) »Globoki graben« poteka od zgornjega dela Cerkelj, tako da zajema vzhodno obrobje naselja. Od tu dalje je speljan v smeri od severozahoda pro t i jugovzhodu tako, da gre južno od Pšenične Police in se naslanja na severo- vzhodni rob selišča poslopij poliškega obrata K 2 K Kran j . Okrog 150 m od sedeža omenjenega kmeti jskega obrata se preusmeri p ro t i vzhodu, poteka pod cesto Zalog - Pšenična Polica, k je r doseže t ravn ike »na Devcih«, nadalje poteka naprej prot i vzhodu, doseže oziroma je povezan s kolovozom in severozahodno od Gl in j doseže izv i rn i p r i tok Pšate. Namenjen je b i l odva jan ju narasle Reke, preden se je ta razl i la v mlinščico oziroma preden je napolni la »Suhi graben« v Cerkl jah. Vodno stanje v »Globokem grabnu«, k i po vsej ver jetnost i predstav- l ja ostanek nekdanje struge Reke, je ure ja l jez, k i je stal še nekaj let po tem, ko je že povsem prenehala funkc i ja razbremenilnika. b) Drug i razbremeni lnik na Reki se je v Zgornjem B rn i ku odcepil od glavne struge, in je b i l speljan skozi kajžarski del naselja in mimo cerkve ter je od tu dalje v glavnem potekal vzporedno z Reko. Speljan je b i l prek n j i vsk ih površin, »V Logu« je prešel na travnike, k j e r so ga uporabl ja l i tud i za namakanje. Na- dal je je dosegel i zv i rn i del struge Voje oziroma Ogrščka, k i izv i ra v »Loki«, nad Klancem, pod nekdanj im Gmajnar jev im ml inom oziroma nad M l ina r jev im jezom pa se iz l i je v strugo Pšate. SI. 67. S prečnimi, iz kamna zidanimi pragovi je zaustavljena oziroma zmanjšana ruši lna moč Kamniške Bistrice. Ta prag, k i je danes že v razpadu, je služil tudi za preusmeritev dela Bistrice prot i pšaški strugi SI. 68. »Utočna« zapornica ob Kamnišk i Bistr ici, s katero je bilo mogoče regul i rat i potrebno kol ičino vode v kanalu prot i Pšati Oba navedena razbremenilnika, k i sta opravl jala svojo funkc i jo še dolgo po drugi svetovni vo jn i , nedvoumno kažeta na prav i hudournišk i značaj Reke še v njenem toku po vsem zgornjem in srednjem delu cerkljanskega vršaja. Res je, da je b i l ob pravočasni napel javi vode v razbremenilnika ob hudih neur j ih precejšen del domov v Cerkl jah kakor tud i v Zgornjem B rn i ku obvarovan pred poplavami. Toda precejšen del vode, k i n i pon ikn i l v prodnatem vršaju, se je v ob l i k i »jezera« raz l i l po t ravn ik ih med Šmar tn im in G l in jami ( L a v r e n č i č 1890, 3) al i pa so b i l i poplavl jeni t ravn ik i »V Logu«. Niso b i l i redki pr imer i , da je voda ob v isokih povodnj ih, namesto da bi se iz »Loga« razli la prot i Zgornjemu Zalogu oziroma Klancu, udari la pro t i Vopovl jam in Lahovčam, k je r je bi lo pr izadetih tud i po nekaj domov. Večkrat je človek korenito posegel v preureditev Pšatinega toka, s čimer je želel zmanjšati nezgode, k i so j i h prinašale povodnji. Po drugi svetovni vo jn i so izkopali manjš i razbremenilnik, k i Pšati odvzema visoko vodo i n jo daje Gobovšku, k i se kmalu nato, v Srednjem Zalogu, iz l iva v Pšato. Prebivalci zaselka Spodnja Trata p r i Srednjem Zalogu (prim. I l e š i č 1933, 62) so pred štir idesetimi le t i izravnal i oziroma prekopali koleno ob Pšati; le-to je povzročalo številne poplave, k i so večkrat ogrozile in zalile nj ihove hiše. Prebivalci Spod- njega Zaloga so izkopal i razbremenilnik, k i je odvajal naraslo vodo iz Dobliča čez »Senožeti« in je Pšato dosegel nekaj sto metrov pod iz l ivom Dobliča. Ta razbremenilnik je b i l opuščen v desetletju pred drugo svetovno vojno. Tudi Moščani so v pre jšn j ih stolet j ih prestavi l i strugo Tunjščice. Njen lev i rokav je prav gotovo umetnega nastanka ( I l e š i č 1933, 46), medtem ko stara struga v i juga zahodno od njega in se v spodnjem delu Kapl je vasi pr ibl iža strugi Pšate skoraj na sto metrov. Vel ike povodnj i , k i so stalno nadlegovale Mengšane, so pospešile regulacijo Pšate na tem odseku. 2e v Trd inov ih p ismih Antonu Kob la r j u zasledimo na- vedbo, da so že v p r v i polovici prejšnjega stoletja večkrat posegli v preureditev pšaškega toka, i n sicer v Mengšu in pod n j i m (Mengeški zbornik 1954, 84 i n 192—193). Tud i Trz inci so iz Pšate speljal i razbremenilnik, i n sicer iz spodnjega dela naselja, s čimer so želeli pospešiti odtok poplavnih voda. Razbremenilnik, katerega sledove v id imo še danes, se je od Pšate odcepil t i k preden je ta preč- kala glavno cesto Celje - L jubl jana. Speljan je b i l na t ravn ike z imenom »Hrast- nice«, in sicer v smeri sever-jug. S temel j i to regulacijo Pšate med Trzinom, Depalo vasjo in Dragoml jem po drugi svetovni vo jn i je tud i ta razbremeni lnik izgubil svojo nekdanjo vel javo ; danes služi le še hišni kanalizaci j i . Omenit i moramo še človekov poseg v preureditev spodnjega dela Pšatinega toka, preden se ta združi s Kamniško Bistrico. Pribl ižno 500 m njene sedanje struge, od Knezovega jezu pod logom »Kotle« pa vse do njenega ustja, so uredi l i med zadnjo svetovno vojno, ko je nemški okupator zgradi l obvozno železniško progo Laze - Črnuče. Tedaj so prestavi l i tud i del mlinščice, k i je napeljana skozi Beričevo. b) Vzdrževanje in negovanje strug in kanalov L jud je ob potokih so stalno skrbel i za redno vzdrževanje in ohranjevanje urejenih strug i n kanalov. Sleherni človekov poseg v preureditev potokov je b i l namenjen pr idob i tv i i n povečanju pogonske moči tekoče vode po eni strani, SI. 69. Pogled na desni, še neurejeni k rak Reke v Cerkl jah, ob katerem je bi la nameščena vsa nekdanja (kakor je tudi današnja) obrtna dejavnost na vodni pogon SI. 70. »Suhi graben« (t j . levi krak) Reke v Cerkl jah je povečini urejen. Njegove brežine so zavarovane z betonsko škarpo po drugi pa omej i tvam in kar se da tud i zmanjšanju obsega poplav, k i so j i h povzročale redne (vsakoletne) povodnj i . Neposreden odraz takšnega poseganja v preureditve, negovanja in izboljševanja obstoječih razmer ob potok ih se kaže v izrabi zemljišča. Ko l i ko r močnejša je bi la človekova elementarna navezanost na potoke in odvisnost od nj ih, to l iko večjo skrb j i m je posvečal. Zato nas ne presenečajo ugotovitve, da so l jud je ob Reki vse do nedavna skrbeli, da je bi la njena struga očiščena vsakoletnega nanosa. Dejstvo je namreč, da Reka ob prestopu iz hribovskega sveta na vršaj odlaga ogromne količine proda, s kater im zasipa svojo strugo. Zato so l jud je od Grada navzdol vse do Lahovč oziroma do Brega skrbeli, da so čist i l i ne samo mlinščico, temveč celotno strugo Reke. Gramoz in drugo, v strugi odloženo gradivo so najprej nametal i na njen breg, k je r je ostalo vse dotlej, dokler ga niso razvozil i na nj ivske al i gozdne kolovoze. Močna akumulaci ja Reke od Dvor i j do Zgornjega Brn ika ima za posledico, da je na tem odseku njena struga izgonskega značaja (domačini govori jo, da »Reka teče po svojem hrbtu«). Reko so čist i l i vsaj dvakrat na leto, i n sicer na vel iko- nočni i n b inkoštni torek. Tedaj so vodo preusmeri l i al i v »Suhi« ali v »Globoki graben«). Toda na nekater ih zgornj ih odsekih so jo moral i čist i t i še enkrat pred zimo. Za to določeni dan je b i l 2. november. V nasprot ju z Reko sta poreklo in značaj Pšate precej drugačna. Zato tud i l judem pod Šmar tn im oziroma pod Gl in jami n i bi lo treba več to l iko skrbeti za čiščenje Pšate oziroma n jenih rokavov, pač pa je breme vzdrževanja mlinščic padlo na ramena ml ina r jev in Žagarjev. To delo so oprav l ja l i po enkrat na vsakih nekaj let. Poleg rednega vzdrževanja strug glavnih potokov pa je človek v pretekl ih desetletjih ve l iko časa in naporov v lagal v čiščenje razbremeni lnikov i n nama- ka ln ih al i osuševalnih kanalov. Tud i to delo, k i je bi lo ponavadi omejeno na zimo al i zgodnjo pomlad, je danes skoraj povsem zamrlo. Vel iko človekovega truda je bi lo vloženega v zavarovanje rečnih bregov. Se prav posebna skrb je bi la namenjena bregovom v zgornjem delu potokov, še posebno p r i t ist ih, k i so b i l i speljani skozi naselja. Da vodna moč ne b i mogla stalno izpodjedati bregov in pospeševati nj ihovega rušenja, s čemer b i b i l i v času povodnj i prizadeti celi domovi, so bregove potokov skozi naselja ponavadi obdal i z lesenimi, s kamni t im i , a v novejšem času tud i z betonskimi škarpami (npr. Cerklje, Zgorn j i i n Spodnj i Brn ik , Pšata, Poženik, Moste itd.). Razdiralna moč tekočih voda je bi la prisotna ob vseh strugah, zato je b i lo pred ruši lno dejavnostjo ogroženega precej zemljišča ob n j ih . Bregove potokov, še posebej na najbol j izpostavljenih legah, so l j ud je najpr imerneje zaščiti l i z' drevjem al i grmovjem, k i pa marsikdaj lahko postane tud i ovira za h i t re jš i odtok naraslih voda. V tem je tud i eden izmed vzrokov za poplave. Pred nada l jn j im izpodje- danjem bregov so ponekod konkavne dele ok l jukov zavaroval i s hrastovimi, kostanjevimi al i jelševimi pi lot i , k i so j i h med seboj preplet l i s p ro t jem ali z obrečnim grmičevjem. Posebno pozornost je človek nameni l zaščiti obdelovalnih, še posebej n j i v - sk ih površin pred povodnj imi. Zato srečujemo na prenekaterem odseku Reke ali Pšate manjše al i večje nasipe, k i so narasli vod i preprečevali, da b i se lahko razli la po t ravn ik ih ah nj ivah. Tud i na obrobju števi lnih naselij ter okrog kmečkih domov še danes stoje dobro v idn i nasipi iz zemlje a l i iz drugega odpadnega gradiva, k i so ov i ra l i i n preusmerja l i povodnj i drugam, k je r so povzročale manjšo škodo, kot pa b i jo v naselj ih (npr. Trzin, Loka, Mengeš, To- pole, Suhadole, deloma tud i Gl in je i n še nekatere druge vasi). S spremembami gospodarskega in socialnega položaja naselij ob potokih se je koreni to menjal tud i odnos njihovega prebivalstva do negovanja oziroma vzdrževanja in do ohranjevanja iz preteklosti podedovanih obl ik dela na po- plavnih področjih. Z razkrojem srenjske (vaške) skupnosti, k i je še do konca štiridesetih let našega stoletja tako vel javno posegala v ž iv l jenjsk i u t r ip naših naselij, predvsem še na t is t ih področj ih, k i so bi la skupnega pomena za podobo gospodarskega ž iv l jenja celotne vasi, je pojenjala, al i pa je usahnila organi- zirana skrb za zaščito zemljišča ob vodah. Indiv idualne in le na posamezne odseke potokov omejene človekove posege je v novejšem času zamenjalo vel iko- potezno delo p r i regulaci jah i n mel ioraci jah zemljišča ob Pšati ter ob njenih pr i tok ih. S temi deli, k i j i h še danes opravl ja jo v porečju Pšate, se bistveno in znatno h i t re je menja gospodarska vrednost i n namembnost nekdanjega poplav- nega al i zamočvirjenega zemljišča. Vzporedno z n j i m i se spreminja izraba zem- ljišča, k i se mars ik je nič več ne naslanja na nekdanje izročilo, temveč išče in snuje nove smeri, k i so pri lagojene najnovejši valor izaci j i kmeti jskega prostora (npr. Jablje, zemljišče med Trz inom in Dragoml jem itd.). P r i vsem tem moramo opozorit i na precejšnjo nesmotrnost, k i se ponekod kaže v sodobnih regulaci j- skih delih v porečju Pšate. Res je, da so bi la z regulaci jami oziroma z zgradi- tv i jo razbremeni lnikov številna naselja zavarovana pred poplavami. K l j u b temu pa še ostajajo področja i n naselja, k i j i h povodnj i pogostokrat zali jejo (Topole, del novega naselja ob Reki p r i Komendi, Trz in itd.). Tud i čiščenje oziroma poglo- bitev struge Reke le na t istem predelu, k i spada pod kranjsko občino, lahko ima nezaželene posledice. Narasla voda bo po očiščeni strugi namreč hi t re je odtekala, toda pod Nasovčami, k je r struga Reke in njena bregova še nista očiščena (ta predel že spada pod občino Kamnik) , se bo voda razl i la po t ravn ik ih in bo lahko dosegla tud i odmaknjene nj ive. Podobno se lahko pr ipet i na Pšati: brez dvoma bo regulacija med Mostami i n Suhadolami preprečila poplave v tem predelu, k je r so bi le doslej povodnj i skoraj vsako leto. Toda pod Slevcem pa vse t j a do Topol, k je r je Pšatina struga še vedno v števi lnih zavojih, bodo sedanje poplave usodnejše kot pa so bile v preteklosti, ako ne bodo pravočasno posegli v ureditev tud i tega odseka struge. Ta pregled lahko sklenemo z naslednj im spoznanjem. Z razkrojem klasične agrarne s t rukture naselij v porečju Pšate se je pričel zmanjševati neposredni človekov odnos do poplavnega sveta. Deagrarizacija podeželja, k i je neposredno povezana z njegovo industrial izaci jo, kar še posebej plastično izstopa v pokra j in i med Kran jem in Kamniško Bistrico, beg s kmet i j v zaposlitev v neagrarne dejavnosti, dobra prometna povezanost z vsemi več j im i središči nekmet i jsk ih dejavnosti, korenite spremembe v gospodarjenju na zemlj i , pa še števi lni drugi razlogi čisto psihološke narave, to so nekateri poglavi tn i dejavniki , v kater ih moramo iskat i vzroke za obstoječe, mars ik je tud i za nerazveseljivo stanje zem- ljišča ob naših (poplavnih) potokih. V velikopoteznem poseganju v preureditev obstoječega vodnega omrežja, pa čeprav zaenkrat res na najbol j občut l j iv ih odsekih, v id imo zagotovilo, da bo človek že v doglednem času zmanjšal oziroma omej i l poplave na najnujnejš i možni obseg. Glavno je, da bodo pred n j i m i zavarovana vsaj naselja ob potokih. 4. UČINKI I N POSLEDICE POPLAV V K U L T U R N I POKRAJINI Prenekater i družbenogeografski vz rok i poplav izv i ra jo iz napačnega vred- notenja geografskega okol ja. A l i drugače zapisano: vzroke za povodn j i i n po- p lavna področja, ako iz n j ihovega sklopa izvzamemo vse f izičnogeografske p rv ine in sestavine geografskega okol ja , moramo iskat i v p remnog ih obl ikah č lovekovih dejavnost i v pokra j in i , v nepoznavanju a l i nespoštovanju vzajem- nosti, celovitost i oziroma medsebojne povezanosti med vsemi p r v i n a m i geograf- skega okol ja. Na jbo l j neposreden i n v iden učinek povodn j i v pok ra j i n i se kaže v n jen i f iz iognomi j i . P r i tem najoči tneje stopa v ospredje izraba zemlj išča bodisi v kmet i jske al i v druge namene. Prav tako nas bodo v tem delu sestavka zanimal i ob jek t i i n n j ihova pr i lagodi tev pop lavn im vodam. a) Naselja in povodnji Študi je o naših kmečk ih nasel j ih iz obdobja med obema vo jnama, katere danes pr iš tevamo med temel jna geografska dela o našem podežel ju (pr im. M e l i k 1933; I l e š i č 1933; 1934), opozar ja jo poleg drugega na razmesti tev teh naseli j v o k v i r u obdelovalnega zemljišča. Vsa nekdanja človekova skrb je b i la namenjena zaščiti rodovi tnega zemlj išča. To je čisto razuml j i vo ob tak ra tn i č lovekovi navezanosti na kmet i j sko zeml jo i n odvisnost i od njene donosnosti. L j u d j e so lokaci je za selišča svo j ih domov ( in naseli j) i zb i ra l i skoraj vedno na man j donosnem zemlj išču, največ na m e j i dveh načinov izrabe zemlje. Razen tega je b i la namest i tev naselja v do l insk ih ( ravninskih) predel ih v ne- m a j h n i odvisnost i še od v i r o v p i tne vode. Zato j e ve l ika večina selišč naših naseli j razmeščena ob po tok ih al i vsaj v n j i hov i neposredni b l iž in i . Čeprav so b i la t ud i selišča nasel i j v poreč ju Pšate zaradi oskrbe s p i tno vodo navezana na obstoječe potoke, pa vendar le lahko poudar imo, da je postavl jena večina med n j i m i tako, da so b i la že zavarovana pred p remnog imi nevšečnostmi po- p lavn ih voda (pr im. t u d i I l e š i č 1933, 9). K a j t i večina naseli j ob Pšati a l i ob Reki je postav l jen ih na rob terase a l i suhe prodne ravnine, k i je povodn j i ponavadi niso več zajele. Potemtakem smemo t rd i t i , da so b i la selišča večine kmečk ih naseli j t ud i z izobl ikovanost jo zemlj išča zavarovana pred povodn j im i . Ter i to r ia lno š i r jen je naseli j , razv i jan je neagrarn ih dejavnost i za potrebe podeželja, posebno t is t ih , k i so bi le neposredno odvisne od pogonske moči teko- čih voda, vse to je imelo za posledico, da so se posamezni del i nasel i j z nov im i domovi š i r i l i p r o t i potokom, ponavadi t u d i na man j ugodno zemljišče, k i so ga večkrat zalile povodnj i . Se pred drugo svetovno vo jno je b i la večina naseli j a l i vsaj n j i hov i h delov ogrožena od povodnj i . Na redne, vsaj vsako leto po enkrat nastopajoče poplave so se l j ud je ob Pšati i n Rek i že kar p r i vad i l i , saj so z n j i h o v i m nastopom t u d i računal i . Vendar je t reba raz l i kovat i značaj i n obseg poplav ob Pšati od povodnj i , k i so nastopale ob Reki. Ze sam značaj reške struge se v n jenem zgorn jem delu raz l i ku je od pšašike. Od Grada do Zgornjega B r n i k a teče Reka v strugi , ki. je ponekod tud i za nekaj met rov dv ignjena nad n ivo danje ravnice. Zato je voda SI. 71. Pred iz l ivom Reke v Pšato (pri Kap l j i vasi pod Komendo) so t ravn ik i zelo pogostokrat poplavljeni. Tudi k let i stanovanjskih hiš voda večkrat zalije. Slika kaže poplavno področje, k jer sta se potočna voda in deževnica združi l i SI. 72. Pod Komendo so se nove hiše naselile na poplavno področje. Ker v tem odseku struga Reke še ni regulirana in ne očiščena rastja, voda večkrat prestopi bregove in poplavi selišča novih domov ob nal ivu, ko se je nenadno dvigni la njena gladina, seveda v ko l ikor n i človek pravočasno posegel v njeno preusmeritev v ustrezni »graben«, t j . razbreme- ni ln ik , h i t ro prestopila bregove i n poplavi la zemljišče ob n j ih . T ist i deli naselij ob Reki, k i so ponavadi tud i mlajšega nastanka in v kater ih so se uvel javl ja le neagrarne dejavnosti, so ob poplavi pr iš l i pod vodo. Povodenj je tako nepo- sredno prizadejala vsaj del domov v vseh naselj ih ob Reki kakor tud i posamezne dele naselij ob Všici (Češnjevek i n Vašca). Razbremenilnik v Zgornjem Brn iku , odkoder je speljan prot i Zalogu, je povzročil povodenj v kajžarskem delu brniškega naselja (prim. tud i 11 e š i č 1933, 38), del vode iz razbremenilnika se je »V Logu« razl i l tud i po nj ivah, od koder je po kolovozu pr i tekel v Vopovl je, k je r je bi lo poplavl jenih več domov. Nekdaj so bi le tud i Lahovče pogostokrat poplavljene. V tem naselju je voda drla kar po osrednji vaški cesti i n dvorišča domov na obeh straneh ceste so bila zalita z vodo. Se pogostejše poplave so zajele lahovški zaselek »Pod Budno«. Res je, da so naselja v zgornjem delu porečja Pšate bi la bol j al i manj zava- rovana pred redn imi poplavami. Sele pod G l in jami so naselja, k i so j i m vsako- letne poplave prinašale nešteto nevšečnosti i n materialno škodo. Poplave so od Zaloga »odrezale« njegov kajžarski predel (Zgornja in Spodnja Trata), k i se je razvi l na levem bregu Pšate, i n sicer v n jen i a luvia ln i ravnic i . Nadalje je povodenj zali la še po nekaj domov v Podborštu in okrog Ml inar jevega doma v Komendi ter hišo, k i stoj i nad nekdanjo Kernovo žago p r i Komendi. Najhujše posledice naraslih voda je bi lo čut i t i v naselj ih pod Kap l jo vasjo. Povodnj i so najhuje prizadejale Moste, Suhadole, Mengeš, Loko ter Trz in i n do leta 1934 tud i Depalo vas. Nadal je je b i l od povodnj i zal i t tud i del Dragoml ja in Pšate ter Topol pod Suhadolami. Prebivalstvo v vseh navedenih naselj ih je računalo s povodnj imi kot danimi dejstvi, zato je selišča poplavl jenih domov temu pr imerno pr i lagodi lo oziroma zaščitilo (npr. nasipi na robovih domov, nasipi v »zavrtnicah«, kanal i ; ob nastopu povodnj i so z nasipi iz gnoja i n zemlje preprečevali vdor vode al i na dvorišče ali v hišo, v k le t i a l i hleve). Od t ipa naselja in njegove lege z ozirom na smer potoka i n povodnj i je bi la v mnogočem odvisna njegova obrambna sposobnost pred poplavami. V gručastih naseljih, k i v glavnem prevladujejo ob (Cerkljanski) Reki i n ob Pšati navzdol do Zaloga (11 e š i č 1933, 28—29 i n 38), je zaščita pred povodnj imi ter ja la precej več človekovih naporov i n sredstev kakor pa na pr imer p r i t i pu vasi »v vrst i« al i p r i »enostranski« vasi. Povsod tam, k je r je podolžna os naselja vzporedna s smerjo struge in je potemtakem najbol j pogosto istosmerna s strženom, to je z g lavnim tokom poplavne vode, v takšnih slučajih je obramba pred poplavami zahtevala precej man j dela kot pa v drugih naseljih. Nasipi okrog takšnih vasi oziroma okrog najbol j ogroženih delov naselja stoje v p r imern i oddaljenosti od domov; naj t rdneje so zgrajeni na t is t ih k ra j ih , k je r sta bi la pr i t i sk in raz- dira lna moč poplavne vode najmočnejša. Pr ipomni t i je treba, da so bregovi potokov tudi že več sto metrov nad naseljem zavarovani z nasipi, posebno še na t is t ih ok l juk ih , k je r grozi največja nevarnost, da bo voda po na jk ra jš i pot i ter na na jmanj zavarovanem bregu predr la nasip i n udari la na obrečno zem- ljišče, od tu dalje pa se razli la še po domovih (npr. Topole, Mengeš, Trzin, Pšata idr.). Kakor smo lahko spoznali skupna prizadevanja posameznih naselij, da bi odstranila ovire oziroma odpravila vzroke poplav, tako ugotavl jamo tud i napore • s is* ' i SI. 73. »Suhi graben- (razbremenilnik) v Zgornjem Brn iku je postal pravo odlagališče najrazličnejših odpadkov modernega časa SI 74 Se danes z deskami in nasipi iz zemlje zavarujejo obrečne travnike pred posledicami povodnji. Pogled na zavarovani breg Reke nad Zimentovim ml inom v Nasovčah posameznih domov, da b i kar se da najbol j koristno zaščitili stavbe svoje doma- čije pred deročimi vodami. Ako so nasipi ob posameznem naselju, prav tako j i h najdemo tud i ob posameznih domovih. Pr i tem je važno upoštevati še lego doma, in sicer njegov položaj v okv i r u samega naselja (v zgornjem al i v spod- n jem delu vasi). Od njega je marsikdaj odvisna škoda, k i jo napravi jo povodnji . Pravi loma so največjo škodo utrpel i domovi v spodnjih delih naselij (Trzin, Lahovče, Vopovl je, toda v Zgornjem in Spodnjem Brn i ku je bi lo osredje vasi najbol j poplavljeno!). Pr i t ist ih redk ih domovih, k i stoje že izven strnjenega zazidanega prostora, je zaščita pred povodnj imi slonela na n j ihov i ind iv idualn i iznajdl j ivost i . Pr ipomni t i velja, da gospodarska usmerjenost teh domov ponavadi n i slonela samo na kmet i jsk i dejavnosti, temveč na obrtn i akt ivnost i (npr. m l in i — Gmajnar jev m l in pod Klancem, Kernova žaga nad Kap l jo vasjo, m l i n v Slevcu nad Topolami, Mrčunov in Tomažev ml in v Pšati itd.). Večje ali manjše možnosti zaščite pred povodnj imi se nudi jo p r i različnem t ipu kmečkega doma. Podoba je, da so p r i t ipu »stegnjenega« al i »vzporednega« kmečkega doma mnogo lažje k l jubova l i narasl im vodam (npr. Loka pod Meng- šem) kot pa tam, k je r so prevladoval i gručasti domovi (Brnik, Lahovče). Voda je ob povodnj i zalivala najrazličnejše prostore v domovih. Največkrat so to b i l i prostori v m l i nu al i pod žago. Nemalokrat pa je voda prodr la tud i v stanovanjske in gospodarske prostore, predvsem v k le t i ter v hleve. Prene- kater i domovi al i ob Pšati al i ob Reki so imel i ob vsaki več j i povodnj i poplav- l jeno tud i hišo. Niso izjemno redki pr imer i , ko je voda celo po večkrat na leto prodr la v stanovanjske prostore in zapustila za seboj precej nepri jetne po- sledice. Presenetlj ivo je, da se nekdanja gradbena oziroma stavbarska dejavnost na poplavnih področj ih pravi loma n i pri lagajala zaščiti domov pred povodnj imi. Skoraj nerazumlj ivo nam je, da so tudi na najbol j t ip ičnih poplavnih predelih pragovi starejših hiš skoraj v istem n ivo ju kot dvorišča, kar pomeni, da hišni prag n i predstavl jal narasl im vodam nobene ovire p r i n j ihovem vdoru v stano- vanjske prostore (npr. Zgornj i in Spodnj i Brn ik , Moste, Suhadole, Loka, Trzin itd.). Sele v najnovejšem času, ko so b i l i s preuredi tvami vodnega omrežja zmanjšani, ako že ne povsem odstranjeni vzrok i poplav, zvišujejo ob preureje- van ju domov nivoje dvorišč kakor tud i hišne pragove (Pšata, Trzin, Suhadole). Tud i izbira gradbenega materiala se na poplavnem področju Pšate n i raz- l ikovala od predelov, k i j i h povodnj i niso n ikdar zajele. Razlike v uporabi stavbnega gradiva se kažejo zgolj med naselji, k i so v spodnjem in t ist imi, k i so v zgornjem delu pšaškega toka. V tem pa se navsezadnje odražajo posebne poteze geografskega okolja. Prav tako ne moremo t rd i t i , da domovi na poplavnem področju v prete- klost i niso imel i (globokih) kleti . V ko l ikor smo mogl i ugotovit i , so (globoke) k let i p r i kmečkih domačijah v porečju Pšate šele mlajšega nastanka. Res pa je, da p r i gradnj i hiš v novejšem času že upoštevajo posebne fizičnogeografske last- nosti okol ja; temu pr imerno se pri lagaja tud i globina klet i . Globina nekdanj ih k le t i je bi la zelo različna. Gibala se je od 20 cm pa do največ 1,8 oziroma do 2,0 m. Pr ipomni t i moramo, da k le tn ih prostorov skoraj n ikdar n i zalila voda poplavnega vala, temveč je vanje prodr la talna voda. Zato je bila osušitev starih k le tn ih prostorov neposredno povezana z odtokom poplavne vode. Toda v novejšem času, ko je cement postal pomembna sestavina SI 75 Ponekod kmet je še vedno čisti jo hudourniško strugo Reke. Mater ial z dna struge pa v obl ik i nasipa nalagajo na njen breg. Posnetek kaže del Brmce (Reke) nad zaselkom Zgornj i Potok SI. 76. Nadal jn je izpodkopavanje brega Pšate je človek preprečil z lesenimi p i lot i (pod Malenškovim jezom pr i Komendi) gradbenega materiala, imajo v celotnem porečju Pšate vedno večje število be- tonskih k le t i al i pod hišami al i pa p r i gospodarskih poslopjih. Po nekaj let ih betonska izolacija popusti i n talna voda spet prodira v klet i . Večje težave nastanejo z n jen im odtokom. Iz star ih klet i , k i niso bile obdane z betonskimi stenami, pa tud i t la so imele le iz »steptane« zemlje, se je voda sama počasi, a zanesljivo umakni la. Sedaj, ko so k le t i iz betona, pa je vodi odtok zelo otež- kočen. Zato nas ne preseneča, da so iz mnogih k le t i v novih stavbah, kakor tud i v nekaterih starejših hišah, izpel jani odvodni kanali . Našli smo j i h povsod tam, k je r takšen odvod omogočajo reliefne pr i l i ke selišča. Zanimiva je ugotovitev, da so bi le k le t i v kajžarskem delu Pšate, to je ob Gobovšku (»Kurigrm«), poplavljene le ob nastopu visoke vode v strugi Kam- niške Bistrice, ne pa takrat, ko je v tem predelu poplavl jala Pšata. Zd i se mi, da bi b i lo potrebno in kor istno prever i t i zatr jevanje Kur ičanov ( = prebivalci Pšate okrog cerkve in Gobovška), da so nj ihove k le t i sedaj, po zgraditv i raz- bremenilnika Mengeš - Jarše, večkrat zalite z vodo, kot pa so bi le v prejšnj ih desetletjih. Za potrd i lo povedanega b i mora l i vzeti v pretres nihanje talne vode in smer njenega premikanja na ožjem in na širšem področju naselja Pšate. Sele potem b i mogl i z gotovostjo Spoznati posredne al i neposredne vezi med na- rasl imi vodami Kamniške Bistrice i n povodnj imi , k i zalivajo pšaške klet i . Prepogoste vdore talne vode v k letne prostore prizadeto prebivalstvo v porečju Pšate rešuje na najrazličnejše načine (npr. izolacija zunanjega oboda hiše, dodatna betonska stena na zunanj i strani k letn ih prostorov itd.). Najbol j drastičen ukrep za »rešitev« prepogostih poplav v k le tn ih prostorih je v zadnjem času izbral V rhovn ik v Vopovl jah, k i je kletne prostore enostavno zasul z gra- mozom ter še z drug im odpadnim gradbenim materialom. Neposredno v zvezi s povodnj imi se pojavl ja škoda, k i j o povzročajo ni- hanja in poplave talne vode. Nekatere posledice dviga talne vode smo nakazali že p r i poplavah klet i . Presenetlj ivo je, da ob dežju talna voda preseneti pre- bivalstvo v števi lnih naselijh, k j e r zapusti večjo al i manjšo škodo (npr. Vo- povlje, Zalog, Trzin, Dragomelj, Pšata, novejši del Komende ob Reki pod Spod- n j i m Potokom, Zgorn j i Brn ik idr.). Ob takšnih p r i l i kah si talna voda poišče svoj izv i r : ob dvorišču, v hlevu (Vopovlje) al i celo pod krušno pečjo v hiši (Suhadole). I zv i r i talne vode v stanovanjskih a l i drugih prostor ih kmečkega doma so z najrazl ičnejšimi sredstvi izpel jani v n iž j i svet. Talna voda povzroča zamočvirjenost dvorišč in »zavrtnic«, k i so okrog domov (npr. Spodnj i Zalog, Trzin, Vopovlje), V zvezi z močnimi n ihan j i talne vode moramo opozorit i še na tiste poplave, k i so z n j i m i v neposredni zvezi. Takšen t ip poplav se pojavl ja pod Šmartnim, ob Zalogu in Klancu (na svetu ob desnem bregu Pšate), od ust ja Reke do Zgornjega Potoka, ob stari s t rugi Tunjščice, na t ravn ik ih pod Suhadolami (na obeh straneh razbremenilnika Kap l ja vas - Stržen), dalje še na n j ivah posestva Jablje, na t ravn ik ih med Trzinom - Pšato i n železniško progo L jub l jana - Dom- žale, na melioraci jskem svetu obrata »Pšata« A K Emona kakor tud i na za- močvi r jen ih t leh ob nekdanj i strugi Pšate ter ob njenih desnih p r i tok ih med Trz inom in Dragomljem. A k o so nekdaj tud i jezovi na Reki i n Pšati v znatnem obsegu pr ipomogl i k v iš j i g ladini talne vode, potem smemo tud i v opust i tv i neagrarnih obratov na vodni pogon kakor tud i v števi lnih regulaci jskih i n mel ioraci jskih posegih SI. 77. Že najmanjša ovira na dnu kori ta lahko preusmeri udarno moč vodnega toka. Voda je pričela razjedati ne dovolj u t r jen i in nezavarovani desni breg Pšate (pod Trzinom) SI. 78. Tudi stara (opuščena) struga Pšate skozi Suhadole je postala odlagališče naj- različnejšega materiala, obenem pa služi mnogim domovom za izpeljavo hišne kanalizacije i skat i vzroke, da je ta lna voda v današnj ih dneh precej pod nekdanjo gladino. To je pr iš lo še posebno do ve l jave p r i t i s t ih domovih, k i se še vedno oskrbu je jo s p i tno vodo iz domačih vodn jakov. Te je b i lo t reba po regulac i jah oziroma mel iorac i jsk ih del ih znatno poglobi t i . Toda povsod tam, k j e r so b i l i vodn jak i že poprej nadpoprečno globoki (Mengeš, Suhadole), t u d i po regulac i jah n i b i lo t reba m is l i t i na n j i hovo poglabl janje. Sicer pa se danes večina gospodinjstev v nasel j ih porečja Pšate že oskrbuje s p i t no vodo iz vodovoda. Zato je razum- l j i vo , da je vprašanje domačih vodn jakov stopi lo precej v ozadje. b) Komunikacije in povodnji Povodn j i v poreč ju Pšate s svojo razd i ra lno moč jo niso prizanesle n i t i p rometnemu omrež ju . Ne moremo t rd i t i , da b i bi le pot i , kolovozi i n ceste p rav zaradi povodn j i povsod speljane po nepoplavnem svetu. Š tev i ln i p r ime r i na obravnavanem področ ju nam kažejo, da po tok i n cesta potekata vzporedno in v neredk ih s luča j ih se drug na drugega tesno naslanjata (npr. v zgorn j ih del ih porečja). Zato t u d i niso redk i p r imer i , da sta ob na l iv ih , k o potok prestopi bregove, poplav l jena tud i kolovoz oziroma cesta. Sele po u m i k u poplavne vode se pokažejo posledice povodn j i ( izpodjedeno cestišče, odloženo rečno t ransportno grad ivo itd.). V poreč ju Pšate tore j n i naselja, stoječega neposredno ob potoku, k j e r ceste, kolovozi a l i vaške pot i v času povodn j i ne b i b i le poplavl jene. Podoba je, da je človek že v preteklost i posvečal precejšnjo sk rb ub laž i tvam škode, k i so jo povodn j i povzročale na komun ikac i j skem omrežju. Na na jbo l j k r i t i čn i h odsekih so ceste i n kolovoze zavaroval i s škarpami i n nasipi, medtem ko so v novejšem času z dv igom n ivo ja cestišča precej nad a luv ia lno ravnico p r i - spevali, da j e t u d i zavarovano p red š tev i ln im i poplavami. P rav tako smo spo- znali, da je za mostove ah za b r v i čez potoke na poplavnem področ ju značilna posebna kons t rukc i j ska obl ika, k i p rav i loma zagotavl ja, da most al i b r v ne smeta p reds tav l ja t i ov i r za h i t re j š i od tok naras l ih voda. Zato so t i mostov i p rav i loma v o b l i k i loka razpet i med oba bregova potoka. Ponavadi imajo po- dobno ob l iko t u d i b r v i na pop lavnem svetu. V tem pogledu sta poleg nov ih mostov, k i so b i l i zgra jen i vzporedno z regu lac i jsk imi del i oziroma razbreme- n i l n i k i na Pšati, na jbo l j t i p ičn i o b l i k i domnevno srednjeveškega mostu v L o k i p r i Mengšu (gl. si. 80) i n ibrvi nad Kernovo žago pod Komendo. P r i obeh sta na jv iš ja dela cestišča oziroma b r v i ostala nepoplavl jena t u d i ob na jhu jš i po- vodn j i . V Depal i vasi kako r t u d i v Zgorn jem B r n i k u smo ugotovi l i , da sta b i l i s t rugi Depalščice oziroma razbremeni ln ika Reke namenjen i t u d i vaškemu ko- lovozu (gl. t u d i I l e š i č 1933, 48). Ob povodn j i sta b i la kolovoza v obeh na- sel j ih neprevozna. Zato so se domačin i odloči l i , da bodo razdvo j i l i n juno skupno funkc i jo . De l nekdanje š i roke st ruge so namen ih potoku, d rug i del pa kolovozu oziroma osrednj i vašk i cesti, k i so j o t u d i precej dv ign i l i nad nekdan j i n ivo struge. Ugotov imo lahko, da je voda ob vseh več j i h povodn j ih »drla« po osrednj i vašk i cesti skoraj v vseh naselj ih, k i stoje ob Pšati i n Reki. Sele z zgrad i tv i jo razbremeni ln ikov (Mengeš - Jarše, K a p l j a v a s - S t r ž e n ozi roma Slevc) i n s ko- SI. 79. Takole dvignjena brv prek Pšate (pod Komendo) je kl jubovala skoraj vsem povodnj im SI. 80. Ob hudih povodnj ih se je zgodilo, da je bi la propustnost mostu premajhna, kar je povzročilo obsežne poplave v južnem delu naselja Loka. Slika kaže domnevno srednjeveški most prek Pšate v Lok i p r i Mengšu renitejš im posegom v regulacijo struge Reke, so danes ceste in kolovozi v večini naselij zavarovani pred poplavami. Pr i proučevanju poplav v porečju Pšate smo spoznali, kako pomembno je, da vrednot imo tud i razmerje smeri komunikaci j do glavne smeri poplav. Ako poteka komunikaci jsko ožil je vzporedno s smerjo povodnj i , nam lahko služi kot »nasip« za omej i tev obsega poplav. Precej drugačne so pa razmere tam, k je r je trasa ceste al i železnice speljana pravokotno na smer stržena (glavnega) po- plavnega vala. Pokazalo se je namreč, da so postale nekatere ceste, k i so j i h b i l i zgradi l i v novejšem času in katere so prav zaradi povodnj i v ob l ik i nasipa dv igni l i nad poplavno ravnico, prave »umetne« pregraje, k i preprečujejo ne- oviran odtok narasl im vodam. Zato pr iha ja ob n j i h do obsežnejših poplav. Pr i - kazane razmere so pred let i prišle najlepše do veljave p r i Mostah in p r i Trzinu. Pr i zgraditv i nove ceste na brniško letališče niso v zadovol j iv i mer i upoštevali hudourniškega značaja Pšate ter n jen ih si lovi t ih povodnj i . Cez Pšato zgrajeni most p r i Mostah je imel premajhno propustnost za narasle vode, zato je postal s cesto v red ovira, za katero se je razli la voda na vse strani. Tud i nasip za železniško progo p r i Trz inu je predstavl jal vse do regulacije Pšate na tem odseku pravo zagozdo, k i je prispevala k razšir i tv i poplavnega območja v Trzinu. Poleg že omenjenih so b i l i v b l ižn j i preteklosti oziroma so še danes večkrat poplavl jeni odseki pomembnejših cest: Grad - električna centrala pod K rvav - cem, Češnjevek, B reg -g lavna cesta, Komenda - Podboršt, Šmartno - Gl inje, Mo- ste - Vodice i td. Podoba je, da v novejšem času, ko v porečju Pšate grade vedno več be- tonskih mostov čez potoke, vse premalo upoštevajo n j ihov hudourniški značaj. Števi lni novi betonski mostovi najrazl ičnejših dimenzij, k i so t ra jnejš i objekt i kot pa nekdaj leseni mostovi, k i so se ohrani l i le še tu i n tam, imajo odločno premajhno propustnost. Povedati je treba, da se' obstoječa propustnost novih mostov iz leta v leto še manjša, i n sicer z odlaganjem rečnega transportnega gradiva. To je še prav posebej neugodno v najnovejšem času, ko so l jud je za- nemari l i redno (vsakoletno) čiščenje rečnih kor i t . Pr imer premajhne propust- nosti mostov, k i povzroča poplave, smo spoznali v Spodnjem Zalogu, v Zgornjem in Spodnjem Brn iku , v Depali vasi, v Cešnjevku, deloma pa še v Topolah, na Bregu, v Vopovl jah, pod Šmartn im i n drugod. Povodnj i so povzročile, da so bi la posamezna naselja na poplavnem pod- ročju ob poplavah takorekoč odrezana od svojega zaledja ali pa od svoj ih gra- v i taci jsk ih žarišč. To pr iha ja še posebno do vel jave v novejšem času, ko živ- l jenje in medsebojno občevanje med naselj i vzdržuje i n pospešuje avtomobilski promet. Ob sklepu se m i zdi potrebno pr ikazat i še razliko med poplavami, k i ceste ali kolovoze zal i je jo v zgornjem delu porečja, od t ist ih, k i poplavi jo prometno ožil je v njegovem spodnjem delu. Zaradi večje kinetične energije je namreč škoda na cestah v zgornj ih delih porečja precej večja, pa čeprav t ra ja jo po- vodnj i precej man j časa kakor v spodnj ih delih. Lep pr imer razdiralnega d iv- janja hudourniške vode (Reke) se kaže na odseku ceste med Sangradom in spodnjo postajo žičnice na Krvavec. Povodenj iz leta 1972 je to cesto izredno močno prizadela. Da so j o usposobili za promet, so moral i navozit i nanjo bl izu 1000 m3 gramoza. Ob več j ih na l iv ih ta del ceste zasuje v ob l i k i usadov ali zemeljskih plazov še pobočno gradivo, ka r le še podaljša njeno neprevoznost. SI. 81. Cestišča večine novih mostov so vidno dvignjena nad okoliško ravnico. S tem je povečana nj ihova propustnost v času visokih voda. Most na Pšati nad Ml inar jevo domačijo v Topolah SI. 82. Marsik je obrežno drevje zožuje pretočno sposobnost potokov. Pogled na »mlinščico-« pod Sunkar jev im jezom v (Malem) Mengšu Povodnj i , k i pr izadenejo ceste v srednjem al i celo v spodnjem delu po- rečja, ponavadi ne povzroči jo to l ikšne mater ia lne škode. Le t u i n t am sta ko- lovoz al i net lakovana cesta razr i ta, pač pa so po t i oz i roma cestišča poblatena, kar v p r v e m t r e n u t k u po odteku vode zaradi spolzkosti (predvsem na asfal t i - ranem cestišču) vp l i va na nenormaln i potek prometa. Na poplavnem področ ju pa niso samo ceste višjega reda deležne vse sk rb i i n zaščite pred povodn j im i , temveč t u d i čisto navadn i po l j sk i a l i gozdni kolovozi. Povsod tam, k j e r je kolovoz na jbo l j izpostavl jen razd i ra ln i moči povodnj i , je človek strugo potoka ob n jem zaščit i l z u t r j e n i m bregom (npr. ob Dobl iču) al i pa je na k ra j i h , k j e r si je pop lavn i tok ponavadi izbra l svojo smer po obdeloval- nem zemlj išču, postav i l propuste v ob l i k i mostičev. Prav tako moramo opozori t i na pomembno funkc i jo nekater ih kolovozov, k i so jo dob i l i v času povodnj i . V neredk ih p r ime r i h smo ugotov i l i , da je na- rasla voda (povodenj) izbrala p rav kolovoze za smer svojega toka. Ce je b i lo vozišče takega kolovoza g lobl je zajedeno v obdelovalno zemlj išče ( t j . v ob l i k i črke U), povodenj k m e t i j s k i m p r i de l kom n i pr izadejala večje škode. Kolovoz i so torej op rav l j a l i f unkc i j o razbremeni ln ika. Toda p r i n j i hovem us t ju se je voda ponavadi na široko raz l i la v o b l i k i pahl jače po zemlj išču a l i pa je dosegla celo nekatere domove v naselj ih. Podoba je, da je človek že o d nekdaj posvečal p rometnemu ož i l ju na po- p lavn ih področ j ih vso svojo skrb. Skrbe l je za njegovo ohran i tev i n normalno funkc ion i ran je v vseh le tn ih časih. Z razv i te jš imi ob l i kam i gospodarstva so se porajale nove zahteve v u re jevan ju prometnic, v n j i h o v i prostorsk i razmest i tv i i n v gospodarski izrabi. Tud i nekdan j i zamočv i r jen i svet v nasel j ih (npr. »Na vasi« v Spodnjem i n Zgorn jem Brn iku ) , je danes že zasut i n namenjen nov im nalogam. P r i š tev i ln ih p reured i tven ih delih, k i se neposredno naslanjajo na tekoče vode, pa je b i la vse preveč zanemarjena n j ihova osnovna naravna k o m - ponenta. Ta se kaže namreč v hudourn iškem značaju ter v izredno močni aku- mu lac i j i potokov v vsem n j i hovem zgorn jem toku. I n p rav to mnogokdaj v času neur i j pospešuje al i celo povzroči povodnj i . Zd i se, da je p rav te j komponent i človek premnogokra t posvečal premalo pozornosti, k o j e zaradi zaščite komu- n ikac i j pred pop lavami posegal v preure jan je vodnega toka. c) Izraba zemljišča in povodnji Ze uvodoma smo poudar i l i , da se v izrabi zemljišča kaže človekov odnos do poplavnega sveta. Tekom stolet i j se je gospodarska namembnost zemlj išča pr i lagojevala vsem n jegov im na ravn im znači lnost im, k i ga med d rug im more jo opredel jevat i t ud i povodnj i . Podoba je, da se v izrabi zemlj išča v poreč ju Pšate kaže zelo pomemben delež povodnj i , saj je pretežna večina a luv ia lne ravnice, k i jo zajemajo t ud i poplave, namenjena t r a v n i k o m al i pašn ikom oziroma logom. P r i pomn i t i moremo, da se je v zadn j ih petinsedemdesetih le t ih izraba zemljišča temel j i to spremeni la na vseh t i s t ih odsekih, na ka ter ih je človek posegal v pre- ured i tev vodnega omrežja i n njegovega sistema. Namen i l i smo se, da bomo pr ikaz izrabe zemljišča na pop lavnem področ ju v poreč ju Pšate predoči l i po ka tas t rsk ih občinah, k i se neposredno navezujejo na poplavne potoke. Da b i si mog l i laže predstav l ja t i pomen, v logo in obseg SI. 83. Tudi v reguliranem kor i tu Pšate se naberejo številne ovire (in nanosi), k i preprečujejo hi trejši odtok naraslih voda (struga Pšate pred iz l ivom v Kamniško Bistrico) SI. 84. Drevje in grmovje ščitita breg pred razdiralno močjo potočne vode. Z vrbami zavarovani breg Pšate v Slevcu pod Suhadolami človekovega posega v hidrogeografske razmere na proučevanem področju, bomo prikazal i spremembe v s t ruk tur i zeml j išk ih kategori j v zadnj ih petinsedem- desetih letih, od 1896 (gl. Gemeindelexikon von Kra in , 1905) do 1971. leta. Res je, da se je obseg nekaterih katastrskih občin spremenil (k. o. Loka p r i Mengšu je npr. za 300 ha manjša kot je b i la 1896. leta, medtem ko se je k. o. Beričevo povečala od 275 na 313 ha, prav tako tud i k. o. Podgorica, k i vk l juču je naselje Pšato, od 539 na 554 ha). K l j u b temu menim, da nam bo mogoče z rela- t i vn im i mer i l i nakazati s t rukturne spremembe v zemlj iških kategori jah v zad- n j i h sedmih desetletj ih in pol (gl. tabeli 7 in 8 na str. 144—147 ter ka r t i 3 i n 4 v pri logi). Izsledki terenskega opazovanja nam narekujejo, da prikaza zeml j išk ih ka- tegori j ne podamo samo po katastrskih občinah, temveč da ga osvetl imo tudi po najbol j karakter ist ičnih predelih. Zato smo podatke o katastrskih občinah v tabeli razvrst i l i po teh predelih (zaloški, mengeški i n pšaški predel ob Pšati ter cerkl janski i n brn išk i predel ob Reki z Všico). Zd i se nam, da temel j i to človekovo poseganje v preureditve vodnega omrežja v porečju Pšate v zadnjem četrtstolet ju n i našlo ustreznega odmeva v spremembah izrabe kmeti jskega zemljišča. To se navsezadnje najlepše odraža v s t ruk tur i zeml j išk ih ku l tu r . P r i nakazani ugotovi tv i izhajamo namreč iz spo- znanja, da je danes opuščanje n j i v oziroma orn ih površin značilno za vse slo- venske pokraj ine (gl. M e d v e d 1970, 15—18). Zato smemo v stagnacij i obsega orn ih površin oziroma njihovega deleža v sklopu celotnega zemljišča, k i se pokaže v srednjem in spodnjem delu porečja Pšate, v idet i tud i posledice člo- vekovega poseganja v izboljšanje zemljišča oziroma v omej i tev poplavnega področja. Osnovna značilnost, k i nam jo pokaže razčlenitev podatkov po izbranih katastrskih občinah, je v tem, da se je v zadnj ih petinsedemdesetih let ih areal n j i vsk ih površin zmanjšal od dveh pet in na eno t ret j ino, medtem ko so se travniške in druge kmet i jske površine povečale. Razširilo se je tud i zazidalno i n nerodovitno zemljišče. Delež gozdov se n i bistveno spremenil. Večje razlike se nam pokažejo, ako razmerje med zeml j išk imi kategor i jami prikažemo ločeno za a) Pšato s spodnj im tokom Reke in b) svet ob Reki nad zaselkom Zgorn j i Potok. Od konca prejšnjega stoletja se je delež n j i vsk ih po- vrš in ob Pšati zmanjšal le od 35 na 31 ob Reki pa od 50 na 38 %>. Prav v tem v id imo pomemben delež človekovega posega v zmanjševanje poplavnega pod- ročja, oziroma v melioraci je zamočvirjenega zemljišča. Vzroke za tako ne- navadno počasno manjšanje deleža n j ivsk ih površin ob Pšati pa moramo iskat i tud i v spremembi zemljiške lastnine. Ve l i k del kmeti jskega zemljišča med Mostami in Dragoml jem je prešel po d rug i svetovni vo jn i , po regulaci jskih in mel ioraci jskih delih, v roke kmet i jsk ih obratov družbenega sektorja ( K l e - m e n č i č , J e r š i č 1967). Posledice lastninske spremembe kmeti jskega zem- ljišča so se pokazale tud i v gospodarski usmerjenosti njegove izrabe. Po regu- laci j i Pšate med Trz inom in Dragoml jem je bi lo npr. rednim poplavam odteg- n j enih okrog 700 ha t ravn ikov; precej j i h je bi lo preoranih v n j ivske površine ( Z o r , V i d i c 1959). Povsem naravno je, da delež n j i vsk ih površin ob Pšati narašča od njenega zgornjega toka pro t i spodnjemu. Ako je ta tendenca tu in tam prekinjena, kar se pokaže v zmanjšanem deležu n j iv , je temu vzrok predvsem v naravnih zna- čilnostih geografskega okolja. V sklopu teh vzročno pogojenih okoliščin imajo povodnj i s svoj imi posrednimi (dvig talne vode) al i neposrednimi uč ink i ne- majhno vlogo (npr. Zalog, Suhadole, Dragomelj idr.). Tud i katastrske občine ob Reki kažejo, da v n j i h delež n j i v pojema od njenega sotočja s Pšato pro t i izv iru. Vendar je n j i vsk ih površin ob Reki neprimerno več kot ob Pšati. Vzrok za takšno razporeditev moramo iskat i tud i v re l ie fn i pogojenosti. Več j i del cer- kljanskega vršaja je v n j ivah, medtem ko n j i vsk i svet ob Pšati zajema le nje- govo vzhodno obrobje. Travniške površine v porečju Pšate so se po uradnih statističnih podatkih v zadnjem tr ičetrtstoletnem obdobju povečale za okrog 30 %, in sicer največ na škodo obsega n j i v i n pašnikov. Tud i v tem pogledu so precejšnje razlike med področjem ob Pšati, k je r so se t ravn ik i povečali za eno petino, i n področjem ob Reki, k je r je danes za 118 %> več t ravnišk ih površin kot j i h je bi lo 1896. leta. Nakazane spremembe so pripomogle, da se je delež t ravn ikov v okv i ru celot- nega vaškega zemljišča skoraj povsod povečal, in sicer najmočneje v k. o. De- pala vas, Beričevo, Cerkl je, Zgorn j i Brn ik itd. Danes je manj t ravn ikov kot j i h je bi lo pred petinsedemdesetimi let i samo v dveh katastrskih občinah, in sicer v k. o. Klanec in Trzin. Toda p r i obeh navedenih katastrskih občinah pa se je povečal delež gozdov! Izraba zemljišča sloni na gospodarski usmerjenosti kmet i js tva in je odvisna od splošne družbenogospodarske razvitosti, kakor tud i od števi lnih naravnih dejavnikov, k i pogojujejo možnosti i n osnovne smeri p r i namembnosti zem- ljišča. Z deagrarizacijo podeželja in iz dneva v dan močnejšimi vp l i v i indu- strializacije se rahl ja človekova navezanost na kmet i jsko zemljo. Brez dvoma sta nastanek in razvoj kmet i jsk ih posestev družbenega sektorja nemalo vpl iva la na spremembe v izrabi zemljišča. Družbena kmet i jska posestva so v mnogočem prispevala k temel j i t im spre- membam izrabe zemljišč. Pr i tem moremo pr ipomni t i , da se je nekdanja kmečka posest izogibala intenzivnemu izkoriščanju kmeti jskega zemljišča skoraj na vsem poplavnem področju. To se najlepše kaže v nekdanj i kakor tud i v današ- n j i razporeditvi n j i v i n t ravnikov. Tud i danes je večina zasebnega kmeti jskega zemljišča na poplavnem svetu v t ravn ik ih , le tu in tam, prav v iz jemnih p r i - merih, so orne površine tam, do koder segajo povodnj i . Toda velikopotezno gospodarstvo v družbenem sektor ju kmet i js tva je po predhodnem temel j i tem posegu v preureditev hidrografskega sistema, moglo zanemarit i podedovano s t ruk turo i n izročilo o obl ikah izrabe manjvredn ih oziroma manj donosnih kmet i jsk ih predelov. Med taka področja prištevamo precejšen del poplavnega sveta ob srednj i Pšati. P r i tem vel ja posebej opozoriti, da nj ivske površine kmet i jsk ih gospo- darstev družbenega sektor ja na proučevanem področju še danes niso vedno in povsod zavarovane pred posledicami povodnji . Ako j i h poplave že ne prizade- nejo neposredno, pa je pridelek na nj ihovem zemljišču zmanjšan bodisi zaradi dviga talne vode, kar lahko povzroči zamočvirjenost tal, al i pa se je ob hujšem deževju gladina talne vode za to l iko dvignila, da so n j i vsk i posevki potoni l i v njej . Takšne primere, k i vp l iva jo na slabšo let ino oziroma na n iž j i donos n j ivsk ih površin, srečujemo na kmet i jskem poskusnem centru Jablje, na obratu »Pšata« A K Emone i n še drugod. A k o je na območ ju obrata »Pšata« ob deževju precejšen del n j i v s k i h površ in zamočv i r jen i n poplav l jen s ta lno vodo, je vzrok temu tud i v tem, da je na č r t i med T rz inom i n Domžalami na severu i n Šent- pav lom ter D ragoml jem na j ugu vse polno i zv i rov talne vode, ka r neposredno vp l i va na večjo zamočvir jenost tega sveta. Res pa je, da se je z regulaci jo i n z zgrad i tv i jo razbremeni ln ika kakor t u d i z za je t jem vode za vodovod p r i Grob- l jah, gladina ta lne vode znižala na vsem področ ju spodnje Pšate. To nam naj- bo l j neposredno kaže sprememba izrabe nekdan j ih t ravn išk ih površ in med T rz inom i n Dragoml jem ter dejstvo, da je izv i r Depalščice, k i je nekoč s svo- j i m i pop lavami na jbo l j pr izadevala Depalo vas, danes večino leta popolnoma izsušen. Lahko je ugotovi t i , da izraba zemlj išča p r i kme t i j sk ih gospodarstvih druž- benega sektor ja n i to l i ko odvisna od naravn ih razmer kot pa od čisto gospo- darsk ih č in i te l jev. Tako npr. omogočajo ve l ike zaokrožene parcele cenejšo st ro jno obdelavo. Ob n e u r j i h je samo del ve l i ke n j ivske parcele poplavl jen, kar p r i končnem uč inku n jene celotne obdelave še vseeno pokaže na smotrnost takega načina gospodarjenja. Pač pa je p r i kmečk ih posestnikih precej drugačen odnos do poplavnega sveta. To se na jbo l j nazorno pokaže p r i n j i v s k i h površ i - nah. K o t smo že zapisali, n j i ve prav i loma niso n ikdar bi le na t is tem svetu ob vodah, k i so ga zajemale redne poplave. Iz tega so izvzete orne površine rev- nejšega kmečkega sloja, k i je pogosto obdelovalo svoje n j i ve t u d i na poplavnem svetu. To ve l ja predvsem za čas, ko ta sloj prebiva ls tva še n i b i l števi lneje vk l j učen v poraja joče se veje neagrarn ih dejavnost i v b l i žn j i h u rban ih al i u rban iz i ran ih središčih. Ne smemo prezret i dejstva, da danes kme t je prav i loma opuščajo t u d i t iste n j ive, k i j i h zajemajo le iz jemno obsežne povodn j i (npr. ob Pšati nad Mostami, ob Reki i n Všici). Res je, da imamo tud i glede tega števi lne izjeme, k i pa so več j i del posledica gospodarske usmer jenost i kmet i je , n jene deagrariziranost i , kakor t ud i njene ekonomske moči, splošnega socialnega položaja lastn ika i td. N j ive , k i j i h dobe socialno šibkejše družine od g run ta r jev v najem, so t u d i na svetu, k j e r so poplave pogostejše a l i pa k j e r ta lna voda vp l i va na let ino. V izrabi i n namembnost i kmet i jskega zemlj išča se kaže celotna družbeno- gospodarska podoba posameznega naselja ter s topnja njegove prometne i n gra- v i tac i jske vk l jučenost i v širši gospodarski prostor. Zato smemo v poplavah iskat i samo enega izmed pomembn ih č in i te l jev, k i so soodločali p r i izrabi poplavnega kmet i jskega zemljišča, k i pa je ob sočasnih razl ično uve l jav l j en ih družbeno- gospodarskih č in i te l j i h nemalo pr ispeval k i zob l i kovan ju načina izrabe k m e t i j - skega zemljišča. 5. SKLEPNE MISL I Štev i ln i na ravn i i n družbeni de javn ik i so vp l i va l i na obseg pop lavn ih pod- roč i j tako v pretek lost i ko t danes. Res je, da z razv i te jš imi ob l i kam i gospo- dar jen ja stopajo v ozadje tiste naravne p rv ine okolja, k i j i h je človek mogel že uk ro t i t i . Spoznanja na terenu so nas prepr ičala, da je b i l č lovekov poseg v ured i tev vodnega omrežja, k i je v g lavnem služi l ods t ran i tv i vz rokov za po- plave, uspešen samo t am in le v to l iko, v ko l i ko r je upošteval t ud i vzajemno SI. 85. Poleg sledov v reliefu nas na nekdanjo strugo potoka ponavadi opozarja tudi drevje, k i je rastlo na nekdanjem bregu. Sledovi stare pšaške struge so vidni nad cesto Moste—Brnik SI. 86. Pod Depalo vasjo in Domžalami so številni izv i r i talne vode. Pogled na izvir Gobovška pod Sentpavlom, k i še danes poganja dva mlina součinkovanje povzročiteljev poplav. Povsod tam pa, k je r v preure janju po- tokov niso vzeli v obzir vseh najpomembnejših komponent povzročiteljev po- plav, k i so utemeljene v naravnih sestavinah okolja, se je izkazalo, da je b i l vel ik del sredstev in naporov vložen zaman. Pred kakršn im ko l i temel j i te jš im posegom v obstoječe vodno omrežje je torej nu jno pretehtat i kompleks, vseh glavnih naravnih činitel jev, k i pogojujejo, povzročajo i n pospešujejo, ponekod pa tudi omi l ju je jo poplave in določajo obseg poplavljenega sveta. Prikaz in razčlenitev izrabe pogonske moči potokov i n izrabe poplavnega sveta sta nas nedvoumno opozarjala na to, da je bi la najraznovrstnejša člo- vekova dejavnost vseskozi usmerjena v vk l juč i tev potokov i n obrečnega sveta v gospodarski razmah, seveda v pr i lagodi tv i t renutn i stopnj i družbenogospo- darske razvitosti. V ko l ikor take pri lagoditve ni , pr ihaja do navzkr iž i j , k i po- navadi samo večajo obseg poplavnega sveta. Neusklajeno, a velikopotezno poseganje v preurejanje vodnega omrežja povzroča, da so se posledice poplav na posameznih odsekih omil i le al i povsem zabrisale, drugje pa so stare povodnj i povečale svoj obseg ali pa so se poplave sploh na novo pojavile. V najnovejšem času so se vzrok i za nenačrtno oziroma za nehkratno in neusklajeno reševanje poplavnega sveta v porečju Pšate po- jav i l i v njegovi ter i tor ia lno-pol i t ični razdel i tv i na večje število občin. Zato se nam zdi zelo primerno, da bi regulacijska ali vsaj poglavitna melioracijska dela reševali enotno za vse porečje, ne glede na to, kater i občini al i k ra jevn i skup- nosti pr ipadajo posamezni odseki poplavnih potokov. Vzroki in posledice današnj ih povodnj i nemalokrat izvirajo tud i iz prenagle deagrarizacije in industrial izaci je našega podeželja. Prehi t remu odtegovanju delovne sile s kmet i j , k i se je zaposlila v mestih i n v indust r i j sk ih središčih, niso enakovredno sledile spremembe v lastninski s t ruk tur i kmeti jskega zem- ljišča. S tem v zvezi se je zmanjšala potreba, da b i b i l i obrečni t ravn ik i , k i j i h povodnj i najmočneje prizadenejo, vsaj v takem obsegu i n pomenu vk l jučeni v gospodarski ustroj kmeti je, kot so b i l i v preteklosti. Danes niso redk i pr imer i , da t ravn ik i na poplavnem svetu niso več negovani, pa tud i strugi potoka ne posvečajo več tiste skrb i in nege, kot jo je bi la deležna poprej. Nagle povojne družbene in gospodarske spremembe, k i so zajele večino naselij v porečju Pšate, so neposredno prispevale k razkroju še zadnj ih ostankov avtark i je in k razpadu nekaterih obl ik vaškega živl jenja. P r i tem so bi le naj- bol j prizadete vaške ali srenj ske skupnosti, k i so odigrale zelo pomembno vlogo tud i na področju zaščite obrečnih predelov pred prepogostimi poplavami. N j ihov pomen in n j ihova vloga sta najbol j neposredno in v idno prišla do veljave p r i snovanju (manjših) regulaci jskih del, p r i čiščenju rečnih strug, p r i u t r jevan ju bregov potokov, p r i zavarovanju i n dograjevanju nasipov, p r i obnav l jan ju po povodnj ih razr i t ih in razdejanih cest i n kolovozov, dalje p r i čiščenju in do- grajevanju namakalnih al i osuševalnih kanalov po t ravn ik ih , p r i popravi lu jezov i td. Proučitev v porečju Pšate nam je pokazala, da je s preh i t r im, skoraj nenadnim razkrojem »srenjske skupnosti«, ko jo p r i števi lnih opravi l ih , k i so zahtevala stalno prisotnost človekove roke, nihče n i enakoveljavno nadomestil, prišlo do obsežnejših poplav. K a j t i po človeku bol j al i manj uspešno vzdrže- vano ravnotežje v geografskem oko l ju je b i lo z razkrojem srenjskih skupnosti in vodnih zadrug tako rekoč porušeno. SI. 87. Po izkopu razbremenilnika Kapl ja vas - Stržen povodenj ne prizadene več t ravnikov v »Senožetih«. Na n j i h pa se še vedno zadržuje deževnica, k i povzroča »mile poplave« SI. 88. Na vlažnih in zamočvir jenih t ravn ik ih se travna vegetacija prepleta z jelševimi, grmičast imi sestoji (predel med Blatnico in Pšato) Številne neagrarne dejavnosti, k i so bi le namenjene podeželskemu pre- bivalstvu in kmečkim gospodarstvom i n kater ih pogonska moč je slonela na potočnih vodah, so zaradi preenostranske in zastarele tehnologije, pa tud i zaradi najrazličnejših družbenih posegov v način in sposobnost nj ihovega obratovanja ka j h i t ro propadle. S tem v zvezi sledimo naglemu opuščanju skrb i za ureje- vanje i n čiščenje rečnih strug (predvsem mlinščic). Vzporedno s tem se je zmanjšala tud i briga za urejevanje in vzdrževanje števi ln ih jezov. Pokazala se nam je različna vloga jezov p r i razl ičnih vodostajih. V času povodnj i je bi lo mogoče z regulacijo višine zapornic na jezovih nekatere struge razbremenit i odvečne vode in jo preusmerit i v t ista kor i ta, ob kater ih je poplava povzročila manjšo škodo. Pod vp l i vom najnovejših družbenogospodarskih sprememb se je predru- gačila tud i izraba kmeti jskega zemljišča. S temel j i t im i posegi v preureditev poplavnega ali zamočvirjenega sveta se n i spremenila le lastninska st ruktura saniranega zemljišča, k i je večinoma prešlo v posest družbenih kmet i jsk ih obratov, temveč prav na tem zemljišču se je spremenila s t ruktura zemlj iških ku l tu r i n izraba ta l (gl. Mengeški zbornik 1954, 85; V i d i c 1959; M e l i k 1959; K l e m e n č i č , J e r š i č 1967). Tud i številne nj ivske parcele na robu poplavnega sveta, k i so v lasti zasebnih kmečkih gospodarstev, so bile v zad- n jem poldrugem desetletju opuščene i n namenjene ekstenzivnejšim obl ikam iz- rabe (največ t ravnikom). Povsod tam, k je r je v povojn ih let ih prešlo kmečko zemljišče na poplav- nem svetu v roke družbenih kmet i jsk ih gospodarstev, so nastale bistvene spre- membe v pokra j insk i f iz iognomij i . Tradicionalna, skozi več stoleti j negovana ter izpopolnjevana podoba poplavnega področja, razdeljenega na vel iko število manjših parcel, k i so j i h ločile z grmičevjem porasle meje ali pa so bile raz- deljene s p rav im omrežjem osuševalnih kanalov, je povsem izginila. Namesto n j i h opazimo pravokotne parcele velikega obsega, med katere so vk l jučeni tud i odvodni kanal i iz najnovejšega časa. Ob povodnj i je b i l promet po prenekaterem kolovozu ov i ran al i celo one- mogočen. P r i gradnj i cest čez poplavna področja so povodnj i upoštevali, zato so tam cestišča dvignjena na nasipe. Toda mars ik je sta postali cesta al i železnica ovira za pretok i n odtok naraslih voda. S tem se je povodenj dvigni la in raz- širi la (npr. Trzin, Moste, Dragomelj idr.). Tud i nekateri betonski mostovi, k i so j i h zgradi l i v zadnj ih desetletjih, so zaradi svoje premajhne propustnosti vsem poplavnim vodam vel ika ovira. Podoba je, da so se selišča domov bol j a l i manj uspešno izogibala poplav- nemu svetu, predvsem še tistemu, k i so ga vode zalivale ob vsakem večjem deževju. Tud i današnja gradnja hiš al i drugih gospodarskih objektov se prav i - loma umika preveč zamočvir jenemu kakor tud i poplavnemu svetu. V ko l ikor pa tud i na poplavnem področju nastajajo nove hiše, so te ponavadi brez k let i al i pa je klet le za stopnico ali dve globoko pod zemljo. Poleg tega so hiše na neugodnem gradbenem zemljišču še na najrazličnejše načine zavarovane pred povodnj imi kakor tud i pred vdor i talne vode v kletne ali druge prostore (iz- peljava kanalov). Ako so bi la v naši polpreteklosti skoraj vsa gospodinjstva p r i oskrbi s p i tno vodo neposredno navezana na potoke oziroma na studenčnico, k i so jo dobival i iz vodnjakov, je danes večina naselij v porečju Pšate pr ik l jučena na vodovode. S tem se je tud i bistveno spremenil človekov odnos do potoške vode. Dokler mu je še neposredno služila za potrebe vsakdanjega živl jenja, je svet ob potokih čisti l i n urejal. Zadnj i čas pa so postale struge potokov in mlinščic prava od- lagališča smeti i n odpadkov. Precejšen del te nesnage narasla voda pobere in jo ob povodnj i odloži na poplavnem svetu. Na bregovih potokov, v to lmunih in povsod tam, k je r voda ob povodnj i udar ja iz struge, najdemo odpadke, k i povečujejo onesnaženost naših potokov in sveta ob nj ih. Sodobni civi l izaci jski vp l i v i so v precejšnji mer i prodr l i tud i na naše po- deželje. Tud i na obravnavanem področju je napeljava vodovoda v hišo omogo- čila precejšnje spremembe v dot le jšnj i omejeni uporabi gospodinjskih al i go- spodarskih strojev. V naselj ih ob Pšati postaja pomanjkanje kanalizacije najbol j pereče vprašanje današnjega trenutka. Vprašanje ponavadi rešujejo ind iv i - dualno, i n sicer tako, da je v končni fazi le potok t ist i , k i sprejme precejšen del nesnage. V ta namen so izkopali precejšnje število ponikovalnic, hišna ka- nalizacija se končuje v starih, opuščenih strugah (npr. Suhadole), tu i n tam pa smo celo ugotovi l i , da so funkc i jo ponikovalnice prevzeli kar nekdanj i vodn jak i ! Ob takšnih pr imer ih se nam upravičeno postavl ja vprašanje, al i ne bo človek s takšnim početjem pripomogel k povečani okuži tv i talne vode. Vprašanje je še tol iko bol j aktualno, ker se Domžale z okol išk imi vasmi oskrbujejo neposredno s talno vodo, k i jo črpajo p r i Grobl jah. Tabela 7. Zemljiške kulture (kategorije) ob Pšati in Reki leta 1896 Kat. občina Nj ive Travnik i Sadov. Pašniki Gozdovi Nerod. Skupaj ha 51 9,73 6,27 1,10 100 5 173 Pšata % 29,48 5,62 3,62 0,64 57,80 2,84 100 ha 144 58 16 11 220 12 461 Šmartno % 31,24 12,58 3,47 2,39 47,72 2,60 100 Zalog ha 181 117 15 21 247 19 600 % 30,17 19,50 2,50 3,50 41,16 3,17 100 ha 85 78 9,47 5,86 266 12 456 Klanec °/o 18,64 17,10 2,04 1,28 58,32 2,62 100 ha 194 29 7,37 7,39 39 14 290 Kapl ja vas % 66,90 10,00 2,41 2,41 13,45 4,83 100 Zaloški ha 655 292 54 46 872 62 1 981 predel % 33,07 14,75 2,72 2,32 44,02 3,12 100 ha 214 51 6,80 12 101 16 401 Moste % 53,37 12,73 1,70 3,00 25,20 4,00 100 ha 157 84 4,55 4,64 159 11 421 Suhadole % 37,30 19,96 1,18 1,18 37,77 2,61 100 ha 717 121 17 22 500 54 1431 Mengeš % 50,11 8,46 1,18 1,53 34,95 3,77 100 ha 152 72 4,43 80 495 22 825 Loka % 18,42 8,73 0,54 9,70 60,00 2,65 100 ha 140 296 8,51 3,78 387 23 859 Trz in % 16,30 34,46 1,05 0,46 45,05 2,68 100 Mengeški ha 1380 624 41 123 1642 126 3 936 predel % 35,06 15,86 1,04 3,12 41,72 3,20 100 ha 75 52 0,97 45 _ 5 178 Depala vas % 42,13 29,23 0,55 25,29 2,80 100 ha 57 145 0,37 60 44 14 320 Dragomelj % 17,81 45,31 0,11 18,75 13,75 4,37 100 Podgorica ha 224 118 13 46 94 44 539 % 41,56 21,90 2,41 8,53 17,44 8,16 100 Beričevo ha 127 22 5,15 47 5,81 68 275 46,19 8,00 °o 1,87 17,09 2,11 24,74 100 Pšaški ha 483 337 20 198 144 131 1 313 predel % 36,78 25,67 1,52 15,08 10,97 9,97 100 Skupaj ha 2518 1253 115 367 2658 319 7 230 P š a t a % 34,83 ; 17,33 1,59 5,07 36,77 4,41 100 ha 175 36 17 39 255 21 543 Grad % 32,23 6,63 3,13 7,18 46,96 3,87 100 Kat. občina Nj ive Travn ik i Sadov. Pašniki Gozdovi Nerod. Skupaj Cešnjevek ha % 115 42,45 25 9,23 4,02 1,48 4,23 1,56 117 43,17 6 2,21 271 100 Cerkl je ha % 351 62,78 25 4,47 21 3,76 47 8,41 93 16,64 22 3,94 559 100 Cerkljanski ha 641 86 42,02 90,23 465 49 1 373 predel % 46,69 6,27 3,05 6,56 33,87 3,56 100 Zg. Brn ik ha % 316 55,70 8,02 1,41 15 2,64 6,35 1,12 205 36,13 17 3,00 567 100 Sp. Brn ik ha % 265 49,81 15 2,82 11 2,07 31 5,83 194 36,47 16 3,01 532 100 Lahovče ha % 306 50,00 35 5,72 10 1,63 8,75 1,43 233 38,07 19 3,10 612 100 Nasovče ha % 163 61,05 13 4,87 6,32 2,37 3,07 1,15 71 26,59 11 4,12 267 100 Brniški ha 1050 71,02 42,32 49,17 703 63 1 978 predel % 53,09 3,58 2,12 2,48 35,55 3,18 100 Skupaj ha 1691 157 84 139 1168 112 3 351 R e k a % 50,46 4,68 2,51 4,15 34,86 3,34 100 Skupaj p o r e č j e P š a t e ha 4209 1410 199 506 3826 431 10 581 % 39,78 13,32 1,88 4,79 36,16 4,07 100 Tabela 8. Zemljiške kulture (kategorije) ob Pšati in Reki 1971. leta Kat. občina Nj ive Travnik i Sadov. Pašniki Gozdovi Močvir. Nerod. Skupaj Pšata ha % 44,61 25,78 14,09 8,14 8,36 4,83 0,45 0,26 99,46 57,49 — 6,21 3,58 173,18 100,00 Šmartno ha % 114,07 24,72 85,14 18,45 15,55 3,37 6,72 1,46 227,33 49,26 0,20 0,04 12,51 2,70 461,53 100,00 Zalog ha % 134,56 22,42 143,64 23,94 20,60 3,43 12,12 2,02 264,91 44,15 1,57 0,26 22,70 3,78 600,10 100,00 Klanec ha % 70,55 15,47 73,42 16,10 10,67 2,33 3,89 0,85 285,31 62,56 0,05 12,27 2,69 456,16 100,00 Kapl ja vas ha % 170,27 58,72 41,26 14,23 9,08 3,14 5,17 1,79 45,62 15,74 18,50 6,38 289,90 100,00 Zaloški predel ha °o 534 26,95 358 18,07 64 3,23 28 1,41 923 46,59 2 0,10 72 3,63 1 981 100,00 Moste ha % 180,25 44,96 72,93 18,18 7,80 1,94 4,80 1,19 113,90 28,41 — 21,35 5,32 401,02 100,00 Suhadole ha % 109,69 26,06 99,72 23,69 5,03 1,19 9.16 2.17 179,40 42,62 0,35 0,08 17,64 4,19 420,98 100,00 Mengeš ha % 596,77 41,69 156,33 10,91 23,28 1,62 19,95 1,39 538,06 37,57 2,51 0,17 95,28 6,65 1 432,20 100,00 Loka ha % 172,43 32,85 88,40 16,83 6,40 1,21 2,90 0,55 237,97 45,33 0,10 0,01 16,92 3,22 525,12 100,00 Trz in ha % 126,88 14,76 279,24 32,47 12,32 1,43 4,65 0,54 403,86 46,97 — 32,59 3,83 859,54 100,00 Mengeški predel ha % 1186 32,59 697 19,15 55 1,51 41 1,13 1473 40,48 3 0,08 184 5,06 3 639 100,00 Depala vas ha % 70,34 39,63 95,12 53,60 2,15 1,21 1,87 1,05 0,30 0,16 — 7,72 4,35 177,50 100,00 Dragomelj ha % 64,62 20,20 158,31 49,48 6,53 2,04 7,03 2,19 62,42 19,50 0,74 0,23 20,37 6,36 320,02 100,00 Podgorica ha % 171,84 31,05 132,47 23,93 18,35 3,31 57,78 10,42 112,56 20,32 — 60,80 10,97 553,80 100,00 Beričevo ha % 127,27 40,67 58,45 18,67 8,43 2,69 73,91 23,53 0,15 0,04 — 45,08 14,40 313,28 100,00 Pšaški predel ha % 434 31,81 444 32,57 35 2,56 141 10,35 175 12,82 1 0,07 134 9,82 1 364 100,00 Skupaj P š a t a ha % 2154 30,85 1499 21,46 154 2,20 210 3,01 2571 36,82 6 0,08 390 5,58 6 984 100,00 Grad ha % 145,65 26,96 47,28 8,71 29,08 5,36 6,44 1,18 285,88 52,74 27,40 5,05 542,24 100,00 Kat. občina Nj ive Travnik i Sadov. Pašniki Gozdovi Močvir. Nerod. Skupaj Češnjevek ha % 75,63 27,93 40,73 15,05 8,49 3.13 3,45 1,28 135,24 49,96 — 7,18 2,65 270,73 100,00 Cerkl je ha % 220,31 39,43 96,31 17,23 30,50 5,45 2,42 0,43 117,77 21,08 — 91,50 16,38 558,80 100,00 Cerkljanski ha 442 184 68 12 539 126 1 371 predel % 32,23 13,43 4,95 0,87 39,32 9,20 100,00 Zg. Brn ik ha % 238,18 41,99 37,37 6,58 22,12 3,89 2,34 0,41 192,02 33,85 — 75,32 13,28 567,35 100,00 Sp. Brn ik ha % 194,22 36,53 36,41 6,85 17,51 3,30 2,68 0,50 144,92 27,26 — 135,92 25,56 531,66 100,00 Lahovče ha % 264,21 43,16 66,43 10,85 13.84 2,26 7,27 1,18 235,84 38,52 — 24,71 4,03 612,30 100,00 Nasovče ha % 142,82 53,58 19,10 7,16 6.08 2.28 3,15 1,18 84,23 31,57 — 11,28 4,23 266,78 100,00 Brniški ha 840 159 60 15 657 247 1 978 predel % 42,50 8,03 3,03 0,75 33,21 12,48 100,00 Skupaj ha 1282 343 128 27 1196 373 3 349 Reka % 38,29 10,24 3,82 0,80 35,72 11,13 100,00 Skupaj p o r e č j e P š a t e ha 3436 1842 282 237 3767 6 763 10 333 % 33,26 17,83 2,72 2,29 36,47 0,05 7,39 100,00 LITERATURA I N V I R I Gemeindelexikon von Krain. Bearbeitet auf Grund der Ergebnisse der Volkszahlung vom 31. December 1900, Wien 1905. 11 e š i č S., 1933, Kmetska naselja na vzhodnem Gorenjskem. Geografski vestnik 9. L jubl jana. 11 e š i č S., 1934, Vasi na L jubl janskem pol ju in njegovem obrobju. Geografski vestnik 10. L jubl jana. K l e m e n č i č V., J e r š i č M., 1967, Elementi transformacije Bistriške ravnine. Kamniški zbornik 11. Kamnik. Kra jevn i leksikon Dravske banovine, 1937. L jubl jana. Kra jevn i leksikon Slovenije I, I I , 1968, 1971. Ljubl jana. L a v r e n č i č I., 1890, Zgodovina Cerkljanske fare. L jubl jana. M e d v e d J., 1970, Spremembe v izrabi zemljišča in preslajanje kmečkega prebival- stva v zadnj ih dveh desetletjih. Geografski vestnik 42. L jubl jana. M e 1 i k A., 1933, Kmetska naselja na Slovenskem. Geografski vestnik 9. Ljubl jana. M e l i k A., 1959, Slovenija I I , 3: Posavska Slovenija. Slovenska matica, L jubl jana. Mengeški zbornik 1954, I. del. L jubl jana. V i d i c H., 1959, Melioraci ja Pšate. Seminarska naloga v arhivu Oddelka za geo- graf i jo Filozofske fakultete v L jub l jan i . Z o r H., Pšata — z ozirom na njeno melioracijo. Seminarska naloga v arhivu Od- delka za geografijo Filozofske fakultete v L jub l jan i . V I I . I Z L U Š C E N I PROBLEMI I N Z A K L J U Č K I DARKO RADINJA Zgoraj objavl jene raziskave posameznikov so sicer pr ikazale pšaško po- p lavno pokra j ino iz raz l ičn ih zorn ih kotov, a so vendar kot celota osvet l i le njene poglavi tne značilnosti . Skušale so nakazat i š i roko geografsko prob lema- t i ko obravnavanega poplavnega področja, na način, k a k o r bodo obravnavane v naši dolgoročni raz iskovaln i temi poplavne pok ra j i ne nasploh. Med proučevanjem pšaške poplavne pokra j ine so se namreč iz lušči l i ne- ka ter i pogledi, k i so za razvojno razumevanje pop lavn ih pok ra j i n pomembni s stvarnega i n metodološkega v id ika . Izv i ra jo pa večinoma iz osnovne težnje, da b i poplavna področja obravnava l i ko t poseben t i p pokra j ine, seveda razvojno in celovito. Zato se že na p r i m e r u pšaške pokra j ine nakazuje vrsta pogledov i n razlag, k i pa j i h bo treba za dokončno presojo še pre izkus i t i i n po t rd i t i p r i ob ravnavan ju drug ih pop lavn ih pokra j in . Eden od teh pogledov, k i je že v sedanj ih š tud i jah pr išel močno do izraza, se kaže v vprašanju, a l i gre ob Pšati za »pr i rodne« al i za »antropogene« po- plave, oziroma kol ikšen delež ima jo pravzaprav eni i n d rug i vp l i v i , p r i r odn i i n družbeni, p r i sedanjem obsegu in sedanj i izrazi tost i poplav i n kako se t i v p l i v i povezujejo vzročno in funkc i jsko. P r i tem se je odpr la široka prob lemat ika že znotra j samega pr i rodnogeo- grafskega kompleksa — od per ig lac ia ln ih pop lavn ih zasnov do pop lavn ih po- sledic zaradi k l ima tsk ih kolebanj v holocenski oz i roma his tor ičn i dobi. Po d rug i s t ran i pa se je odpr la p rav tako obsežna prob lemat ika znotra j družbenogeo- grafske sfere — od pop lavn ih posledic zaradi krčenja gozda, obdelovanja tal, erozije prs t i i n d rug ih posrednih vp l i vov do š tev i ln ih m l i nsk ih i n žagarskih jezov kot neposrednih posegov v vodne razmere. P r i tem se je pokazalo, da bo treba p r i razčiščevanju te prob lemat ike uporab i t i več razl ičnih raz iskovaln ih metod, mars ikatero dosedanjo metodo pa še izpopolni t i . Tako smo se že sedaj zaustavi l i ob vprašanju, al i so naselja v poplavnem svetu dokaz za mlajšo na- selitev na man j ugodn ih t leh a l i pa dokaz za kasnejše š i r jen je poplav? A l i razmeroma dobre r j a v e p rs t i v poplavnem svetu pr ičajo, da gre sicer za staro, a neizrazito poplavnost ta l oziroma za re la t ivno mlada poplavna t la? Na k a j nas nadal je opozar ja dejstvo, da so se domov i ob Pšati na poplavno vodo tako malo pr i lagodi l i? Da b i taka vprašanja razčist i l i , bo treba k nada l jn jemu proučevan ju p r i - tegn i t i še druge, navidez obrobne pojave pop lavn ih pokra j in , k i pa utegnejo postat i pomembni k r i t e r i j i za presojanje n j ihovega razvoja. V te j luč i so zna- čilne zlast i proge, k i spomin ja jo na fosi lno prst , pokopano pod več decimetrov debel imi p lastmi p lavn ih i lovic. Med take pojave pa se uvrščajo t u d i ledinska imena poplavnega sveta. Ob Pšati so nekatera zelo značilna, npr. Stare nj ive, Hrastnice, Dobje, Trebež, Roje, Voje, i td. A l i n i nadalje v krčenju ravninskega gozda, k i je posledica ekstenzivnega agrarnega gospodarstva v preteklosti, gle- dati pomembno fazo pokrajinskega razvoja, k i je poplave razširila? Drugo, kar so pokazala proučevanja, pa je to, da je ku l t i v i ran je pšaške poplavne pokraj ine pravzaprav starejše in izrazitejše, kakor sklepamo po sle- dovih drobne, a stare regulacijske vodne mreže, k i se je ob Pšati še marsik je ohranila. Po razmerah ob Pšati se da nadalje sklepati, da so poplavne pokraj ine — podobno kakor kraške — bržkone naše najstarejše destrukcijske pokraj ine, v kater ih je b i lo pr i rodno ravnotežje najprej razrahljano in porušeno, kar b i pojasnil i zlasti z n j ihovo odvisnostjo od poplavnega zaledja, k i se je navadno še hitreje spreminjalo kakor poplavna pokra j ina sama. Na pr imeru pšaške poplavne pokraj ine se nadalje kaže, da ima povojni razvoj v marsičem drugačne pokraj inske posledice v poplavnih pokra j inah kakor izven n j ih . Deagrarizacija zapušča namreč v teh pokraj inah vrsto nega- t i vn ih posledic že zaradi n j ihov ih specifičnih pr i rodnih potez. Zaradi zaraščenih in zanemarjenih strug, jarkov, mlinščic in jezov, je namreč vodni odtok oviran, talna voda višja, poplave pa pogostejše. Čeprav so proučevanja pšaške poplavne pokraj ine ta vprašanja komaj načela, so vendarle opozorila na splošno problematiko poplavnih pokraj in, kar bo nedvomno kor is t i lo p r i n j ihovem nadal jn jem proučevanju. Pšaška poplavna pokraj ina kaže pravzaprav dve osnovni razvojni težnji. Po eni strani gre za spreminjanje stare agrarne st rukture v sodobno agrarno gospodarstvo (v usmerjeno, tržno in velikopotezno gospodarjenje na ve l ik ih ž iv inorejskih oziroma poljedelskih obrat ih - kombinatih), kar je ter jalo tud i ustrezno urejanje samih vodnih osnov (regulacijo Pšate), komasacijo zemljišč itd. Ker je ta preobrazba zajela predvsem zemljo, manj pa naselja in l jud i , je prišlo v pokra j in i do druge razvojne težnje, ko se je čedalje več domače delovne sile preusmerjalo v bl ižnja industr i jska središča, kar je spreminjalo tud i socialno s t ruk turo i n zunanjo podobo pšaških vasi. Ta proces je razmeroma izrazit, ker sestavlja pšaška pokraj ina neposredno zaledje indust r i jsk ih središč v okolici. Oba procesa se danes razraščata na star i agrarni osnovi pšaške pokraj ine V času, ko ta s t ruktura propada, nove gospodarske obl ike pa še niso prevladale, je pšaška poplavna pokraj ina v zelo značilni razvojni fazi, v kater i se prepletajo stare in nove oblike, stihi jske i n načrtne. Zato je skladnost njenega pokra j in - skega razvoja v marsičem manjša kakor v preteklosti, pa tud i manjša kakor v razvoju drugih, nepoplavnih pokraj in. Ker je pšaška poplavna pokraj ina na robu Bistriške ravnine in njene raz- pršene industrial izaci je, udi ra jo tud i vanjo poteze urbaniziranega razvoja. Ta- kega razvoja pšaške pokraj ine pa ob regulaci j i Pšate niso predvidevali , zato se je izpeljana regulacija takemu razvoju pokraj ine premalo pri lagodila. Rege- neracija naselij v robnih del ih poplavne pokraj ine, k je r s i l i jo delavski domovi tud i na poplavna tla, je le eden od teh problemov. Ker je proučevanje geneze poplavnih področij najbol j zamudno in v mar- sičem tudi sporno, za samo pokraj insko st rukturo pa n i t i ne posebno značilno, ostanejo ta proučevanja tud i za druga poplavna področja neobvezna. Pač pa bo p r i proučevanju teh področi j več j i poudarek na sistematičnem pr ikazu n j ihove sedanje pokra j inske s t ruk tu re i n aktualne pokra j inske problemat ike. P r i bo- dočih proučevanj ih t ud i poplavno zaledje ne bo pr ikazano samo zase, temveč s pop lavn im področjem vred, kar povsem zadošča za njegovo razumevanje. V celot i kaže genetično smer raziskav uravnotež i t i glede na n j i hovo f o r - malno, sintet ično i n ak tua lno usmerjenost. To so t ud i poglavi tne izkušnje, do ka ter ih smo pr iš l i p r i proučevanju poplavnega sveta ob Pšati. V terminološkem pogledu pa se je pokazala potreba po raz l i kovan ju p o - p l a v n i h p o k r a j i n , k i so področja redn ih poplav s pokra j insko mar - k a n t n i m i uč ink i . Poplavne pokra j ine so pravzaprav jedro raziskav v o k v i r u te teme. Nadal je gre za p o p l a v n a p o d r o č j a , k i so področja i z jemn ih (naj- večj ih) , a pokra j insko neizrazi t ih povodnj i . Eno in drugo pa sestavlja p o - p l a v n i s v e t a l i p o p l a v i š č a ( inundaci jsko ozemlje), k i predstav l ja poplavno površje ne glede na obseg i n izrazitost poplav. P o p l a v n o z a - l e d j e pa je porečje nad pop lavn im področjem. H k r a t i kaže iz čisto p rak t i čn ih razlogov raz l ikovat i p o p l a v e od p o v o d n j i . P rva je redna poplavna voda, k i zal i je poplavno pokra j ino , druga pa izredna ( izjemno vel ika) poplavna voda, k i zal i je poplavno področje. GEOGRAPHIC CHARACTERISTICS OF THE AREA EXPOSED TO INUNDATIONS IN THE PŠATA RIVER SYSTEM (CENTRAL SLOVENIA) S u m m a r y I. Introduction (by Darko Radinja) In the introduction the purpose of the whole research theme »Geography of the Areas Exposed to Inundations in Slovenia« is explained. I t consists in a complex geographical analysis of such areas as a special type of landscape and environment. A l i the physical and human causes and consequences of the inundations should be taken in account and diferent types of such areas and their functions in the geogra- phical space determined. In the part I of the research theme presented here the region of the Pšata river system (tributary of Kamniška Bistrica i n the Upper Sava r iver system, Central Slovenia) was chosen w i th the purpose to elaborate the most suitable method of research. I I . Hydrogeographical Characteristics of the Area Exposed to Inundations in the Pšata River System (by Darko Radinja) Pšata is a small, yet typologically characteristic river in the Lower Alps region of Central Slovenia. Besides a humble source system in the Karstic area which reaches into the lower mountains of the Kamnik Alps, the largest part of its river system is l imited to the Quarternary bottom of the large Ljubl jana basin: this consists of the gravel alluvion that had been deposited by Alpine rivers (Sava, Kokra, Kamniška Bistrica). The glaciofluvial accumulation deposited by these rivers pressed the riverbed of the weaker Pšata r iver and i t gave i t its main traits of development: a shallow and wind ing riverbed crossing the midst of the plain; a pushed away, curved, and extended course; an unequally developed water net, etc. The immediate support to inundation waters is given by impermeable loamy sediments that had been deposited by the Pšata r iver in the midst of the plain f i l led up w i t h gravel. A l i these facts betray a younger development and the unbalanced ef f lux conditions f rom this area whose relief has distinctly the character of a dam. The area exposed to inundations by the r iver Pšata has in fact al i the charac- teristics of periglacial regions that had been formed along the southeastern fringe of Alps during the Pleistocene. Such regions are essentially climozonal and are typical of the contact — or twofo ld — land structure (lithological, relief, hydrological, etc.); for these reasons they incline to be subject to inundations. This exposure to inundat- ions is thus a characteristic constituent part of their development: i t is a consequence of the pr imary landscape structure, and not only of indiv idual secondary traits of the landscape. Inundations are frequent just because they are a result of a combi- nation of various landscape processes. How much this area is exposed to inundations can be seen already by the fact that the r iver Pšata inundates along the whole of its course which is about 35 km long, and that the highest of its inundations extend over about 1/10 of its r iver system (15.2 km2), wh i le the frequent inundations reach about 40°/o of exceptionally high inundations (6.2 km2). I t is true that this is merely 2 % of al i the areas exposed to inundations in Slovenia, yet the area exposed to inundations by the r iver Pšata is a very valuable one because i t is a developed agricultural region in the midst of a densely populated, urbanised, and industrialised surroundings, on the very threshold of the town of L jub l jana (300 000 inhabitants), the rapidly growing capital of Slovenia. The area exposed to inundations by the r iver Pšata is not only large, i t is clear-cut. Typical of the Pšata r iver are — besides the seasonal, cl imatical ly con- ditioned inundations in spring and in autumn — the aperiodic (depending on weather) inundations that can take plače dur ing any part of the year. Dur ing a period of 12 years of o-bservations (1956—1967) there were th i r ty inundations caused by the r iver Pšata, on an average 2.8 inundations a year. Dur ing this period, 26 inundations extended over one day each, 10 inundations covered 2 days each, 1 inundation 3 days, and 1 inundation 4 days, the average being 1.8 days. The inundating waters are, however, comparatively shallow, they are only a few decimentres deep, and com- paratively calm. For this reason they cause small damage only in spite of the fact that they also occur during the vegetation period. Damages wh ich they cause are due to the fact that they inundate mainly a good brown soil. The causes of inundations l ie in the »damming« structure of the landscape which goes back to the Pleistocene, the present cl imatic conditions, and above al i the wel l saturated hinter land of the inundated area where the quantity of precipitations in- creases rapidly f rom 1400 to 2000 mm, as we l l as the disproportions in the regime of precipitations, especially the intensity and the aperiodic character of precipitations. For this reason the n ival and the f luv ia l regimes of ef f lux intermingle w i t h changing prevalence along the Pšata r iver. The inundationg effect of precipitations is increased by the quick transit ion of water f rom the higher situated source region into the f lat area, and especially by the impermeable structure of the bordering hi l ls and hillocks f rom which the Pšata r iver obtains most of its tributaries. Al though this bordering area covers 1/5 only of the whole r iver system, never- theless it gives the major i ty of tr ibutaries and has a dense water net ( > 2 km/km2) whi le there is no such net in the gravelly f lat land. The inundating effect of the impermeable h i l ly region, however, is mildened by the forests which grow on i t . Therefore i t can be considered as fortunate that the forest has been preserved in the hydrologically most important part of the r iver system (mountainous source region, Tert iary hil ls, isolated pieces of slate). The present regionalisation of the vegetation should therefore be preserved in this area especially now when we are fu l l y aware of its hydrological significance. Because of the pushed off and wind ing course of its riverbed, the Pšata r iver is too long w i t h regard to the quant i ty of water i t carries, being in reali ty merely a larger brook. Its average yearly quanti ty of water is 2 m3/sec only, and the average min imum quantity merely 0.4 rnVsec. On the other hand, the yearly high waters reach 25 mVsec, the highest waters in the period of 30 years 55 m3/sec, and in the period of 100 years 83 m3/sec. The riverbed has a capacity of 10 mVsec o-nly, and this is why inundations take plače even several times a years. Besides its too small riverbed, the r iver Pšata has also, because of its pushed off and curving course, a very small incl inat ion (on an average 0.9 %0), wh i le the incl inat ion of the whole surface of the area is twice that of the riverbed. For this reason the Pšata r iver could f low much more rapidly i f its r iverbed had been made more straight. The questions of the anthropogenic effects of the inundations have not been suff iciently cleared, especilly the question how the inundations have changed due to the agrarisation of the country. I t seems that the clearing of forests in the f lat land did not change the extent of the area exposed to inundations. Nevertheless inundations are in al i probabi l i ty more frequent in a cult ivated area, wh i le at the same t ime they are of shorter duration and w i t h a more rapidly f lowing water. Man's direct adjust- ments of water conditions, however, have a greater significance. The f i rst init iat ives to regulate the Pšata r iver and to abolish its inundations go back to 1842, whi le the f i rst plans for the regulation of the whole course of the Pšata r iver were made in 1942 and 1948. Soon afterwards work on the regulation was actually started and i t has also. been mainly completed t i l l now. Its concept, however, became outdated even before i t was completed. The regulation was original ly planned for an agrarian region. The work on the regulation made only slow progress wh i le in the meantime the area was caught by a rush of industrialisation. I t seems that a carefully thought out plan of the further development of the region has become even more urgent now when the regulation of the Pšata r iver has been completed. I I . The Main Geomorphological Characteristics of the Pšata River System (by Mi lan Šifrer) The Pšata r iver tak es its source at the southwestern foot of the central ridge of the Kamnik Alps (the source is in the vil lage of Pšata) and i t enters the r iver Kamniška Bistrica near Beričevo. The r iver runs almost whol ly over a f lat land. The r iver had not created its own plain because of the small quanti ty of material i t carries; i t found instead its course along the edge of extensive fans deposited dur ing glacial epochs by the rivers Kokra and Kamniška Bistrica and reached after a strongly vvinding course the main r iver. Characteristic of the Pšata r iver is also the fact that — l ike the r iver Kamniška Bistrica — i t had only sl ightly deepened its valley after the last glacial deposition. Pšata r iver is also characterised by an exceptionally asymmetric r iver system. I t takes almost al i of its major tr ibutaries in its upper course already, between the villages of Cerkl je and Komenda, al i of them f rom the Tunjice hil ls and f rom the h i l ly hinterland around Šenturška gora (696 m), Ambrož (1084 m), and Krvavec (1853 m) on the left side. The Pšata r iver gets further numerous smaller tr ibutaries f rom the hi l ls which accompany i t at its r ight side f rom the vi l lage of Mengeš towards the villages of Dobrava and Dragomelj. I n its upper course it receives almost no tr ibutaries f rom the f lat land along the Kokra r iver, and in its course below the vil lage of Moste f rom the valley of the Kamniška Bistrica river. The only exception is the r iver Reka in its upper course, and the numerous sources at the eatreme southern end of the Bistrica valley, bewteen Trz in and Domžale, where the groundwater comes to the surface and runs along swampy courses towards the Pšata river. I n the h i l l y hinter land of the Pšata river, especially along its upper course, the geologic structure, the rocks, and the form of the relief are such that they accelerate the rapid f low of water into the valleys. They give the character of torrents not only to the tributaries but also to the Pšata r iver itself. The banks of these waters show traces of a strong erosion, numerous trees are inclined or even fal len over the riverbed, whi le traces of a strong f luv ia l deposition may be found on plains exposed to inundations above the riverbeds. In numerous patches of denuded land along the Pšata r iver and its tr ibutaries the se- diments in such small plains grow more and more sandy in their upper part and contain even pieces of br ick and of other anthropogenous remains. We therefore consider that the torrential character of these waters has been increased by man's interference in the nature which has led to a faster deposition of the alluvion. This has also been due to the simultaneous lateral erosion. This development is especially in- tensive along the upper course of the r iver where brooks coming f rom the mountainous hinterland push the course of the Pšata r iver towards the south. The same develop- ment may also be observed in the lowermost bottom of the plain which is greatly broadened between Moste and Suhadole. Here the Pšata r iver reaches the fan that had been deposited by the Bistrica r iver and i t is even now forced to remove its course slowly towards the left. The same is also part ly true of the much broadened bottom of the valley exposed to inundations by the Pšata r iver between the villages Trzin, Dobrave near Črnuče, and Dragomelj, whose origin, however, is in its concept of a more complex character. IV. Soil and Vegetation in the Area Exposed to Inundations by the Pšata River (by Franc Lovrenčak) The major i ty of the area exposed to inundations by the Pšata r iver is a grassland. Two subtypes belong to this type: i n the f i rst subtype the vegetation is each year coverd by inundations, and the second type where inudations occur only each few years. I n the f i rst subtype gley soils prevail. This soil is humid and i t is over- grown by the species belonging to the genera Carex and Juncus. Soils of the second subtype belong to the brown al luv ia l soils which are drier and contain a larger quanti ty of nutr i t ive substances. The species of plants which grow on them have a greater fodder value. In the area exposed to inundations of the Pšata r iver there is, besides the grassy vegetation, also the vegetation of trees and shrubbery. Under it, too, gley soils are prevalent. V. Regulations and Ammeliorations of the Pšata River System (by Marko Kolbezen) The poor and unregulated ef f lux conditions of the Pšata r iver were the cause of numerous inundations which w i t h their extent made great damages not only in agricultural surfaces but also in settlements (Moste, Suhadole, Mengeš, Loka, Trzin). The work to l im i t inundations was taken over by the »General Water Community L jubl jan ica - Sava« which conducted the regulation of the Pšata river. The work f i rst began in 1949 vhen a canal was dug out f rom Trz in vil lage through the northern part of Mlake towards Depalščica brook and its ef f lux into the Pšata r iver near the vi l lage of Dragomelj. Paral lel to this canal, work was begun on the spi l lway Mengeš - Kamniška Bistrica r iver ; its funct ion is to take high waters of the Pšata r iver directly into the Kamniška Bistrica r iver. These canals and the completion of the regulation of the Pšata r iver above the vil lage of Mengeš over a disance of ca 1 km have in fact made an end of the frequent and wide inundations in the area f rom the vil lage of Mengeš and down to the ef f lux of the Pšata r iver into Kamniška Bistrica. The second phase of regulation covered works in the area exposed to inundations between the villages Suhadole and Moste. In years 1962—1965 the spi l lway Moste - Stržen was dug out. Since 1970 regulation of the riverbed itself of the Pšata r iver has been in progress; at the end of 1972 this regulation reached the road Mos te -Brn ik . The present regulation plans foresee st i l i a number of local regulations, both in areas original ly exposed to inundations, and such areas where inundations have a secondary character, where they are due to changes in the local fa l l of the r iver caused by the completed regulation. Inundations, however, w i l l not be completely abolished by the existing and foreseen regulations i f suff icient means w i l l not be made available for the regular upkeep both of natural riverbeds as wel l as of regulation works. Such means only can ensure the planned »function« of the vvhole e f f lux system. Regulation, however, was not planned merely to abolish inundations, its inten- t ion has also been to make some useless land f i t for agriculture. Thus dur ing the f i rst period after the war a part ia l hydroammelioration was made on the left bank of the Pšata r iver f rom the vil lage of Trz in to the vil lage of Dragomelj. A f te r 1960 hydroammelioration was also conducted on the r ight bank of the Pšata r iver. Thanks to these ammeliorations the agricultural plant »Pšata« has now at its disposal 425 ha of ammeliorated and cult ivated land. Besides hydroammelioration, agroamme- l iorat ion has also been undertaken. Here the results of agriculture w i t h modern machines can be seen in high yields pro hectare (wheat up to 45 q, maize 300 q, hay fodder 70 q). The agriculture of the plant »Pšata« is oriented mainly to the needs of cattle raising. A t present the plant has 520 heads of dairy cattle which give dai ly 5500 to 6000 litres of m i l k for the supply of the town of L jubl jana. Among other wide ammeliorated surfaces mention must also be made of the experimental station »Jablje« near the settlement of Loka. I t disposes w i th an acreage of 120 ha, main ly fields (85 ha), the rest being meadows (35 ha) and land chosen for an experimental cul t ivat ion of lucerne and black clover. Simi lar ly as at the agricultural plant »Pšata« here, too, a modernized agriculture (usage of machines, modern methods of fert i l ization, etc) give high yields pro hectare: the production of wheat surpasses almost once the average production in Slovenia (47 q), and the production of maize even that of the Yugoslav average (70 q). IV. Sociogeographic Characteristics of the Area Exposed to Inundations in the Pšata River System (by Mi lan Natek) The study shows some of the most characteristic sociogeographic phenomena and processes in the area exposed to inundations by the rivers Pšata and Reka. I t gives a retrospective survey of the former and present exploitation of the soil in this area. I t has been established that i t is in the soil exploitation that we can detect the former and the present economic structures and the dr i f t of the agriculture. The deagrarisation of the land leads not only to a weakening of the economic power of a large number of farms, i t also causes an exceptionally rapid change in the degree of exploitation of agricultural surfaces. The present decisions regarding the specific usage of agr icul tural surfaces in inundated aras reveal man's efforts, based on cen- turies old experiences of past generations, how the invested labour and funds can be protected at least part ly against the uncontrolled destructive power of waters brought by inundations. The author gives in individual chapters a detailed analysis of some of the most noticeable elements or phenomena of the geographic surroundings in the area exposed to inundations. In his evaluation of the economic significance of brooks and rivers and their exploitation the author shows the former and the present role of running waters for manufacture and agriculture. He analyses the orientation of the manufacture along the rivers Pšata and Reka, its numerical strength and structure. He comes to the conclusion that the role and importance of manufacture dr iven by water power, which has served pr imar i l y the agrarian population and the processing of f ie ld products, decreases paral lel to the deagrarisation and industrial isation of the country- side. The decrease in the number of gr inding mi l ls was caused, not to a small extent, by changes in the social structure of inhabitants and settlements, by the reorientation of the agriculture and of fa rm management, by the deagrarisation and industr ia- lisation, and by a whole series of st i l i other socioeconomic factors. Simi lar factors have also led to a decrease in the number of sawmills which represented the second most important type of manufacture dr iven by water. The electrif ication of settle- ments, completed in the period before the Second World War, decreased also essen- t ia l ly the need for the direct exploitation of water power for agricultural purposes. During the last decennia in our countryside a great concentration of production means and power has taken plače in a l i nonagrarian economic activities. Parallel to i t went the modernisation of production which could not have taken plače w i th in the frame of small manufacturing enterprises such as were the mil ls and sawmil ls along the Pšata r iver whose motive power depended directly on fluctuations in the water quantity. Such small enterprises were economically too weak to be able to complete such a modernisation. Wi th the disappearance of mil ls, savvmills, and other water dr iven manufaeturing enterprises, their dams on these rivers and brooks were also condomned to decay. The maj ar i ty of such dams has been subject to decay. Owing to this, however, recent inundations endanger larger and larger areas. Dur ing dry periods in spring and summer, more rarely in autumn, the major i ty of brooks in the Pšata r iver system were used to irr igate meadows. In autumn and in early spring, after rains, the muddy water of some brooks (Doblič) brought fer t i - l ising substances to the grassland surfaces. For this reason a net of small canals was dug, which is now neglected, yet which w i t h its complexity reminds of the extensive forms of agriculture on the surfaces situated along brooks. Un t i l the creation of the water supply net, after the Second World War, numerous houses and settlements were prcvided w i t h dr ink ing water directly f rom these brooks. Man l iv ing along water courses has always endeavoured to decrease, or at least to mitigate, the damage caused by inundations. A number of spil lways (e. g., Cerkl je - Zalog, Zgornj i Brn ik - Klanec, and others) and traces of regulation (Tunjščica brook near Moste, Pšata r iver near Srednji Zalog) have been preserved in this area f rom former periods. A l i this shows: the more man depended on these brooks, the greater care he paid to them and especially to their riverbeds. He cleaned the spillways, the i rr igat ion and drainage canals, he Consolidated the banks of torrents, he bui l t embankments along inundating brooks, etc. Wi th the end of vi l lage communities, which even down to the 1940's continued to intervene decisively in the v i ta l interests of settlements and of their land, the organised care for the protection of land situated along torrents has almost completely disappeared. Consequences of regular inundations can be seen in the physiognomy of areas exposed to inundations. The author of the present study tries to show the relationship between the forms of settlements and of peasant houses w i t h inundations. He finds that clustered types of villages and clustered types of houses had greater d i f f icu l ty to protect themselves against inundations than villages whose houses are arranged in the form of streets, or houses bui l t longitudinal ly and paral lel ly to the road. The transport net (roads, ways, cart-ways, railways, bridges, foot-bridges) has been adapted w i t h its characteristic forms and directions to the frequency and extension of in- undations. A special emphasis has been given in the present study to the analysis of soil exploitat ion in areas exposed to inundation. Man's att i tude to such areas has always been revealed through such an exploitation. Changes in soil exploitation are shown on the basis of statistical data which give the state of f ie ld cultures in the period f rom 1896 t i l l 1971. I t has been found that even nowadays the large major i ty of the area exposed to inundations serves as grassland: i t serves thus to peasant economies which are oriented to the cattle raising. Af ter the regulation of the Pšata r iver and the ammelioration of the marshy and periodically inundated areas, large grounds situated between Moste and Dragomlje villages have passed f rom the private sector into the communal sector of agriculture. A t the same t ime the major i ty of former meadows have been changed into arable lands and have thus been opened to a better soil exploitation. Formerly, when the poorer strata of vi l lage inhabitants were not yet absorbed to a greater extent by the emerging branches of non-agrarian activities in the neighbouring urban centres, the area exposed to inundations had also a greater number of fields. They were used for the polycultural exploitation of the soil. In the exploitation of agricultural lands in areas etposed to inundations we can f ind revealed the complete socioeconomic picture of the settlements, the extent of its incorporation into a larger region by means of its transport connections and gravitation. Inundations are an important factor which decides — together w i th other factors — the exploitation of agricultural areas exposed to inundations. In spite of a l i this i t may be asserted that the inundations, together w i t h various social and economic factors, have greatly contributed to the development of the tradit ional soil exploitation. In the agricultural exploitat ion of areas expcsed to inundations we can therefore f ind rooted many reasons and consequences of the yesterday's as wel l as to-day's physiognomy of such areas. K A Z A L O Uvodna pripomba (S. Ilešič) 9 (9) I. N A M E N PROUČEVANJA I N OSNOVNA IZHODIŠČA (Darko Ra- dinja) 13 (7) I I . HIDROGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA PODROČJA (Darko Radinja) 16 (10) 1. Uvod 16 (10) 2. Razprostranjenost in obseg poplavnega področja 18 (12) 3. Poplavni režim 23 (17) a) Pogostost poplav 23 (17) b) Sezonska razporeditev poplav 24 (18) c) Trajanje poplav 24 (18) d) Višina poplavne vode 26 (20) e) Izvor in dinamika poplavne vode 27 (21) 4. Hidrogeografska razčlenitev poplavnega področja 28 (22) 5. Zasnovanost poplavnega področja 30 (24) a) Reliefna zasnovanost 32 (26) b) Kl imatska zasnovanost 35 (29) c) Vegetacijska zasnovanost 36 (30) d) Hidrološke zasnove poplavne vode 38 (32) e) Družbenogeografska zasnovanost poplavnega sveta 43 (37) f) Vloga melioraci j in regulacij na poplavnem področju 52 (46) Li teratura 67 (61) I I I . POGLAVITNE GEOMORFOLOSKE ZNAČILNOSTI POREČJA PSATE (Mi lan Sifrer) 69 (64) Sklepne misl i 80 (74) Li teratura 80 (74) IV. PRST I N RASTJE NA POPLAVNEM PODROČJU (Franc Lovrenčak) 81 (75) 1. Uvod 81 (75) 2. Travniško rastje 82 (76) a) Vlažni t ravn ik i na oglejenih prsteh 83 (77) b) Travn ik i na obrečnih r j av ih prsteh 84 (78) 3. Grmovno in gozdno rastje 88 (82) 4. Vp l i v rast ja na poplave 89 (83) 5. Zakl juček 90 (84) L i teratura in v i r i 92 (86) V. REGULACIJE I N MELIORACIJE OB PŽATI (Marko Kolbezen) 93 (87) V i r i 104 (88) VI . DRUŽBENOGEOGRAFSKE ZNAČILNOSTI POPLAVNEGA SVETA V POREČJU PŠATE (Milan Natek) 105 (99) 1. Uvod 105 (99) 2. Gospodarski pomen tekočih voda in nj ihova izraba 108 (102) a) Obrtne in druge dejavnosti na vodni pogon 108 (102) b) Vloga potokov pr i namakanju t ravnikov 113 (107) c) Vloga potokov p r i oskrbi naselij s pi tno vodo 114 (108) 3. Človekov poseg v urejanje vodnega omrežja 115 (109) a) Poseg v preureditev vodnega omrežja 115 (109) b) Vzdrževanje i n negovanje strug in kanalov 118 (112) 4. Uč ink i in posledice poplav v ku l tu rn i pokra j in i 112 (116) a) Naselja in povodnji 122 (116) b) Komunikaci je in povodnj i 130 (124) c) Izraba zemljišča in povodnji 134 (128) 5. Sklepne misl i 138 (132) L i teratura i n v i r i 148 (142) V I I . IZLUSCENI PROBLEMI I N Z A K L J U Č K I (Darko Radinja) 149 (143) GEOGRAPHIC CHARACTERISTICS OF THE AREA TO INUNDATIONS I N THE PŽATA RIVER SYSTEM (CENTRAL SLOVENIA) (Sum- mary) 151 (145) Krvavec V 12 13 14 POPLAVNA PODROČJA PSATE RELIEFNE ZNAČILNOSTI (Milan Šifrer) Širše danje ravnice nižinski svet gričevje hribovje gorovje pomembnejši vršaji potoki z močnimi geomorfološkimi učinki OBSEG POPLAV PRED REGULACIJAMI (Darl-o Radinja) področje pogostih poplav ožje poplavne proge ob pritokih (široke le nekaj deset metrov) obseg izjemno velikih poplav REGULACIJE IN MELIORACIJE (Marko Kolbezen) regulacije • o » o * o » razbrememlnik • • • • • • • odvodni vodni kanal o o o o o o o c preventivna regulacijska dela meliorirano območje MERILO 1:50.000 2 3 sk -1 Ekvidistanca izohips na 50 m Izdelano v Kartografskem ravodu S A Z l l , v Ljubljani 1974 Priredil Marko Žerovnik risala Milena Hribar Poženi k Šmartno Zg. Zalog PROFIL V z.-nerno oglejenâ travniška prst „„ na aluviju 20 cm 160 PROFIL S PROFIH ihadole močno ogleien travniška prst na aluviju M e n g e š (320) PROFIL 6 rarbonatna PROFIL 8 PROFIL' M l a d m i Krvavec 1853 PRST IN RASTJE NA POPLAVNEM PODROČJU PŠATE (Franc Lovrenčak) I . G R M O V N O IN G O Z D N O RASTJE: logi na oglejenih prsteh r o o o o o o o o o o , POOOOOOOOO" 1 f o o o o o o o o o c 1 b o o o o o o o o o - ^asaf tsss f t gozd izven poplavnega področja II .TRAVNIŠKO RASTJE: vlažni travniki na oglejenih prsteh (vpliv poplav in talne vode) travniki na rjavih obrečnih prsteh prepletanje med a in b notranja razvodnica Tuniiškega gričevja proučeni profili prsti zazidalne površine 1^J} področje pogostih poplav MERILO 1:50.000 2 3 E k v i d i s t a n c a i z o h i p s n a 5 0 m Izdelano v Kartografskem zavodu S A Z U v Ljubljani 1974 Priredi l Marko Žerovnik, risala Mi lena Hribar Ekvidistanca 5 0 m Krvavec (1853) IZRABA TAL IN OBRATI NA VODNI POGON OB PŠATI IN REKI 1972. LETA (M,ian Natek) njive travniki gozd nerodovitno naselja meja pogostnih poplav # # < f # žf* d f cR # 3 0 O mlini • [ 2 13 • žage A A A A ostalo MERILO 1: 50.000 2 3 Ekvidistanca izohips na 50 m Izdelano v Kartografskem zavodu SAZU,v Ljubljani 1974 Priredil Marko Žerovnik, risala Milena Hribar E ko. C e r k l j e .o.Klan< k o . S p . B r n i k k o . L a h o v č e k.o. M e n g e š Mladoica k o . P o d g o r i c a Merila 1 : 5 0 . 0 0 0 j 1 i i i - Ekvidistanca izohips na 5 0 m Izdelano v Kartografskem zavodu SAZU,v Ljubljani 1974 Priredil Marko Zerovnik, risala Milena Hribar ZEMLJIŠKE KULTURE PO K.O. NA POPLAVNEM PODROČJU PŠATE IN REKE 1896 in 1971 (Milan Natek) 1896 1971 n e r o d o v i t n i s v e t g o z d o v i p a š n i k i t r a v n i k i s a d o v n j a k i n j i ve p o d r o č j e p o g o s t i h p o p l a v