št. 50 (821) Leto XVI NOVO MESTO, četrtek, 16. decembra 1965 DOLENJSKI LIST Vodi pošta Leskovec! Danes vas še posebej obveščamo, da se je na DOLENJSKI LIST v zadnjih 14 dneh naročilo 977 novih naročnikov. — Kdo jih je pridobil? Največ pismonoše iz skoraj vseh pošt v 9 občinah, nekaj tudi šolska vodstva, precej pa je tudi bivših naročnikov, katere smo s posebnim pismom povabili, da naj si domači pokrajinski tednik spet naročijo. »Zares nam je dolgčas brez njega — hvala vam, da ste nam pisali in veseli smo, da .Dolenje' ne bo dražji!« — tako nam pišejo mnogi in verjemite nam, da jih s posebnim veseljem spet vpišemo med naše redne naročnike. V prvih dveh tednih so se nekatere pošte še posebno izkazale, tako n. pr. LESKOVEC pri Krškem, kjer so zbrali 91 novih naročnikov, Krško — 67 naročnikov, Senovo — 32, Koprivnica — 24, Raka 21, Sevnica — 28, Bo-Štanj — 23, Tržišče — 14, Za- Popusti na železnici za Novo leto Za novoletne praznike bo skupnost jugoslovanskih železnic odobrila za potovanja že običajne olajšave. Cena vi-kendskih vozovnic bo nižja od redne cene za 30 odstotkov. Za novo leto bodo lahko potniki, kot poroča beograjska Borba, izkoristili te vozovnice 24 ur pred prazniki in po njih. Vse druge olajšave v prometu bodo v prihodnje dajala železniško transportna podjetja sama za svoja območja. Kolikšne bodo, bo odvisno od komercialne politikei posameznih podjetij. Kočevsko in ribniško ZROP za dan JLA V počastitev Dneva armade in 20-letnice osvoboditve pripravlja občinski odbor ZROP iz Kočevja več prireditev in srečanj. Tako bodo organizirali 18. decembra popoldne sprejem borcev, pod-oficirjev, oficirjev in gostov, zvečer pa akademijo, na kateri bodo nastopili člani garnizona iz Ribnice in dijaki »z Kočevja. 19. decembra bo v Kočevju več tekmovanj med rezervnimi in aktivnimi oficirji JLA iz Kočevja in Ribnice. Senovčanke niso zadovoljne s preskrbo Senovčanke že dalj časa negodujejo nad slabo preskrbo z gospodinjskimi potrebščinami. Pravijo, da že dalj časa ni dobiti pralnega praška, razen tega tudi nekaterih drugih stvari ni v prodaji. Menijo, da bi moralo podjet. je Preskrba organizirati hitrejšo dobavo blaga, kadar ga. zmanjka. R. K. bukovje — 16, Brežice 25, Bi-zeljsko — 47 (pošta in šola), Metlika — 25, Gradec — 15, Novo mesto — 52, škocjan — 49, Mirna — 17, Sentrupert — 15, Kočevje — 14, Stara cerkev .— 11, Sodražica — 6 in še mnoge druge pošte. — Ponovno prosimo vodstva vseh pošt in vse pismonoše, da bi zbrali kar največ novih (in obnovljenih) naročnikov že ta mesec, da bodo ljudje čimprej začeli dobivati novice iz manih krajev. Vse pismonoše in uprave pošt tudi prosimo, da pišejo imena novih naročnikov s tiskanimi črkami in s svojim razločnim podpisom, da ne bi prišlo do neljubih zamenjav. Gostje iz Postojne v Novem mestu V četrtek, 9. decembra, je obiskala Novo mesto skupina predstavnikov občine Postojna. To je bil prvi obisk predstavnikov postojnske občine v Novem mestu. V razgovorih na ObS Novo mesto so razpravljali največ o medobčinskih inšpekcijskih službah, hkrati pa so izmenjali stališča o raznih stvareh in se pogovorili o sorodnih zadevah- »Razstavljeni dokumenti in tudi vsi eksponati v tem muzeju nedvomno pričajo o nepretrgani rasti delavskega in naprednega gibanja v tem delu Slovenije. Moč tega gibanja je pokazala svoje rezultate 1941. leta v tem kraju in po vsej Sloveniji. Organizatorjem tega muzeja čestitam, da so obiskovalcem z razstavo tako uspešno prikazali rezultate in uspehe osvobodilne borbe.« Gornje besede je zapisal v knjigo obiskovalcev v novem oddelku NOB Dolenjskega muzeja podpredsednik republike tovariš Aleksandar Ranković letos 29. oktobra ob novomeškem občinskem prazniku. (Foto: M. Moškon) — Več o Dolenjskem muzeju, njegovih zbirkah ter o Dolenjski galeriji in njenih razstavah berite v sestavku, ki ga začenjauTio objavljati danes na 5. strani našega lista! BELOKRANJCI, POSAVCI IN DOLENJCI Silvestrova noč se hitro bliža in malo je takih, ki jo bodo prespali doma. Nekateri so si že zagotovili stol in mizo v svojem starem lokalu, drugi se še niso odločili, tretji pa v tejle prednovolet-ni furiji niti nimajo časa povprašati kako in kaj. O pripravah na silvestrovanje v nekaterih najbolj znanih go stiščih na našem področju poročamo za tiste, ki še ne vedo kam bi šli: Hotel »BELA KRAJINA«, Metlika (telefon 77-123): obvezen novoletni menu, 1 liter domačega vina, orkester iz Karlovca — cena za osebo 5500 dinarjev; UBOJ V ROSALNSCAH 9. decembra se je na svojem domu v Rosalnicah pri Metliki 19-letni Jože Stare prepiral s svojim 17-letnim nečakom Mirkom Zgoncem. Med prepirom je Stare pograbil na kuhinjski mizi ležeč nož in nečaka zabodel v levo stran prsi. Napadeni se je z zadnjimi močmi zavlekel do soseda, kjer se je zgrudil. Skušali so mu nuditi zdravstveno pomoč, a je že med prevozom v metliški zdravstveni dom podlegel globoki rani. Miličniki so Jožeta Starca priprli. Hotel »LAHI N J A«, Črnomelj (tel. 70-035): rezervacije brez menuja, glasba v prostorih restavracije, po naročilu belokranjske specialitete Posvet 10 občin V petek, 10. decembra, je bil v Novem mestu področni posvet predsednikov občinskih sindikalnih svetov in predsednikov sindikalnih odborov za družbene službe iz občin Grosuplje, Ribnica, Kočevje, Sevnica, Trebnje, Brežice, Novo mesto, Krško, Metlika in Črnomelj. Razgovor je tekel o predosnutku zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, o uresničevanju stanovanjske reforme, o ak cijskih programih delavnih organizacij v zadevi izpopolnjevanja sistema delitve osebnih dohodkov, o povečevanju produktivnosti dela in o uresničevanju reforme. KJE BOMO LETOS SILVESTROVAU? in divjačina, cene za rezervacijo še niso določili; Planinski dom MIRNA GORA nad Semičem (telefon 7G-185 — 12 a): novoletni menu 3200 dinarjev, s prenočiščem 3800 dinarjev; Planinski dom »LISCA« nad Sevnico: menu 1200 do (Nadaljevanje na 3. str.) STENSKI KOLEDAR ZA 1966 bomo priložili vsem starim in novim naročnikom v novoletno številko DOLENJSKEGA LISTA. Tudi zato si naročite naš časnik, saj boste koledar potrebovali vse leto! OD 1. DO 14. DECEMBRA 1965: 977 novih naročnikov Z velikim veseljem vam sporočamo gornjo no vico: v dobrih 14 dneh smo predvsem po zaslugi zares požrtvovalnih pismonoš in uprav vseh področnih pošt ter nekaterih šol dosegli prve uspehe v letošnji akciji za razširitev DOLENJSKEGA LISTA! Malo manj kot tisoč novih naročnikov — to nam potrjuje, kako priljubljen je naš pokrajinski tednik v vseh 9 občinah! Naj takoj povemo: od 1. avgusta do konca oktobra letos smo izgubili približno 3800 starih naročnikov zaradi podražitve lista. Zdaj, ko je zanesljivo, da se naročnina za leto 1966 ne bo nič podražila, bi radi vse te nekdanje naročnike in bralce znoya zbrali v naših vrstah. Povabili smo jih, da se na tednik spet naročijo. Več kot polovica izmed 977 doslej zbranih naročnikov se zdaj prvič naroča na naš tednik, pismonoše pa bodo tudi današnjo številko »Dolenjca« raznesli po vseh tistih domovih in posameznikom, ki našega tednika še ne dobivajo na svoj naslov. Ce ste med njimi tudi vi, cenjeni bralec, vas vabimo, da si naročite DOLENJSKI LIST na svoj naslov! Po 14 dneh akcije je. stanje po občinah takole (šteti so vsi novi — in obnovljeni — naročniki, ki so jih pridobili pismonoše, šole ali ki so se naročili sami z dopisnico naši upravi): BREŽICE:.......... 162 ČRNOMELJ:......... 33 KOČEVJE:.......... 40 KRŠKO:...........275 METLIKA:.......... 41 NOVO MESTO:......^ . 174 RIBNICA:......... . 16 SEVNICA:.......... 131 TREBNJE:.......... 59 Razne pošte:......... 36 Inozemstvo:......... 4 Ker bomo v kratkem začeli objavljati v našem listu nov roman, nov podlistek, novo slikanico in ker pripravljamo več zanimivih novosti, vabimo vse, ki tednika še nimajo, da si ga takoj naročijo! Do konca decembra bomo list vsem novim naročnikom pošiljali brezplačno! Zato se odločite tudi vi in recite: TUDI V NAŠO HIŠO — DOLENJSKI LIST! Kolpa podrla most in odnesla sod vina V zadnjih dveh, treh tednih je Kolpa večkrat prestopila bregove. Najbolj je menda narasla 29. novembra, ko je podrla viseči most pri Slav-skem lazu. Ljudje so oceruli, da je bila visoka kake 3 m nad normalo, take višine pa ni dosegla že od leta 1927. Gostilničarju Bukovcu je takrat odnesla narasla Kolpa z dvorišča sod vina. Gostilni- JUGOSLOVANSKA UUDSKA ARMADA je glavna oborožena sila narodne obrambe Jugoslavije. JUGOSLOVANSKA LJUDSKA ARMADA varuje zieodvisnost, ustavni red ter nedotakljivost ?n neokrnjenost ozemlja Socialistične federativne republike Jugoslavije. (It Ustave SFRJ) čar je sod dobil naslednji dan le 400 m nižje, ker ga je voda • odložila. Kadar Kolpa prestopi bregove (samo pretekli teden jih je trikrat), imajo težave tudi prebivalci slovenskega Kuž-Ija. Kolpa namreč takrat preplavi kakih 30 metrov zemljišča pred mostom na hrvatski strani če voda ne preplavi ceste preveč, potem znosijo domačini (v ribiških škoV njih) na hrbtih šolarje čez vodo domov ah pa do avtobusa, ki jih pelje v šolo. Tako prenesejo, kadar je treba, okoli 20 otrok, včasih tudi kakšno žensko, zgodi se pa, da jih »zajaha« včasih celo »oblast«, se pravi uslužbenec krajevnega urada. Pri zadnjih poplavah so morali ponekod ljudje ponoči reševati živino iz hlevov, da jim jo ne bi naraščajoča Kolpa utopila. Voda je takrat odnašala tudi hlode, deske in sploh ves les, ki ga je dosegla. od 16. do 26. decembra Nastop dolge periode mraza. Snežne padavine pričakujemo med 17. in 20. decembrom, 23. in od 25. decembra dalje.. Dr. V. M. ZUNANJEPOLITIČNI TEDEN8K; PREGLED" PRED VI. KONGRESOM SZDL SLOVENIJE: Socialistična zveza psssima oblika ipravljanja Najbolj množična organizacija pri nas je prav gotovo Socialistična zveza. V njej je v celi državi včlanjeno blizu 6,600.000 vseh nad 18 let starih občanov, v Sloveniji pa šteje Socialistična zveza nad 700.000 članov, kar pomeni, da sta v njej včlanjeni dve tretjini vseh odraslih prebivalcev naše republike. Menda ni pri nas kraja, kjer se ne bi občani zbirali na sestankih, posvetih in javnih tribunah Socialistične zveze, na njih obravnavali najrazličnejše zadeve in tako povezani v to najbolj množično organizacijo sodelovali pri urejanju številnih življenjskih potreb. Posebno po V. kongresu SZDL Jugoslavije, ki je bil 1960. leta v Beogradu, so občani preko Socialistične zveze vplivali na urejanje vsega, kar lahko bogati ali pa siromasi življenje ljudi. Če je bilo treba v kraju urediti krajevne poti, urediti odnose do šofle, ozaljšati podobo kraja, organizirati proslavo, rešiti kakšne težke socialne primere, so se običajno na vabilo, Socialistične zveze sestali občani in pomenili, kaj bi bilo treba storiti. Socialistična zveza je bila navadno pobudnik za delovne akcije, zlasti tam, kjer še ni zaživela krajevna skupnost. Občani so se skoraj povsod že kar navadili, da o vseh zadevah, ki jih žulijo, spregovore na sestankih ali posvetih Socialistične zveze. Po V. kongresu SZDL Jugoslavije so v preneka-terem kraju ustanavljali sekcije, na katerih so se dogovarjali ne le o tistem, kar je ljudem vsak dan potrebno pač pa tudi o vsem, kar zanima ljudi. Zadnja leta je teh sekcij vse manj. V številnih kra-lih pa so se občani navadili, da naj številne je pridejo na različne javne tribune Socialistične z\>eze, na katerih lahko povedo svoje mnenje in tudi sprej- mejo stališča, kaj bi morali storiti, da bi zadevo, o kateri so razpravljali, lahko čim koristneje uredili. Skoraj povsod pravijo, da so javne tribune Socialistične zveze prav zaradi tega bolj obiskane kot zbori volivcev ali katerakoli druga oblika sha-janja občanov. Na zadnjem kongresu sprejeti statut Socialistične zveze določa, da je to posebna oblika samoupravljanja. Neposredno po kongresu so se v preneka-teri organizaciji SZDL spraševali, kako naj bo Socialistična zveza posebna oblika samoupravljanja, ko vendar nima kaj odločati. Navzlic takim pomislekom pa se je Socialistična zveza vse bolj razvijala v tribuno občanov, obravnavala je najrazličnejše zadeve od šolstva do dela v zdravstvenih zavodih, od urejanja različnih krajevnih zadev do poslovanja delovnih organizacij. Resda^člani, zbrani na sestankih, posvetih ali javnih tribunah Socialistične zveze niso sprejemali sklepov, vendarle pa so s svojimi stališči vplivali, da so drugi samoupravni organi, kot so občinske skupščine, delavski sveti, krajevne skupnosti, zbori volivcev in drugi, sprejemali sklepe, s katerimi so urejali tiste zadeve, o katerih so razpravljali člani Socialistične zveze. »O tem bomo spregovorili na Socialistični zvezi, na javni tribuni bomo govorili o tem problemu,« so občani dostikrat sklenili, če kje kaj ni bilo ~prav in je bilo treba z ostro, kri-, tično besedo povedati in vplivati, da bi se stvari drugače sukale. Na rešetu javne kritike so tako v Socialistični zvezi povezani občani pretresli marsikatero zadevo in vplivali, da so bile prenekaterim napakam spodrezane korenine. Zadnje dni se s te strani svetovnega časopisja vedno bolj umikajo poročUa z vietnamskih bojišč, celo drugi krog volitev francoskega predsednika se umika na dno prvih strani. Pozornost svetovne javnosti se čedalje bolj obrača h krizi vietnamske krize. Nastopil je trenutek odločitve o vietnamskem zapletu: bodo ZDA to vojno še bolj stopnjevale ali se odpirajo možnosti za pogajanja. Po vrnitvi amer'škega ministra McNamare iz Saigona, kjer se je na široko posvetoval z vojaškimi poveljniki in kjer si je sam tudi ogledal bojišča, je Johnson sklical na svojem teksaškem ranču posvetovanje vojaških strokovnjakov in političnih svetovalcev, na katerem so podrobno preuč«h" »vse vidike vietnamske krize«. Zvedelo se je, da so vojaški poveljniki zahtevali, naj bi ameriško vojsko v Južnem Vietnamu povečali od sedanjih 200 na 400 tisoč mož in tudi na pol milijona vojakov, kar bi bilo toliko, koPkor jih je bilo na Koreji. Sam Johnson pa je že izjavljal, da bo poslal v Južni Vietnam toliko vojakov »kolikor bo potrebno, ne glede na število«, kar bi pomenilo, da bi bile lahko tudi te številke premajhne. No, strokovnjaki že zdaj opozarjajo, da je število vendarle omejeno, ker južnovietnamska pristanišča ne morejo redno preskrbovati tist'h sil, ki so že zdaj v Vietnamu, da je saigonsko pristanišče zatrpano z vojaškim materialom, ki ga ne utegnejo sproti spraviti na fronto, sama fronta pa že zdaj jadiku-je, da dobiva premalo streliva in da preskrba čet ni več redna. Sicer pa za še večje angažiranje ZDA v vietnamski vojn« samo izkrcavanje materiala nemara res ni problem, saj lahko v kratkem času zgrade pomožna pristanišča ali pa uporabijo »invazijski« način izkrcavanja, pri katerem pristanišča sploh ne potrebujejo. Zdaj se bo vrnil v VVashington še senator Mansfield, ki je ob'skal nekaj južnoazijskih držav ter se pogovarjal o vietnamskem problemu. Komentatorji že na široko razglabljajo o tej plati vietnamske krize Zaplet ali razplet vietnamske krize ter predvidevajo, da bi utegnile ZDA vojno razširiti še na Laos in Kambodžo, češ da preko njihovih ozemeJlj korakajo severnov'etnam-ski vojaki na pomoč partizanom v Južnem Vietnamu. Kamboški princ Sihanuk s skrbjo opozarja na čedalje pogostejše bombardiranje kamboških vasi, nič novega pa tudi ni, da ameriška letala že dlje časa bombardirajo laoška ozemlja. Hkrati pa so čedalje močnejš« glasovi, da je treba vietnamski problem rešiti na miren način s pogajanji in se je celo britanska vlada, ki je doslej brez pridržkov zagovarjala ameriško politiko v Vietnamu, pridružila t'stim, ki priporočajo pogajanja na osnovi ženevskih sporazumov. Osvobodilna fronta Južnega Vietnama je predlagala, naj bi na božič za 12 ur ustavili boje, da bi vojaki na obeh straneh lahko praznovali, obenem pa je severnovietnamski predsednik Ho Ši Minh v več intervjujih zahodnim novinarjem ponovil pripravljenost severnega Vietnama na pogajanja na osnovi znanih štirih točk. Johnson naj bi torej zdaj odločil: naj pošlje v Vietnam še več vojske ali pa naj ustavi bombardiranje Severnega Yietnama za daljši čas — predvidevajo, da bi to moralo trajati vsaj en mesec — in tako pokazati svojo dobro voljo. Seveda je zelo težko ugibati, za kaj se bo odločil ameriški predsednik, čeprav ni kaj prida znamenj, da bi se rad pogajal. Dosti več jih je, da je zaverovan v vojaško zmago. Ne da bi se prepustili ugibanjem, vendar lahko zapišemo, da je vietnamska kriza pravzaprav kriza ameriške politike v celoti, in to vse od druge svetovne vojne naprej, ko so ZDA edine imele atomsko bombo, kakor je zapisal komentator v »Delu«. Vietnamska kriza bi bila kmalu urejena, če bi se ZDA odrekle politiki vmeševanja v notranje zadeve drugih dežel, pa naj bo v Vietnamu, v dominikanski republiki ali kje drugod po svetu, če bi naposled spoznale, da je varnost ZDA kot vsega človeštva najbolje zajamčena z miroljubno koeksisten^ co in da ob sodobni vojni tehniki že zdavnaj ne vejja več latinski pregovor, k> pravi: si vis pacem, para bellum — če hočeš mir, snuj vojno — kajti mir je nedeljiv in edina njegova alternativa je — uničenje človeštva. Teh »če« pa je nemara preveč, da bi jih mogel Johnson na mah spoznati. H 435 MILIJARD ZA NOVE ELEKTRARNE. Na seji zveznega gospodarskega zbora so obširno govorili o perečem pomanjkanju električne energije in o načrtih za povečanje energetskih zmogljivosti v naslednjih letih. Med drugim so ugotovili, da bodo leta 1970 znašale potrebe po električni energiji 31 milijard kWh, če hočemo, da se bo gospodarstvo skladno razvijalo in da bomo dosegali želene proizvodne rezultate. To se pravi, da bo treba graditi nove in nove elektrarne. Za ta namen bo treba zagotoviti 435 milijard dinarjev. B GO SZDL SLOVENIJE O FINANCIRANJU IZOBRAŽEVANJA. Na nedavni seji izvršnega odbora GO SZDL Slovenije so obširno razpravljal« o nekaterih idejno političnih vprašanjih financiranja vzgojne in izobraževalne dejavnosti. Izvršni odbor je podprl osnovno usmerjenost osnutka splošnega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje, ki je te dni v javni razpravL Stal«šča o tem bodo te dni objavljena v dnevnem tisku. ES BRUŽRENA DIFERENCIACIJA V SLOVENIJI. V Ljubljani je bil simpozij o družbeni diferenciaciji v Sloveniji, ki je bil povezan z ustanovno skupščino novega društva sociologov Slovenije. Na simpoziju so govorili o problemu diferenciacije kot od-sevu večjega bogastva in napredka družbe tuko s teoretičnih kakor tudi s praktičnih vidikov. V razpravi na ustanovni skupščini društva sociologov so govorili o pomenu sociologije in njeni vlogi v družbenem dogajanju, predvsem pri modernizaciji oblik demokratičnega udejstvovanja delovnih ljudi. B ZVIŠANA OSNOVA ZA DAVEK NA OSEBNI DOHODEK. Zvezni izvršni svet je sprejel predlog zveznega sekretariata za finance o spremembi zakona o zveznem prispevku iz osebnega dohodka državljanov. Po tem predlogu se poveča osnova za plačevanje davka na osebni dohodek državljanov od 1,2 milijona din v lanskem letu na 2 milijona din v tem letu. B K-15 NE BO VEČ. Po daljših razpravah so dokončno ukinili K-15, ki je omogočal popust v potniškem prometu. Prenehal je veljati tudi odlok o dodočenem številu dru- VEČ ELEKTRIČNE ENERGIJE gih popusov na železnici. Delovne organizacije bodo poslej samostojno razpolagale s sredstvi, ki so jih morale doslej obvezno vplačevati v zvezni sklad za pokrivanje stroškov znižanih voznin na železnici. H ATOMSKE CENTRALE TUDI PRI NAS? Naša industrija se po informacijah lz Beograda vključuje v priprave za graditev atomskih central. V tej fazi se te priprave omejujejo na proučevanje problemov v zvezi s projektiranjem in konstruiranjem nekaterih priprav ter izdelovanjem kotlov za reaktorje. B 35.000 TUJIH TURISTOV Z LETALI AA. Razpolagamo s podatki, po katerih je Adria aviopromet letos v desetih mesecih pridobil nad 33 milijona dinarjev deviznega dotoka. Iz tujine je pripeljal 35.000 turistov, kar je že lep uspeh. Ti turisti so porabili v Jugoslaviji še najmanj 5 milijonov dolarjev. □ ZAJAMČENE CENE KROMPIRJA. Z namenom, da bi zagotovili potrebne količine kmetijskih pridelkov za preskrbo prebivalstva, so s predpisi zajamčene cene krompirja, čebule in fižola ter določene minimalne cene več vrst sadja. Za najboljši krompir vrste »urgenta«, »cvetnik« in »dozire« je zajamčena cena 50 dinarjev. Za druge vrste krompirja drugorazredne in slabše kakovosti so določene cene 45. 40 in 35 din za kilogram. B NEUTEMELJENE GOVORICE. V trgovini je treba preračunavati blago v cene, izražene v novih dinarjih. To je potrebno zato, ker bo dan v obtok — o tem smo že poročali — novi dinar. Stari dinar bo seveda še vnaprej v veljavi in ga bodo vzeli iz obtoka šele čez nekaj let. Vsako blago bo potemtakem imelo dve ceni: v novih in starih dinarjih. Na primer: če stane zdaj televizor 180.000 din, bo stal v prihodnje 120.880 starih ali 1800 novih dinarjev. Kdor ima sedaj 40.000 din plače, bo dobival v prihodnje 40.000 starih ali 480 novih dinarjev. Nihče ne bo oškodovan, ne glede na to, kakšen denar bo imel v roki — stare ali nove dinarje. Tudi nl res, da se bodo po novem letu povečale cene celo za 100 odstotkov. Take govorice, ki ponekod krožijo, so izmišljene in jim ni treba nasedati. B OBISKI PRI JOHNSONV — V IVashingtonu se mudi pakistanski predsednik Ajub Kan ter »j pogovarja o pakistansko-amcriškili odnosih. Lahke naloge nima, saj gre za to, ali bo Pakistan spet sprejel ameriško xzavetje« ter dobil že nekoč obljubljeno gospodarsko pomoč ali si bo obranil svobodo akcije. V VVashingtonu mu vsekakor najbolj zamerijo, ker je navezal slike z I,R Kitajsko. Prvega februarja pa bo prispel v VVashington še indijski premier Šastri, torej že po napove-danes sestanku z Ajubnni Kanoni v Taškentu, ki bo 4. januaria. ta INCIDENTI NA INDIJSKO-KITAJSKI MEJI — Zadnje dni je bilo več/ incidentov na indijsko-kitajski meji. Kitajski voj'ki so vdrli na indijsko ozemlje ter so se vkopali in nič ne kaže. da se mislijo kaj kmalu umakniti, kar povzroča hndc skrbi Indiji, ki sicer ne pričakuje, da bo Kitajska napadla Indijo s kakšnimi večjimi silami, pripravljeni pa so na vse, kakor je rekel indijski obrambni minister Cavan. V Indiji si te incidente razlagajo tako, da hoče LR Kitajska z njimi vzbuditi nemir tik pred sestankom v Taškentu. ta KP SUDANA PREPOVEDANA — Sudanski parlament je izglasoval najprej spremembo ustave, potlej pa še zakon, s katerim ie prepovedana v Sudanu vsaka brez-verska stranka, med niimi seveda tudi komunistična partija. B STAVKA V TRŽAŠKI MDJK-DELNICI — Te dni so delavci tržaške ladjedelnice stavkali » protest proti nameri vlade, da bi ladjedelnico zaprli. Občinski odbor pa je poslal vlrdi spomenico, v kateri našteva probleme tržaškega gospodarstva, med njimi opozarja posebej na to, da je treba ladjedelnico v Trstu obdržati in pa še modernizirati tržaško pristanišče. B DOZDEVNA OPOROKA — ▼ Zahodni Nemčiji so te dni dvignili velik hrup zaradi dozdevne oporoke, ki naj bi jio zapustili podpredsednik Nemške demokratične republike Apel, preden Je napravil samomor. Zahodnoberlin-ski župan Brandt je namreč izjavil, da ima v rokah to »oporoko«, ki da mu jo je prinesel poseben sel in da jo bo »kmalu« objavil-Doslej je še niso objavili, pač na Je iz oporoke najprei nastalo nis* mo, potlej pa le nrVali'ni zai>icki, ki da jih imajo v Zahodnem Ber-Hnn. V/hodnonemšlco časopisje ,e vse take trditve odločno zanikalo ter nravi, da hnfrio v Zabodm Nemčiii povzročiti | t?kim nis** niem le razdor med NDR in !*0' vjetsko zvezo. Apel je bil namreO tudi načelnik vrh'Hnn'iemsl'P planske komične In naj bi v tej »cnorolti« nsnlsal. kako RovHsR* zveza bkorTOa Nemško demokra* tično republiko, f 2 DOLENJSKI LIST St. 50 (821) Zaupanje občanov, da bodo samoupravno v Socialistični zvezi uspešno uredili prenekatero perečo življenjsko zadevo, je bilo navadno opravičeno. To pa je bila tudi spodbuda, da se je Socialistična zveza neprestano razvijala kot posebna oblika samoupravljanja. Pri tem ji ni bilo v napoto, ker na sestankih in javnih tribunah ni mogoče sprejemati obveznih sklepov, ki bi jih morali drugi samoupravni organi izvajati, že sama stališča v Socialistični zvezi zbranih občanov so bila navadno učinkovito napotilo, da so jih pri urejanju perečih zadev navadno upoštevali vsi tisti, ki so lahko vplivali na njihovo reševanje. VI. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije bo aprila prihodnjega leta med drugim tudi napravil obračun, kako se je Socialistična zveza med obema kongresoma razvij aila kot posebna ob- lika samoupravljanja. Seveda pa bo tudi sprejel stališča, da bi v bodoče občani v njej imeli še učinkovitejše sredstvo za samoupravno urejanje svojega vsakdanjega življenja. Dosedanja pot, uspehi in slabosti to tudi terjajo. Ićimesto novofdnih čestitk -• etar ligggfnu križu! Kolektiv Dolenjskega lista je na zadnji seji svojega sveta sklenil, da letos ne bo tiskal in razpošiljal posebnih novoletnih čestitk svojim sodelavcem, dopisnikom, naročnikom oglasov, skupščinam in vodstvom drugih delovnih organizacij. Tiskarni in pošti bo s tem prihranil precej dela, namesto izdatkov, ki do sežejo v te namene v državi vsako leto več milijard dinarjev, pa bo podaril občinskemu odboru Rdečega križa v Novem mestu 50.000 dinarjev za socialno ogrožene otroke. IZVAJANJE STANOVANJSKE REFORME ZA DVA MESECA V ZAOSTANKU POPIS Z ZAMUDO V vseh dolenjskih' občinah so prejšnji teden začeli popisovati in točkovati stanovanjske hiše, stanovanja in poslovne prostore v družbeni lasti, ki jih lastniki oddajajo v najem. V obeh belokranjskih občinah in v občini Trebnje, kjer nimajo velikega stanovanjskega fonda, bodo to delo opravili predvidoma že do konca tega tedna. Težje bo v novomeški občini, kjer je treba popisati in točkovati okoli 2.500 stanovanj irt 300 lokalov. V vseh občinah poudarjajo, da so s tem delom najmanj za dva meseca v zaostanku, ker so republiški predpisi, ki bi morali iziti že v septembru, izšli šele pred kratkim. Zato marsikje obilnega dela, ne bodo zmogli do novega leta, ko bo treba preiti na no ve odnose v stanovanjskem gospodarstvu. Tako v novo meški občini računajo, da bodo v tem kratkem času lahko zajeli le kake tri četrtine stanovanj in lokalov, ostalo pa šele po novem letu. Prav tako vedo povedati, da je v sedanjih republiških navodilih še kup nejasnosti, predvsem tehničnega značaja, s katerimi se srečujejo popiso valci pri konkretnem delu. Okoli stanovanjske reforme pa je tudi sicer še precej nejasnosti. Nikjer še nimajo dokončnega izračuna o vred- nosti točke, ki bo osnova za določitev novih stanarin. Prav tako so povsod še živahne razprave o ustanavljanju bodočih stanovanjskih podjetij. V belokranjskih občinah Črnomelj in Metlika dosedanje razprave kažejo, da ne bodo ustanavljali posebnih podjetij za stanovanjsko gospodarstvo, pač pa bodo to delo poverili kar komunalnemu podjetju, ki v obeh občinah že obstaja. V občini Trebnje ta stališča še niso povsem izoblikovana, verjetno pa se bodo tudi tu odločili za komunalno podjetje. 'V novomeški občini pa kaže,^da bodo mimo stanovanjskega podjetja, ki bo nastalo z združitvijo zavoda za izgradnjo in urejanje naselij in zavoda za upravljanje z družbenimi nepremičninami, ustanovili pri nekaterih večjih podjetjih, kot na primer v gradbenem podjetju PIONIR, še lastne enote za gospodarjenje s stanovanji. Ob pripravah za izvajanje stanovanjske reforme pa je slišati tudi za nekatere nega-tiivne pojave. Tako so nekatera podjetja pred revalorizacijo začela lastna stanovanja prodajati zasebnikom pod zelo ugodnimi pogoji, medtem ko večina hišnih svetov, zlasti v novih stanovanjskih hišah, troši družbena sredstva za razna manjša popravi- la, za nabavo dvotarifnih električnih števcev in ponekod celo za hladilnike in pralne stroje, čemur družbena sredstva hišnih svetov prav gotovo niso namenjena. V Kočevju bo ocenjenih 1.896 stanovanj Revalorizacija (ocena prave vrednosti) in inventarizacija (popis) stanovanj in stanovanjskih zgradb poteka v občini Kočevje zadovoljivo. Do 25. decembra, ko bo predvidoma to delo končano, bo ocenjenih in popisanih 409 zgradb in 1896 stanovanj. 41 stanovanj, ki so bila zgrajena po letu 1960, bodo tudi ponovno točkovali. Vesela gora bo turistična postojanka Tako so sklenili v Šentru-pertu, kjer so 5. decembra ustanovili turistično društvo. Društvo, ki mu predseduje dr. Jaklič, tajniške posle pa opravlja Kurent, bo na Veseli gori sčasoma uredilo dom. Program, sprejet na ustanovnem zboru društva, pa govori predvsem o privabljanju turistov v res lepe šentruperske predele. Strokovnjaki naj odkrivajo rezerve Će kdo lahko odkrije notranje rezerve v delovni organizaciji, so to predvsem strokovnjaki. Na Dolenjskem je tehnična inteligenca organizirana v društva inženirjev in tehnikov, ki imajo svoje sekcije: strojno, gozdarsko, elektro, kmetijsko in še druge. Na dnevnih redih vseh društvenih sestankov bi morali obravnavati proizvajalne probleme delovnih kolektivov, posameznih panog in občin. A včasih nalete take razprave na nerazumevanje! Očitajo, da so strokovne razprave društva inženirjev in tehnikov le strokovne in da se ne bi smeli vmešavati v delo in pristojnost samoupravnih organov in strokovnih kolegijev delovnih organizacij. Vemo pa, da» člani društva v posameznih sekcijah lahko izdelajo najtemeljitejše strokovne analize iz dela na svojem področju. Prav takih elaboratov in analiz pa delovnim organizacijam primanjkuje, kar je posebno očitno v novih pogojih gospodarjenja. Ko se v kolektivih lotevajo iskanja notranjih rezerv, KJE mm LETOS SILVESTiilll? (Nadaljevanje s 1. str.) 1500 din, s prenočiščem 1600 do 2300 din • )že vse zasedeno!); Hotel »SREMIC«, Krško (tel. 71-005): rezervacija, novoletni menu, aperitiv in buteljka vina, glasba v prostorih restavracije — cena za osebo 3000 dinarjev; Zdravilišče Čateške Toplice pri Brežicah (tel. 72-010): rezervacija novoletni menu, buteljka vina, 2 orkestra s pevci — cena za osebo 5000 do 7000 dinarjev (velika dvorana je že zasedena!); Restavracija »POD GORJANCI«, Kostanjevica na Krki (tel. 24): plesni orkester in tamburaški zbor s pevci, cena menuja 4000 din; Zdravilišče ŠMARJEŠKE TOPLICE (tel. šmarjeta 1): plesni orkester iz Ljubljane, rezervacija in novoletni menu 500C din; Hotel »GRAD« Otočec (tel. 21-512): rezervacija in silve-strova večerja, 2 orkestra, poje Barbara Jarc — cena za 03obo 5000 din (mize so že oddane, prostih le še nekaj mest!); Zdravilišče DOLENJSKE TOPLICE (tel. 1): obvezni novoletni menu in rezervacija 5000 din (5500 v veliki dvorani), igrala bosta orkester milic« iz Ljubljane in domača godba, program: spuščanje prašička, zlat prstan v krofih, kopanje v zaprtem bazenu; Hotel »PUGLED«, Kočevje (86-286): rezervacija, novoletni menu, buteljka vina, glasba v restavraciji in v baru, cena za osebo 3900 a stopile 50 članov DPD Svobode Brestanica tal raznih ;r:kcij. Ra-ten bivših aktivnih sodelavcev Svobode, ki so na ) ose ona vb bila pripotovali iz vseh strani, so se akademije udeležili predsednik občinske skupščine .-irsko Inž. Franc Dragan, predsednik ObO SZDL jtftii Marko Žid, predsednik občinske -.ve-ie Svobod in prosvetnih društev Matko ivlatjan in tajnik zveze Viktor /en)j;k. Ob začetku as ideml,e so se oglasile fanfare, napovedovalca Vida Daugul in Nike Galcsa pa sta opisovala pot. ki jo je dru£t. vo prehodilo oi ustanovitve do danes. Med njuno besedo ko se na odru zvrstili i'.cni dramske in pevske sekcije, ki so prcdva.udi odlomke iz doslej .lašuidiraii.h del. Največkrat smo videli na odru pevski ».bor u Brestanice, ki je eden najbo.-.sih v Posavju in se Je za 'o siv/nest predstavil Razstava orožja v Kočevju Razstavo orožja za šolarje je organizirala 10. decembra redna vojska. Z vsemi vrstami orožja in vojaških naprav so bili učenci seznanjeni pred šolo »Mirka Bračiča« v Kočevju, kar jih je seveda izredno zanimalo. Učiteljski seminar v Metliki Učitelji lz nižje organiziranih Sol so imeli 18. novembra v Metliki sestanek aktiva Razpravljali so o sestavi učnih načrtov, poslušali strokovne referate, ravnatelj osnovne šole Ivan 2ele jim je govoril o gospodarskem razvoju Belo krajine, ravnatelj muzeja Jože Dular pa o zgodovini Metlike. Ogledali so si tudi Belokranjski muzej In druge zanimivosti me-muzej in druge zanimivosti mesta. občinstvu v enotnih ob:ok>>b. z uvezviim pmdts'ii<*in tirustva. Dokaj zahtev.jn preoram je potekal brez zastojev in spodrs Ja-jev, za kar gre hvala režiserjema Pavlu Zajellmlcu m Niku Gs.eiu Ob koncu je prediedtiOt ObZSPD Matko Matjan članvii n jubilan tom česti-al e. pomemonl obletnici in jim želel '-o mnogo uspeha. Kulturni teden je dosegel svoj namen, člani DPD Svoboda Brestanica pa so v nizu prireditev, ki so se zvrstile, vnovič dokazali, da se kulturna dejavnost kljub slabim gmotnim pogojem lahko razvija tudi v manjših krajih, če so le ljudje dovolj zavestni in požrtvovalni. RAFKO OROŽEN Po uspešnih gostovanjih na domačih odrih in lepem priznanju, ki so ga igralci PD »LOJZE KOSAK« iz Kostanjevice dobili pred kratkim v Zagrebu in v šentjakobskem gledališču v Ljubljani, jih bodo jutri pozdravili tudi prebivalci Krškega in Vidma. Predstavi bosta ob treh popoldne in ob 19. uri, v nedeljo dopoldne ob 9. uri pa bo matineja z »MIKLO-VO ZALO«. Jarmov spomenik v Osilnici Na zadnji seji krajevne organizacije ZB v Osilnici so člani sklenili, da bodo prihodnje leto postavili v Osilnici spomenik okoli 80 padlim borcem in žrtvam fašističnega terorja z njihovega območja. Izdelavo spomenika bodo zaupali akademskemu kiparju Stanetu Jarmu lz Kočevja, ki je rojen v teh krajih. Spomenik, "ki bo visok kake 3 metre, bo predstavljal mater z otroki. Izdelan bo v bronu. Za spomenik bodo vaščani zbrali okoli 3 milijone din, veljal pa bo predvidoma (skupaj z vsemi ostalimi deli) okoli 4 milijone din. Osilničani bi ga radi odkrili v avgustu, saj je okupator prav od 1.—8. avgusta 1942 požgal več vasi, izseljeval ljudi in nekatere tudi po-strelil. Spet prost vpis v VPŠ v Kočevju Ideološka komisija občinskega komiteja ZK Kočevje je na zadnjem sestanku sklenila, da se bo tudi letos lahko vpisal v večerno politično šolo vsak občan, pa čeprav nj član ZK. S tako prakso je začel občinski komite že lani. šola bo v okviru Delavskg univerze. Začela se bo 10 januarja in bo trajala do 33 marca. Pouk bo dvakrat na teden po štiri šolske ure. Slušatelji bodo poslušali predavanja iz politične ekonomije, ekonomike SFRJ, o znanstvenem socoalizmu. ustavnem sistemu, nalogah in pomenu družbeno političnih organizacij ter o gospodarstvu v občini. Kostanjeviški igralci, ki gostujejo v tujih krajih predvsem ob lastnih stroških (svoji hrani!), zaslužijo zares pohvalo za tako množično udejstvovanje in številna gostovanja. Na pot gredo z velikim avtobusom in s kombijem, kulise pa jim prevaža kamion. — Prav gotovo bi jih z veseljem pozdravili tudi v Novem mestu, kjer manjka baje manjša vsota (menda 80 tisočakov), da bi pokrili stroške za gostovanje. Ah se morda zadeva le da rešiti, da bi tudi hvaležni Novomeščani z okolico vred zaploskali nadvse požrtvovalnim kostanjeviškim a-materjem? Tg. Izobraževanje in vzgoja Danes bo v sindikalnem domu v Novem mestu posvet o osnutku splošnega zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Na posvetu, ki ga sklicuje Občinski sindikalni svet Novo mesto v dogovora z oddelkom za družbene službe ObS Novo mesto, bodo predstavniki vzgojnih zavodov in delovnih organizacij javno in organizirano razpravljali o določilih osnutka novega zakona in ga dopolnili s svojimi predlogi. POJASNILO V članku »130 razstav« ▼ zadnji številki našega tednika se drugi stavek v tretjem odstavku pravilno glasi: »Prepričani smo, da ne bo koristila samo učencem novomeških šol, ki bodo pod strokovnim vodstvom svojih profesorjev neposredneje spoznavali zgodovino slovenskega jezika in njegov raa-voj v številnih slovnicah, od. Rohlrnove pa do najmodernejših.« Knjižni dar Prešernove družbe Te dni je Prešernova družba poslala svojim naročnikom redno knjižno zbirko za leto 1966: Prešernov kledar, Prešernove poezije, novelo Zmeraj, nikoli Mire Mihelič, He-mingwayev roman Imeti ali ne, povest Po brzicah čune Sergeja Sartakova in Pravljice po izboru izboru Kristine Brenkove. PREŠERNOV KOLEDAR 1966 prinaša razen rednih koledarskih strani dvoje pomembnejših prispevkov. Vlado Ribarič piše v članku »Novo v kozmični dobi« o vesoljskih raziskavah zadnjih let in razmišlja o koristnosti ter splošnih namenih prodiranja človeka v kozmos. Prispevek je ilustriran z nekaterimi lepimi in nazornimi posnetki s priprav na vesoljske polete. France Planina je pripravil in objavil kratek pregled držav, v katerem kar najbolj zgoščeno poda obris dežel, kakor se vrste po abecednem redu. Drugače prinaša koledar bore malo zanimivega, predvsem pa bralci lahko pogrešajo bralne strani. Letos je koledar izšel v žepnem formatu, kar je za knjigo takega namena, kot ga ima koledar, nenavadno, če bi po hitrem preblisku vsebine razmišljanje str- lili v kratko oceno, bi lahko rekli, da bodo koledarja še najbolj vesele gospodinje. Začudi nas namreč, da se je sestavljalcem zdelo bolj potrebno napolniti skoraj polovico knjige z raznimi kuharskimi recepti in gospodinjskimi nasveti, kot obširneje zastaviti besedo na primer o važnejših domačih in tujih dogodkih. Prav se nam zdi, da je Prešernova družba v redno zbirko za leto 1966 uvrstila tudi POEZIJE DR. FRANCETA PREŠERNA, katerim so dodane še nekatere pesmi, ki jih manj-krat najdemo v izborih največjega slovenskega pesnika, in prirejene ljudske pesmi. V spremni besedi je Anton Slodnjak predstavil Prešerna in njegovo delo s kratko poljudno besedo. Slovenska pisateljica Mira Mihelič je prispevala za zbirko novelo ZMERAJ, NIKOLI, v kateri opisuje mladostna doživetja in razmišlja, kaj je pravzaprav sreča. Roman IMETI ALI NE slovitega ameriškega pisca Ernesta Hemingwaya je poln iskrivih domislic in humorja, ki ga pri nas dobro poznani avtor polaga na usta svojim junakom, naj bodo najbolj zagrenje- ni in najbolj razpoloženi. Iz angleščine je delo mojstrsko prevedel Janko Moder, likovno pa ga je o-premil Vladimir Laković. Franček šafar je prevedel povest ruskega pisatelja mlajšega rodu Sergeja Sartakova PO BRZICAH ČUNE. Pisatelj opisuje svoje prvo srečanje s sibirskimi predeli. Delo je polno romantike, čeprav je zasnovano realistično. Seveda ne manjka v njem lepih misli, spoznanj in tudi iskrivega humorja, ki ga je moči doživeti samo na poti v človeku skrivnosten svet. PRAVLJICE, kot jih je izbrala in prevedla Kristina Brenkova ter opremila Ančka Gošnik-Godec, prinašajo izbor iz zakladnice svetovnih pravljic od najstarejših časov do danes. V njih se srečamo z domišljijo in sanjskim svetom raznih narodov. Tako spoznamo tudi besedno bogastvo iz dežel, ki so nam tuje ne samo po imenu, temveč tudi po življenju, mišljenju, kulturi in podobnem. Prešernova družba je izdala letos tudi tri umetniške reprodukcije znanih del: PRIJATELJICI Ferda Vesela, SAVO Riharda Jakopiča in GORSKO POKRAJINO Lovra Janše. Za dan republike je letos senovska Svoboda hkrati praznovala 20-letnico svojega obstoja in 45-letnico kulturno prosvetne dejavnosti, ki je pred vojno delovala na Senovem pod raznimi imeni. Svobodaši so se na lep jubilej skrbno pripravili. Proslavljanje se je začelo 21. novembra z gostovanjem DPD Svobode iz Celja, ki je predstavila sekcijo harmonikarjev pod vodstvom Oskarja Leskoška. 27. novembra je senovska Svoboda pripra- vila svečano akademijo v počastitev dneva republike in svojega jubileja. Po proslavi je bila slavnostna seja upravnega odbora Svobode, na kateri so podelili priznanja najzaslužnejšim kulturno prosvetnim delavcem. Sledila je družabna prireditev, na kateri so sodelovali oktet in harmonikarji glasbene šole DPD Svobode Senovo. Proslavljanje se je nadaljevalo 4. in 5. decembra, ko so člani dramske sekcije senovske Svobode v režiji An- teja Horjaka uprizorili dramo v treh dejanjih »Straža na Renu«. Režiser Horjak je znan kot pionir kulturno prosvetne dejavnosti na Senovem. Istega dne je bila odprta razstava kulturno prosvetne dejavnosti na Senovem v razdobju od 1921—1965. Razstava je gostovala v prostorih knjižnice od 28. do 30. novembra. O razvitosti senovske Svobode dovolj zgovorno priča dejstvo, da je bilo v 20 letih uprizorjenih 57 dramskih del, s katerimi so člani sekcije nastopili 547-krat. Predsednik Tone Pleterski je v slavnostnem nagovoru povedal, da je DPD Svoboda Senovo v 20 letih ustvarila več kot 13 in pol milijonov din dohodka. Vsa zbrana sredstva so porabili za povečanje knjižnice in jih naložili v razvijanje kulturne dejavnosti. Povedal je iskreno željo vseh Svobo-dašev, ki bi se radi čimprej preselili v svoje prostore, v katerih bi laže posredovali ljudstvu kulturno dejavnost. K lepemu jubileju in k veliki ustvarjalnosti v štirih desetletjih vsi Senovčani iskreno čestitajo svojemu društvu Svobodi! RADO KOZOLE Kostanjevičani so uspešno gostovali tudi v Ljubljani P. D. Lojze Košak iz Kostanjevice je v soboto, 11. decembra, gostovalo z Žižkovo Miklovo Zalo v ljubljanskem šentjakobskem gledališču. Obe predstavi, ob 16. in 20. uri, sta bih tako dobro obiskani, da so morali v dvorano prinašati dodatne stole. Občinstvo je z velikim zanimanjem sledilo tradicionalni ljudski igri, prepleteni z lepo koroško folkloro. Vse glavne in stranske vloge so igralci odlično zaigrali, posebej pa še Zala (Koljančiče-va), Almira (šketova), Davorin (Kukec), Tresoglav (Jan-kovič), Serajnik (Mlakar) in Miklovka (Jankovičeva). Kostanjevičani zaslužijo vse priznanje! Priznati moramo, da so se lotih zahtevnega odrskega dela in režiser Lado Smrekar je z vsem kolektivom vložil v delo ogrom- no truda, da je predstava tako lepo uspela. Uprava Šentjakobskega gledališča je režiserja in igralce nagradila z vencem in in šopkom, hkrati pa se je upravnik gledališča zahvalil Kostanj evičanom za vrnjeni obisk. — Jutri in v nedeljo bodo kostanjeviški igralci nastopili v Krškem, veseli pa bi jih bili tudi v Sevnici, če bi jim bilo mogoče nastopiti še za Sevnico in okolico! S. SKOCIR Po kulturnem tednu v Brestanici O kulturnem tednu, ki ga je DPD Svoboda Brestanica prirodi, la v počastitev svoje 20-letnice, smo že poročali. Trajal je od 27. novembra do 4. decembra letos. Pogovorimo se g nedelavnih komunistih Na zadnjem sestanku sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov občine Črnomelj smo govorili o pripravah na redne letne konference osnovnih organizacij, ki bodo ocenile prizadevanja komunistov pri uresničevanju sklepov VIII. kongresa ZKJ in V. kongresa ZKS. Prav tako bodo na konferencah ugotavljali, s kakšno vnemo so se člani ZK lotili uresničevanja nalog gospodarske reforme. Razprave na bodočih konferencah bodo gotovo potekale o najaktualnejših vprašanjih našega družbeno-eko-nomskega sistema ter o njegovem nadaljnjem izgrajevanju, ki ga zahteva reforma. Komunisti so se v vsej občini, zlasti pa v gospodarskih organizacijah, dobro pripravili na reformo, zato smo začetne težave v večini gospodarskih organizacij že prema- r kolektivih in. v vsej družbi. Skrb za človeka pa terja od komunistov, da si izostrijo politični posluh do vseh problemov in težav, na katere nalete neposredni proizvaj alci in da jih tudi pomagajo reševati. Med drugim pa bi morale konference sprejeti sklep, da se zaostri odnos do vseh članov Zveze komunistov, ki le od daleč spremljajo uresniči- delavnih članov. Reforma zahteva več prizadevnosti tudi od vaških komunistov in članov ZK v družbenih službah. Vaške osnovne organizacije' se naj bolj zavzemajo za napredek kmetijstva v družbenem in zasebnem sektorju ter na tem področju aktivneje delujejo kot doslej. Prizadevati si morajo za večjo proizvodnjo zasebnih kmetijskih proizvajalcev ter za ustvarjanje tržnih viškov in njihovo uveljavitev na tržišču. Na konferencah vaških organizacij pa naj bi ocenili tudi .aktivnost Socialistične zveze in drugih organizacij ter društev, ob tem pa ugotavljali, koliko je k njihovim uspehom pripomog- Med razgovorom s Francem Štajdoharjem in Lojzetom Šterkom v prostorih občinskega odbora SZDL Črnomelj. gali. Ta uspeh pa nas ne sme zadovoljiti, ker se bo v na-B njem obdobju izvajanja reforme pokazala še vrsta težav, zato bo delavnost vseh čuuiov Zveze komunistov še moino potrebna. Konference naj bj dale spodbudo za še več;e prizadevanje v povečanju proizvodnje, za izpopolnitev organizacije dela, za dvig produktivnosti in za boljše gospodarjenje nasploh. Komunisti bi se morali še bolj kot doslej zavzemati za izpcQ-x>lnjevanje tfBtema nagrajevanja po učinku ter za boljše 'odnose med ljudmi v tev reforme. Z njo se sicer strinjajo, niso pa pripravljeni sodelovati in s konkretnim delom pripomoči k njeni uresničitvi. Danes, ko delovni ljudje vlagajo mnogo truda v naloge, ki jih zahteva nov gospodarski sistem, v naših vrstah ne moremo trpeti ne- Ja Zveza komunistov. Zlasti pred republiškim kongresom SZDL morajo komunisti ter organizaciji posvetiti še več pozornosti ter ji pomagati, da se bo na vasi s plodnejšim delovanjem še bolj uveljavila. MILAN MALEŠIČ Dedka Mraza je prizadela reforma Kakor smo izvedeli, je črnomaljskega dedka Mraza prizadela gospodarska reforma, zato bo letos bolj skromen. Sprevoda po mestu letos ne bo, pač pa bodo društva prijateljev mladine organizirala po vseh šolah novoletne proslave s kulturnim sporedom in čajankami. Ob tej priložnosti bo iznajdljive Sede obiskal tudi dedek Mraz, vendar brez daril, Vsi delovni kolektivi pa pripravljalo za otroke svojih zaposlenih sprejem dedka Mraza s skromno obdaritvijo. SEMIČ: Manjka kmetijskih strojev! Kmetovalci semiškega območja se še vedno ne morejo pomiriti z razporeditvijo obdelovalne zemlje v proizvodne okoliše i Precej pripomb imajo kmetje, ki se jim zdi, da bi morala biti njihova zemlja uvrščena v nižji okoliš kot sicer. Uvrstitev v nižji, npr. v četrti proizvodni okoliš, prinese oprostitev davkov. Kmetovalci čedalje bolj izrabljajo pravico do ugodnosti. Tako občina priznava olajšave pri davkih in drugih prispevkih borcem, ostarelim kmetom, kmetom, ki imajdj majhne otroke, ob nesrečah in dmi-gih izrednih večjih stroških. Na zborih volivcev nenehno pripominjajo, da bi od zemlje več dobili, če bi jim bila omogočena nabava strojev. Kmetijske stroje bi lahko dobili iz uvoza. Z uvozom pa še ni vse v redu. Po mnenju semiških kmetovalcev naj bi uvažali samo tiste vrste strojev, ki jih je možno uporabljati v valovitih predelih. Ob uvozu teh strojev bi bilo po .mnenju kmetovalcev potrebno ublažiti oziroma ukiniti carino. ČRNOMALJSKI DROBIR ■ KMETJE IZ GOR. LOKE, ki napajajo živino pri mostu, naj bi posebno pozimi, ko je cesta ožja, malo bolj pazili, kadar gonijo, živino. Večkrat se zgodi, da morajo vozila staU ob cesti, medtem ko kmet s svojo živino prav počasi koraca navzdol po klancu. ■ MOTORNIH VOZIL je v Črnomlju vedno več, zato dva mehanika ne zmoreta vseh popravil. Prevzemata v delo predvsem manjše okvare na vozilih, 5e pa stranka le vztraja in zahteva tudi večja popravila, mora vse rezervne dele priskrbeti sama. Marsikdo ne utegne po ta vijak v Zagreb, po ono tesnilo v LJubljano itd., zato motorizirani Crnomaljčani vedno bolj pogrezajo mehanično delavnico v družbeni lasU oziroma servis, ki bi tmel na zalogi tudi potrebne re-Bcrvr.e dele. ■ SANKANJE PO CESTAH le iz leta v leto večji problem za razvijajoče se mesto, kakršno Je Črnomelj. Ker je bilo vsa leta v navadi sankanje po cestah in glavnih ulicah, je težko ljudem dopovedati, da so te navade danes kaj nevarna igra z življenjem. Po cesti proti Beltu in na Gričku, kjer je velik promet tudi s tovornjaki, Je sankačev vedno dovolj. Prav tako bi morali starši bolj paziti na otroke,-Jd se sankajo, od kolodvorske ulree do blokov Pod smreko, ker vsako zimo uničijo vse okrasno grmičevje. U KDOR HODI PO Črnomlju brez dežnika ob slabem vremenu in išče zaščite tik hiš pod strehami, je razočaran. Na maloka-teri hiši so žlebovi v redu, zato mu kaplja na vrat še več padavin, kot bi jQi prestregel na sredi pe t c. Pokvarjeni žlebovi pa predstavljajo veliko nevšečnosti zlasti ob vhodu V nekatere trgovine. RAZPRAVE SO BILE TREZNEJŠE Od oktobra do decembra letos se je na območju občine Črnomelj zvrstilo 29 izrednih konferenc Socialistične zveze, na katerih so poleg organizacijskih vprašanj občani obravnavali še gospodarsko reformo ter krajevno problematiko. Minule konference sta v razgovoru ocenila predsednik občinskega odbora SZDL Franc Štajdohar in sekretar Lojze Šterk takole: — Konference krajevnih organizacij SZDL so potekale V znamenju priprav na občinsko konferenco in 6. kongres SZDL Slovenije, predvsem pa v prizadevanju, da bi se organizacija še nadalje razvijala ter postala močna opora samoupravljanju. — Kakšna je bila udeležba? — Glede na razmere in jesensko delo ter slabo vreme smo bili z udeležbo povsod zelo zadovoljni. — Ali je res, da je na vašem področju med dolenjskimi občinami največ članstva, če primerjamo število volivcev s člani organizacije? — Na nekem področnem posvetu smo jeseni res ugotovili, da je v naši občini od vseh vpisanih volivcev 58 odstotkov članov SZDL. V zadnjem času se je članstvo še povečalo za okoli 6 odstotkov, vendar še nismo zadovoljni, še nadalje si bomo prizadevali pridobivati nove člane. Smatramo, da je to ena naših najvažnejših na-loe. — Ah se je razprava na letošnjih sestankih z občani razlikovala od razprav v preteklem letu? — Vsekakor. Resda smo tudi letos obravnavali krajevno problematiko, toda mnogo manj. Razprave so bile veliko trezne j še. Občani se vedno bolj zavedajo svojih obveznosti do družbe in ne naštevajo več svojih želja samo v pričakovanju, da jih bo uresničila občina. Pripravljeni so na lastno udeležbo pri vseh javnih delih ter se odločajo za krajevne samoprispevke. S tem v zvezi so ljudje omenjali, da si žele boljšega sodelovanja z občinskimi odborniki. Premalo pa smo na konferencah govorili o tistem delu obveznosti do družbe, ki zadeva plačevanje davščin, še vedno so prebivalci Semiča in Črnomlja z okolico dolžni več kot 50 milijonov dinarjev. — Ali so bili člani SZDL s konferencami zadovoljni ah ne? — Poudarjali so, da jim je bila letošnja oblika sestankov najbolj všeč. Na vseh konferencah so bili navzoči predstavniki občinske skupščine in občinskega odbora SZDL, ponekod tudi zastopniki gozdarske službe in zadruge, ki so odgovarjali na vprašanja. V posameznih primerih, ko ni bilo mogoče takoj odgovoriti, smo vprašanje zabeležili, ga doma proučili, na prvem sestanku pa bodo občani dobili točen odgovor. — Katere naloge boste skušali v bližnji prihodnosti predvsem uresničiti? — O bodočem delu se bomo natančneje pogovorili na občinski konferenci v januarju, medtem ko bo smernice za delovanje v daljšem obdobju prinesel republiški kongres. Nadejamo se, da bo Socialistična zveza na našem področju s povečano delovno vnemo uresničila vsa pričakovanja na političnem in družbeno-ekonomskem področju. R. B. Še enkrat: »Delavski univerzi ukazano sred vrata« Pod tem naslovom je DOLENJSKI LIST 2. decembra med novicdtfii črnomaljske komune priobčil na peti strani članek, v katerem pisec očita Dijaškemu domu v Črnomlju, da nima razumevanja za Delavsko univerzo, da ji grozi s prisilno izselitvijo, da bo poklical na pomoč pristojne organe, da si mora Delavska univerza zave- Vsak dan en televizor Novembra so imeli v črnomaljski trgovini »Tehnika« rekorden promet s prodajo televizorjev. Nikoli se še ni zgodilo, da bi vsak dan prodali en televizor, kakor v preteklem mesecu. Ljudje so največ kupovali češke televizorje z manjšim ekranom po 146.640 din, razen teh pa tudi novi model domačih RR televizorjev po 197.208 din. Prve dni decembra za televizijske sprejemnike ni bilo posebnega zanimanja, pač pa pričakujejo naval kupcev spet sredi in konec meseca, ko dobe v nekaterih kolektivih izplačane zaslužke. zati popotno culico, da se bo vodstvo v komandnem centru zadušilo, ter da je treba devetkrat premisliti, preden se kaj naredi. V omenjem članku bi pisec lahko navedel tudi ta resnična dejstva: 1. Dijaški dom bi moral po priporočilih Medobčinskega zavoda za prosvetno pedagoško službo v Novem mestu urediti prostor za knjižnico in uradni prostor za vzgojiteljico; 2. v začetku novembra so se trije direktorji dogovorili pri predsedniku obč. skupščine, da ostane uprava Delavske univerze še toliko časa v stavbi Dijaškega doma (na škodo solidnejšega poslovanja doma in deloma gimnazije v Črnomlju.'), dokler ne dobi primernejših prostorov; 3. do 7. decembra ni plačala Delavska univerza Dijaškemu dorriu niti dinarja najemnine (za prostore, elektriko itd.) za leto 1965. Navedbe o nasilni izselitvi, o pomoči pristojnih organov, o nerazumevanju Dijaškega doma za potrebe Delavske univerze, o pripravljanju popotne culice in o fle-vetkratnem premišljevanju so v članku torej odveč, neresnične, zlonamerne in nikakor tovariške. Prav gotovo se nismo dogovorili o tem, da lahko ostane uprava Delavske univerze še nadalje v stavbi Dijaškega doma zato, da bi se človek v komandnem centru zadušil! Pač pa želimo in priporočamo, da v tem komandnem centru odvežejo mošnji-ček, ker jim z zavezovanjem culice še ni treba imeti skrbi! Res je treba nekatere stvari nekoliko premisliti JANEZ KAMBIĆ, upravnik Dij. doma BELOKRANJSKI MUZE/V METLIKI je odprt vsak dan od 8. do 12. ure in v nedeljo od 9. do 12. ure. Uprava muzeja RADO DVORŠAK: Bodočnost km pr@iws@oi govedoreja Že precej je bilo povedanega o kmetijstvu na področju občine Črnomelj, danes pa iz ugotovitev inž. Rada Dvoršaka o bodočih nalogah kmetijstva in možnostih za njegov razvoj zaključujemo objavo gradiva, o katerem je tekla beseda na seji občinske skupščine. Podatke, ki jih nudi izčrpna analiza o sedanjem stanju kmetijstva ter o možnostih za večjo in donosnejšo proizvodnjo, naj pretehta vsak kmetovalec ter se končno odloči, kaj bo proizvajal, koliko in kako. Naš osnovni namen je povečati kmetijsko proizvodnjo; zato je naša prva naloga pri obstoječih zmogljivostih doseči kar največji učinek v proizvodnji ter rentabilno proizvajati. To velja za družbeno proizvodnjo in kooperacijo, kakor tudi za vsakega zasebnega kmetovalca. Če pa hočemo doseči boljši učinek v proizvodnji, moramo bolje povezovati proizvodnjo zadružnih posestev s proizvajalci kooperanti. Proizvodna usmeritev nam je vsaj v osnovi jasna: bodočnost ima predvsem govedoreja. Torej je treba vse sile usmeriti v povečanje proizvodnje krme na travnikih in deteljiščih in v povečanje proizvodnje krmnih žit. Poleg osnovnih agrotehničnih ukrepov bodo morali proizvajalci na posestvu, kot kooperanti iz- popolniti mehanizacijo. Proizvodnja mleka v kooperaciji, pitanje telet in še nekatere druge oblike sodelovanja se pri nas šele razvijajo, zato bo treba vsaj v začetku precej več strokovnega dela na tem področju. Ali je sedanji način kaj boljši? Strokovno delovanje kmetijskih inženirjev in tehnikov je v novih pogojih kmetovanja še mnogo bolj potrebno in pomembno kakor je bilo doslej. Z raznimi strokovnimi ugotovitvami bi morali proučiti tehnologijo pitanja telet do 200 kg, uvajanje pašno košnih sistemov in vrsto drugih postopkov v proizvodnji, ki jih uporabljamo že vrsto let, ne da bi z gotovostjo vedeli ali je to, kar delamo, prav ah ne ozi* roma najboljše. Točneje določiti proizvodne dogovore! Kmetijska zadruga m kmetje bodo morali v prihodnje preiti na čvrstej-še, bolj specializirane in mnogo točneje opredeljene proizvodnje dogovore. Kooperacijo bo treba urediti tako, da bo proizvajalcem blizu, da bo spO" sobna strokovno pomagati, zasledovati in svetovati med proizvodnim procesom in da ne bo omejevala širjenja sodelovanja. Predvsem pa bo treba razčistiti odnos med zadrugo in drugimi zasebnimi proizvajalci, član zadruge jo le tisti, ki z njo pogodbeno sodeluje •kooperant, pa nihče drug! Vsi ostali kmetje so zasebniki, za katere je zadruga trgovina, v kateri kupujejo ™ prodajajo. Do teh kmetovalcev nima zadruga nobenih obveznosti, temveč posluje z njimi na osnovi ponudbe h1 povpraševanja, kakor vsa trgovina-S člani zadruge-kooperanti pa ima z*" druga točnejše dogovore, obvezne ** Tonček ima rad zgodovino Dež je oblival suhorsko pobočje, ko so se proti šoli kot drobne. silhuete z vseh strani vsuli otroci. Bilo je še nekaj minut pred sedmo in v šolsko zbornico je pri-drobencljal suhljat fantek ter mi sedel naproti. Ko sem ga spraševal po tem in onem, se je najprej razgledal naokrog, kot bi hotel, da najprej ta ali ona učiteljica ve, kaj namerava odgovoriti. »Anton štefanič, iz Malega Lesja pridem vsako jutro peš, ker se zdaj ne morem voziti s kolesom. Hodim v šesti razred. Ko bom končal osemletko, bi se šel rad učit za ključavničarja. Ta poklic mi je zelo všeč. 2e sam sem popravljal kolo.« Fant je poltiho odgovarjal, zdaj tekoče, zdaj po krajšem premoru. Ustnice so se mu skoraj neopazno premikale. Bil je utrujen. Od doma je šel že ob šestih in je moral prehoditi 4,5 km. Toliko je tudi nazaj. Vsak dan. Prideta z bratom, ki hodi v sedmi razred. Ko je pouka konec, hitita domov, da pomagata mami, ki je bolna. Za kramljanje z učenci je malo časa. »Tonček je med najboljšimi v razredu, čeprav nima najboljših razmer doma,« je pripomnila ena od učiteljic. »česa se pa najraje učiš?« »Zgodovine. Tudi zgodovinski krožek imamo, da pomagamo tistim, ki jim teže gre,« je rekel Tonček. »Rad bereš?« »Zelo rad. Razen knjig, ki jih imamo za čtivo, tudi knjige, ki pišejo o partizanih.« »Kaj pa med počitnicami počneš?« • »Doma pomagam, če imam čas pa berem!« Ko je Tonček tisti dan odhajal domov, je močno snežilo. IVAN ZORAN TURISTIČNI DINAR NE PADE SAM V ŽEP . .. Sap naravne lepote še niso dovolj Nič čudnega, če si v Podzemlju najbolj žele pokritega postajališča. Posnetek, narejen preteklo sredo zjutraj, kaže, kako neprijetno je čakati avtobus na dežju, zlasti če ima zamudo ... Drug ..drugemu so jemali besedo 4. decembra zvečer je bila na Suhorju izredna konferenca SZDL, na kateri so govorili o gospodarski reformi, o novem zakonu o gozdovih, o kmetijski politiki ter krajevnih problemih. Omenili so zlasti ustanovitev krajevne skupnosti, popravljanje vaških poti, ureditev pokopališča, vodovod, težave prosvetnega doma in prosvetno-kul-turnega društva ter gasilcev. Prisotnim so precej razburile kri razprave o kmetijstvu, ko so ugotavljali ali se je položaj kmeta izboljšal ali ne. Kmetovalci menijo, da bi bilo njihovo težaško delo na Poljih donosno le s strojno obdelavo, ta pa jim je onemogočena. Glede pritožb nad vodovodom je dal pojasnila upravnik Komunalnega podjetja iz Metlike ter zagotovil, da bo v prihodnje vse v redu. Razprava je bila tako živahna, da so drug drugemu jemali besedo, kar kaže, da se občani radi pogovore o stvareh, ki jih zares težijo. METLIŠKE VESTI SEKRETARIAT OBČINSKEGA odbora Zveze komunistov v Metliki je pred kratkim razpravljal o pripravah na občinsko konferenco. Pomenili so se o tem, kaj bodo na konferenci obravnavali ter o spremembi članov v sekretariatu. Menili so, naj bi v pripravah na občinsko konferenco sodelovalo čimveč članov ZK. ® V METLIKI je bil pred kratkim sklican sestanek mestne organizacije SZDL, na katerega pa je prišlo tako malo občanov, da so morali sestanek preložiti. Ali članstvo ni bilo obveščeno ali je ljudem tako malo mar za delo Socialistične zveze? 0 NA PRAZNOVANJ E no voletne jelke se v Metliki že pripravljajo. Društvo prijateljev mladine in učitelji osnovne šole sestavljajo programe, ki bodo razveselili predšolsko in šolsko mladino. © OBČINSKA SKUPŠČINA v Metliki se je že lotila točkovanj« stanovanj, določenega z novim zakonom. Pregled in popis vseh stanovanj nameravajo končati do konca decembra. Naročite DOLENJSKI LISI sorodnikom v tujini in hvaležni vam bodo za pozornost! meflJskiiilf^nik Letošnja turistična sezona je za nami. Temu je prinesla izgubo, onemu dobiček, marsikateremu turistu pa razočaranje. Kaj smo letos nu: dili turistom vzdolž Kolpe vse od Starega trga do Ro-salnic? Skoraj nič! Najbolj obiskani kraji ob Kolpi so bili Vinica, Podzemelj, Metlika in Stari trg. Vrste avtomobilov in pešcev so se ob nedeljah ustavile v Metliki, kjer pa gostinci in turistični delavci niso znali pristaviti lončka. Topla kokta, toplo pivo, morda liker in mrzla pečenka so bili vaba, okoli katere so stale vrste ljudi. Morda še divja točilnica v eni izmed slačilnic, medtem ko je za sanitarije morala poskrbeti narava . .. Podzemelj je bil izjema. Tu je gostinsko podjetje iz Metlike zgradilo točilnico in sanitarije. Tudi postrežba je bila zadovoljiva. Opaziti je bilo, da so turisti letos manj obiskovali Kolpo na Vinici, verjetno zaradi slabe ceste. Največje razočaranje pa so izletniki doživljali v gostilnah. Med 24 gostilnami v zasebni lasti so nudili topla jedila le v 8 gostilnah. V gostiščih družbenega sektorja so imeli na voljo le svinjsko pečenko, golaž in morda še hrenovke ali kranjske klobase. Kuharska umetnost je bila zanje s tem izčrpana. Le v nekaterih obratih so imeli tudi piščanca, purana ali odojka, medtem ko belokranjskih specialitet kot so štruklji, ajdovi žgan-ci, potica in drugih ni bilo nikjer zaslediti. Gostinci družbenega sektorja imajo še zmeraj težave s pomanjkanjem šolanega strežnega osebja. To je tudi glav- NIINANJE SE *f AŠČUJE Dokler so podjetja lahko zaposlovala mladino -ne glede na izobrazbo, le na priporočilo občine ali zavoda za zaposlovanje,, ni bilo težko dobiti dela mladoletnikom z nedokončanim obveznim šolanjem. Zdaj pa je drugače!. Na področju metliške občine je že okoli 30 mladih fantov in deklet, ki dela nikjer ne morejo dobiti. Nekateri imajo sicer končano osemletko, vendar tudi to ni več dovolj. Kolektivi se branijo mladoletnikov, dokler ne odslužijo vojaškega roka in tudi nič več jih ne sprejemajo na delo na priporočila. Podjetje Komet je ta problem sicer skušalo rešiti na ta način, da je za dekleta organiziralo enomesečni tečaj, a ko so ga končale, niso mogli vseh vzeti v službo. Tudi za tiste, ki se želijo izučiti obrti, so možnosti omejene. S pomočjo zavoda za zaposlovanje je kakih .10 mladincev in mladink dobilo učna mesta, precej pa jih je še doma brez prave zaposlitve. Za uk mesarske, kovaške in vodovodne stroke je še nekaj prostih vajenskih mest, a za te poklice med mladimi ljudmi ni nobenega zanimanja, ker hoče biti vsak mehanik, krojač, frizer itd. Problem zaposlovanja mladoletnikov je že letos postal dokaj pereč in vse kaže, da bo zmeraj teže dobiti delo, zlasti tistim, ki ne bodo z uspehom končali osemletke. Starši bi morali torej z več odgovornosti slediti učnim uspehom svojih otrok in jim nuditi za učenje dovolj časa, kajti slabe ocene v šoli in neznanje je začelo postojati usodno. ni, (morda tudi edini!) vzrok, da so letošnjo turistično sezono zaključili z dokaj slabimi uspehi. Pravijo, da vsaka šola nekaj stane, a tudi zdaj se nihče ne zmeni za vzgojo strokovnih kadrov za prihodnjo sezono. Pričakovati bi bilo vrsto tečajev v zimskem času, a nič! Premalo se pomujamo za skrite rezerve v gostinstvu! V Semiču, na Maverlenu, v Doblički gori in Drašičih je veliko zidanic, katere bi se dalo z malo dobre volje in nevelikimi stroški urediti v zanimive turistične objekte z vsemi belokranjskimi lastnostmi. Marsikdo bi si tudi rad zapuščeno zidanico preuredil v wedkend, saj so v Beli krajini vsi pogoji za tako imenovano nedeljsko vinogradništvo. Turistična društva naj bi začela o tem razmišljati in se pogovorila z vinogradniki. Samo naravne lepote Bele krajine pa niso dovolj, da bi nam turistični dinar padel v žep! JOŽE ŠKOF ŽIVAHNE KONFERENCE SZDL Na metliškem področju ao končane konference krajevnih organizacij Socialistične zveze. Obravnavale so problematiko kmetijskih zadrug in priprave na kongres SZDL. Ljudje hočejo izvedeti čim -več o stvareh, ki jih tiščijo, zato prihajajo na zbore predstavniki skupščina, ustanov, organov in zadrug, da lahko odgovarjajo na vprašanja neposredno. Kmete zanima kooperacija z zadrugo, predvsem možnosti kreditiranja, usmerjenost nadaljnjega razvoja kmetijstva in podobno, saj vidijo, da tako kot so delali doslej, ne bodo opravili z revščino. Zanimajo se tudi za gradnjo vodovodov in cest do posameznih vasi. Sodobna razsvetljava na Trgu svobode Ze marca 1965 je Komunalno podjetje vz Metlike naročilo pri Elektro Novo mesto dva stebra za sodobne živo-srebrne električne luči, ki so jih nameravali postaviti na Trgu svobode. Naročena stebra sta bila dobavljena šele pred nedavnim, tako da je sodobna razsvetljava zasvetila na Trgu svobode šele za letošnji občinski praznik. DARO KOPINIČ oba partnerja Potrebno pa je vse dogovore tudi časovno utrditi in jih izpolnjevati. Z nadaljnjim razvijanjem govedoreje in proizvodnje mleka ter pitanja telet pa bo treba posvetiti več skrbi veterinarski in osemenjevalni službi ter selekciji živine. Prav tako bo treba Urediti vprašanje zavarovanja živine. Kako bo zadruga krila izgubo? Razen reorganizacije, ki jo predvideva zadruga v prihodnjem letu, mora rešiti tudi vprašanje spodbudnejše delitve. Položaj ob zaključku tričetrt-letja narekuje čim hitrejše sanacijske ukrepe. Delovna skupnost zadruge naj računa z možnostjo, da bo morebitno izgubo ob koncu leta morala kriti iz osebnega dohodka. Pri pregledu obveznosti in kreditov za osnovna sredstva, kreditov za stalna obratna sredstva in kreditov za sanacijo smo ugotovili, da znaša letos skupna obveznost 2G milijonov din, amortizacija pa 41 milijonov. V prihodnjem letu se obveznosti iz kreditov povečajo za 55,5 milijonov dinarjev, amortizacija pa ostane na isti ravni kot letos. Iz tega sledi, da bi morala zadruga ustvariti v letu 1966 že 13 milijonov dotoka za sklade, če bi hotela kriti vse stroške anuitet. To dejstvo pa zahteva polno sodelovanje yseh zmogljivosti v družbenem sektor- ju in sodelovanje s kooperanti. Hlevske zmogljivosti bi morali bolje izkoristiti, sprejemno težo telet povišati vsaj na 200 kg, da bi se s tem izognili gradnji vzrejališč za teleta, ki bi jih lahko vzrejali v kooperaciji pri kmečkih rejcih. Bolje bi morali izkoristiti tudi strojni park v kooperacijski proizvodnji ter si prizadevati, da bi kooperantom nudili usluge po nižjih cenah. Prav tako bi lahko proučili možnost oddaje strojev v najem skupini kooperantov v oddaljenih krajih kot sta Stari trg in Vinica. Potreben je kredit za Črmošnjice Ekonomičnega procesa pitanja si brez intenzivnega pašno košnega sistema na področju Črmošnjic ne moremo zamisliti. To vprašanje je treba takoj temeljito proučiti in tudi ukrepati. Najnujnejše investicije bomo morali planirati in namesto kredita za pokrivanje izgube omogočiti sredstva iz občinskega in republiškega sklada skupnih rezerv za udeležbo pri investicijskih kreditih. Pri reorganizaciji in zagotovljenih strokovnjakih najbrž ni vzdržno, da želimo ožiti in manjšati proizvodnjo. V kmetijski organizaciji bi se morali zavedati, da ob doseganju rentabilno-stne stopnje 9—11 odstotkov celotni dohodek v letu 1966 ne bi smel biti manjši od 1500 milijonov dinarjev. Življenje na vasi se bp izboljšalo Večanje blagovne proizvodnje v kmetijstvu pomeni tudi večjo kupno moč kmetijskih proizvajalcev, kar je tudi glavni namen naraščanja proizvodnje. Ob večji kupni moči pa bomo laže reševali vse družbene probleme vasi kot so nabava strojev, modernizacija proizvodnje in drugih. Postopoma bomo izboljšali tudi zdravstveno zavarovanje, saj smo tik pred sprejemom zakona, ki določa pravice in dolžnosti kmečkih zavarovancev. Menimo, da je med štirimi predlaganimi možnostmi najboljša tista, ki zagotavlja zavarovancu največ pravic: poleg osnovnega zavarovanja še polno zavarovanje mladine od 16. do 26. leta in polno varstvo porodnic. 9 Pri uresničevanju reforme v kmetijstvu je dolžnost nas vseh sodelovati s poglobljenim in smotrnejšim razvijanjem proizvodnje na vseh sektorjih lastništva. Kdor je sposoben in pripravljen v tem procesu organizirano sodelovati, naj se vključi v družbeno proizvodnjo v raznih oblikah kooperacije. Kdor tega ne želi ali pa nima pogojev, bo pač moral v prihodnje koristiti lastno pamet in možnosti za ves napredek proizvodnje na svojem posestvu, računajoč na tolikšen del moralne in materialne podpore družbe, kolikšnega mu lahko v trenutnih pogojih gospodarjenja naše občina nudi. Konec minulega meseca je kar trem vidnim Metličanom smrt pretrgala nit življenja. Komaj se je zgrnil grob nad povovodjem Lojzetom Pahorjem in učiteljico in javno delavko Julko Rajmerjevo, že je za zmerom odšel od nas upravnik metliškega kino podjetja Daro Kopinič. Odšel v svojem 57. letu, ko je ravno pričel uživati zasluženi pokoj. Pravzaprav Daro Kopinič ni poznal pokoja. Od rane mladosti, ko je prijel za žago in oblic in se izučil mizarske obrti, je stal sredi dela in življenja. Ko je odslužil vojaški-rok, je odšel v Ljubljano in se izučil še za fotografa. To mu je bil njegov drugi poklic, in ko je leta 1947 Metlika spet dobila kinoapa-raturo, je postal upravnik Fo-to-kino podjetja, ki ga je vzorno in vestno vodil vse do svoje prezgodnje smrti. Njegovo poklicno delo pa je bilo prepleteno s celo vrsto drobnih del in javnih zadolžitev, med katerimi je največ prostega časa posvetil te-lesnovzgojnemu delu naše mladine. Že v prejšnji Jugoslaviji je kot član Sokola vadil mladino; njegove organi-zatorske sposobnosti pa so se pokazale zlasti po vojni, ko je vseskozi deloval pri TVD Partizan. Napredno usmerjen že pred vojno, se je ob razpadu Jugoslavije znašel v vrstah prvoborcev in že septembra 1941 slovesno zaprisegel Osvobodilni fronti. Bil je član odbora OF za mesto Metlika in opravljal delo propagandista. Kasneje je bil dodeljen k foto sekciji SNOS, od leta 1944 dalje pa je de- lal tudi kot član komisije za ugotavljanje zločinov okupatorja. Kopiničeva velika zasluga je, da nam je na ce-luloidnem traku ohranil celo vrsto pomembnih dogodkov iz NOB in tako bistveno pripeval k prepričljivi doku-mentacije te herojske dobe. Vendar se Daro Kopinič s svojim delom ni hvalil. Skromen, kot je bil vedno, ni nikoli silil v ospredje; bil je rniren, vztrajen, zaverovan v delo in uspeh, ki je moral priti. Pred leti si je postavil svoj lastni dom. Tu je želel v krogu otrok in ljubljene žene preživeti jesen svojega življenja. Vendar ko to ni nihče niti najmanj slutil, se je poslovil od nas. Tiho, boleče. Za njim sta ostala le praznina in žalost. Pa ne samo v srcih njegovih domačih, te-več v srcih vseh, ki Jim je bil pokojni Daro s svojo tiho, svetlo človečnostjo blizu in drag. Promet na rešetu Bomo dobili v kratkem tudi privatne avtomehanične delavnice? Prehude žrtve na cesti Ljubijana-Kočevje. Res »pošta Marije Terezije«? Avtobusni promet nekulturen, posebno ob nedeljah in praznikih. »Atomska« hitrost železnice ali 30 km na uro. Avtobusov še vedno premalo. — V podjetju »AVTO« so vzgojili že 320 kvalificiranih delavcev, ostalo pa jih je komaj 15 Z avtotransportom se ukvarja v občini »Avto« Kočevje, ki gospodari zadovoljivo, saj nima posebnih težav, če izvzamemo premajhna obrat na sredstva, neredne plačni, ke in neprimerne ceste. Posebno cesta Ljubljana Kočov. je, ki je s cer lepo urejena, zahtova za sorazmerno maj hen promet vse preveč mate. rialnih in človeških žrtev. Podjetju »Avto« predstavlja večje breme še servisna služfoa, ki mora imeti večje zaloge (rezervnih delov). Razen tega je podjetje vzgojilo po vojni okoli 320 kvavfiei-ranih delavcev (mehanikov itd.), danes pa jih je od teh pri njih v službi le 15. Skupščina je predlagala, naj b: Aivto in KGP proučila organizacijo bodoče servisne sluz-bo ki bi jo lahko imela ena izmed obeh delovnih organi, zaoij ali pa bi jo prepuitili privatnikom. Avtobusni promet po načelu »Navali narode!« Na vseh avtobusnih progah v občini vozi SAP Ljubljana. Vožnja je v primerjavi z :e. laanico res neprimerno hitrejša, vendar je vse prepogosto skrajno neudobna in nekulturna, predvsem ob ne- deljah in praznikih. Na pro. gah, posebno še na progi Kočevje—Ljubljana, vozi premalo avtobusov. Na večjih avtobusnih postajah pride skoro vodno do nekulturnega prerivanja, kdo bo prvi v avtobusu, da si bo priboril sedež ali vsaj stojišče, saj se večkrat zgodi, da avtobus sploh ne more sprejeti vseh potnikov. Število avtobusov na glavnih progah je odločno premajhno. Razen tega pa bi želeli občani vsaj enkrat na teden še avtobusni prevoz iz Mozlja irf Koprivnika v Ko-čec/ije. Nujno bi bilo tudi, da železnica in SAP vskladita vozne red, ker odpeljejo zdaj skoro ob istem času av. tobusi in vlaki. Železnica pa še kar s 30 kilometri na uro ... Pred modern'zacijo ceste Ljubljana—Kočevje so na železniški postaji v Kočevju prodali na dan za 80 do 140 tisoč din voznih kart, danes pa jih le še za 3 do 7000 din na dan. Vse kaže, da bo v kratkem ukinjen še en vlak, morda pa bo prišlo sploh do uk nitve potniškega prometa iz Kočevja, medtem ko bo (prevoz blaga seveda ostal. Potniški promet na kočevski progi bi se obdržal le, če bi usposdbilli progo za hitrejši promert: (vsaj 50 Jon na uro) in uvedli hitre motorne vlake. »Okoli sveta« v Kočevje Po dograditvi nove poste v Kočevju so se ponekod poštne zveze celo poslabšale. Tako je telefonska zveza med Mozljem in Kočevjem do osme ure zjutraj skoro nemogoča. Ko se je nekdo v Mozlju ponesrečil, so morali napraviti ob cesti zasedo, da so ustavili neki avtomobil, ki je odpeljal pones.-eoeica v Kočevje, keV niso mogli priklicati . s telefonom reSil-ca ah zdravn ka. Telefonska zveza je slaba tudi s Pred-gradom, kamor lahko dobijo iz Kočevja zjveso le preko Novega mesta! Seveda je na. njo treba čakati po ve5 ur Iz Osilnice potuje pismo v Kočevje še vedno tudi po tri dni, je povedal odborn.k iz Osilnice. ker se pelje menda po »bližnici« preko Delnic, Karlovca, Zagreba in Ljub ljane do Kočevja, čeprav pe. lje vsako jutro avtobus iz Osilnice v Kočevje. Nekatere vasi npr. Stari log (pošta Hinje, poštno podje:j.i Novo Občinska skupščina Kočevje daje razmeroma občutna sredstva (od 400.000 do 600.000 din za km) za vzdrževanje cest 3. in 4. reda ter mestnih ulic Cestnemu podjetju Novo mesto in domači Komunali. Z vzdrževanjem cest in ulic, posebno še pozimi, pa ni zadovoljna skupščina pa tudi občani ne. Čiščenje zasneženih cest, ulic pa tudi pločnikov poteka prepočasi, zaradi česar so' vsi ti prometni objekti po dalj časa neuporabni (ceste vsaj po nekaj ur, pločniki pa celo po več dni). Na sliki: čiščenje pločnikov s traktorjem, ki ima ustrezen priključek, je sicer razmeroma hitro, vendar še vedno prepočasno. Pri »Zidarju« so uskladili statut Upravni odbor SGP ZIDAR lz Kočevja je 11. decembra sprejel z nekaterimi popravki osnutek statuta podjetja. Pri ZIDARJU so kot povsod drugod svoj prvi statut izdelali že prej, zdaj pa ga je bilo treba uskladiti z novimi ustavnimi predpisi, z novim zakonom o delovnih razmerjih in nekaterimi drugimi novejšimi zakoni in uredbami. Predlog uskladitve statuta je izdelala posebna komisija, o njenem delu pa je upravni odbor že večkrat razpravljal. Statut so uskladili tudi z vsemi trajnejšimi ukrepi, ki so jih sprejeli v kolektivu v zvezi z gospodarsko reformo. Osnu- tek bo šel v javno razpravo v kolektiv, o njem bo razpravljala tudi občinska skupščina Kočevje, nato pa ga bo uzakonil delavski svet. Pogostitev in darila za dedka Mraza V Vas-Fari bo letos organiziralo društvo prijateljev mladine novoletno jelko s kulturnim sporedom. Dedek Mraz bo takrat tudi pogostil preko 300 šolskih in predšolskih otrok. Sredstva, 50.000 din bo prispevalo DPM, če pa bodo uspeli nabrati še kaj denarja, bo prinesel dedek Mraz otrokom tudi skromna kolektivna darila kot žogo, knjigo in podobno. 7 zlatih ur V podjetju Itas (Kočevje) so ob letošnji proslavi dneva republike nagradili z zlatimi urami tudi 7 članov kolektiva, ki so v. podjetju že 10 let. Ti so: Jože GORŠE, Drago MAUHAR, Edvard PELC, Alojz ŠEGINA, Alojz ŠPORER, Rudi URAN in Franc VESEL. Kulturni program proslave v ITAS je imel 9 točk, izvedli pa so ga člani KUD gimnazije iz Kočevja. Neredni odborniki Nekateri odborniki 16 prepogosto in brez opravičila Ižostajajo s sej zato je občinska skupščina Kočevje na zadnji seji zadolžila mandat-no-imunitetno komisijo, naj prouči, zakaj nekateri odborniki ne prihajajo redno na seje. Skupščina bo predlagala tudi zborom volivcev, s področja katerih so neredni odborniki, naj o izostankarjih razpravljajo in jih morda celo odpokličejo. Modernizirana kočevska cesta zahteva vse preveč materialnih in človeških žrtev. Nesreče, kot je ta na sliki (zgodila se je pred osmimi dnevi v Livoldu), pa niti niso nikjer zabeležene, ker ni bilo ne škode in ne žrtev,, pač pa le nekaj strahu ... Na nedavni konferenci SZDL na Rudniku so člani opozorili, da je prt gradnji vodovoda skozi Salko vas premalo sodelovanja med Vodno skupnostjo in Krajevno skupnostjo. Tako vaščani ne vedo ne kod ne do kje bo speljan novi vodovod. Na konferenco so povabili predstavnika Vodne skupnosti, da bi jim pojasnil nekatere stvari v zvezi z vodovodom, vendar ni prišel. O slabi cesti Rudnik — Zeljne — Klinja vas so menili, naj bi jo pomagal vzdrževati KGP, ki jo največ izkorišča. Poudarili so tudi, da Komunala tu ima cestarja, ki pa nima kaj delati, ker mu ne pripeljejo gramoza. šola v zeljnah ima prostore in učila, vendar je tu pouk le za dva razreda, medtem ko hodijo drugi šolarji v kočevski osemlet- Banja loka: spet ordinacija Zdravnik bo po nekajmesečnem presledku spet začel ordinirati v Banji loki. Ordinacije bodo vsak torek od 10.—12. ure. ki. Občani so predlagali, naj bi šola dobila se enega učitelja in bi vsi otroci hodili v domačo šolo. S tem bi razbremenili prento-re kočevskih šol, pa tudi otrokom ne bi bilo ob vsakem vremenu treba hoditi tako daleč v šolo. Otroški vrtec na Rudniku ima prostora za še enkrat več otrok, kot jih zdaj prihaja vanj. Otrok je na tem območju dovolj, pa tu- Voda v kleti Voda iz bajerja v Doigi vasi je te dni vdrla v klet Kot-nikove hiše. Vzrok za vdor vode, ki je prvič prišla v to klet, še vedno ni znan. Vzrokov je pravzaprav lahko več: ker je nenormalna količina vode v bajerju, ker so morda vaščani po nerodnosti zasuli kako ponikalno jamo, ali ker Cestno podjetje ni napravilo propusta, po katerem bi voda odtekala, če bi se je v barju preveč nabralo. Črni potok: imamo kino dvorano! V črnem potoku smo imeli 28. novembra, na predvečer dneva republike, lepo slovesnost: potujoči kino iz Kočevja nam je v obnovljeni dvorani zavrtel cinemaseop-ski film. V novembru letos smo končali obnovo prosvetnega doma, pri kateri si je veliko prizadel predsednik naše vaške skupnosti tov. Albert Jaklič. Po njegovi zaslugi ima obnovljena dvorana sodobno peč. Zelo smo hvaležni tudi direktorju delavske univerze iz Kočevja tov. Cetinskemu, ki je veliko pomagal z nasveti in gmotnimi sredstvi. Mladinci so s prostovoljnim delom pridno sodelovali. V črnem potoku imamo zdaj lep prostor za sestanke in prireditve. Treba se bo pomuja-ti, da bi stavbo uredili tudi od zunaj in v njej naredili še poseben prostor za mladino. Prebivalci d: za vrtec je plačati le po 2000 din za otroka, a kljub temu jih starši ne dajejo vanj. To ni razumljivo, posebno še, če sta oba starša v službi, otrok pa medtem doma zaklenjen! Kritizirali so še delo krajevnega odbora RK, ker je bilo vsaj. polovico njegovih članov neie-lnvnih in predlagali, naj bi upravni organ občinske skupščine hitreje izdajal gradbena dovoljenja. DROBNE IZ KOČEVJA B SNEG PO STRANSKIH ULICAH, ki so neprehodne, je velika' ovira. Večji del še niso dokončno urejene, saj ob njih- marsikje še gradijo stanovanjske stavbe. Najmanj so splužene in najslabše prehodne v teh snežnih dneh dohodne ceste do doma telesne kulture. Nič boljše ni s cesto, ob kateri gradijo novo šolo in tudi ne z ono, kjer ima ITAS svoje stanovanjske hiSice. V dom telesne kulture hodi na vadbo in k obvezni šolski telovadbi vsak dan več kot 400 otrok, k; so prebijajo čez sneg in mlakuže kakor vedo in morejo! Nemalokrat pridejo na vadbo in domov blatni in z mokroto v čevljih. Vprašujemo se, kje so tisti, ki "I ZABELEŽENO TV zmešnjava Televizijski gledalci ;iz Kočevja se jeze na veano bolj nemogoč televizijski sprejem. Najprej so lahko naročniki sprejemali na petem in šestem kanalu, vendar je, bil sprejem., slab (motne slike, sence, »strahovi« oziroma dvojne, trojne in celo desetome slike, bežeče slike itd.). Potem pa so domača podjetja prispevala sredstva za izgradnjo pretvornika v bližini Kočevja, ki je oddajal na osmem kanalu. No, od takrat je bila slika v glavnem v redu — seveda, kadar je sploh bila, ker se jf novi pretvornik pogosto kvaril. Vendar so zdaj TV gledalci prikrajšani tudi za tiste redke slike z osmega Kanala, ker je prišlo spet do novega »zapetljaja« — na zaslonu so stalno ozke bele proge (pravimo*jim »rolete«). Menda je do njih prišlo, ker se križajo valovi naših in hrvltskih oddajnikov oziroma pretvornikov. Tako je RTV le uspelo, da okoli 1000 lastnikov sprejemnikov v občini kljub vsem stroškom (za aparat, za naročnino, za antene in za pretvornik) še vedno ne more v redti sprejemati televizijskih prenosov. Kot v posmeh vsemu pa je zdaj televizija naročnino Še povišala. Televizija tako pri nas ne prispeva skoro nič h kulturni vzgoji občanov, ampak celo nasprotno, saj se je marsikdo prav zaradi nje naučil preklinjati po vseh predpisih. Kljub temu pa televizija le ni družbeno povsem nekoristna, ker so lastniki televizorjev zaradi vsakodneimega uravnavanja anten postali že tako izvežbani športniki, da plezajo po lestvah, strehah in drugod kot prave — opice. bi morali zagotoviti pluženje snega in vzdrževanje javnih cest in ulic v Kočevju? Vsi se izgovarjajo drug na drugega, ml pa jih prosimo, naj pridejo pogledat (pa peš in ne z avtomobilom!) kako Je — spoznali bodo, da je naša prošnja zelo nujna! H NOVE RAZGLEDNICE KOČEVJA je založbo Trgovsko podjetje TRGOPROMET. Prodajajo jih v vseh gostinskih obratih in trafikah. Cmo-bele so prav lepe, pa tudi večbarvna razglednica Trga svobode s spomenikom in cerkvijo v ozadju je motivno po. srečena, barve pa so žal neizrazite. TRGOPROMET je izpolnil veliko vrzel in marsikdo bo lahko uporabil lepe razglednice za novoletno Čestitko. B IZ STAREGA KANALA je pr tekla čista voda. To se je zgodilo pri izkopavanju temeljev za novo šolo. Bager je v glob'ni dveh metrov pretrgal stari dre-nažni kanal, iz katerega je pritekla čista voda. Kanal je štirioglat, zgrajen pa jo ;z klanih skal. Kanal je nnjbrž še iz časov starega kočevskega gradu. Pri izkopu temeljev za novo šolo so zdaj že drugič naleteli na stare ostanke. Morda bi bilo dobro, ko bi si te stvari ogledali strokovnjaki, saj morda le ne gre samo za ničvredne, stare razvaline? Odslej: hrano plačati vnaprej Ljudska restavracja v Kočevju bo z novim letom uvedla plačevanje hrane vnaprej. Odločitev utemeljujejo s tem, da • mora tudi restavracija plačevati živila dobaviteljem vnaprej in ker se bo s tem izognila (sicer res redkih) tožb zaradi neplačanih obrokov. Vendar pa bodo tudi še vnaprej veljale nekatere olajšave. Tako bodo abonenti, za katere jamči podjetje, kjer so zaposleni, še vedno plačevali za nazaj; razen tega bo restavracija na željo izdajala bloke tudi samo za deset dni. Redni abo-nentje bodo tudi v bodoče plačevali hrano ceneje (kosilo in večerjo za 770 din) kot ostali slučajni gostje (katere bosta kosilo in večerja veljala 1020 dinarjev na dan)- DOLENJSKI LIST Št. 50 (821) mesto) po več dni ne dobijo pošte. V Stari cerkvi je ]x>-šta v neprimernih prostorih, še veliko je težav s PTT službo, ki naj bi Jih kočevski enota in ljubljanska podjetje v zadovoljstvo potrošnikov hitreje in pametneje re. sevala. Ceste so slabo vzdrževane Ko so razpravljali o vzdrževanju cest, so odborniki ugoter/ili da ljubi jasko Cets- no podjetje bolje vzdržuje ceste kot novomeško. Tudi vzdržeivanje cest četrtega ie. da, ki naj bi jih urejevala ob. čina in KGP, je slabo. Mend'i so tudi, da je na ulicah v Kočevju treba postaviti vse potrebne prometne znake, še omejti hitrost vožnje skozi mesto in označiti prehjde za pešce. Poudarili so še, da je treba čimprej popraviti Tomšičevo cesto, za njeno uredi, tev pa naj bi prispevala 'udi podjetja, ki jo uporabljajo. Rudnik: težave 2 i^tesdsm iis mto PRED OBČINSKO KONFERENCO SZDL V RIBNICI Predvsem nas zanima kmetijstvo- Predsedniku občinskega odbora Socialistične zveze Ribnica tov. Dušanu Lavriču smo zastavili nekaj vprašanj v zvezi z dejavnostjo SZDL, na katera je takole odgovoril: — Tov. predsednik, kako ocenjujete vsebino nedavnih konferenc krajevnih organizacij SZDL? — Pred kratkim smo zaključili izredne konference krajevnih organizacij SDZL v naši občini. Na teh so odbori podah poročila o svojem enoletnem delu. Obravnavali so vso problematiko, s katero se je srečavala krajevna organizacija. Ugotavljamo, da je krajevni odbori še vse premalo poglabljajo v probleme SZDL, vse preveč pa obravnavajo stvari, ki spadajo na zbore volivcev. To je brez dvoma posledica še slabo razvitih krajevnih skupnosti. Ker leži večina naših krajevnih organizacij v povsem ah pretežno kmetijskih področjih, je razumljivo, da so se člani SZDL v svojih razpravah omejevali v glavnem na vprašanja s področja kmetijstva in gozdarstva. Zlasti jih je zanimal novi zakon o gozdarstvu, s katerim so se v glavnem strinjali, odprto pa je ostalo vprašanje cene lesa na panju. Tudi razprave o cenah kmetijskih proizvodov so bile dokaj ži- Kmalu statut v »Jelki« Trgovsko podjetje »Jelka« iz Ribnice bo predvidoma 25. decembra sprejelo svoj statut. Osnutek statuta je že od 7. decembra v razpravi. vahne. Razen tega so konference obravnavale probleme o krajevnih skupnostih, vsebino dela krajevnih organizacij SZDL, proizvodnjo, lokalna vprašanja in drugo. Menim, da je bila vsebina krajevnih konferenc dokaj bogata in raznovrstna, tako da bo med drugim tudi to lahko služilo občinskemu odboru kot osnova za sestavo poročila. — Povejte nam, kako ocenjujete vlogo SZDL v tolmačenju ukrepov in nalog, ki jih je postavila gospodarska reforma? — Gospodarska reforma je postavila pred vse subjektivne sile važno in odgovorno nalogo. Obdobje splošnega tolmačenja pomembnosti in važnosti sprejetih ukrepov v zvezi z reformo je za nami. Na razpravah in posvetih, ki so jih organizirale tako SZDL kot druge družbeno politične organizacije, so se občani v glavnem seznanili s problematiko. Naša nadaljnja naloga pa bo predvsem v tem, da pomagamo delovnim kolektivom in njihovim samoupravnim organom pri intenzivnem reševanju konkretnih nalog, ki jih pred te postavlja reforma — ob spoznanju, da naš nadaljnji družbeno ekonomski razvoj ni odvisen le od sprejetih ukrepov, ampak predvsem od ljudi, ki naj te ukrepe realizirajo. — SZDL spremlja kmetijsko politiko. Kako ocenjujete vlogo kmetijskih zadrug v naši občini pri razvoju kmetijstva? — Naše nadaljnje naloge v zvezi z razvojem kmetijstva je nakazal že VIII. kongres ZKJ. Krepitev družbene proizvodnje in vključevanje zasebnih kmetijskih proizvajalcev v organizirano proizvodnjo preko kooperacije ter modernizacija proizvodnje so osnovne naloge v kmetijski politiki. V zvezi s tem bodo lahko kmetijske proizvajalne organizacije — kmetijske zadruge ob podpori subjektivnih sil odigrale zelo važno vlogo. Zato smatram, da je in bo njihova vloga pri razvoju kmetijstva zelo važna. — Katerim vprašanjem boste posvetili na občinski konferenci SZDL največjo pozornost? — Naša občinska konferenca bo obravnavala vlogo in naloge SZDL v novih pogojih dela. Skušali bomo analizirati nekatere pojave, ki ovirajo hitrejši razvoj. Poseben poudarek nameravamo dati na konferenci kmetijskim vprašanjem, obravnavali bomo kadrovsko politiko in izobraževanje, informiranost občanov ter mesto in vlogo krajevnih skupnosti pri krepitvi krajevne samouprave. K. Oražem ZASTAVE, ZASTAVE! V jjočastitev državnih praznikov izobešamo zastave vseh vrst. z zastavami okrasimo hiše, vasi, trge in mesta. To Je lepa navada, na žalost pa je vsi ne poznajo. Na dan republike sem opazil marsikaj, kar žali praznično razpoloženje. Videl sem izobešene zastave, ki so bile močno obledele, raz. trgane, napačno obrnjene, malomarno obešene, zastave na neprimernih drogovih in celo na fižolov-kah. To je zelo slabo spričevalo za našo estetiko. Več pozornosti vzdrževanju in izobešanju zastav! V. P. Kaj delajo ribniški ribiči? Ribiška družina Ribnica je Imela v nedeljo, 5. decembra, letni občni zbor, na katerem so se pogovorili o dosedanjem delu in bodočih nalogah. Izvolili so novo vodstvo In sprejeli program dela. Na zboru so sprejeli za častnega člana dolgoletnega ribiča Jožeta Arka iz Ribnice. Ribiška družina šteje 55 članov, njihovo delovno področje pa se razteza na potoke Bistrica, Saje-vec, Ribnica in Rašica. Člani ribiške družine so sodelovali pri ureditvi omrežja v potoku Saje-vec in v delo vložili 36 prostovoljnih ur. Nameravali so tudi urediti jez na potoku v Dolenji Plemenska živina vrgla 30 milijonov! V predzadnji številki našega lista smo poročali o željah sodraških zadružnikov za tesnejše sodelovanje z zadrugo. Stvari so se začele pametno urejevati in so bili sprejeti tudi že nekateri ukrepi. Področje, ki spada pod ribniško zadrugo v sodraškem koncu, je po gospodarski moči zelo pomembno. Pred- Jim OBRAVNAVA V SMRA2KE V Sodražici je bil 8. decembra zbor volivcev. Kljub slabemu vremenu je bila udeležba zelo lepa. Najvažnejše vprašanje na zboru je bilo — problematika v Inle-sovem obratu »Galanterija« Sodražica. Med ljudmi se je že dalj časa šušljalo, da imajo v Galanteriji toliko in toliko milijonov izgube. Pa tudi v kolektivu tega obrata je iz dneva v dan rastla nejevolja, zakaj imajo najnižji osebni dohodek v okviru INLE-SA, čeprav je delovna storilnost- prav taka kot pa na primer v Loškem potoku. Galanterija dela za izvčz. Ceno artiklom diktira tržišče. Kolektiv s svojim delom ustvarja devize, je pa prizadet pri osebnih dohodkih. V Galanteriji trdijo, da so deske, ki j:h dobavlja ribniški obrat, slabše kvalitete in da imajo zato precej škarta pri izrabi lesa. Tudi cena za les je baje previsoka. Vse to, pa tudi zastareli stroji so vzrok, da so člani kolektiva prizadeti pri osebnih dohodkih. Mnenja so bili, da je treba med obrati INLESA ustvariti enakopravne odnose. Čeprav se zbor volivcev nima pravice vtikati v notranje odnose enega ali drugega delovnega kolektiva, je vendarle prav, da -se na javen urtn'ek: vodovod iii šola Med pogovorom o potrebah kraja so na nedavni konferenci Socialistične zveze predstavniki krajevne skupnosti ugotavljali, da je neobhodna dograditev vodovoda v Ortneku in Velikih Poljanah, kjer je treba povečati vodne zbiralnike in poiskati nove studence, razen tega pa, da je treba popraviti cesto na Grmado in skozi Ort-nek. Dodali, so, da so prav tako potrebna avtobusna postajališča v Ortneku, Podpo-1 janah in ob »stari občini« v Ribnici. Govora je bilo o ukinitvi šole v Velikih Polja- nah, vendar so občani proti temu, da bi šolo ukinili. Namesto samostojnega TVD Partizan naj bi bile na Poljanah in v Ortneku samo športne sekcije matičnega društva v Ribnici. Pomoči pa sta potrebni gasilsko in turistično društvo, ki so ju na konferenci pohvalili. Za vzor so dali pokopališko upravo, ki je skrbno uredila vaško pokopališče. Odbor krajevne skupnosti ima obširno delovno področje, uspešen pa bo, če bodo sodelovali vsi občani. VI. PREZELJ 31 milijonov za 781 metrov Te dni je dobila občinska skupščina kalkulacijo za temeljito popravilo Tomšičeve ceste v Kočevju. Cesto bi bilo potrebno od Kolodvorske ulice do Opreme (dolžina 352 m) zakrpati in položiti asfalt, kar bi veljalo preko 10 milijonov din. Od Opreme do priključka na Roško cesto (dolžina 375 m) pa bi bilo potrebno cesti vgraditi no- vo osnovo, urediti kanalizacijo za talno vodo in položiti nov asfalt, kar bi veljalo preko 20 milijonov din. Občina ima za to cesto na razpolago 15 milijonov din, preostala sredstva pa naj bi prispevali glavni koristniki te ceste, ki so predvsem Avto, Mela-min, Oprema, Komunala in KGP. način obravnava problematika podjetja ali obrata. Kritika, ki ima namen koristiti razvoju, je samo dobrodošla. Prav v tem je tudi uspeh zbora volivcev v Sodražici. Prepričani smo, da se bodo mnoge stvari v Galanteriji obrnile na boljše in da je kolektiv tega obrata našel sam sebe! Na naslov RTV Ljubljana Ali res ni mogoče odpraviti motenj v času prenosa radijskih iger ob torkih? Po-deželani, zlasti tisti v hribih, smo že tako in tako za marsikaj prikrajšani, kar imajo meščani v izobilju. Torkovih iger nestrpno pričakujemo, pa smo vedno razočarani. Dober sprejem kvari neka nemška postaja. Vse drugo je lepo in prav, le radijske igre nam še izboljšajte in pretvornik na Grmadi, pa bomo zadovoljni! V.P. Partizan je delaven Društvo »Partizan« v Sodražici je v zadnjem obdobju zelo delavno, posebno pa so aktivni telovadci in igralci ping ponga. Pripravljajo se tudi na zimski šport. Dva milijona škode pri Ribnici Pri vasi Breg (Ribnica) sta 23. novembra ob 11.35 trčila avtobus SAP, ki ga je upravljal Svetozar Stepanovič, in tovorni avtomobil OM s prikolico, ki ga je upravljal lastnik Jože Gorjan iz Gorice (Italija). Italijan jc vozil preveč po sredi ceste, ko mu jc izza ovinka pripeljal nasproti avtobus. Šofer avtobusa je zavrl, zaradi snega pa jc drsel šc naprej in se zaletel v kabino tovornjaka. V avtobusu je bilo nekaj potnikov lažje poškodovanih, na obeh vozilih pa je za okoli dva milijona din škode. vsem je tu razvita živinoreja. Živinorejci so znani po vzreji plemenske živine in na sploh kot rejci živine. Lansko leto je na sodraškem področju zadruga odkupila od kmetov 321 ton klavne živine, letos pa je plan odkupa nižji in znaša 243 ton. Pod planom so še za 19 ton. Odkup prašičev je slab in so doslej odkupili komaj polovico predvidenih količin. Morda je kriva tudi odkupna cena, ki znaša 460 din za kg žive teže. Zato je med kmetovalci majhen interes za vzrejo prašičev za prodajo. Cena goveji živini je dosti bolj spodbudna, saj plačuje zadruga živino od 300 do 500 din za kg žive teže. Letos je bila tudi ugodna konjunktura za prodajo plemenske živine.Odkupili so 90 Domače čestitke Nekatere izložbe trgovin v Ribnici so že kar lepo novoletno okrašene. Okraski za novoletno jelko in blago, primerno za darila, vabi kupce. V eni izmed izložb je opaziti tudi okoli 50 različnih (tudi barvnih) motivov novoletnih čestitk, ki jih je izdelal domačin, fotograf Drago Mohar. glav živine in za njo iztržili okrog 30,000.000 din. Kmetovalci precej iztržijo za mleko. Zadruga je planirala odkup mleka v tem letu 80.000 litrov, odkupili pa so ga 150.000 litrov ali skoraj enkrat več. Kmetovalci co prejeli za mleko (liter mleka jim plačujejo po 90 din) 25,000.000 din. Več pa bo treba narediti za pogodbeno vzrejo mlade živine, kar pa ni odvisno samo od zadruge, temveč tudi od kmetovalca. rasi, ker pa niso imeli na razpolago finančnih sredstev, Je T*a stvar ostala le pri načrtu. Poročali so, da u Je med mladino v Pri gorici in Dolenji vasi razširil divji lov. Ker dosedanji ukrepi niso zalegli, bodo morali pri kaznovanju povzeti strožje more. Sploh pa bodo strožje kazno* vali vse, ki se pregrešijo zoper zakon o ribolovu. Precej so storili za popularizacijo ribiškega to ta. Bila Je već posvetovanj, mxxb-žina pa si Je prizadevala prileg« niti v svoje vrste čimveč mladine. Družina Je precej naredila tudi za povečanje ribjega zaroda v potokih. Tako so letos vložili v B> strico 500 mladih postrvi, t potok Sajevec pa 200 kg merskih postrvi. Ribištvo Je sestavni del tortama. Zato je treba prizadevanja ribiške družine podpreti. Prav tako je treba podpreti njihovo skrb, da se ne bo delala škoda ribjemu zarodu v naših potokih. Ribiška družina J« v maju letos organizirala tekmovanje t t robo-ju, katerega se je udeleSto 23 članov in 6 mladincev. Doseženi ao bili lepi uspehi. Pri ribiški družini deluje tudi mladinska sekcija, ki šteje 7 članov. Mlatil se od starejših ribičev učijo ribiških veščin. V bodoče naj bi jim starejši nudili večjo pomoč, kar od njih mladi tudi pričakujejo. K. O. Športne vesti iz Osi I niče OsilnLški igralci namiznega tenisa so začeli sezono zelo uspešno. V počastitev dneva republike so organizirali turnir, ki se ga Je udeležilo deset igralcev. Igrali so v klubski sobi, kjer_je prostora le za mizo in igralca ob njej. Sola ne dovoli igrati na hodniku, ki je vse leto prazen! Prva tri mesta na turnirju si delijo Anton Sercer, Janez Ožura (II) in Anton Kovač, ki so bili samo po enkrat poraženi. Nastopil ni najboljši A. Kvaternik in še nekateri drugi. V Ljubljani je osilniška »KOLPA« odigrala že dve srečanji. V prvem je premagala moštvo Doma mladine v trgovini in v gostinstvu s 5:4. Za »KOLPO« Je Kvaternik zmagal trikrat, Sercer dvakrat, tehnični vodja Ožura (I), ki je zamenjal tretjega igralca in ni bil pripravljen, pa Je srečanja izgubil. V drugem dvoboju z nekoliko oslabljenim tekmecem — Domom Ivana Cankarja je »KOLPA« slavila največjo možno zmago 5:0 brez izgubljenega niza. Kvaternik je zmagal dvakrat, Ožura (II) dvakrat in enkrat Sercer. Osilničani so igrali lepo in sa jim ni bilo treba bati za točke, Osilniški igralci se žal niso udeležili okrajnega prvenstva, ld jo bilo v Kočevju. Bili so prepozno obveščeni, pa tudi finančno stanje jim verjetno ne bi dovolilo nastopiU. Letošnji dohodki ne dosegajo niti 40.000 dinarjev, se pravi, da pride na posameznika v društvu manj kot 1000 dinarjevl Od krajevnih organizacij ne dobijo pomoči niti moralne podpore.. J02E OZURA Odnosi med umm cmijrn niso v redu? »V 47. številki Dol. lista Približno tak je odgovor, piše med drugim, da odno- ki nam ga je poslal šol. si med učiteljstvom v Stari upravitelj osnovne šole v Cerkvi niso v redu. Odnosi Stari cerkvi, pa so v redu (o, da bi bili S tonom, v katerem je od- Prizadeti se ne strinjajo še dolgo taki!) in zato ni treba o njih ne razpravljati In ne »meniti« prav nič na nobenem sestanku, pa tudi na seji SZDL ne! Piscu svetujemo, naj ne naseda temu, kar kdo »meni«, pač pa naj se prepriča sam o resnici ali pa molči! Molk o pravem času je še vedno zlato! Glede šolske mlečne kuhinje pa toliko: res ni poslovala nekaj dni, to pa zato, ker ni bila urejena zadeva z osebnim dohodkom kuharic. To pa je stvar matične šole »J. Seska« v Kočevju. Tudi to, da ni bilo predstavnika prosvetarjev na seji SZDL, o kateri člankar piše, ni tako tragično, da bi moral o tem takoj poročati časopis!« govor napisan se pač ne moremo strinjati. V svoji prizadevnosti je tov. upravitelj pač gotovo prezrl, da v opo-rekanem sestavku ne gre za poročilo o seji SZDL, pač pa za poročilce o konferenci kraj. org. SZDL v Stari cerkvi! To -pa je že organ — tako vsaj sodimo mi —, ki je še kako upravičen razpravljati o vsem, kar ljudi bode! Tudi tisto, kar je povedal o molku, ni najbolj pravšnje, saj naša ustava in demokratični sistem občane kar najbolj spodbujajo k razpravam in govorjenju! Dejstvo, da šolska mlečna kuhinja nI poslovala nekaj dni, pa le ni tako zelo majhna stvar, saj je bilo nekaj sto otrok brez tople malice! Zakaj je bilo dopuščeno, da so to lahko povzročili neurejeni osebni dohodki kuharice? Vse to naj pretehtajo prizadeti, pa bodo ugotovili, da člankar, ki je prvo vest napisal, ni imel tako zelo slabega namena! UREDNIŠTVO DL ODLOČITE SE TUDI VI: naročite si Dolenjski list na svoj naslov! f REŠETO jMdigr9/-%m i SMO SLOVENCI DRUŽABNI ? v* obrazložitvi predloga zakona o društvih, ki ga je prejšnji teden obravnaval in sprejel republiški zbor skupščine SR Slovenije, je republiški sekretar za notranje zadeve Riko Kolenc navedel zanimive podatke o številu doslej registriranih društev v . naši republiki, ki nam prav gotovo dajejo delen odgovor na vprašanje, ali smo Slovenci res tako zaprti in nedružabni, kot si včasih radi tudi sami očitamo. Zato si oglejmo te podatke: Do sprejetja temeljnega zakona o društvih, tj. do letošnjega aprila, je bilo v SR Sloveniji ustanovljenih in registriranih 6877 društev (k temu podatku naj dodamo pojasnilo, da se po določilih temeljnega zakona o društvih za društva ne štejejo družbenopolitične organizacije). V republiškem registru so vpisana 204 društva, tj. društva, ki delujejo na območju vse Slovenije ali na območju dveh ali več občin. Drugih 6673 društev, ki so vpisana v občinske registre, deluje na območju samo ene občine. Se zanimivejši so prav gotovo podatki o sestavi teh društev, tj. koliko društev imamo za posamezne vrste dejavnosti. Največ, in sicer kar 1281, je gasilskih društev, le nekoliko manj — 1200 je društev Rdečega križa. Tem sledijo kulturno-prosvetna društva, ki jih je v Sloveniji 829, potem pa se vrstijo druga po naslednjem vrstnem redu: strelskih društev je 532, lovskih in ribiških je 315, raznih strokovnih 440, invalidskih 338, društev Ljudske tehnike je 315, raznih športnih društev 314, društev prijateljev mladine 284, turističnih 183, planinskih 100, taborniških 76, šahovskih 56, počitniških 54, društev rezervnih oficirjev in podoficirjev je 53, filateli-stičnih 45, raznih znanstvenih 44, študentskih društev je 26, esperantskih 15, du-duhovniških 7, vseh drugih društev pa je še 162. K vsem že naštetim društvom je seveda treba prišteti še njihove zveze, v katere so združena društva posameznih vrst dejavnosti z območja vse Slovenije (gasilska zveza, lovska zveza, športna zveza Slovenije, avto-moto zveza Slovenije itd.). (Iz Večera) Prisrčno voščilo Fantom in dekletom iz Sevnice in Razborja pod Lisco želim še mnogo uspehov pri delu v mladinski organizaciji, pripadnikom naše slavne JLA pa iskreno voščim za 22. december! Vinko Veber, mornar v Divuljah pri Splitu. ►..in z računom, gospa, vam poklanjamo tudi škatlico pomirjevalnih tablet za soproga... — Naslednja skladba vam bo všeč — zaigral vam jo bom štiriročno ... • Kot je videti, program ni všeč niti njemu... Opravila v grudnu Meso se zdaj in prihodnji mesec nar bolj posuši. — Okna pri hramih v velikim mrazu s konjskim gnojem zakidaj. — Vodotoče pri šternah in mlade cepe s slamo poveži. — če meso, jajca, sadje zmerzne, pusti zmerznjeno tako dolgo v merzli vodi ležati, de se v nji otaja, ker voda zmerzlino izvleče. Kader si v roke ali noge ozebel, derži obute noge en čas v snegu, potem v merzli vodi, kader se v vodi perstje omajajo, se izuj, hodi bos po hiši gori in doli, de noge same od sebe tople postanejo. Kruh pred zmerzlino varuj, ker upade, se rad drobi, in ne tekne. Gorkiga kruha ne jej, zobe kali, in želodcu cmoke dela. — Brinjevec in žganje je zdaj čas žgati. — Družina rada, kader ima o božiču slovo vzeti ali pa dobiti, živini preveč poklada, pogleduj za njo. Mladim tele-tam pozimi rade bele pike ali korenine rastejo; te z ojstrimi klešami odšipni; rane pa z vodo peri, ktera je s tolčenim češnjem, soljo in z jesiham, namešana; to stori vsak dan dvakrat, dokler se ne zaceli. — Prešiče dobro pitaj, če jih zamudiš, jih boš potem težko dotro spital. če pitani prešiči radi ne jedd, daj jim na peči dobro posušeniga ovsa jesti, pa tudi luga jim skuhaj, pusti ga, de se učisti in pepel pade na dno v posodi, potem čisti lug odlij in deni ga med pičo prešičem (če je samo edin, za en maseljc, če jih je več, pa toliko več) to jih hladi in čisti. Ikrastem prešičem daj za en strel strelniga praha (purflja). čebele dobro zamaši,- de v snegu ne izletajo. Družino, ktera je v božiču na novo k tebi prišla, dobro poduči, in ji vse navade pri svoji hiši pokaži. Iz Stoletne pratike 1801—1901 Štefka Božič iz Podtabora ima 13 sestra in bratov Ali se lahko vživite v vlogo očeta in matere, ki sta dala življenje 15 otrokom? Težko, kaj, saj živimo v dobi, ko je moderno (zaradi standarda, seveda!), da imamo malo otrok. Zato so dandanes družine z velikim številom otrok pravzaprav redkost. No, taka družina je tudi pri nas, v Podtaboru r Strugah. Zakoncema Božič se je rodilo 15 otrok. Eden je umrl, 14 otrok pa je živih in zdravih. Prvih 15 izdanih novih narodov pri kruhu. Največ jih je zaposlenih v Ljubljani. Med prvorojenim in zadnje-rojenim je razlika 18 let. Kot "zanimivost naj še povemo, da ima v družini odločno premoč nežni spol, saj je kar deset deklet. Dve izmed njih sta že vzeli slovo od samskega stanu in sta si ustvarili družini. Rekli smo že, da se je družina skrčila in jih je doma ostalo komaj slaba tretjina. No, vse bi bilo dobro, če oče Božič ne bi bil bolehen. Star je 59 let, njegova žena pa 5 let manj. Zaradi tega, ker ni prave delovne moči pri hiši se le težko prebijajo naprej. Tole, kar smo vam poveda- Ob koncu ekumenskega koncila v Vatikanu, kjer se je zaključnih slovesnosti udeležila tudi jugoslovanska misija, so prebrali poslanico koncila, v kateri je med drugim rečeno, da je katoliška cerkev pripravljena ponuditi vsem vladam »prijateljske usluge«. Papež Pavel VI. in carigrajski patriarh Atengoras (levi in desni na gornji fotografiji) sta se zavzela za pomiritev med Vatikanom in Carigradom. — V znak sprave med Rimom in Bizancem se je papež Pavel VI. poljubil z odposlancem bizantinskega patriarha (in ne v znak »spora«, kot nam jo je zagodel tiskarski škrat na 2 strani zadnje številke našega lista!). Veliko nagradno križanko bomo objavili v četrtek, 30. decembra 1965 — ne zamudite zato novoletne številke DOLENJSKEGA LISTA! Prijetno branje iii razvedrilo za praznike, vrsta lepih denarnih in knjižnih nagrad! Kakor lani tako bomo tU* ^ «ji akciji vsak teden izžrebali nekaj knjiž^11^ zs, nove jn obnovljene naročnike. V toreK v upravi lista izžrebani: Rozalija Umek,*Brežice, ^f^h borcev 31; Anton Kajs, Stara vas 17, Biz^j j?^rlilla Sodec Cerovec 11, Semič; Ivan tita^rl £'Je, Kolodvorska 13; Marica Planine, Apnen'c ^o; Avguštin Pavlic, Senovo 174; Jože Urba»„ ^oVo 33j p j^. skovec pri Krškem; Vida M^V^r 7, p. Gradac; Stane Gazvoda, Srednje G^L' P. Otočec ob Krki; Vida Ilaš, Dule 13, P- ;flC U Stane Vesel, Zamostec 41, p. Sodražica; ^u^je °k> Jutranj-ka, Sevnica; Jože Gračnar, za fljf. 10; Vida Go-renc, Tržišče 2; Marija Strajnar' *nfie 5, p Mir. na. slfl0 o- u$\i\** bo slo zlahka z jezika bralcu In prodajalcu. Taksno, da °?.^0l v*ebini — zato si posebno pazljivo oglejte današnjo J Jih • nemškem majorju, in še vrsto drugih na^LV^a-- ^e doživel- Medtem so se vozili skozi so J* %aff-na s cvetJem m zastavami, ljudje pa V1jali z vriski. Humboldt je razlagal kameleonov vid: »Posebnost-vida te živali je v tem, da lahko hkrati gleda na dve različni strani. Z enim očesom lahko gleda v nebo, z drugim pa opazuje zemljo. Veliko je služabnikov cerkve, ki zmorejo prav to.« — če ne razumete, vam ne morem razložiti. Ima me rad. Dol'an je živeti v- isti hiši z ženo in otroki. Ne samo da ne mara žene, ampak tudi otrok nima rad. — Vam je to povedal? — To vem. — Ali ga varate? Umolknila je, se z divjim obrazom zastrmela vanj. Potem: f — Vam je to kdo rekel? In z bolj zamolklim glasom: — Sprva, ko še nisem razumela, se je to včasih zgodilo. Mislila sem, da bo z njim tako kot z drugimi, če človek začne kot jaz s štirinajstimi leti, se mu vse skupaj ne zdi važno. Ko je zvedel, sem mislila, da me bo ubil. Tega ne pravim kar tako. Nikoli še nisem videla človeka tako strašnega. Celo uro je ležal iztegnjen na postelji, strmel v strop, stiskal pesti, ne da bi rekel besedo, in čutla sem, da strahotno trpi. — Ste ga varali še kdaj? — Dvakrat ali trikrat. Bila sem tako neumna. — In potem še? — Ne! — Ali prihaja k vam vsak večer? — Skoraj vsak večer. ' — Ste ga včeraj pričakovali? Z itaknilo se ji je, ker se je vprašala, kam lahko pri-peljrjrro njeni odgovori. Za vsako ceno je hotela Alaina obraniti. — Kaj bd to lahko bilo takšnega? — Vsekakor morate iz hiše nakupovat. — Ne hodim v mesto. Na uličnem vogalu je majhna špecerija. — Ostali čas ste zaklenjeni tukaj? — Nisem zaklenjena. Saj sem vam odprla vrata. — Ali ni nikoli omenil tega, da vas bo zaklenil? — Krko ste to uganili? — Ali vas je kdaj zaklenil? — Zak'epal me je cel teden. — So opazili sosedje? — So. — Zaradi tega vam je ključ vrnil? — Ne vem. Ne razumem, kam s tem merite? — Ga imate radi? — Ali si predstavljate, da bi živela takole, če bi ga ne imela rada? — Vam daje denar? — Kadar more. — Mislil sem, da je bogat. — Tako si mislijo vsi, medtem ko je v resnici mlad mož, ki mora vsak teden poprositi očeta za malo denarja. Vsi živijo v eni in isti hiši. — Zakaj? — Kaj jaz vem! — Lahko bi delal. — To je njegova stvar, mar ne? Cele tedne ga oče pusti brez denarja. Maigret je pogledal po mizi, kjer je bil samo kruh in malo masla. — Ali je tako tudi te dni? Skomignila je z rameni. — In kaj potlej? Tudi jaz sem si nekoč predstavljala vse mogoče o ljudeh, ki veljajo za bogate. Od zunaj so že! Velika hiša, notri pa ni nič. Ves čas se morajo prepirati, da izvabijo staremu malo denarja, in dobavitelji čakajo včasih celo mesce, preden jim plačajo. — Mislil sem, da je Alaino-va žena bogata. — Ko bi bila bogata, se ne bi poročila z njin\. Predstavljala si je, da je bogat on. Ko je sprevidela nasprotno, ga je začela zaničevati. Precej dolgo sta molčala. Maigret si je počasi, sanjavo tlačil pipo. — O čem pa zdajle premišljate? ga je vprašala. — Premišljam, da ga imate radi zares. — To pa prav gotovo! Njen posmeh je bil grenak. — Sprašujem se, — je nadaljevala, — zakaj imajo ljudje na vsem lepem za krivega njega. Brala sem časopis. Saj ne pišejo nič natančnega, ampak čutim, da ga sumijo. Prej le sem skozi okno slišala ženske, ki so na dvorišču nalašč govorile na ves glas, zato da bi mi ne ušla niti beseda od tega, kar so rekle — Kaj so rekle? — če že iščejo norca, ga ne bo treba iskati daleč. — Domnevam, da so slišale stvari ki so se godile pri vas? — In kaj potem? Naenkrat se je skoraj razsrdila in vstala s stola: — Si boste vi tudi mislili, da je nor, ker se je zaljubil v deklino, kot sem jaz, ker je nanjo ljubosumen? Tudi Maigret je vstal, ji poskusil položiti roko na rame, da bi jo pomiril, vendar ga je jezno odrinila. — Le recite, če tako mislite. — Tega ne mislim. — Ali mislite, da je nor? — Gotovo ne zato, ker vas ima rad. — Ampak je vseeno nor? — Dokler ne bo dokazano nasprotno, nimam nobenega razloga za to, da bi trdil kaj takega. — Kaj se to pravzaprav pravi? — To se pravi, da ste vi dobro dekle in da... — Jaz nisem dobro dekle. Jaz sem vlačuga, umazanka in ne zaslužim, da bi me... — Vi ste dobro dekle in obljubim vam, da bom storil, kar mi bo mogoče, da bomo odkrili pravega krivca. J O00000CXXXX»on0O<>3000^^ NAŠ HUMOR — Čemu je ne popravite? — Čakamo na ustanovitev stanovanjskega podjetja! (Politika ekspres, Beograd) xxxxxx»cxxxxxx<»oooooooo<^^ / presna majhni kmetiji, Ki i°eI «ake 3 hektare zemlje, ta. levimo družino, ni bilo l**. Oče in mati sta se PJjJj Pošteno truditi, da sta o13.^drobiž lahko preživela- '^o si lahko predstavi)3; *liko je bilo treba vsak C'J, za toliko ust hrane, P8 m obutve! Starša s^,* Preživela. Danes so d0J samo še štirje otro*'Jorj njin hodita še v šo'0 'si druei na so že V KIETUSTVU NIC IZGUB Zadruga v Brežicah bo presegla plan — Kmetijski obrati uspešno poslujejo — Trgovina se podreja kmetijstvu — Odkup precej manjši od lastne proizvodnje Bliža se konec leta, ki ga ponekod pričakujejo z zaskrbljenostjo, drugod pa je ta skrb že mimo, če so dobro gospodarili in uresničili svoje plane. Tudi kmetijska zadrugav Brežicah je med tistimi, ki jim letni načrt za Esperanto: tečaj tudi v Brežicah Esperanto je močna vez med narodi, ne samo zaradi jezika, ampak tudi zaradi Ideologije esperantskega gibanja, ki se zavzema za svetovni mir in prijateljsko sodelovanje med narodi. Ko espe ran tisti vsega sveta 15. decembra, na obletnico rojstva dr. Zamenhofa, avtorja esperanta, proslavljajo svoj praznik, je tudi Delavska univerza v Brežicah pripravila tečaj esperanta, če se bo prijavilo dovolj ljudi, ki se zanimajo za mednarodni jezik, se bo tečaj začel takoj po novem letu. D. V. leto 1965 ne dela več posebnih težav. Vrednost vsega, kar so letos ustvarili, ho dosegla 2,5 milijarde dinarjev. Zadruga beleži tolikšen uspeh v glavnem na račun lastne proizvodnje. Ta podatek je izredno dragocen, saj govori o rentabilnosti vseh kmetijskih obratov. To je toliko bolj razvese ljivo, če upoštevamo, da gospodarijo nekateri obrati še na neurejenih zemljiščih, kot so cerkljanska gmajna ter zemljišča ob Gabernici. Trgovina se vedno podreja osnovni dejavnosti — kmetijstvu in delovni kolektiv prav zaradi tega odklanja očitke, da zadruga premalo skrbi za razvoj kmetijske panoge. Dobro gospodarjenje kmetijskih obratov potrjuje tudi to, da bo v skladih, ki jih bo zadruga oddvojila po zaključnem računu, približno 70 odst. dohodkov iz lastne kmetijske proizvod nje. V zadružnih hlevih je zadruga spitala 1.460 govedi, v kooperaciji pa 200. Lastna proizvodnja po količini in denarni vrednosti presega celoten odkup. V zadrugi je zaposlenih 239 ljudi in če izključimo trgovino vidimo, da dela za kmetijstvo 90 odst. ljudi. Vštete so tudi strokovne službe. Zadruga ima razen tega več kot za milijardo osnovnih sredstev, od katerih ji 80 odst. služi kmetijstvu. Delovni kolektiv je trdno prepričan, da je z okrepitvijo kmetijske proizvodnje zaoral dobro pot in da se bo trgovina vedno bolj podrejala tej osnovni panogi. Z NOVIM LETOM: vrtec v Tomšičevi ulici Otroški vrtec v Brežicah namerava s 1. januarjem odpreti oddelek za varstvo otrok od 2. do 4. leta starosti. Občinska skupščina se dogovarja s predstavniki JLA za prostor v Tomšičevi ulici št. 9. To je soba, ki je bila že od vsega začetka namenjena otrokom, a je prazna že več let, od kar stoji stanovanjski blok. Na zborih volivcev je bilo zaradi tega izrečeno že veliko kritike, a je vse skupaj ostalo le pri besedah. , Vsi hišni sveti v Hrastini bodo v kratkem dobili anketne liste oziroma prijavnice, da jih bodo razdelili stanovalcem. Starši, ki so zaposleni, se bodo gotovo odzvali temu razpisu otroškega vrtca, saj si marsikdo v sili pomaga z mnogo dražjimi rešitvami. Oddelek vrtca v Tomšičevi ulici bo odprt vsak dan od šeste ure zjutraj do treh popoldne. Za male varovance bo skrbela poklicna otroška negovalka. Starši, ki ankete niso dobili, jo lahko dvignejo v otroškem vrtcu in izpolnjeno spet vrnejo tja. Skupna računovodska služba za šole Na zadnji seji upravnega odbora sklada za šolstvo občine Brežice so razpravljali o rebalansu -finančnega načrta za 1965. Sredstva pritekajo v sklad v redu V° dvanajsUnah. Vsled rebalansa bo dobil sklad 6 milijonov manj sredstev. Upravni odbor Je že pripravil merila za program« učno vzgojnega osebja. Pedagoškemu svetovalcu so naložili, naj ugotovi, kako so bili programi uresničeni, na prihodnji seji P* bodo po letošnjih izkušnjah izdelali še programe za prihodnje leto. Na seji so se pomenili tudi o ustanovitvi skupnega računovodskega servisa za šolske zavode. Servis bo deloval kot posebna enota pri šoli »Bratov Ribarjev« v Brežicah, potrebni prostori pa so že na voljo. Tudi za kulturo nekoliko manj Na seji upravnega odbora sklada za kulturo in prosve-to so v. Brežicah, v petek, 10. decembra, razpravljali o rebalansu finančnega načrta sklada. Kulturno-prosvetni zavodi morajo do 20. decembra izdelati finančne načrte za 1966. Ti načrti 'naj bodo v okvirih letošnje realizacije. KZ Bizeljsko ima 32 stanovanj Kmetijska zadruga na Bi-zeljskem je v novem stanovanjskem bloku spet pridobila dvoje stanovanj za člane kolektiva. Zadruga ima zdaj skupno 32 stanovanj. Eno družinsko stanovanje js v zadružnem domu, ostala pa so raztresena v Stari vasi in drugod na Bizeljskem po vi- nščanjih. Ta stanovanja P* so skoraj vsa potrebna po* pravila in prihodnje leto bo zadruga začela obnavljati vsa povrsti. • PRED ZDRUŽITVIJO BORČEVSKIH ORGANIZACIJ Usodnosti la borce v brežiški ©išini Združenje borcev NOV v Brežicah je imelo pred kratkim razširjeno sejo, na kateri so razpravljali o organizacijskih spre- membah, ki Jih predvideva novi statut, ter o pripravah na konference krajevnih organizacij. Ugotovili so, da se je letos ma terialni položaj članov borcev skih organizacij bistveno izbolj šal deloma z zvezno in republi ško zakonodajo, ki določa pose ben dodatek za zaposlene borce deloma i zdravstvenim varstvom kmetov-borcev in tudi v pogledu reševanja stanovanjskih problemov. Pri uresničevanju zakonskih predpisov glede posebnega dodatka ni šlo vse gladko, ker so morale delovne »organizacije pre vzeti na svoje rame dokajšnje breme. Kreditirati morajo namreč razliko med vrednostjo oprav ljenega dela in z zakonom dolo cenim zneskom za zaposlenega borca. V brežiški občini prejema posebni dodatek 35 članov, od teh pa Jih ima 17 nižje prejem ke od 49.200 d;n.v_, Kmetom-borcem, kateri se preživljajo samo iz kmetijstva, so na podlagi občinskega odloka zni žali tudi davke. Mnoge krajevne organizacije so v letošnjem letu razvile lastne prapore; na Bizeljskem so ga razvili 28. novembra, v sklopu prireditev za dan republike. Nadalje so na seji razpravljali o V-. kongresu Združenja borcev, k: je bil V Sarajevu in o novem statutu, ki predvideva združitev dosedanje organizacije Zveze bor cev, združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev ter Zveze vojaš kih vojnih Invalidov v Zvezo združenj borcev NOV. Pred združitvijo so na seji izvolili novi sekretariat, v katerem so pred stavniki vseh navedenih organi zacij. Dogovorili so se, da bo se kretariat pripravil vse potrebno za združitveno skupščino v marcu 1966. Ob koncu so omeni k' tudi go jenje borbenih tradicij in spod bujali člane, naj. prispevajo svoje spomine za torkovo lokalne radijske postaje. Prvič k sodniku za prekrške, potem ven! Podjetje za popravljanje voz v Dobovi samo nadzoruje svoje bolnike - Neupravičenih bolniških izostankov z dela vedno manj - Predpisi podjetja so strogi in nikomur ni žal, da je tako V podjetju za popravljanje železniških voz v Bobovi že dolgo nimajo skrbi zaradi prekomernega izostajanja z dela. Na bolniške dopuste odhajajo res samo tisti, ki, so bolni... To so si zagotovili z lastnimi ukrepi. Prav nič se niso ozirali na to, kako urejajo te zadeve drugod v občini. Podjetja so sc nasploh branila tega, da bi sama nadzorovala svoje bolnike in na sestankih so njihovi predstavniki menili, da je za to dolžan skrbeti zavod za socalno zavarovanje. Kolektiv podjetja za popravljanje voz je rešil to vprašanje brez oklevanja. Pri sprejemanju internih predpisov se je zavzel za nekaj določil, ki naj bi izboljšala delovno disciplino. Eden izmed teh ukrepov je tudi OBČASEN NADZOR BOLNIKOV. Ce najde kontrolor člana kolektiva med bolniškim dopustom pri delu doma, ga prijavi podjetje sodniku za prekrške , in »bolnik« mora odšteti denarno kazen. Kogar nadzornik v tretje sreča pri domačih opravilih, ga kolektiv izključi. Za takšne predpise je glasoval delavski svet ln nikomur ni žal, da je tako. Disciplina v "podjetju se je s tem močno popravila in tudi delovni rspehi so boljši kot prej. I '.datek za kontrolorja je v primerjavi s tem malenkosten in ga nekajkrat odtehtajo prihranki drugod. JT. Sneg prekinil telefonske zveze Zadnji sneg jo prekinil v občini Brežice vrsto telefonskih zvez. Tako ni bilo mogoče priklicati pošte Cerklje, Bizeljsko in še nekaterih drugih krajev. Na Bizeljskem so bili brez zveze z Brežicami več dni. Ponekod je sneg poškodoval tudi električno napeljavo. V Zupelevcu je padlo po tleh več električnih drogov. V sredo, 8. decembra, so ležale potrgane žice celo na cesti skozi vas in na srečo se ni pripetila nobena nezgoda. V hišah so več dni morali svetiti s petrolejkami, saj tako popravilo precej dolgo traja. V Pečicah volijo novega odbornika Za kandidate so v nedeljo soglasno predlagali Janeza Volčanška, predsednika občinskega odbora SZDL - Nadomestne volitve bodo v nedeljo, 26. decembra V nedeljo, 12. decembra, je bil v Pečicah zbor volivcev. Sklicali so ga z namenom, da bi izbrali kandidata za novega odbornika. Doslej je zastopal občane tega okoliša odbornik Ivan Kast-ner, ki je bil do jeseni upravitelj podružnične osnovne Šole v Pečicah. Ta je bila v začetku šolskega leta ukinjena, tov. Kastner pa je odšel v Ljubljano študirat. Razpisati morajo torej nadomestne volitve. Občani so z izredno dobro udeležbo na nedeljskem zboru pokazali, da pripisujejo izvolitvi novega odbornika velik pomen in da se tudi zanimajo za probleme svojega kraja in spremembe v gospodarstvu nasploh. Za kandidata so predlagali tov. Janeza Volčanška, predsednika občinskega odbora SZDL v Brežicah. Dogovorili so se tudi za dan volitev. Nadomestne volitve bodo imeli v nedeljo, 26. decembra. Na zboru so se prebivalci Pečic zanimali tudi za zakon o socialnem zavarovanju kmetov, za zakon o gozdovih in možnosti \ za šolanje učencev nižjih razredov v Pečicah. V naslednjem šolskem letu bodo podružnično šolo lahko spet imeli, če bo vsaj 30 šolarjev. BIZELJSKO: posvečajo se vzgoji otrok Društvo prijateljev mladine na Bizeljskem je na nedavnem občnem zboru pretresalo svoje delo in sprejelo nove naloge. Vzgoji mladine je bila in bo še v naprej posvečena osrednja skrb. Zelo se zanimajo za otroke, ki žive v neurejenih družinskih razmerah. Zanje so že zbrali nekaj oblačil. Skrb posvečajo tudi pridobivanju novih članov. V zadnji akciji se je število članov v društvu prijateljev mladine povečalo za 86. V tekmovanju je zasedlo četrto mesto in prejelo nagrado 20.500' dinarjev. Matični urad Artiče Novembra ni bilo rojstev. P*" ročili so se: Kari Emil Golobic, ključavničar lz Gornjega Lenarta, in Kristina Urek, trgovska pomočnica iz Dečnth sel; OU> Kostevc, izolator iz Pisec, in M*-rija Korleale, učiteljica iz Večnih sel; Franc Novoselc, delavec iz Brezine, in Rozalija Reberšak, delavka iz Curnovca; Vladimir Petančič, poljedelec lz Globokega, in Frančiška Krošl, delavka l> Dečnih sel; Franc Kostanjšek. delavec lz Volčjega, In Anica Rož-man, uslužbenka iz Dečnih sel. Umrli so: Rozalija Aringer, invalid lz Dečnih sel, 83 let; Ožbalt Klavžer, delavec iz Dečnih sel. 3' let; Albin Jazbec, upokojenec i* Spodnje Pohance, 83 let; Agata Sotošek, poljedelka iz Pečic, &7 Križ, 79 let. la fetiskem Ipeidie radi toro Pošta je zbrala že nad 30 novih naročnikov Dolenjskega lista — V Drenovcu in Bukovju čez zimo ne bodo več brez branja — Oba kraja bo obiskoval odslej tudi pismonoša in ljudem ne bo več treba pešačiti po pošto Na bizeljski pošti so se vsi uslužbenci z veliko prizadevnostjo vključili v akcijo za pridobivanje novih naročnikov. Uspeh seveda ni izostal. »Takole na tihem ste gotovo ocenili, koliko novih naročnikov boste uvrstili ta mesec med bralce našega tednika,« povprašam upravnico pošte tov. Marijo Berstov-škovo. »Približno zdaj že vemo, da bomo zbrali kakih 50 novih naslovov, nekaj mi tu na sedežu pošte, večino pa pismonoša.« »In koliko jih že imate?« »Okoli 30 smo jih pridobili. Najbolj priden je bil pri tem pismonoša Ivan Zaje. Skoda da ga ni tu, lahko bi sam kaj več povedal o svojih obiskih pri ljudeh. »V katerih vaseh na Bizeljskem je po vaši oceni še največ ljudi brez časnika?« »V Drenovcu in Bukovju, kamor do sedaj - tudi pismonoša ni zahajal. Ljudje morajo sami po pošto na Bizeljsko, to pa je za nekatere tudi po 3 km daleč. V krat- kem bomo poskrbeli za dostavo pošte v obeh hribovskih vaseh, to pa bo gotovo vplivalo na povečanje naročnikov Dolenjskega lista.« »Ste v zadnji akciji pridobivali predvsem obnovljene ali nove naročnike?« »Na list se naročajo pretežno novi ljudje. Največ je tistih, ki so odpovedali Celjski tednik, Tedensko ' tribuno in Delo. Za Dolenjski list se odločajo v glavnem zaradi tega, ker precej piše o na-šili krajih. Ce bo teh novic še več, bomo bralci toliko bolj zadovoljni.« »Bizeljanci torej radi bero?« »Zelo radi, posebno še pozimi, ko imajo več časa. Pravijo cela, da takrat, ko so na mizi koline in vino, tudi časopis ne sifte manjkati.« J. TEPPEY B POSLANICA POLJSKIH ŠKOTOV — Poljski škofje so posl*« zahndnnncinškim škofom posla"'-co, v kateri jih med drugim vabijo na proslavo tisočletnice kr-i"anstva na Poljskem, ki bo pd' hodnjc leto. V pismu pa so med drugim se zapisali, da razumrj0« da je meja na Odri in Nisi hud udarec za Nemce, prav tako P3 tudi razumejo trpljenje pregnani)' Nemcev iz zahodnih pokrajin Poljske. Pismo končujejo s pozivom, naj bi vse skupaj pozabili. To Je seveda vzbudilo na Poljskem v»' ogorčenja in je osrednje poljsko glasilo Tribuna Ludu ostro napadla takšno obnašanje poljskih škofov in kardinala VVys7ynskeR»- NOVO V BREŽICAH B DELOVNI KOLEKTIV VETERINARSKE POSTAJE t Brežicah Je izvolil za upravnika Ivana Sekoranja z Bizeljskega. Tovariš Sekoranja Je po poklicu veterinar in je pred izvolitvijo vodil brežiško veterinarsko postajo kot vršilec dolžnosti. O IZOBRAŽEVANJE V BRKŽI-CAH BO SPET ZAŽIVELO, saj je dobila delavska univerza novega upravnika. -» Mesto vodje te ustanove ni bilo zasedeno več mesecev. Sedanji upravnik je tov. Danilo Koritnik, ki je bil več let sodelavec delavske univense »Boris Kidrič« v Ljubljani. Na koruzo čakajo ... Pred vhodom v zadružno trgovino v Pišecah se golobi zelo radi ustavljajo. Ce je prodajalec dobre volje, jim prav rad ustreže s koruzo al* kako drugo dobroto ... BREŽIŠKE VESTI DRUŽBENA PROIZVODNJA IN KOOPERACIJA V »AGROKOMBINATU« i »Najprej »ramo najti sami sebe!« V AGHOKOM3INATU v Krškem menijo, da je treba napake v kmetijstvu ne le ugotavljati, ampak tudi odpravljati, to pa je naloga kmetijskih strokovnjakov — V kooperaciji pridejo v poštev predvsem večje, strnjene površine Periodični obračun za obdobje 9 mesecev 1965 je v AGROKOMBINATU v Krškem pokazal, da so ustvarili okoli 30 milijonov din čistega dohodka. V tem času je AGROKOMBINAT ustvaril 82 odst. celoletnega finančnega plana, kar obeta, da bo finančni plan do konca leta gotovo uresničen. Vse tri zadruge, ki so se združile v AGROKOMBINAT, so ustvarile lani 1 milijardo 800 milijonov din vrednosti, AGROKOMBINAT pa bo ustvaril letos 2 milijardi 300 milijonov din vrednosti. K tolikšnemu povečanju, so letos sicer nekoliko prispevale višje cene, proizvodnja pa • se je' kljub temu povečala tudi po količini in je že več ali manj ustaljena. številke iz periodičnega obračuna' dajejo mnogo spodbud za razmišljanje. Kot je v razgovonl omenil direktor tov. Stane Nunčič, bo treba prenehati z brezplodnim ugotavljanjem o pomanjkljivostih v proizvodnji. Naloga strokovnjakov je ne le opozarjati na pomanjkljivosti, pač pa tudi postreči z rešitvami za odpravo napak! Strokovnjaki bodo torej morali odigrati svojo vlogo v proizvodnji tako, da bodo odpravili vse tisto, kar je bilo dozdaj narobe. 7golj ugotavljanje, da je dnevni prirastek v živi te- KRATKI S S^MOVEGA V drugi polovici decembra bodo letne konference osnovnih organizacij Zveze komunistov, na katerih bodo govorili predvsem o politični vlogi komunistov v reformi ter o ukrepih novega gospodarskega sistema. Hkrati bodo obravnavali nekate- Leoo slovo od ponesrečenega rudarja 6. decembra se je v se-novškcm rudniku hudo po-ne sve:";' jamski kopač Jože Božičnik z Velikega Kamna. Ko je spravljal les po jašku, mu fe verjetno spodrsnilo, da je va^el v 29 m globok jaše1:. Utrpel fe tako hude poškodbe, dd i?, še istega dne v novomeški bolnišnici umrl. 9. decembra so ponesrečenega rudarja pokopali. Na zad-nj) r>9ti so ga spremljali njegovi stanovski tovariši in številni drum občani, rudarska godba, pevci s Senovega in mladinski zbor koprivniške šole. V imenu rudnika se je poslovil od pokojnega Božič-nika Štefan strok, nato pa še pionir iz koprivniške šole. ra organizacijska vprašanja ter izbrali nova vodstva organizacij. 14. decembra bo občni zbor Zveze borcev s področja Senovega. Nameravajo se temeljito pogovoriti o dosedanjem delu in bodočih nalogah borčevske organizacije. 2e zdaj je na Senovem in okolici okoli 400 članov, skušali pa bodo pritegniti še tiste borce, ki v organizaciji doslej niso delovali. Pred štirimi leti je nekdanja Kmetijska zadruga Krško na željo vinogradnikov pomagala pri obnovi vinogradov. Pripravila je načrte za obnovo vinogradov osmim lastnikom s sremiškega in zdolskega področja. Skupaj je bilo takrat obnovljenih 2 ha 50 a vinogradov, za kar je zadruga nudila poldrugi milijon dinarjev kreditov. Poleg tega je lastnikom oskrbela vso strokovno in tehnično pomoč. Zdaj je minilo od takrat že 7 let, obnovljeni vinogradi pa so že 3 do 4 leta v polni rodnosti. Lastniki so z družbeno pomočjo obnovili izčrpane vinograde in že 3 dO 4 krat pospravili bogat pridelek in ga, večji del prodali. Nobeden izmed lastnikov, ki so pred obnovo podpisali pogodbe, pa se ni do danes spomnil, da je treba najeti kredit zadrugi vrniti! AGROKOMBINATU Krško, kot pravnemu nasledniku zadruge ne kaže nič drugega, kot vložiti tožbe. s. Kaj menijo k temu prizadeti vinogradniki? Mar je zadruga res samo zato, da nam bo delala usluge, sicer pa ji bomo obračali hrbet? V novembru je bil ob nakladalni rampi za premog pri separaciji Rudnika na Senovem vseskozi vrvež vpreg. Rudarji so prihajali po svoj deputat, po delež plačila v premogu, ki ga prejmejo člani kolektiva. Okoliški prebivalci, ki tega deputata niso deležni, težko čakajo, kdaj bo Rudnik začel na drobno prodajati premog, o čemer je DS že sklepal, le registracija še ni oprav-ljena. Na sliki: člani kolektiva nalagajo na vozove svoj delež (Foto: Miloš Jakopec) RAZPRAVA O INTEGRACIJI TREH IZDELOVALCEV PAPIRJA m II KORISTNA ZMIITEV! 9. decembra je tovarniški komite Zveze komunistov v krški tovarni celuloze in papirja DJURO SALAJ obravnaval integracijo podjetja. Spričo ekonomske nujnosti, vključitve v mednarodno delitev dela in višjih oblik trajnejšega sodelovanja s skupnimi organi se je pokazala potreba, da se združijo podjetja: tovarna celuloze in papirja DJURO SALAJ v Krškem, tovarna dokumentnega in kartnega papirja v Radečah in papirnica v Količevem. Vodstva teh podjetij so skupaj naredila ekonomsko analizo — elaborata za združeno podjetje — ter ugotovila, da je višja oblika združevanja ekonomsko utemeljena. Z boljšo izrabo proizvodnih zmogljivosti, večjo skupno proizvodnjo, s skupnim nastopanjem na zunanjem trgu, pri povečevanju surovinske osnove in z združenimi sredstvi vseh treh gospodarskih organizacij bo doseglo zdru- ženo podjetje precej večji poslovni uspeh, kot ga dosegajo zdaj omenjena podjetja. Integrirano podjetje bi povečalo izvoz na 3,393.000 dolarjev na leto in imelo vsako leto 1,5 milijarde dinarjev, ki bi jih lahko'vlagalo v reprodukcijo. Tovarniški komite je predlagal, naj o vprašanju razpravljajo tudi organi upravljanja, sindikalna podružnica in zbori delovnega kolektiva, ker se bo le tako kolektiv seznanil s pomembno zadevo in glasoval zanjo ali proti na referendumu. v. n. Trgovina v Čemeči vasi ostane Vprašanje trgovine v črneči vasi, ki je postalo pereče, ko je trgovsko podjetje PRESKRBA iz Krškega dobiloo d-poved v dosedanjem lokalu je zdaj rešeno. Eden izmed prebivalcev je dal PRESKRBI na voljo dve sobi v novi stavbi. V teh prostorih bo PRESKRBA dz Krškega dobilo od jalno. Preureditev bodo opravili do aprila 1966, ko poteče PRESKRBI odpoved v dosedanjem lokalu. PRESKRBA bo za ureditev lokala v novi stavbi odrinila približno 2 milijona dinarjev. Če se ne bi ponudila takšna rešitev, bi ^pet DIT gradbincev v Kočevju Te dni je bil v Kočevju ustanovni občni zbor društva gradbenih inženirjev in tehnikov z območja občin Kočevje in Ribnica. Udeležilo se ga je 20 gradbenih inženirjev in tehnikov. Na |boru so sklenili, da bodo pomagali pri delih v zvezi z reformo stanovanjskega gospodarstva, program društva pa bodo sprejeli na prihodnjem sestanku. Za predsednika so izvolili inženirja Antona Kna-felca iz Kočevja. Podobno društvo je bilo v Kočevju ustanovljeno že pred nekaj leti. vendar je pred dvema letoma zaspalo. DVODELNO I POKOPALIŠČE ? I Pokopališče v Krškem je postalo premajhno in S zato so ga morali povečati. Podaljšali so ga od 1 zadnjega konca proti travniku. V ograji so za pre- B hod v novi del naredili odprtino in odtlej pokopu- H jejo pokojnike na novem delu pokopališča. Stara ograja zdaj skoraj nasilno deli pokopali- J šče v stari in novi del. Visoka trava, neurejene poti j na novem delu in dva kupa smeti, ki ležita ob za- J silnem vhodu v novi del zapuščenost samo še po- I večujeta. Nehote se vsiljuje primerjava novega §§ konca na pokopališču s tistim delom, ki so ga še I pred nedavnim imala vsa pokopališča za pokopa- g vanje samomorilcev in drugih »grešnih duš«. Kakšni 1 so občutki svojcev, prijateljev in znancev ob po- g grebih na »novem« delu pokopališča? Če lahko po- §j vsod uporabljamo zasilne rešitve, si tega pač ne J bi smeli dovoljevati na kraju, ki je namenjen g zadnjemu počitku naših dragih! iimiifiKn itn fiiriiiifnumfiiifiiitiHiniitiifitiiiiii«! riniiumf imrnuiiuiiiif nniifiinifnfimifmiinisintmiinnminHfniKf: š itn f istnit f ttn HifiHoimHHHHi Občni zbor ObSS v Krškem bili prebivalci čemeče vasi prisiljeni hoditi kupovat v 8 km oddaljeno Kostanjevico. Prvotno zamišljena preselitev v lokal na Oštercu ni prišla v poštev, ker v tamkajšnji stavbi ni skladišča. Predvsem o današnji občini V Krškem se Je 2. decem bra začela večerna politična šola za člane ZK. Obiskuje jo 30 slušateljev iz osnovnih organizacij ZK v delovnih organizacijah in na terenu. Šola bo trajala do 17. decembra, pouk pa je strnjen in poteka vsak dan od 7. do 14. ure. Predavajo stalni in občasni sodelavci delavske univerze v Krškem. Kandidatom bodo posredovali najvažnejše o sedanjih družbeno političnih problemih in našem sistemu, celoten pouk pa je prirejen tako, da bo slušateljem kar najbolj približal dejavnost občine današnjih dni. R. Marjan Preskar, novi predsednik UO »ČE LULOZARJA« Pretekli teden je imel novo izvoljeni upravni odbor plavalnega kluba CELULOZAR v Krškem prvo sejo- -Da bo delo v redu potekalo tudi pozimi, je novi upravni odbor izvolil sekretariat in tehnični odbor ter predsednike odborov. Klub bo odslej vodil Marjan Preskar kot predsednik upravnega odbora, tajnik bo Kristijan Pavliha, Janez Ro-šker pa predsednik tehničnega odbora. Vsi trije so že dolgo aktivni na športnem področju, zato lahko zagotovo pričakuje^no večje uspehe kot do zdaj. v. n. Zares dober tek prš malici V osnovnih šolah krške občine je novembra dobilo malico 2.722 učencev ali 70 odst. vseh vpisanih otrok v šolskem letu 1965/66. Da obrok otrokom res tekne, pove podatek, da je še v oktobru malicalo komaj 50 odst. vseh šoloobveznih otrok, šolske kuhinje pa še niso pokazale vsega, kar zmorejo. Društva prijateljev mladine so jim priskrbela lepe zaloge sadja, zelenjave in drugih hranil v akciji, ki so jo izvedli v posameznih krajih. Kaj pa cene »Pri Komočarju«? V torek zvečer sem v gostišču »Pri Komočarju« naročil porcijo tlačenke s čebulo in kisom. Plačal sem 117 din za tlačenko in kos ,kruha (tlačenka 100 din, kruh 17 din). V sredo, naslednjega dne pvečer, sem v istem gosti, šču naročil enako jed. Dobil sem prav tako porcijo, toda nemalo sem bil pre. eenečen, ko mi je natakarica zaračunala 267 din (250 din za tlačenko in 17 din za kruh). Cena tlačenki je nenadoma poskočila za 150 odst.! Pobaral sem natakarico kako in kaj. Odvrnila je: »Šefinja je tako blokirala!« in nič več ... Zvedel sem, da je bila tlačenka iz iste zaloge kot prejšnji dan. Plačal sem in odšel. Zdi se mi, da takšno spreminjanje cen za goste ni prijetno in da bi o tem lahko morda razpravljala občinska tržna inšpekcija! v. n. Prepolna telovadnica V nedeljo, 12. decembra, je bil v Krškem občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Razen obširnega poročila, ki so ga prejeli delegati (zajelo je celotno dejavnost ObSS in najpomembnejše gospodarske in družbene spremembe v razdobju 1963 do 1965), je bilo na zboru prebrano tudi poročilo predsednika. Ta je načel predvsem probleme nagrajevanja, interne zakonodaje in odnosov v kolektivih ter reelekcije vodilnih kadrov. Tudi obširna razprava se je pomudila največ ob teh vprašanjih. Podrobneje bomo o zboru poročali prihodnjič. 38 novih gasilskih podčastnikov Na seminarju za gasilce podčastnike v Krškem sodeluje 32 kandidatov iz občinske gasilske zveze Krško, 6 kandidatov iz občinske gasilske zveze Brežice, pa tudi kandidati iz občinske gasilske zveze Sevnica. Izpiti iz gasilske tehnike, civilne zaščite in osnove vodogradenlj ter gradbeništva bodo bodoči podčastniki opravljah 19. decembra. 2e v več številkah našega tednika smo brali, da je plavalni klub krškega CELULO-ZARJA v začetku novembra organiziral redno zimsko vadbo za mladino. Telovadbo imajo pet dni v tednu in sicer po starostnih kategorijah. Vsaka skupina ima telovadbo dvakrat na teden po uro in pol v domu TVD Partizan. Zajiimivo je, da je obisk velik in da se telovadbe hkrati udeležuje po 50 ali več športnikov. Pri tej množičnosti se zastavlja vprašanje, kako zaposliti vse, ki so pri telovadbi, ker je telovadnica premajhna. Morda bi bilo prav, ko bi v ta namen odstranili višji oder, ki ga sploh ne uporabljajo. S prostovoljnim delom bi lahko odstranili tudi to oviro in bi bilo za vse dovolj prostora. Izredno množičen obisk zimske telovadbe kaže, da je mladina zelo navdušena za telesno vzgojo. Spričo tega je tudi pravilna odločitev občinske zveze za telesno kulturo in vodstva TVD Partizan, ki sta sklenila ukiniti predvajanje filmov v dvorani, namenjeni le za telovadbo. Tiste, ki protestirajo ob ukinitvi kina, vabimo, naj si kdaj pa kdaj ogledajo eno telovadnih skupin. Spoznali bodo, kako je mladina željna telesne vzgoje! V. N. Senovski strelci so se pomerili Na pobudo članov ZROP jc letos tudi na Senovem zaživela strelska družina. V čast dneva JLA se bodo pomerili na tekmovanju z zračno puško. Sodelovali bodo pionirji, mladinci in člani, med slednjimi pa je precej rezervnih oficirjev in podoficirjev. Za najboljše strelec so pripravili diplome, nagrad pa žal ne bodo podelili, ker ni sredstev. Rezultati tekmovanja bodo objav-ljeui na proslavi dneva JLA, 21. decembra zvečer. R. K. <*?kE OBČINE ži živine v pitališčih premajhen, ni dovolj. Kmetijski strokovnjak mora najti vzroke, lakaj je tako in svetovati, kako prirastek povečati. Za nekatere takšne reči bo potrebno tudi več časa, toda začeti je treba! | V družbeni proizvodnji znašajo stroški pitanja pri govedu za kg žive teže od 700 do 800 din, živina pa ima na trgu ceno 600 din kilogram. S takšno proizvodnjo nimamo kaj početi, vsak obrat zase pa mora iskati rešitve. Vse kaže, da uporabljamo preveč močnih krmil, ki proizvodnjo dražijo, pa premalo zelenih krmil. Kakšno naj bo razmerje med obojim, da bo prirastek enak ali celo večji in meso kvalitetno, Je treba potuhtati. Vsa sredstva, ki bi jih privarčevali pri znižanju stroškov pitanja, bi šla v /čisti dohodek. Hkrati z omenjenimi nalogami v družbeni proizvodnji se je treba lotevati tudi kooperacije. Zasebnemu kmetu bo treba predvsem vrniti zaupanje do kmetijskih organizacij, ker je zaupanje zaradi dosedanjih napak — namalo-krat jih je bil kriv sistem — izgubil. Brez dvoma pa v dosedanji kooperaciji, ko smo imeli pri vsakem kmetu krpico zemlje, ni rešitve. V občini se bo treba odločiti za širšo, čvrsto kooperacijo z n. pr. 50 lastniki, ki bodo kooperirali s celotnim zemljiščem, to pa naj ne bi bilo pri posameznem kmetu manjše od 10 ha. Na 500 ha takšnih površin bo treba uresničiti organizirano in specializirano proizvodnjo, proizvode pa deliti po vloženem delu. Ker je na področju AGRO-KOMBINATA najbolj zanimiva živinoreja, bo treba pri kmetih zagotoviti v kooperaciji dovolj kakovostne mlade živine za pitanje, jim omogočiti tudi dokončno' pitanje in razvijati proizvodnjo krme. M. J. Čez tri leta prsveč učiteljev? Na šolah v sevniški občini trenutno primanjkuje 28 predmetnih učiteljev, njihova delovna mesta pa zasedajo učitelji — Šele letos so prilagodili štipendiranje novim potrebam — V Sevnici so že poskrbeli za varstvo učencev-vozačev — Za prevoze šolarjev bi nujno potrebovali še en avtobus Na osnovnih šolah sevni-ške občine je 93 oddelkov z 2718 učenci. Učnih moči je 107, torej 8 več kot lansko leto. Od skupnega števila je 87 učiteljev, 13 predmetnih učiteljev, en profesor in 6 honorarno zaposlenih. Takšen sestav kaže na pomanjkljivo zasedbo s predmetnimi učitelji. Letos so jih pridOMti 5, potrebovali pa bi jih še 28: na Blanci 5, V Boštanju 3, v Sevnici 10, T Tržišču 5 in v Šentjanžu prav tako 5. Takšni strukturi so šele letos prilagodili štipendiranje kadrov za prosvetno službo. Med štipendisti ni zdaj nobenega učiteljiščnika. Na univerzi štipendirajo po dva slavista, germanista, matematika in učitelja telesne vzgoje. Vseh štipendistov je 23 in svet za šolstvo meni, da bodo šole v treh letih že ustrezno zasedene. pa se bo verjetno novo vprašanje — učitelji, ker jih bo Da se to ne bi zgo-kazalo že zdaj ukre-usmerjati predvsem ljudi k ' izrednemu na pedagoški akade- Tedaj sprožilo kam z preveč, dilo, bi pati in mlajše študiju miji. Prosvetni delavci zadnja leta ugotavljajo, da se povečuje število tistih otrok, ki z uspehom dokončajo osnovno šolo. To je prav gotovo plod njihovih prizadevanj za izboljšano kvaliteto pouka. Letos bo končalo šolanje v osmem razredu .56,8 odst. vpisanih otrok, medtem ko jih je bilo lani le 54,5 odst. Ponavljalcev je v osmih razredih 184, vseh skupaj pa 323. Precej otrok se prevaža na centralne šole z avtobusi in vlaki. Vozačev je okrog 300 in ti otroci so deležni na popolnih osemletkah boljšega pouka, vendar morajo zjutraj zelo zgodaj vstajati. Zanje je to nova obremenitev, hkrati pa je nastal problem varstva. Osnovna šola v Sevnici je poskrbela najprej za jutranje varstvo, zdaj pa imajo vozači urejeno varstvo tudi po končanem pouku. Občinska skupščina je letos dodelila šoli 200.000 din za te namene, za prihodnje leto pa bo potrebno za organizacijo dežurstva 1,5 milijona din. Tudi nov avtobus bi potrebovali, saj je eden za šolarje veliko premalo. Občinska skupščina bo skušala v prihodnjem letu zbrati sredstva tudi za tak nakup. V nobeno smer ni urejenih cen Tovarišico Elko GRILC, predsednico občinskega odbora SZDL v Sevnici, smo te dni prosili, da bi odgovorila na dve vprašanji našega uredništva pred redno letno konferenco Socialistične zveze v tej občini. Najprej smo jo vprašali: — povejte, prosimo, kaj več o dosedanjih pripravah in poteku izrednih konferenc krajevnih organizacij SZDL in kako jih-ocenjujete? Dosedaj je bilo opravljenih 22 izrednih konferenc krajevnih organizacij SZDL, preostale organizacije pa bodo imele konference te dni odnosno v nedeljo, 19. decembra. Udeležba je bila na vseh dosedanjih konferencah zelo dobra, razen v Drožanju. Opažamo tudi, da se konferenc izven Sevnice udeležuje precej mladih ljudi. V Kompo-lju—šmarčni so poročilo o delu mladinske organizacije obravnavali celo kot sestavni del konference Socialistične zveze. Razen organizacijskih vprašanj so povsod obravnavali še nerešeno komunalno problematiko. V Podgorju želijo dokončno elektrifikacijo vasi Vel. Podgorje, Orehov-ca, Zdol, Podgorice in Pec- lja. Želijo boljših poti, zdravo vodo in če le mogoče vodovod. Skoro v vseh krajih skušajo najnujnejša dela urediti predvsem s prostovoljnim delom ter prosijo skupnost le za plačilo materiala in prevozov. V Primožu sami gradijo šolo! Z enako akcijo bodo prihodnje leto začeli v Telčah. V Krmelju, Tržišču, Gabrijelah, Malkovcu, Telčah in Šentjanžu občani zahtevajo posredovanje, da ne bi ukinili vlaka Krmelj, ker so nanj navezani številni delavci, šolarji in obrat Metalne. Prometa ne morejo preusmeriti na ceste, ker so skoro vse domala neprevozne. Vse ceste II: in III. reda so v tako slabem stanju, da je promet po njih zelo oviran. Na konferencah so kritizirali odnos republike, ki se jim zdi nerazumljiv. Pri izdelavi načrtov sploh ne upoštevajo potreb gospodarstva, temveč le turizem. Naša občina je edina v Sloveniji, ki nima v nobeno smer urejenih cestnih zvez. Veliko so govorili tudi o možnostih za prodajo kmetijskih pridelkov zadrugi, ker doslej ni širše organizirala odkupa. V Sevnici so razpravljali še o prepotrebni gradnji otroške^ varstvene ustanove in zdravstvenega do- ma, o trgovini, mesnici in gozdarski službi. Precej razprav je bilo posvečenih tudi ureditvi hiš in njih okolice, kar naj bi bila skrb vseh občanov in hišnih svetov. V čem bo glavni poudarek občinske konference SZDL v Vaši občini? Na kaj nameravate na konfe: renči posebej opozoriti in kakšen bo njen značaj — izrazito delaven v grupan za posamezna področja ali pa bo potekla v običajnem, dosedanjem okviru? Ker bo občinska konferenca v začetku januarja, bi o tem kaj več raje povedala kasneje. KLKA GRILC POSTAJE NE DOVOLIMO DKINlfU Deputacija, za katero so se odločili na konferenci krajevne • organizacija Socialistične zveze 5. decembra v Krmelju, bo najvišje organe opozorila na posledice, do katerih utegne priti ob nameravani ukinitvi železnice iz Tržišča v Krmelj. Na konferenci, katere se je kljub dela prostemu dnevu udeležilo komaj 50 ljudi, je bilo vprašanje predvidene ukinitve železnice v ospredju. O njem je govoril tudi pred- TRŽIŠČE: UKINJENI SEJMI V SEVNICI Zaradi pojava svinjske kuge na območju občine Sevnica se do nadaljnjega SEJMI ZA SVINJE IN ŽIVINO ukinjajo Oddelek za gospodarstvo pri ObS SEVNICA Lepa prireditev v Radečah Svoboda v Radečah je letošnji dan republike in 20-letnico osvoboditve lepo proslavila. Ob tej priložnosti so številnim poslušalcem v nabito polni dvorani predstavili recitativ »Hlapec Jernej in njegova pravica« po zamisli in v režiji prof. Janeza Plešca. Pri proslavi je sodeloval tudi 50-član-ki recitacijski krožek osnovne šole »Marjana Nemca« ter moški pevski zbor pod vodstvom tov. Steblovnika, ki ga je na klavirju spremljal tov. Matko. Občinstvo je bilo s prireditvijo zelo zadovoljno. S. Sk. Zaposlene matere spraštiieic Kdaj bo otroški vrtec podaljšal delovni čas? Bo to že darilo za novo leto? Geslo letošnje konference za aktivnost žena v Sevnici se je glasilo »POMOČ ZAPOSLENI 2ENI!« Od tega je preteklo že nekaj mesecev in če obnovimo sklepe, vidimo, da so nekateri ostali pozabljeni. Tako je delovni čas v otroškem vrtcu še vedno nespremenjen. Matere, ki začenjajo službo ob šestih zjutraj, ne morejo oddati svojih otrok spotoma v vrtec, ker ta še ni odprt! Tudi popoldne vrtec, ne dela do treh, kot je priporočila konferenca. V resnici pa to ni tako težko, saj bi se dalo urediti z zaposlitvijo honorarne moči. Razen tega bi otroci v vrtcu lahko dobili tudi kosilo in materam ne bi bilo treba skrbeti za opoldanski obrok. Zaposlene žene bi to še posebej pozdravile. V januarju bo sklicana občinska konferenca Socialistične zveze. Ali bo varstvo otrok spet na dnevnem redu? Najbrž to ni potrebno, saj bi ga z malo več volje lahko že letos uredili. Za šolsko varstvo je poskrbljeno in na vrsti je boljša organizacija predšolskega varstva, saj ta trenutno sploh ne zahteva večjih finančnih izdatkov. Besedo ima še krajevna skupnost. Z nekaj odločilnimi ukrepi tudi ona lahko pospeši rešitev te zadeve. Podaljšan delovni čas v otroškem vrtcu je lahko lepo darilo otrokom in materam za novo leto! V Krmelju rastejo hišice kakor gobe po dežju. Na prisojnem hribu so pravkar začeli pokrivati četrto enodružinsko hišo. Vse bodo imele dovolj sonca, saj so razvrščene tako, da ne zakrivajo druga druge. Prostovoljno delo in proizvodni okoliši V minulih dneh so bile izredne konference Socialistične zveze na območju krajevnega urada v Tržišču. Značilno za vse je, da so bile dobro obiskane in da so člani živahno razpravljali. 0 NA TELČAH je bila konferenca 28. novembra, udeležila pa sta se je tudi dva odbornika in sodelovala v razpravi. Načeli so vprašanje telške šole, ki jo nameravajo pričeti graditi prihodnje leto. Zmenili so se o popravilu vaških poti in o telefonu, ki ga hočejo napeljati v ta hribovski kraj. Ljudje so drogove že prispevali, pripravljeni so opraviti še zemeljska dela. 0 NA MALKOVCU so imeli konferenco 4. decembra nad zadružno kletjo. V razpravi so menili, naj bi prišla v četrti proizvodni okoliš tudi Tr- ščina. Zanimal jih je tudi zakon o gozdovih. Pogovorili so se o popravilu vaških poti. Letos so občani opravili 1900 ur prostovoljnega dela. 0 V TRŽIŠČU so na konferenci, ki je bila 5. decembra, posegli v razpravo predvsem delavci METALNE, železničarji in naposled tudi kmetje. Protestirali so ob predvideni ukinitvi vlaka do Krmelja. Kmetje so imeli pripombe na davke in zdravstveno zavarovanje. Rekli so, naj bi imel tudi kmet popolno zavarovanje. Več opazk je letelo" na račun slabih odnosov med KZ in kmetovalci. Na konferenci so pogrešali zastopnika iz zadruge, da bi pojasnil nejasna vprašanja. © V GABRIJELAH so na konferenci 5. decembra občani živahno zastavili besedo o arondaciji zemljišč, popra vilu poti in drugem. Ujezilo j pa jih je, da je prišel na čr- j np tablo ljubljanske televizije vodnjak, ki ga uporabljata največ dve stranki. Dodali so, da občina ne more vsakomur čistiti vodnjaka. Zmenili so se, da bodo začeli graditi vodovod, ki bo imel zajetje nad vasjo. Postavili so odbor treh članov, ki imajo nalogo takoj začeti delati. sednik ObS Sevnica Jože Knez. Ruzen tega je predsednik Knez spregovoril o težavah pri gradnji prepotrebnih šol na Telčah, Primožu, stanovanjskega bloka v Tržišču in drugem. Najti bo treba tudi pravo mero za uporabo vode iz vodovoda in so na konferenci menili, naj bi namestili vodomere. V razpravi se je oglasil tudi direktor obrata METALNE in povedal, da bi bila dejavnost tega krmeljskega obrata z ukinitvijo železnice močno ogrožena. Ukinitev bi nedvomno prizadela tudi vseh 116 potnikov, ki se vsak dan vozijo z vlakcm. Upravnik sev- niške kmetijske zadruge in odbornik Rudi Cimpcršek je navedel, kakšne so možnosti kmetijskega pospeševanja, odkar je v likvidaciji KZ Trži-šče-šentjanž. Načeto je bilo vprašanje milih kazni za špekulacije z družbenim premoženjem, ki so jo zagrešili odgovorni ljud;e v KZ šentjanž-Tržišče. Za občinski odbor SZDL niso s krmeljskega predela predlagali nobenega kandidata, medtem ko bosta krajevno organizacijo na občinski konferenci zastopala delegata Vlado Senćan in Ivo Kolovrat. D. B. Film o varnosti pri delu Delavska univerza v Sevnici je letos sprejela v svoj izobraževalni načrt tudi higiensko tehnično zaščito delavcev. Po podjetjih prav zdaj prireja strokovna predavanja, ponazorjena s filmi. Predavatelj je tov. Kleč, vodja strokovnega izobraževanja pri delavski univerzi v Žalcu. Predavanja o zaščiti pri delu so delavci povsod dobro sprejeli, saj se zavedajo, da je na delovnih mestih še veliko pomanjkljivosti in le ob potrebni razgledanosti se bodo lahko izognili morebitnim hudim posledicam. ZAPISKI S KRAJEVNE KONFERENCE SZDL V LOKI lil lastne udejbžte pri hfiih deli!' Preteklo nedeljo je bila v dvorani prosvetnega doma v Loki dobro obiskana konferenca Socialistične zveze. Prišlo je tudi več občanov iz oddaljenih hribovskih naselij. Občinsko skupščino in občinski odbor SZDL je zastopal Nace Vinter, navzoč pa je bil tudi republiški poslanec Bogo Gorjan. Najprej smo slišali poročilo o delu organizacije v minulem obdobju, nato pa še poročilo o uspehih in težavah krajevne skupnosti. V razpravi, ki je sledila, so skušali posamezniki nakazati loštanj: 1:4 v korist prostovoljnega hh Letna konferenca SZDL v Boštanju je bila v nedeljo, 12. decembra. Iz predsednikovega poročila je bilo razvidno, da je bila pri kulturnem in športnem udejstvovanju posebno delavna domača mladinska organizacija. Zatem je predsednik krajevne skupnosti poročal o dosedanjem delu ter pohvalil pripravljenost občanov za sodelovanje v raznih prostovoljnih akcijah, saj je vrednost vloženega prostovoljnega dela v razmerju 1:4. Tako so občani skoraj v celoti zgradili vodovod Boštanj— Dol-Boštanj, nameravajo pa urediti še kanalizacijo v Boštanju. V živahni razpravi je pojasnila v zvezi z novim zakonom o gozdovih dajal predstavnik gozdnega obrata Sevnica. Glede dveh dolgoletnih nerešenih problemov pa so občani zahtevali čimprejšnjo rešitev. Zahtevajo javno razsvetljavo pri železniškem mostu in izpraznitev stanovanja v šoli za potrebe družbenega udejstvo- vanja in zavetišča šolarjem-vozačem, katerih je več kot 40. V teh prostorih bi lahko organizirali tudi dodatni pouk za učence. še posebej so se na konferenci zanimali za sadjarske probleme Sadjarji-uvidevajo, da bodo ob vse sadno drevje, če ne bodo v prihodnje izdatneje škropili. Izvoljeni so bili 4 delegati za občinsko konferenco ter 2 kandidata za novi občinski odbor. D F. rešitev nekaterih krajevnih problemov. Ugotovili so, da gre napredek vendarle svojo pot. Tako so pred kratkim pričeli graditi novo trgovino, urejena bo pot od glavne ceste v čelovnik, s pomočjo vseh društev pa bodo namestili in popravili tudi nov pod v prosvetni dvorani. Predstavnik občine je glede drugih nerešenih problemov poudarjal, da bo krajevna skupnost v letu 1966 uredila lahko le tiste komunalne probleme, za katere bodo občani pripravljeni prispevati samoprispevek. Zatem so na konferenci razpravljali še o gospodarski reformi ter izvolili delegata za občinsko konferenco v Sevnici ter predlagali kandidate za novo občinsko vodstvo SZDL, v katerem je tudi tovariš Culeto. STANKO SKOCIR —Jrr------------*^-.%9Q&Š^$$..........rt-.i^:.^. 16 DOLENJSKI LIST Št. 50 (821) PREDSEDNIK SLAVKO KP?AN MENI PRED KON^^NCO: . ?i§ip - irabljena rezerva SOCIALISTIČNA ZVEZA POSPEŠUJE SAMOUPRAVO 21. decembra dopoldne bo v Trebnjem občinska konferenca Socialistične zveze. Delegatom in gostom so te dni poslali zajetno poročilo občinskega odbora SZDL o delu v zadnjih, dveh letih. Kaj bo obravnavala konferenca in katera področja naj bi šla predvsem v njen pretres in še marsikaj drugega, nam je te dni povedal predsednik občinskega odbora SZDL Slavko Kržan. — Katera vprašanja bodo na konferenci predvsem v ospredju? - — Glede na vsebino konfe. renc krajevnih organizacij SZDL, poročila občinskega odbora in referata pričakujem, da bodo stopila v ospredje naslednja vprašanja: samoupravljanje v najširšem pomenu, metode dela Socialistične zveze, razvoj gospodarstva s poudarkom na kmetijstvu, kadrovska politika, družbeno angažiranje občanov, problematika mladine in tako naprej. Sodim, da bo najbrž največ govora o samoupravljanju v gospodarskih organizacijah, delovnih organizacijah družbenih služb in krajevni samoupravi. O metodah dela SZDL nameravam nekoliko obširneje spregovoriti v referatu, želel pa bi, da bi o tem rekli kaj več tudi udeleženci konference. Zdi se, da bi bilo potrebno prav s tem v zvezi zastaviti besedo, kako bomo dosegli večjo angažiranost občanov. Pričakujem zelo konkretno razpravo o kmetijstvu in gospodarskem razvoju občine v prihodnjem obdobju. — Kaj je doseženega na področju: SZDL —- samouprava? — Beseda bo o delu krajev, nih skupnosti, razen tega pa se bomo pogovarjali o zbo rih volivcev, vlogi odbornika, hišnih in poravnalnih svetili in morda še o čem. SociaVstična zveza si je jn si bo tudi v prihodnje prizadevala, da bi se krajevna samouprava razvijala kar najhitreje. S tem namenom je organizirala vrsto posvetovanj o raznih vprašanjih. Naše krajevne organizacije neposredno pomagajo pri razvoju in utrjevanju posameznih organov- Tako so n. pr. vse delo v zvezi z organizacijo krajevnih skupnosti opravili prav krajevni odbori SZDL. Ti tudi nadalje skrbijo za uskladitev dela krajevne samouprave in kadrovske razporeditve. Najbolj si SZDL prizadeva pri organiziranju zborov volivcev. Zal ugotavljamo, da se nam kljub prizadevanju še ni posrečilo pri ti do večjih rezultatov na področju krajevne samouprave. Pričakujem, da bomo v prihodnje v sodelovanju z občinsko skupščino, ki je v zadnjem času pokazala razumevanje za reševanje problematike na področju krajevne samouprave, dosegli večje uspehe. —Kako bi na splošno označili naloge SZDL v prihodnjem obdobju? — Utvrjevanje in razvoj samoupravnih odnosov na vseh področjih v občinski skupščini in njenih organih, v delovnih organizacijah kot v krajevni samoupravi bo eno prvih in poglavitnih nalog So-e;alistične zveze. Druga, tudi zelo pomembna naloga, se kaže v nadaljnjem razvoju kooperacij skih odnosov med kmetijsko zadrugo in zasebnimi kmečkimi pridelovalci. Sodim, da je v tem naša največ, ia rezerva v gospodarstvu. Družbena kontrola bo potreb- DANES V PRETRESU: Sanacijski našrt taoo^retne Oba. zbora občinske skupščine v Trebnjem bosta na današnji trinajsti skupni seji obravnavala predlog sanacijskega načrta trebanjskega podjetja KEMOOPREMA, problematiko veterinarske in socialne službe ter razpravljala o sprejemu vrste odlokov. Med drugim pričakujejo razpravo o predlogu spremenjenega odloka za proračun občine, občinskem prometnem davku od prometa blaga na drobno in plačil za storitve, kar bo predpisal poseben odlok, o popisu stanovanjskih hiš in drugih prostorov ter podobnem. Kmetovalce bo zanimalo, koliko in kakšne vrste lesa bodo smeli uporabiti zase v gospodarskem letu 1965/66, kar bo predpisana na tej seji. Odborniki bodo dalj tudi so- glasje k sklepom o osnovnem in dodatnem prispevku za zdravstveno zavarovanje. Osnovni prispevek bc 8 odstotkov Predvčerajšnjim popoldne je svet zavarovancev trebanjske občine na drugi seji predlagal, naj bi znašal osnovni prispevek za zdravstveno zavarovanje v prihodnjem letu 3 odst. Razen tega je svet razpravljal o finančnem načrtu zdravstvenega zavarovanja v letu 1966. O tem bo več govora na 4. rednem zasedanju skupščine komunalne skupnosti socialnega zavarovanja, ki se bo sestala v kratkem. na nad vsemi dogajanji v občini. Doslej so se naše organizacije premalo zavedale te dolžnosti, zato smo prav zategadelj napake čestokrat obravnavali šele tedaj, ko jih ni bilo več mogoče preprečiti. Zaostritev družbene odgovornosti je po mojem mnenju ena poglavitnih nalog vseh naprednih subjektivnih sil Z necHigovornim gospodarjenjem z družbeno lastnino in s skrivanjem za samoupravnimi organi je treba učinkovito prekiniti. Med važnejše naloge SZDL sodi tudi pridobivanje novih članov v SZDL in utrjevanje nekaterih krajevnih organizacij. Razen nalog, ki sem jih navedel, čakajo krajevne organizacije še druge, o katerih pa bi kazalo spregovoriti po konferenci. DEVET LET V POŠTII SLUŽBI »Po devetih letih mi je lahko,« zatrjuje upravnica pošte v Veliki Loki Marija Klcmenčič. »Tu sem pet let, prej sem bila v Velikem Gabru.« »Je lahko biti upravnica?« »2e, če se človek temu poslu privadi. Seveda imam dovolj prakse, da lahko ne-.moteno delam.« • »Koliko sodelavcev imate?« »štirje smo za okoli '45 vasi, namreč jaz in brije pismonoše.« »Promet?« »Poštna služba je res vsestranska. Pri nas je precej velik plačilni promet, veliko pisem, razglednic, dopisnic, telegramov, predvsem pa časopisov. Na dan raz-nesejo naši pismonoše povprečno po 90 časopisov in kakšnih 100 pisem.« »Kdaj največ?« »Pozimi, vedno pa pred prazniki.« »Katero spoznanje najbolj cenite?« »Da je natančnost' in poštenost nujna v poštni službi.« Marija Klemenčič je še povedala, da je pošta v Velikem Gabru že dober mesec samo podružnica pošte v Veliki Loki. Ukinjena je zato, ker ni bila dovolj rentabilna. n IVAN-ZORAN V MOKKIli JE EIEM PREVEČ Šest prodajaln (3 Mercatorjeve in 3 Dolenjkine) je nemara v Mokronogu res preveč, to slabost v razvoju trgovske mreže pa naj bi po »Tržanovi« sodbi zagrešila nesmotrna politikar ki da je vrinila v neperspektivni Mokronog konkurenco »Dolenjke« »Sami smo sposobni poštreči potrošnikom našega območja. Kar poglejte: po reformi ni-smo doživeli bistvenih sprememb, pod jesen, zlasti v novembru smo ustvarili za 38,1 odstotka večji promet kot lani v istem mesecu,« zatrjujejo v mokronoški poslovni enoti TR2AN. 14-članski delovni kolektiv mokronoškega TR2ANA dela že poldrugo leto v sestavu ljubljanske veletrgovine MER-CATOR. TRŽAN je bil že pred pripojitvijo po obsegu majhno, vendar pa finančno precej dobro podjetje. Zato je odklonilo integracijo s tre- RAFKO BIJEC, direktor: »Kolektiv se je odločil za pripojitev k MER-CATORJU, ker je menil, da je to najsolidnejše in največje podjetje. Upamo, da bomo z njegovo pomočjo lahko premagovali vse ovire. Zaupanje in ugled si pridobivamo z dobro strežbo in s poštenim odnosom do strank.« banjskim GRADIŠČEM. To je naredilo tudi zavoljo tega, ker je delovni kolektiv občutil, da ob vsiljeni združitvi ne bi bilo pravega sožitja. »2e takoj po združitvi se je izkazalo, da želi MERCATOR tudi v Mokronogu modernizirati trgovine. V ta namen je odkupil lokale in se dogovarjal o modernizaciji starih trgovin. Prav tedaj .je prišlo do gospodarskih ukrepov in zmanjšanja investicij v gospodarstvo. Ukinjeni so bili tudi investicijski krediti, kar je močno prizadelo tudi ljubljansko veletrgovino,« meni direktor mokronoške poslovne enote TR2AN Rafko Bijec. V Mokronogu so ukrepe z razumevanjem sprejeli. Spoznali so, da ne bodo gradili ISKRE, zato »mora tudi trgovina še nekoliko počakati«. Upajo pa, da bodo težave prebrođene, da bo lahko MERCATOR začel urejati predvideno samopostrežno prodajalno ter adaptiral druge lokale, kot ga obvezujejo medsebojne pogodbe. »Naš kolektiv je vedno bolj zaskrbljen, ker Mokronog v vseh pogledih nazaduje. Kupna moč slabi, ker ljudje odhajajo v bolj razvite industrijske kraje«, ugotavlja direktor TR2ANA in pristavlja, da skrbi TR2AN za oskrbo središča potrošniškega Mokronoga, kjer je imel do nedavnega pet prodajaln, je pa spričo gospodarskih ukrepov dve ukinil in likvidiral krojaški obrat. Zdaj ima TR2AN v Mokronogu tri poslovalnice, prav toliko pa jih ima tudi DOLENJKA, kar je glede na potrebe kraja preveč. »Slabosti v razvoju trgovske mreže tega kraja je treba pripisati nesmotrni politiki, ki je s silo vrinila v Mokronog, se pravi kraj brez perspektive za gospodarski razvoj, konkurenco DOLENJKE, čeprav potrošnik konkurenčnih razlik ne opazi«, zatrjuje direktor TR2ANA tovariš Bijec, meneč da si bodo TR2ANOVE poslovalnice pridobile potrošnika tako, da mu bodo prisluhnile in ga kar najbolje postregle. Prvi koraki stanovanjske reforme Vtrebanjski občini bo zajela revalorizacija blizu 300 stanovanj družbenega sektorja, ne upoštevaje stanovanjskega premoženja KPD na Dobu. O tem, ali bi v smislu inačel stanovanjske reforme ustanovilli novo stanovanjsko podjetje ali gospodarjenje s stanovanji in skrb za nadalj nje zidanje stanovanj prepu stiti komunalnemu podjetju, še niso dokončno sklepali, Več pristašev ima inačica, naj bi ustanovili novo pod jetje, ki bi bilo bolj kos zagonu v stanovanjski Izgradnji zadnjih let. Pristašev mišljenja, naj bi občina to vprašanje reševala z medobčinskim sodelovanjem skoToda ni. Pred kratkim je bii posvet, na katerem so razpravljalil o prvih korakih v stanovanjski reformi. Stalni zdravnik pride 5. aH 6. januarja pričakujejo v nurensiki ambulanti splošnega zdravnika, ki bo ostal za stalno. Medicinsko sestro so tudd že dobili, je pa trenutno na praksi R Trebnjem, P03JBN0 II PETLETK©! Gospodarstvo trebanjske občine bo v naslednjem petletnem obdobju temeljilo na obstoječih zmogljivostih Če'glavni zataji, vse spi! Ker se je sekretariat osnovne organizacije ZKS premalo zanimal za življenje okrog sebe, ni dala pravega haska od seb«e Socialistična zveza, pa tudi drugih družbeno političnih organizacij in krajevne skupnosti se je lotila mrtvoudnost. Novi sekretar osnovne organizacije ZKS Tomo Saje, izvoljen na konferenci 9. decembra, je obljubil, da se bo osebno zavzel, da se stanje popravi, pri tem pa pozval člane sekretariata in vse druge komuniste, da mu pomagajo. Na letni konferenci so mokronoški komunisti razen o tom predvsem razpravljali o svoji vlogi v času izvajanja gospodarske reforme. Poro čilo je prejel vsak član, zato je bila temu primerna vsa razprava. TREBANJSKE IVER O SNEŽNA NEVIHTA, ki je sredi prejšnjega tedna zajela Dolenjsko, je preseneUla tudi Tre-banjce. Zaradi naglo zapadlega snega je prišlo do okvar v električnem omrežju In zastoja v prometu, vendar le za krajši čas. Brez luči so bili Trebanjci blizu dvajset ur, predvsem v noči med 8. in 9. decembrom, ceste pa so usposobili za promet do 9. decembra. Pluiill so predvsem tiste ceste, ki so nujno potrebne za zvezo med posameznimi kraji in središči. Tako ni bilo bistvenega zastoja pri prevozu otrok in so šolski avtobusi pripeljali pravočasno. Manjše zamude so Imeli le avtobusi, ki spotoma ustavljajo v Trebnje mna progi Novo mesto — Ljubljana. Obrat Cestnega podjetja si še nI oddahnil od dela, ki ea je dal prvi večji sneg prihaja\jče zime in je v stnlni pripravljenosti. S3 ŠTEVILNEJŠI OBISKI v trgovinah, ki so dobro založene, vozovi z drvmi in premogom, večji promet v gostiščih, to te dni v Trebnjem ni redkost in napravi vtis, da smo že sredi zime. Ta čas se -dogajajo tudi reči, ki zabolijo. Besede veljajo tistemu prevozniku, ki je prejšnji četrtek prevažal cement z železniške postaje in mučil konje na klancu do GRMADE, da se je iz njih kar kadilo. B LETO GRE H KRAJU, v Trebnjem pa se radi spominjajo marljivih prebivalcev Vrhtrebnje-ga, Repč in Grmade, ki so letos sami uredili. 7 km ceste do Trebnjega. To omenjajo kot zgled vsem drugim občanom, ki Čakajo, da jim bo denar za ureditev komunalnih vprašanj kanil lz občinskega proračuna. Najbrž je v občini še kakšen kraj, ki bi bil vesel podobnega, kar so si omenjeni sami ustvarili. Kako se da brez košev denarja napraviti cesto, ne da bi bil znatneje načet občinski proračun (temu se tudi v prihodnjem letu ne obeta kaj dosti več za komunalno dejavnost), naj interesenti vprašajo režijski odbor na Vrhtrebnjcm. To je osrednji sklep uvodne razprave o tezah petletnega gospodarskega razvoja na posvetovanju 6. decembra v Trebnjem na katerem so predstavniki trebanjske občine z zveznimi in republiškimi poslanci pretresali možnosti za čimhitrejši napredek občine v naslednjem obdobju. Na posvetu so ugotavljali, da je načrt minulega dvoletnega obdobja, imenovanega tudi investicijsko obdobje, skoraj povsem uresničen, oziroma se bo% dejanski učinek prizadevanja minulih dveh let odrazil popolnoma šele v prihodnjem letu, ko bodo v polnem zagonu tudi že objekti, ki jih dograjujejo. Med drugim štejejo sem TOVARNO ŠIVALNIH STROJEV, MODNA OBLAČILA, pitališče KZ v Martinji vasi in tudi še mirensko DANO, ki se je letos preselila v sodobne prostore. To so tudi glavni nosilci družbene proizvodnje, na katerih bo raslo gospodarstvo petletke. Prav gotovo je dalo minulo obdobje investicijskega pospeševanja tudi dovolj izkušenj, da bo o.bčina lahko pogumne je kot sicer zastavila plug v predvideno petletko. Občinska skupščina je nedavno priporočila gospodarskim organizacijam, naj izdelajo dolgoročnejše programe razvoja, kar bo tudi pripomoglo k temu, da se bodo prej pokazale možnosti za napredek v petletki. To bodo še izraziteje povedale analize, ki jih morajo gospodarske organizacije pripraviti in priložiti programom. Iz analiz bo predvsem razvidno, ali imajo določena podjetja upanje na obstanek ali pa je zaman govoriti o njihovi perspektivnosti. Gospodarstvo naslednjega obdobja bo torej temeljilo na tem, kar je zgrajenega oziroma bo dograjeno v določenem roku, zato bo treba poiskati res najboljše poti. Po nekod si bodo obstanek zagotovili z uvajanjem večizmen-skega dela, drugod bodo razmislili o preusmeritvi proizvodnje in delali samo izdelke, po katerih bo povpraševanje na trgu. Nuja bo zahtevala, da bodo gospodarske organizacije pospeševale samo tiste dejavnosti, ki bodo donosne, se pravi, da bodo od njih lahko živele. Marsikaj bo treba še urediti, marsikaj dopolniti in spremeniti. Na vse to je treba misliti že zdaj in je morda prav, da te misli podčrtamo tudi v času, ko so se začele prve razprave o petletnem gospodarskem pospeševanju. VETJKA SKRB ZA ZADEVE BORCEV V NOVOMEŠKI OBČINI TAKO BO TREBA NADALJEVATI O reševanju borčevskih zadev v novomeški občini, zadnje čase nismo veliko pisali v Dolenjskem listu. To pa seveda ne pomeni, da teh zadev nihče ne bi reševal. Celo nasprotno lahko trdimo: v zadnjih dveh letih, zlasti pa letos je bilo za borce storjenega zelo veliko. Popolnoma razumljivo je, da ne moremo opraviti vsega hkrati, saj živi prav v novomeški občini zelo veliko nekdanjih borcev NOV, gospodarska razvitost pa še ni tolikšna, da bi v celoti zagotavljala potrebno materialno osnovo. Kljub temu pa je treba reči, da so si vsi vodilni tovariši v občinski skupščini kot tudi odborniki predsedstva ObO ZZB zelo prizadevali storiti kar največ: rešili smo vprašanje priznavalnin, začeli graditi stanovanja za borce, mnogim aktivistom, vdovam padlih ter materam padlih smo zagotovili olajšave pri davkih, nudili smo enkratne podpore socialno šibkim borcem, pomoč za šolanje otrok borcev (zlasti tistim, ki obiskujejo srednje in višje šole izven meja domače občine) itd. Še vedno je resda slišati negodovanja posameznikov, vendar ti, ki negodujejo, največkrat zelo malo vedo o naporih, ki jih vlaga družba v skrbi za borce. Ko so šentjernejski pevci, letošnji Trdinovi nagrajenci, nastopili na proslavi krajevnega praznika v Otočcu, so se slikali tudi s podpredsednikom republike Aleksandrom Ranko vicem in njegovo ženo Slavko Becele (Foto: M. Moškon) Od 9,500.000 na 35,000.000 priznavalnin 1964. je bilo v novomeški občini odobrenih za priznavalnine 9,500.000 din, za leto 1965 pa se je ta znesek povečal na 35 milijonov din in je torej skoraj 4-krat večji. Namenjen je izplačevanju preživnin in za plačilo prispevka iz zdravstvenega zavarovanja. Do konca novembra je bilo odobrenih že 192 priznavalnin, enkratne priznavalnine pa je prejelo 122 borcev. Komisija za vprašanja borcev je pred nedavnim določila kot najnižjo priznavalnino 9.000 din na mesec, kot najvišjo pa 22.000 din. Vsak mesec je porabljenih za stalne priznavalnine 2,800.000 din, za enkratne priznavalnine pa je bilo letos porabljenih 3,040.000 din. Da bi rešili najnujnejše primere, bi bilo treba v vsej občini dodeliti okoli 200 priznavalnin. 24 otrokom borcev je bilo odobrenih skupaj 725.000 din enkratne pomoči pri študiju. Ti otroci ne prejemajo nobenih štipendij, odobrene zneske pa so porabili največ za nakup učnih knjig in pripomočkov. Za zdravljenje borcev in za plačilo pogrebnih stroškov je bilo porabljenih 1965. skupno 865.000 dinarjev. 104 milijoni posojil za gradnje in adaptacije Zelo pereče je stanovanjsko vprašanje borcev, tako pri zaposlenih kot pri nezaposlenih borcih. Občinski odbor ZZB ima veliko prošenj za novogradnje in adaptacije. Največ prošenj za adaptacije je s podeželja, kjer mnogi borci stanujejo v stavbah in prostorih, ki ne zaslužijo tega imena. S pomočjo občinske skupščine in stanovanjskega sklada je bilo pod ugodnejšimi pogoji odobrenih v letu 1965 za novogradnje 23,500.000 din posojil, za adaptacije pa 25,600.000 din posojil. Za prihodnje leto je posameznikom že odobrenih skupno 37,000.000 din takšnih •posojil. Občinska skupščina Novo mesto je dodelila kmetom borcem 5 • milijonov brez- Mirna peč: v bloku že stanujejo! Pred dnevom republike so se prosvetni delavci v Mirni pečj vselili v stanovanjski blok, ki je bil zgrajen letos. V njem so štiri družinska stanovanja, tri sobe za samce in garsonjera. S tem je stanovanjsko vprašanje prosvetnih delavcev v Mirni peči vsaj za krajše obdobje rešeno. Šmihel: vsi otroci malicajo! Podružnična osnovna šola v šmihelu pri Žužemberku ima 59 učencev in vsi prejemajo šolsko malico. Na mesec plačajo za obroke 400 dinarjev vsak. Obrok jim je omogočila organizacija RK, ki ima letos nrvič že 55 članov, od katerih !e 21 tudi marljivih krvodajalcev. obrestnega dolgoročnega posojila za popravilo stavb, omogočila je nakup 11 družinskih stanovanj za nezaposlene in upokojene borce ter invalide in za oboje porabila 55 milijonov din. Ta sredstva je občinska skupščina namenila iz svojega proračuna ter iz posojila, ki ga je najela pri stanovanjskem skladu. In davčne olajšave so zalegle kot pomoč Občinska skupščina Novo mesto Je letos na predlog predsedstva ObO ZZB sprejela odlok o davčnih olajšavah od zemljišč. Olajšav po odloku so lahko deležni vsi borci in aktivisti s priznano dvojno dobo, vdove padlih in umrlih borcev ter borci, ki živijo v družinski skupnosti s starši, pa jim je posestvo edini vir preživljanja. Borcem iz 1941 in 1942 je priznana 80 odst., iz 1943 60 odst., iz 1944 40 odst. in iz 1945 20 odst. davčna olajša- va. Če so borci iz 1943, 1944 in 1945 v delovnem razmerju ali upokojeni, imajo pravico do polovične olajšave. Za takšne olajšave je zaprosilo 514 borcev in 107 vdov ter mater padlih. Ta odlok je povzročil veliko olajšanje med borci in je dokazal razumevanje, ki ga kaže občinska skupščina Novo mesto do težkega stanja borcev kmetov. Vsi upamo, da bodo borci prihodnje leto deležni enakega razumevanja občinske skupščine kot letos. Pogovoriti se bo treba o nadaljnji gradnji stanovanj (proračunska sredstva, stanovanjski sklad in bančni kredit z udeležbo republike), o posojilih za popravila stanovanj borcev na podeželju (potrebnih je 239 milijonov za začasno rešitev!), pa tudi za vse ostalo bo potrebnih vedno več sredstev. Na pomoč bodo morali priskočiti republika in tudi večje delovne organizacije. MILOŠ JANČIČ Pesem - njihova ljubezen in ponos! Na dan republike, 29. novembra, smo poslušali v Prosvetnem domu v Šentjerneju koncert Šentjernejskega okteta. Koncert je obsegal 18 zahtevnih zborovskih skladb Kernjaka, Pahorja, Bučarja, Vrabca, Simonitija,-Marolta, Nedveda, Gobca in Mirka. 2e nekaj let spremljam delo in nastope fantov iz Šentjerneja. Vsak nastop, da, celo vsaka vaja pomeni pri njih zavzeto delo pri osvajanju novih skladb, hkrati pa nenehno poglabljanje v slovensko narodno in umetno pesem. To hi navaden zbor, kakršnih poznamo mnogo, to je skupina osmih zvenečih moških glasov, ki jih razen tega, da imajo ubrane glasove, druži zvesto medsebojno prijateljstvo in ljubezen do lepe zborovske glasbe. Njihova odlika pa IZREDNE KONFERENCE SZDL V NOVOMEŠKI OBČINI Več kot polovica konferenc končanih Pretekli teden je bila na območju novomeške občine še vrsta izrednih konferenc Socialistične zveze, tako da jih je že več kot polovica končanih. Konference so bile v Se-la-Hinjah, Birčni vasi, Drči, Drganjih selih, na Dvoru, v Prečni, Maharovcu, Poljanah, Dol. Straži in Mokrem polju. Sela-Hinje: Dokončna elektrifikacija vasi in še nekateri stan krajevni problemi so bili na konferenci glavni predmet razgovo. rov. Občani so ponovno razpravljali o ureditvi splošne zdravstvene postaje in edine ceste, ki bi jih vezala s Hi-njami. Poudarjali pa so pripravljenost za sodelovanje pri reševanju vseh teh proble motv. Za delegata na občinski konferenci je bil izvoljen Slavko Breznik. Birčna vas: Razprava se je sukala predvsem okoli gospodarske reforme, največ o vprašanjih, ki zadevajo občine s tega področja, to pa so določila novega zakona o gozdovih. Pritoževali so se tudi nad slabim električnim tokom ter sklenilj zadevo urediti s podjetjem Elektro. Kmetijski tehnik Franc Ilar bo delegat krajevne organizacije na občinski konferenci. Drča: Na konferenci so zahtevali, naj se uredi vprašanje žage ter ze zavzeli za to, da bi področje spadalo pod GGNovo mesto namesto k Brežicam. Razpravljali so še o nekaterih neurejenih in slabo vzdrževanih noteh. Anton Grobar je bil izvoljen za delegata. Drganja sela: Izredno pestra in zanimiva konferenca je sprožila vrsto tehtnik vprašanj. Precej je bi- Lo govora o kooperacijskih odnosih med kmeti in zadrugo, ki doslej niso bili utrjeni, zato je prišlo v več primerih do nesoglasij. Zavzemali so se še, da bi nekatere probleme iz pristojnosti gozdarstva složno uredilj v dogovoru z gozdnim gospodarstvom. Razen tega so spet načeli že star nerešen problem — gradnjo družbenega prostora. Menili so, da je treba najprej urediti zadeve, ki so povzročile zastoj te akcije, nato pa spet pričeti z delom. Radi bi dosegli sP6t tisti sloves, ki so ga Drganjci uživah še med NOB in v času kasnejših volitev- Jože Boh je bil izvoljen za delegata na januarski konferenci. Dvor: Povedali so, da je bilo v ureditev družbenega prostora vloženih precej sredstev, vendar bodo morali v prihodnjem letu dodati nova, da bo družbeni center polno zaživel. Dalje so govorili o odnosih z gozdnim gospodarstvom, o nekaterih kmetijskih vprašanjih ter o samoprispevku za popravilo cest. Za delegata so izvolili predsednico KO SZDL Slavko. Andrejčiči in Mira Vovka. Prečna: Največ so razpravljali o ciganskem vprašanju, kakor je tu že v navadi. V kratkem bodo v bližino vasi dobili cigansko družino, ki se bo sčasoma prilagodila vaškim razmeram. S tem so se vaščani strinjali. Prečenski primer razumevanja občanov do reševanja tega izredno perečega problema je lahko za vzor drugim vaškim skupnostim. Ker se bo kmalu dokončno uredilo vprašanje družbenega prostora, so precej razpravljal' o programu za pestrejše kulturno in družbeno udej-stvovanje. Za delegata so Iz- volili predsednika organizacije Viktorja Stanišo. Maharovec: Predlagali so nekaj sprememb v zvezi z novim zakonom o gozdovih, govorili o raznih kmetijskih vprašanjih in o odnosih z zadrugo. Navduševali so se za direktno prodajo proizvodov ter za odpravo marž. Anton Fabjan je bil Izvoljen za delegata. Poljane: Problemom lokalnega značaja so dali na konferenci največji poudarek. Razpravljali so o nekaterih pomanjkljivostih s kmetijskega in gozdarskega področja ter sklenili aktivno sodelovati pri reševanju vprašanj v okviru Socialistične zveze. Ivan Spo-lar je izvoljen za delegata. Dolenja Straža: Občani so imeli nekaj pripomb glede arondacije zemljišč, ki jih obdeluje zadruga, omenjali so slabo električno napeljavo ter predlagali boljšo avtobusno zvezo z Novim mestom. Delegat na občinski konferenci bo kmet Jože Ti-sovec. Mokro polje: Tudi tu so precej govorili o ciganskem vprašanju. Ljudem ni bilo všeč to, da se ob do-selitvi ciganskih družin niso posvetovali s krajevnimi organizacijami in z njihovimi vodstvi. Vprašali so, od kdaj se za podarjeni les za družbeni prostor v Orehovicj pla čuje gozdna taksa, kar se jim ne zdi prav. Glede količine lesa, predvidene za domačo porabo v novem zakonu o gozdovih, so bili enotni v mnenju, da so potrebe mnogo večje. Slavko Kastelic s Pristave je bil Izvoljen za delegata. Sd je predvsem v tem, da s svojimi uspehi niso nikoli zadovoljni in stremijo vedno naprej. Želijo si nasvetov in radi slišijo tudi kritiko, seveda če je strokovna in dobronamerna. Pred tremi leti je uslužbenec »Iskre« v Šentjerneju tov. Valter Mlekuš zbral okoli sebe še sedem fantov. 2e pod njegovim vodstvom je oktet požel vrsto zavidljivih uspehov. Peli so na vseh prireditvah v Šentjerneju. Nastopali pa so tudi izven kraja in celo na medobčinskih revijah. Mnogokrat smo jih že slišali v radijskih sprejemnikih. Odkar je umetniško vodstvo prevzel tov. Albert Zupane, učitelj glasbe na osnovni šoli v Šentjerneju in član Učiteljskega pevskega zbora Slovenije »Emil Adamič«, oktet programsko in kvalitetno raste. Takšen je bil tudi zadnji koncert v nabito polni dvorani. Ansambel odlikuje predvsem harmonična enovi-tost, lepa barva glasov in resnično muzikalna interpretacija skladb. Ob poslušanju zbora človek večkrat pozabi, da poje samo S fantov, ki jim je vsakodnevno delo vsakdanji kruh v raznih delovnih organizacijah. S svojim izvajanjem so nas popeljali v resničen svet glasbe, tako da so peželi tolikšen aplavz, da so morali posamezne pesmi ponavljati in dodati nove. Pesmi Ribniška, Ljubezen in pomlad, Debeli kum, Kolo in A ča — so trd oreh za večje in profesionalne zbore, šentjernejski oktet jih je z malimi spodrsljaji odpel tako, da so prav pri teh poželi največ aplavza. Mogoče bi bilo potrebno še bolj paziti na dikcijo in dinamiko. V bodoče bo moral zbor posvetiti še več pozornosti vokalni tehniki. Vsega tega pa se sami dobro zavedajo, saj je njihova umetniška rast šele na začetku poti. In tako je prav. Prav pa bi bilo, da Šentjernejski oktet slišimo tudi v Novem mestu in drugod na Dolenjskem! To je zbor, za katerega je dejala profesorica Irma Hladnik, ko so peli pri komemoraciji na Hladnikovem grobu v Novem mestu, da se tako ubrano petje na podeželju redko sliši. V imenu vseh poslušalcev iskreno čestitamo oktetu in njegovemu umetniškemu vodji tov. Zupancu za uspeh, ki so ga dosegli! želimo mu še veliko kvalitetne in umetniške rasti tudi v bodoče, saj se bodo le tako uvrstili med renomirane zbore v Sloveniji. ERNEST JAZBEC Sindikat in sveti delovnih skupnosti Pretekh teden je občinski sindikalni svet Novo mesto skliceval področna posvetovanja precipprtnikov sindikalnih podru ?r>'f in predsednikov delovrO skupnosti manjših organizacij. Na teh razgovorih so pretehtali uresničevanje stališč občnega zbora ObSS Novo mesto in se pomenili o uresničevanju gospodarske reforme, o realizaciji družbenega plana v zadnjih 9 mesecih, o internih zakonodajnih aktih v kolektivih, o delavskem samoupravljanju in drugem- Znanstveno tehnični filmi tudi v Novem mestu Na mednarodnem festivalu znanstveno tehničnega filma v Beogradu so predvajali 70 filmov Iz Jugoslavije ta drugih držav. Svet ljudske tehnike Slovenije je sklenil omogočiti predvajanje nekaterih filmov te vrste tudi v Sloveniji in tako nam je na voljo 35 filmov, ki bodo krožili pri nas devet dni. V Novem mestu bo na programu četrti ciklus filmov, ki- ga bomo predvajali 17. decembra. Vanj štejejo sledeči filmi: ■ KALJENJE JEKLA (poljski film) prikazuje postopek kaljenja jekla. Ker jeklo nemalokrat uporabljamo v vsakdanjem življenju, je prav, da spoznamo kako ga pridobivajo in kako se .očujejo posamezne vrste jekla med seboj. fP OBAD (vzhodnonemški film) prikazuje življenje ta razvoj najpogostnejšega in zelo nadležnega govejega mrčesa ter razne nevšečnosti, ki jih povzročajo obadi govedu. ■ IZNAJDBA PENICILINA (angleški film) prikazuje dol go znanstveno delo m raziskave, katerih plod je bila iznajdba tega, danes povsod znanega zdravila. H SKRIVNOSTI DIAMANTOV (sovjetski film). Film nas popelje v čase, ko so diamanti veljali samo kot dragotina in okrasni predmet, nato pa v novejše obdobje, ko smo Jih začeli zaradi njihove izredne trdote vsestransko upo-rahljati v industriji. Seznanili se boste tudi s tem, kako je znanstvenikom uspelo izdelati sintetični diamant, ki je celo boljši od naravnega B MI IN SONCE (romunski film). Katera sila povzroča viharje v zraku in viharje na vodi? Zakaj se dvigajo vetrovi, zakaj bobnijo po morjih ogromni valovi? Na vse to vam bo odgovoril ta film v pripovedi o soncu kot osnovnem gibalu vsega živega H RADIOIZOTOPI (indijski film). Film vam bo pajasnil, kaj so radioizotopi .n vam prikazal njihovo vsestransko uporabnost v zdravstvu, v kmetijstvu, v sodobni industrijski prozvorlnji in tako dalje. ■ GOBE (jugoslovanski film) vam bo razjasnil marsikaj iz življenja gob. Na naštete filme opozarjamo predvsem vse srednje šole, ogled pa priporočamo tudi učencem osmega razreda osemletk. Predstave boiln 17 rtrremhra oh 10.. 13. In 15. uri v kinu »Krfcri«. ■•kkUuw4itkaHi4iiii>ii Dijaška kuhinja zaenkrat ostane! 2ELIJO. DA BI JIH OBISKALI Z OBČINSKEGA KOMITEJA Kakor smo zvedeli v ponedeljek, trenutno ni nobenih razlogov za bojazen, da bi dijaki in šolarji ostali brez cenene prehrane Predsednik občinske komisije za organizacijo dopolnilne šolska prehrane Ivan Grašič je na članek, objavljen v zadnji številki našega lista, dal naslednjo dopolnilno izjavo: — Zaenkrat o ukinitvi dijaške kuhinje v Novem mestu ni govora! Posebna komisija, ki je imela nalogo proučiti to možnost, m prišla do nobenih sklepov. O ukinitvi dijaške prehrane tudi nismo nikoli govorili, .ne da bi pri tem skušali tako prehrano nuditi drugje. Ko smo razpravljali o možno- sti, da bi se dijaška kuhinja izselila iz prostorov osnovne šole, smo razglabljali samo o predlogu, da bi vse dosedanje abonente napotili v obrat družbene prehrane, če bi ta dobil dodatne prostore v sindikalnem domu. Cena prehrani bi bila enaka kot doslej, ker bi mednarodno pomoč RK dajali v tem primeru obratu družbene prehrane, šlo je za to, da bi šolska kuhinja osnovne šole »Katja Rupenai< dobila več prostora, katerega r.ujno potrebujete. Ker pa občinski sindikalni svet noče odstopiti po- Telegrami iz Žužemberka g 2 ODST. PRISPEVEK iz osebnih dohodkov zaposlenih na območju Žužemberka bodo od 1. januarja do konca leta 1966 pobirali za opremo osnovne šole v Žužemberku. Računajo, da bodo na ta način zbrali 6 do 7 milijonov dinarjev. H 2,000.000 DINARJEV je prispeval republiška sklad za pospeševanje kulturnih dejavnosti za opremo kino dvo rane v Žužemberku. V ličnih prostorih, ki jih do nedavnega kraj ni imel, so razne proslave in prireditve. Nemalokrat pridejo gostovat priznani glasbeni ansambli iz Ljubljane in drugih krajev. fi3 262 GLAV GOVEJE ŽIVINE in prašičev je Kmetijska zadruga v Žužemberku odkupila novembra na svojem območju. Odkup je bil letošnjo jesen zelo dober. Kot kaže, bo zadruga odkupila še več prašičev in goveje živine v decembru, saj je že prve dni tega meseca odkupila od zasebnih rejcev nad 30 glav. f$[ V VSEH 42 VASEH je krajevni urad v Žužemberku obvestil prebivalstvo, naj škodo, ki jo naredi divjad, prijavlja lovskim družinam. Div- Matični urad Hinje V oktobru in novembru na območju matičnega urada Hinje ni bilo rojstev, porok m smrti. jad še vedno uničuje poljske pridelke in pelja suhokranj-skih zasebnih pridelovalcev. ■ VEČ DIVJIH PRAŠIČEV je letošnjo jesen od kuge poginilo v gozdovih na območju Žužemberka in drugih suhokranjskih predelov. Kuga se je razširila do zasebnih svinjakov, s pravočasnimi ukrepi veterinarske službe pa so jo preprečili. VEČ DELAVCEV z žu žemberskega območja namerava zaposlitii rudnik rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik. Krajevni urad v Žužemberku je naprošen, da zbere prijave in jih pošlje ponudniku. Delavce z žužemborskega območja želijo zaposliti, ker so se v rudarski dejavnosti do zdaj dobro obnesli. 68 MAR RES NI SREDSTEV, da bd zaščitili žužem-berski grad, ki razpada? Nedavno so zaprli glavni vhod v grad, vendar so kasneje iz neznanih vzrokov vrata odstranili. Nezavarovane ruševine postajajo nevarne aa turiste. V Žužemberku vedo povedati, da se je neki deček, ki je bil s skupino izletnikov v gradu, hudo poškodoval. Grad si vsako leto ogleda vedno več doma&h in tujih turistov. Zato bi ga bilo treba primerno zavarovat i. Seveda pa ne vedo, kdo naj bi dal sredstva. Novomeška kronika ■ KNJIGARNA IN PAPIRNICA, Novotehna in še druge trgovine so letos bogato okrašene z okraski za novoletno jelko. V prodajo so jih dali dovolj zgodaj, tako da bi bila gneča v zadnjih dneh pred novim letom lahko kar najmanjša. Kakor smo izvedeli, se okraski od lani niso bistveno podražili. ■ DVA VELIKA KUPA snega sta bila že v torek pred Metropolom, kjer je ves dan izredno velik promet. Ljudje so čakali na avtobuse, vozniki motornih vozil pa bi radi parkirali, vendar Je vse oviral ležeč sneg. ■ SLUŽBA PISMONOŠE tele dni pred novim letom res ni zavidanja vredna. Težko otovorjeni se večkrat šele pod večer, ko razne-sejo pošiljke, lahko malce oddahnejo. Z nekaj dobre volje jim lahko pomagamo: v številnih hišah po mestu je težko najti člo-veka, ki bi zjutraj odmetak sneg izpred hišnega praga — ponekje so ti ljudje v službah, drugje pa CENJENE STRANKE obveščam, da sem odprl KROJAŠKO OBRT Nudim vam po meri modne in kvalitetne izdelke. IVO VENCELJ KOTARJEVA 12) blok 6) NOVO MESTO še pod toplo pernico, ko se pismonoša s polno torbo in zvrhanim naročjem prebija skozi kupe snega do hiše! Drugje (še posebej po novih blokih) malomarni stanovalci ne pripno listka na svoj nabiralnik ali vrata, čeprav so po zakonu to dolžni storiti in jih sodnik za prekrške lahko kaznuje. Omogočimo pismonošem lažje dostavljanje — njim prihranimo nepotreben trud, sebi pa jezo zaradi prepozno dostavljene pošiljke! ■ DVE LEPI TRGOVINI so odprli te dni v NoveVn mestu — vse navdušenje pa splahni, če vam bije kap za vrat, ko stojite pred razsvetljeno izložbo! Pri ALPINI, OBRTNIKU, TEKSTILU, MODI in še kje drugje niti z dežnikom niste varni pred mokroto. Trgovci, pogovorite se s hišnimi sveti, denarja je škoda za pod—kap! ■ KVARTOPIRSKI MONTE CAR-LO se je preselil iz kavarne CENTER v Ribjo restavracijo. V kavarni so pustili obveščevalca, da se ne bi kdo izgubil . . . ■ V PONEDELJEK SO NA živil skem trgu prodajali živila na tleh, medtem ko so večino stojnic za sedli kramarji z raznovrstnim blagom od okraskov za novoletne jelke, do copat, volnenih jop, prtiokov itd. Jajca so veljala 95 din, skodelica smetane 230 din, mleko 130 din liter, fižol 350 din, kisla repa 160 din kg, kislo zelje 180 din kg, jabolka 100 do 130 dinarjev kilogram. Za merico mo-tovilca so zahtevali 70 din, za merico radiča 60 din in za merico špinače 70 din — Potrebujemo predvsem 2IVTLSKI TRG, no pa sejem nekurantnega blaga in ničvrednega lišpa raznih potujočih kramarjev. ■ GIBANJE PREBIVALSTVA — rodile so: Ana Golob s Smihelske ceste 32 — Aleša, Tončka Gazvo-da s Trdinove 35 — deklico, Je-lislava Može iz Ljubljanske 20 --Iztoka, Ljudmila Prelog lz Adamičeve ulice — -dečka In Martina Pezdirc z Mestnih njiv blok 1 Jožico. trebnih prostorov za organizacijo šolske prehrane, trenutno ni možnosti, da bi dijaško kulrnjo ukinili. Zaenkrat ostane vse po starem. — Doklej? — Svet za socialno varstvo in varstvo družine je prod dnevi obravnaval tudi ta problem. Bil jo mnenja, da je treba še nadalje iskati možnosti za izselitev dijaške kuhinje in organizacijo take šolske prehrane, ki bi omogočila čimveč otrokom enolončnico. Menili so, da osnovna šola nujno potrebuje dodatne prostore za kuhinjo, ker je na šoli precej vozačev in otrok iz oddaljenih krajev, katerim bi bil topel obrok hrane nujno potreben. Verjetno bo o tem vprašanju še tekla beseda na svetu za šolstvo. Razni forumi si prizadevajo rešiti problem, dokler ne bo zgrajena nova stavba za potrebe srednje ekonomske šole in šole za zdravstvene delavce. Tedaj se bomo vsi zavzeli za to, da bi v tej stavbi uredili velik obrat šolske prehrane za potrebe vseh novomeških šol. R. 20 složnih v Stranski vaši Do nedavnega je mladince v Stranski vasi vodil Franc Hrovatič, na jesenski konferenci pa je tamkajšnji aktiv izvolil za predsednika Franca Bartolja. »Veže nas sloga, zato smo lahko zadovoljni z delom, ki je bilo zlasti v zadnjem letu zelo plodno. Med drugim smo za gradnjo gasilskega doma Novomeška glasbena šola prvič pred mikrofoni radia Ljubljana V četrtek, 23. decembra, se bo ustavil pred Glasbeno šolo v Novem mestu montažni avto RTV Ljubljana. Posnel bo mlade umetnike — gojence Glasbene šole za oddajo »Mladi glasbeniki glasbenih šol pred mikrofonom«. Oddaja, ki bo v soboto, 25. decembra ob 9,25 na sporedu Radia Ljubljana, je posvečena učencem osnovnih šol Črnomelj, Metlika, Trebnje, Šentjernej, šmihel in Novo mesto. V oddaji, ki ima naslov »Mladi potepuhi« bodo nastopili gojenci klavirskega oddelka: Cvetka Avbar, Anica Sekoranja, Cvetka Zaje, Olga Grimšič, Polonca Žabkar, Lučka Mehle, Alenka Primožič, Andrej Blažon in Beti Hribar. Violino bo igral Zdravko Budna, violončelo Franc Može, trobento Albin Mervar in klarinet Anton Kamin. Vezni tekst bo govorila Lučka Gortnar. Z nastopom mladih umetnikov stopa Glasbena šola v Novem mestu prvič pred mikrofone Radia Ljubljane, ki bo posredoval uspehe šole ne samo Dolenjski, ampak daleč po svetu. Gojenci Glasbene šole Novo mesto pošiljajo s svojim nastopom, na katerega so se temeljito pripravili, vsem učencem osnovnih šol, katerim je oddaja posvečena, tople pozdrave in želje, da jih glasba tudi v bodoče plemeniti in združuje! Ob vstopu v novo leto 1966 jim hkrati želijo mnogo sreče in veliko uspehov pri.osvajanju znanja! J. E. Zakaj je delo društev zamrlo? V soboto, 4. decembra, je bila v Žužemberku krajevna konferenca Socialistične zveze z bolj slabo udeležbo. Iz poročila odbora je razvidno, da je dejavnost SZDL živahna, medtem ko je zadnje čase delo nekaterih društev in mladine zamrlo. Na konferenci so razpravljali o nekaterih perečih krajevnih problemih, o kmetijstvu in novem gozdarskem zakonu. Tovariš Franci Kuhar iz Novega mesta je kot zastopnik občinskega odbora SZDL odgovarjal na vprašanja in nakazal rešitev nekaterih problemov, omenjenih v poročilu. V razpravi Je bilo slišati bojazen kmetovalcev glede predpisa novega zakona o gospodarjenju z gozdovi o količini drv, namenjenih za lastno uporabo. Kakor so povedali kmetovalci, porabijo zase na leto okoli 12 metrov drv. Za uskladitev prometnega davka Svet za družbeni plan in finance bo vnovič razpravljal o komunalnih taksah, ker so odborni , občinske skupščine predlog odloka na zadnji seji zavrnili in zahtevah dopolnitve. Prav tako bo svet razpravljal o uskladitvi odloka o prometnem davku z novimi predpisi. Kot vse kaže, bo treba posamezne stopnje prometnega davka znižati in uskladiti s stopnjami v sosednjih občinah. Redni in dopolnilni prispevek Svet za delo pri ObS Novo mesto bo te dni razpravljal na seji o rednem in dopolnilnem prispevku za zdravstveno zavarovanje delavcev, ki ga plačujejo delovne organizacije in zavodi. Glede zakona o zdravstvenem zavarovanju kmetov, katerega osnutek je v razpravi, pa so člani SZDL menili, da je odločitev preuranjena in da. bi morali o osnutku še obširneje razpravljati. M. S. Javna razsvetljava se prižiga sama Novomeščani najbrž še ne vedo, da se javna razsvetljava v Novem mestu, v šmi-helu, v Bršlinu in v delu Drske prižiga sama. čeprav se električni vodi javne razsvetljave napajajo več sirani, se prižigajo vse njene svetilke s pomočjo enega samega stika, ki deluje samodejno. Stikalo se priklaplja in odklaplja s pomočjo fotocelice. Le-ta ga priklopi ob mraku, ko je v mestu ni več dovolj svetlobe in izklopi zjutraj, ko je dan že dovolj sivetai. Letos še dve seji ObS Novo mesto Upravni organi ObS Novo mesto pripravljajo gradivo za 2 seji občinske skupščine, ki bosta sklicani v drugi polovici decembra. Prva seja bo 22, decembra. Na njej bodo odborniki dobili širšo informacijo o uresničevanju zakona o gozdovih in o določitvi količin lesa, namenjenega domači porabi v kmečkih gospodarstvih in gospodinjstvih. Druga seja, ki bo hkrati zadnja v letu 1965, bo sklicana 29. decembra. prispevali nad 2.000 delovnih ur,« je pred kratkim pripovedoval novi predsednik Bartolj in omenil, da so se mladinci odločili dvorano in oder v domu še letos dokončno urediti. »Dvorana, ki zdaj še ni opremljena, kakor bi želeli, že postaja zbirališče mladih in starejših, gasilcev in drugih, ker je to edini prostor v kraju za kulturne in druge prireditve.« V Prečni vagon za Valentina 5. decembra so prebivalci Prečne naposled pristali, da se v vagon, ki bo v kratkem urejen za stanovanje, vseli družina Valentina Brajdiča. Valentin je zaposlen v zaloški opekarni in bo prihodnje leto upokojen. Do stanovanja (v vagonu, kar je vsekakor bolje kot v šotoru) mu je pomagala opekarna, ki je edina med podjetji, kjer so med zaposlenimi tudi Cigani, pokazala pravo razumevanje za reševanje ciganskega vprašanja. Valentin je bil med vojno v internaciji, kjer je izgubil vso družino, Prečen-čani pa so na njegovo vselitev pristali samo pod pogojem, da se razen njegove družine ne bo vselila še kakšna druga. Zakaj še ni stalnega zobozdravnika? Občani Suhe krajine se ne morejo sprijazniti s tem, da kljub razpisu še nimajo stalnega zobozdravnika. Zdaj prihaja zobni terapevt dvakrat v tednu, vendar to potrebam ne zadošča, saj niti zaposleni ljudje ne morejo priti vsi na vrsto. Nekateri občani zahtevajo zaradi tega problema obravnavo na javni tribuni, na kateri naj bi o tem razpravljali s predstavniki občine in novomeškega zdravstvenega doma. M.S. Kazen ali tipski smetnjak? Kazen do 8.000 dinarjev bo moral plačati vsak gospodar v novomeški občini, ki bi se ne pokoraval odloku o obveznem odlaganju in odvajanju smeti in odpadkov , ki ga je občinska skupščina sprejela 16. novembra. Komunalno podjetje, ki v novomeški občini odvaža smeti s posebnim vozilom, ane zahtevati plačilo šele takrat, ko delo opravi. Odlok ne velja za lastnike vrtov, ki imajo za shranjevanje smeti in odpadkov pokrite betonske jame in za tiste občane, ki se preživljajo samo s kmetovanjem. Meščani si bodo verjetno raje nabavili tipski smetnjak in vanj metali sme. ti ter odpadke, kot plačevali kazni. Kmalu v lepših prostorih Prodajalna kmetijske zadruge v Žužemberku bo najbrž še ta mesec začela poslovati v preurejenih prostorih. Ker bo v novem lokalu mnogo več prodajnega prostora, bo vse blago lepo razmeščeno in kupcu na očeh, da bo laže izbiral. Prihodnje leto pa si bodo prizadevali urediti v bližini preurejene prodajalne še; potrebna skladišča. Razen skladišča bivšega podjetja Remont bi zadruga lahko uredila skladišča za poslovno stavbo, kar ne bi zahtevalo večjih investicijskih sredstev. M. S. »Aktiv šteje 20 mladincev, toda če ne bi bili složni, ne bi mogli govoriti o uspehih, temveč kvečjemu o razsulu ah nedelavnosti mladine,« zatrjuje predsednik ak/tiiva v Stranski vasi. Naloge, ki so si jih zadah, niso majhne, pa tudi ne ne-uresničljive. O tem, kako jih bodo izvedli, se pogovarjajo ob večernih urah v sobici, ki so jo dobili v gasilskem domu. Kupih so že tri šahovske garniture, radi pa bi še gramofon in ostale pripomočke za razvedrilo. Trenutno za vse to in ostalo opremo prostorov nimajo denarja, zato se njihove želje počasneje uresničujejo kot so predvideli. »Želel bi, da bi nas kdaj pa kdaj obiskali tudi predstavniki občinskega komiteja in mladinci iz sosednjih aktivov, s katerimi želimo sodelovati,« je v imenu dvajsetih složnih v Stranski vasi poudaril Franc Bartolu. IVAN ZORAN Izredne konference SZDL v naši občini 17. decembra, petek, bosta konferenci SZDL v Ločni in Podhosti (obakrat ob 18. uri). 19. decembra, v -nedeljo: v Mirni peči ob 7.30 zjutraj, v Orehovici ob 14. uri popoldan, v Podgradu ob 7. uri zjutraj, v Stopicali ob 7. uri zjutraj, v Uršnih selah ob 9. uri zjutraj, v gornjem Kamenju ob 14. uri popoldan, v Škocjanu ob 7.30. 20. decembra v ponedeljek, v Bršlinu, ob 19. uri zvečer. 21. decembra V torek, na Katežu, ob 19. uri zvečer in v Straži ob 18, uri zvečer. Premalo mleka v Dol. Toplicah Topliški gospodarji so svojčas redili po dve ali tudi več krav, mleko pa oddajali strankam. Zaradi pomanjkanja krme ima danes večina kmetov v hlevu le eno kravo, zato mleka manjka. Nekateri si pomagajo tako, da hodijo po mleko v sosednje vasi, vendar prevoz takoj povzroči višjo ceno. V bližnji vasi Podhosta ima zadruga več krav, katerih mleko vozijo v Novo mesto. Občani se sprašujejo, če ne bi bilo mogoče del tega mleka odvažati v Dol. Toplice ter ga v trgovini prodajati strankam? d. a 122 MILIJONOV Z NOČNINAMI V novomeški občini je bilo letos gostom vsak dan na voljo 715 ležišč, kar je 4,9 odst- več kot lani. S temi ležišči so gostinske organizacije ustvarile 136.559 nočnm, kar je 19,7 odst. več kot lani. Lani so gostje prebili pri nas povprečno po 4,7 dni, letos pa 3,8 dni. Domačih gostov je prenočilo 21.304, tujih pa 14.407. Z nočitvami so v gostinstvu ustvarili 122,724.000 din prometa, od tega pa je bilo 36,049.000 din deviznega priliva v tujih valutah. I3> PRED OBČNIMI ZFORI ŠD IN KLUBOV V KOČEVJU Kaj imamo, kaj hočemo in kaj zmoremo? Športna društva in klubi prav kar zaključujejo finančno poslovanje in pripravljajo predloge finančnih načrtov za 1966. Hkrati smo tik pred občnimi zbori športnih društev in klubov, ki se ukvarjajo s telesno vzgojo in re-kreaoijo občanov. Reči moramo, da smo pri tej dejavnosti doslej vse preveč ostajali zgolj pri sklepih in uporabljali sredstva po dosedanjih razvadah. Marsikje so društva prav zategadelj zašla na slepi tir, njihova dejavnost pa je zamrla. Tako je bilo z dolom ba. linarjev, tabornikov, nogometašev in strelcev, pa tudi v drugih dejavnostih bi se dalo ukreniti marsikaj, da bi šlo delo H- - vahneje in boljše naprej. Vse našteto nas spodbuja, da temeljito razčlenimo vzroke in posledice. Vprašati se moramo, kaj imamo v telesni kulturi, kaj hočemo z njo doseči in koliko zmoremo! V tako zastavljene pro. grame bo morala kar se da čvrsto poseči občinska zveza za telesno kulturo, ki naj postane edini usmerjevalec vsega telesno vzgojnega življenja v kočevski občini. Občinske zveze ne smemo klicati na pomoč samo takrat, ko se delijo sredstva ali pa ko je treba društvom in klubom plačati izredne dolgove, ki so nastali navkljub pravilnikom in opozorilom. Knežević, znan pod imenom Knjaz, s svojo leto dni staro hčerkico (Foto: O. Gerjevič) SLOVO OD ROKOMETA? »Na mladih stoji svet!« Ko so Brežice še tekmovale t nižji ligi,, je vstopil v klub tudi mlad igralec s precejšnjim znanjem v rokometu — Knežević. Zdaj, ko naš klub, nemalo po njegovi zaslugi, zavzema ugledno mesto v slovenskem rokometu, smo ga zaprosili, naj pove kaj več o svoji uspešni športni karieri: »2e na prvi tekmi v dresu brežiškega Partizana si pokazal veliko znanja o rokometu. Si ia prej kje igral? »V Novi Gradiški sem kot gimnazijec prvič videl rokometno tekmo. Navdušil sem Se ln tudi sam začel igrati. Po končani gimnaziji sem nastopil aktivno službo v JLA, kjer rokomet še ni bil tako udomačen. Na službenem me-»tu v Veliki Gorici smo sami »estavili rokometni klub" in ;ekmovali v I. zagrebški coni. Pozneje je bil rokomet fključen tudi v armadno prvenstvo in od takrat sem bil stalni član ekipe vojnega letalstva.« »Kje si se največ naučil o rokometu?« »Največ sem pridobil pri trenerju takratnega državnega prvaka »Zagreba«, pri tovarišu Dolencu. Njemu se moram zahvaliti za svoj uspeh.« »Kdaj si vstopil v brežiški klub?« »Spomladi 1960. Takrat so pričeli za Brežice igrati tudi moji kolegi 2ika, Miltac, Srle in drugi, ki se jih rokometno občinstvo še dobro spomnja — saj smo takrat osvojili pr-ro mesto in na kvalifikacijah t Celju zmagali ter se uvrstili med deset najboljših ekip v Sloveniji. Od takrat sem neprekinjeno igral za barve Brežic do letošnje jeseni . .p »Kaj je vzrok tvojemu umiku? Saj si bil ne samo odličen igralec in poznavalec rokometa, temveč tudi ljubljenec občinstva.« »Kot pravijo: 'Na mladih stoji svet! — zato mislim, da Je še njim treba dati mesto v ekipi. Rad bi se tudi posvetil svojemu novemu delovnemu mestu, kar bi bilo sicer nem goče, saj sem bil do zdaj vsako nedeljo zdoma in se nisem mogel niti družini dovolj posvetiti . .« »Pričakujemo pa, da boš kot strokovnjak rad prenašal svoje znanje na mlajše.« »Učitelj telovadbe sem in v okviru šole bom lahko dajal neposredni pouk mlajšim.« OSKAR GERJEVIC KRI. KI REŠUJE ŽIVLJENJE Pretekli teden- so darovali kri na novomeški transfuzijski postaji: Franc Kmet, Aliacij Muro in Slavko Pižem, člani kolektiva Mizarstvo Dvor; Sabina Kužnik, Marija Koželj, Marija Struna, Sonja Kužnik, Viktor Hočevar, Jože Senica, Mirko Stupica, Hedvika Pctruna in Marija Lavrič, člani kolektiva Iskra Žužemberk, Albin Mrvar, Jože Rifelj in Jože Kužnik, člani kolektiva Ribogojnica Krka Dvor; Marija Nose, gospodinja iz Rebri; France Zupančič, član kolektiva Bor, Dolenjske Toplice — Dvor; Alojz Legan, član kolektiva No-voles Straža; Štefka Rifelj, gospodinja iz Dvora; Marija Irt, gospodinja iz Dvora; Branko Suštaršič, član kolektiva Litostroj Ljubljana; Alojz Cajnko, član kolektiva Obrtnik Dvor; Jože Fric, član kolektiva Cestno podjetje Žužemberk; Štefka Jaklič, gospodinja s Kota; Marjan Suštaršič, delavec z Jame; Amalija Glavič, gospodinja z Jame; Franc Mirtič, upokojenec z Jame; Pavla Vidmar, gospodinja iz Lašč; Antonija Fabjan, gospodinja iz Lašč; Ivana Legan, gospodinja iz Stavce vasi; Jože Novak, posestnik iz Stavce vas; Jože Kastclic, posestnik iz Brezove rebri; Vida Mirtič, gospc>dinja Iz Brezove rebri; Frančiška Tiastclic, gospodinja iz Brezove rebri; Ana Stravs, gospodinja iz B*rezove rebri; Feliks Rogelj, delavec iz Velikega Lipovca; Jože Jarc, delavec iz Velikega Lipovca; Slavko Suštaršič, posestnik iz Srednjega Lipovca; Franc Stravs, posestnik iz Srednjega Lipovca; Neža Rodič, gospodinja lz Plana; Martin Zupančič, delavec iz Gornjega Ajdovca; Marija Jarc, gospodinja ia Brezove rebri; Ana Gni-dovec, gospodinja iz Gornjega' Ajdovca; Marija Gnidovec, gospodinja iz Sela; Marija Hren, gospodinja iz Srednjega Lipovca; Terezija Pečjak, gospodinja iz Malega Lipovca; Janez Grm, klepar iz Malega Lipovca; Jože Novine, delavec iz Velikega Lipovca; Anton Kužnik, posestnik iz Velikega Lipovca; Edvard Jerše, posestnik iz Velikega Lipovca; Janez Novak, posestnik z Velikega Lipovca; Cvetka Grum, delavka iz Malega Lipovca; Marija Hrovat. gospodinja iz Boršta; Marija Mura, gospodinja iz Sela; Stanislav Nosc, posestnik iz Velikega Lipovca; Milan Strojin, delavec iz Malega Lipov- Na osnovi krajevnih potreb se bo treba odločiti, kaj bomo gojili poleg splošne in temeljne vadbe. Treba je upoštevati zmožnosti in šele nato razpravljati tudi o tekmovalnem športu in o rekreaciji. Nesmiselno se Je lotevati vsega hkrati, pa nato v tekmovanjih na polovici poti od nehati. Izgovor, da nI bilo sredstev, ni opravičilo v vseh primerih! Prav bi bilo, ko bi, na občnih zborih jasno in brez oklevanja povedali, ah smo sredstva, ki smo jih dobili, pravilno uporabili. Šele nato bomo lahko v prihodnjem letu uspešneje delali, občinska zveza za telesno kulturo pa bo laže nprjdPa dober načrt dela. Druš va ln km bi. ki ne bodo na ta ničin ccenil. letošnjega dela, se hodi sami izključili iz skupnega programa. Teorij in papirnatih dokazil ne potrebujemo, pač pa volje za dejansko delo in za uspehe! Tudi v telesni kulturi je JUtiti posledice gospodarske reforme, to pa moramo upoštevati. Prav bo torej, če se bomo s prošnjami za pomoč obrnili na podjetja, ki so nam vedno rada DO-na^ala in na občinsko skupščino, ki nam že dolga leta z razumevanjem nudi največ kar mori! A APKO Brzoturnir za december* 1965 v Novem mestu Brzoturnir j a za december se je 7. 12. 1965 udeležilo manjše število šahistov kot običajno (12). Vendar je bila udeležba močna, saj so sodelovali vsi trije novomeški sedanji oz. bivši mojstrski kandidati, ki so si med seboj tudi razdelili prva tri mesta. Zmagal je Igor Penko z 9 in pol točkami in je ostal edini brez poraza. Veliko sreče je imel v igri z Jurijem Pičkom, ker je Pi-cek nekaj potez pred matom dovolil Penku, da reši pol točke s patom. Drugo mesto je osvojil Tone Škerlj z 8 točkami, tretji je bil Vitomir ŠunjiČ s 7 in pol točkami, četrto do peto mesto si delita Bogdan Adamič in Tone špo-rar s 6 m pol točkami, šesti je Tomislav Petkovič s 6 točkami, nato pa slede pod 50 "/o osvojenih možnih točk Miha Hrovatič in Djuro čosič s 5 točkami ln delitvijo 7 do 8 mesta, Jurij Picek s 4 in pol točkami in devetim mestom, kar je zanj neuspeh, saj ne pomni, kdaj je zadnjič tako slabo igral in se tudi tako slabo plasiral. Na desetem mestu je s 4 točkami pristal Bojan Jerančič, 11 je s 3 in pol točkami Gljeb Karpljuk, zadnji pa je brez točke mladinec Ravbar. Turnir je bil borben in je le Penko ostal nepremagan, medtem ko so vsi ostali bili najmanj po dvakrat in večkrat poraženi. JEK NEVRALGBJE II IEH1ITH1 KRŠKI PLAVALNI KLUB USPEŠNO SODELUJE S STARŠI Plavalni klub CELULOZAR je v novembru v sodelovanju z os-"novno šolo v Krškem sklical roditeljski sestanek vseh staršev, katerih otroci plavajo. Približno 20 staršem je dr. Milan Mlakar predaval o zdravstvenih vplivih pri plavalnem športu, klubski trener tov. Niko Zibret pa je spregovoril o plavalnem športu. Nato je stekel pogovor o sodelovanju kluba in staršev. Prireditelji so želeli starše plavalk ln Brežice : Krško 306:294 Občinski sindikalni svet Brežice je organiziral kegljaški dvo boj desetčlanskih ekip med domačimi kegljači m ekipo Krškega. Rezultat pove, da sta se obe ekipi bolj slabo odrezali Zmago, valna ekipa Brežic je prejela lepo kristalno vazo, darilo OSS Krško. Pri premaganih so bili najboljši: Turna, Markovič in Ko močar. Povratno srečanje bo v Sevnici, ker v Krškem ni kegljišča. P. K. plavalcev podrobneje seznaniti z vzgojnimi cilji, ki jih želi doseči klub. Pri tem ne gre brez tesnega sodelovanja med šolo, starši in klubom. Plavalni klub CELULOZAH se je dogovoril z vodstvom osemletke, da bosta obe predavanji ponovljeni na splošnih roditeljskih sestankih pred poletjem. Tako bodo seznanili z velikim pomenom plavanja vse starše šoloobveznih otrok. Pomenili so se tudi o obveznih zdravniških pregledih plavalcev, ki naj bi jih opravili preden začne otrok plavati in nato vsak mesec enkrat. Sodelovanje v trikotniku: šola — starši — plavalni klub bo brez dvoma koristilo vsem sodelujočim, hkrati pa je to močno zagotovilo za uspešen razvoj plavalnega športa v Krškem. Pojem nevralg^ja pomeni, da se pojavljajo bolečine vzdolž nekega živca in da te bolečine po-jenjujejo, prenehajo ali precej oslabe, pa se spet vračajo. Z drugimi besedami bi rekli, da se bolečine ponavljajo v napadih. Ker poteka vsak živec tipično, nekje pride skozi posebno odprtino iz kosti, iz mišičnih ovojnic ali pa je nekje tik pod kožo, so na telesu posebne točke, kjer lahko živec pritisnemo s prstom ob kost ali kakšno drugo trdo mesto. S pritiskom na tako mesto lahko pri nevralgijah povzročimo močno bolečino, ki se navadno razširja vzdolž vsega živca. Podobno deluje na živec tudi njegovo natezanje. Občutljivost, refleksi in gibljivost področja bolnega živca v bistvu niso objektivno spremenjeni. Nevralgije nastanejo iz raznih kompliciranih vzrokov, ko nabreknejo tkiva in se spremene fizikal-no-kemični pogoji v delu telesa. Nevritisi so živčna vnetja. 2ivec je otekel, zadebeljen, boleč vzdolž vse svoje dolžine, trajno občutljiv. Pojavljajo se krči, trzaji, prizadeti del telesa je mlahav, brez moči, negiben. Mišice, ki jih bolan živec vživčuje, se stanjšajo, oslabe. Pri natezanju živca se pojavi močna bolečina. Vzdolž živca oziroma v področju, ki ga vživčuje, se pojavi preobčutljivost, lahko pa sploh ni občutljivosti, dotik z bolečino in podobni občutki. Včasih je celo rjuha pretežka, tako boli njen dotik. Da bi ne zboleli za nevralgijami in nevritisi, je potrebno paziti, da se ne prehladimo, da se ne okužimo in da se ne zastrupimo. Sicer so zastrupljenja s svincem zelo redka, niso pa tako redka zastrupljenja z raznimi zdravili, ki jih ljudje jemljejo po lastni presoji in mnogo preveč. Predpisovanje zdravil je stvar zdravnikov. V mnogih slučajih je za te bolezni kriv alkohol v raznih oblikah, od likerjev do vina in od žganja do piva. Pametno pitje alkoholnih pijač in uspešna antialkoholna propaganda lahko preprečita dosti nevšečnosti. Razumljivo je, da je potrebno odstraniti iz telesa vsa žarišča bolezni, kot so stalno vneti mandlji, piškavi zobje, vnetja obnosnih votlin in druga. Obe bolezni zdravimo v glavnem v postelji ali vsaj tako, da bolnik miruje. Prizadeti živec mora biti v mirnem in sproščenem položaju, ne napet. Prepovedan je alkohol v kakršnikoli obliki v času bolezni, najbolje se je tudi vzdržati kajenja. Zdravnik predpiše velike doze vitamina B, (aneurina) in po potrebi še druga zdravila. Uspešno pomaga tudi suha toplota termoforja, električne blazine, toplih suhih obkladkov in podobno. Dr. B. O. LE ZA DVA KILOMETRA CESTE GRE! ohor vabi tudi pozimi Senovsko Planinsko društvo »Bohor« je znano po Med kulturnim tednom so člani DPD Svobode Brestanica odigrali tudi šahovsko simuitanko z novomeškim mojstrom Igorjem Penkom, o čemer smo poročali že pretekli teden. vsej Sloveniji, pa tudi po Hrvaškem. Kljub vsem težavam je društvo letos uredilo cesto do planinske postojanke na Bohorju, tako da gredo lahko po njej avtomobili do koče s Planine preko Netopirja. Ker pa je ta cesta s senovskega konca dolga, peš poti pa tudi niso dobre, bi radi planinci zgradili še cesto od glavne ceste v Globokem preko Blešivca do koče. Tako bi bistveno skrajšali pot in omogočili tudi hitrejši prevoz s Senovega. Menijo, da bi bila ta cesta širšega družbenega pomena, ker bi lahko nato uspešneje razvijali turizem. Velikega pomena pa bi bila ta cesta tudi za gozdnq_ upravo, saj bi lahko po krajši poti spravljala les v dolino. Vsekakor pa bo cesta še pomembnejša, ko bo rešeno vprašanje prevoza otrok izpod Bohorja v sevni-ško šolo. Ob vseh teh razlo-t gih ne bi smela gradnja 2 km ceste postati nere5ljiv problem! Stojan Sibila, tajnik Planinskega društva, je povedal, da bodo v prihodnjem letu vsa planinska društva dobivala iz občinskih proračunov le sredstva za večja popravila, medtem ko bodo morali vso administracijo plačevati iz prispevkov članarine. Predvidevajo, da bo članarina v prihodnjem letu znašala 1000 din za člane, za mladince 500 din in za pionirje 200 din na leto. Povedal je še, da pričakujejo na Bohorju več turistov v zimskem času, kakor tudi organizacijo smučarskih tečajev. Ker je v občini 34 šol, bi bila postojanka lahko vso zimp zasedena, če bi iz vsake poslali nekaj šolarjev v tečaj. Glede oskrbe gostje na Bohorju ne bodo razočarani, kot niso bili še nikoli oslej. RADO KOZOLE ATLETIKI VEČ POMOČI! Ugotovitve, da atletika v Sloveniji in Jugoslaviji ne napreduje tako kot bi želeli, niso redke. Na vseh ravneh iščemo vzroke in hkrati tudi načine, kako bi našli izhod iz slepe ulice. Z namenom, da se položaj v slovenski atletiki kolikor toliko izboljša, je Atletska zveza Slovenije pripravila za področje naše republike več koristnih akcij, ki naj v prvi vrsti pripomorejo k večji množičnosti, v drugi vrsti pa k dvigu kvalitete. Prvi dve akciji sta bili izvedeni letošnjo jesen. Prva — tekmovanje za »šoiski atletski pokal Slovenije« — je imela namen pritegniti v vrste aktivnih atletov dijake srednjih in strokovnih šol. Akcija je že v prvem letu dosegla nepričakovan uspeh. Udeležilo se Je nič manj kot 78 moških in ženskih šolskih ekip, kar je za začetek prav razveseljivo. Tudi druga akcija — tekmovanje za »Pokal AUetske zveze Slovenije«, ki je bila namenjena mladini v društvih Partizan, v vaških aktivih ZMS, sindikalnih športnih aktivih itd., je prav tako izpolnila pričakovanja. V tem tekmovanju je sodelovalo ekip. In tretja akcija? Ta bo prišla na vrsto šele prihodnje leto, ko borro ponovili tudi prvi dve. To bo tekmovanje za »Šolski atletski pokal« — za osnovne šole Slovenije. Njen namen je pritegniti v atletiko mladino osnovnih šol — naše najmla'še, katere je treba že zgodaj vpeljati v skrivnosti atletike. Letos akcije zaradi pomanjkanja časa za skrbnejše priprave niso izvedli, bo pa zagotovo na programu prihodnjo pomlad. Bralce Dolenjskega lista bo gotovo zanimalo, kakšen uspeh sta imeli obe akciji AZS na področju Dolenjske, Bele krajine in Spodnjega Posavja. Ne moremo se pohvaliti! Rezultati niso rfavdušujoči. Medtem ko. je bilo za tekmovanji drugod po Sloveniji precejšnje zanimanje, se je »Soiskega atletskega pokala« iz dolenjskega področja udeležilo zelo malo ekip: dve iz Brežic, ena iz Krškega in ena iz Kočevja. In kje so Novomeščani? Nihče ne ve, zakaj niso poslali rezultatov republiški zvezi, ker so baje tekmovanje izvedli. Kje so vzroki te malomarnosti? In kje so dijaki črnomaljske gimnazije? Tudi tekmovanje za »Pokal AZS« na dolenjskem področju ni prodrlo. Udeležil se ga je samo novomeški atletski klub (ženski ekipi sta se v kvalifikacijah uvrstili na drugo oz. peto mesto!), vse druge organizacije pa so stale ob strani. Kaj je bilo s Partizanom Kočevje, z ekipami iz Krškega, Brežic, Senovega, Črnomlja itd., nihče ne ve. će bi na podlagi pičle udeležbe v obeh tekmovanjih sklepali, da na področju Dolenjske ni pravega zanimanja za »kraljico športov«, bise motili. Zanimanje je (to dokazujejo tudi nedavna tekmovanja v Novem mestu kot npr. prvenstvo Dolenjske in mcdpcfkrajinski četveroboj) samo organiziranosti manjka. Vse je preveč stihijsko, nenačrtno. Prav tako manjka ljudi, ki bi znali v organizacijskem pogledu postaviti atletiko Dolenjske na trdne noge. Zaključek je na dlani: zadnja tekmovanja so pokazala, da ima atletika v Novem mestu in v drugih večjih in manjših krajih Dolenjske osnovne pogoje za razvoj. Vse to je treba izkoristiti. Treba je podpreti prizadevanja posameznikov, jim pomagati in uspehi ne bodo izostali. S skupno akcijo bomo zagotovili več sredstev> organizatorje, strokovnjake itd Važno je seveda, da z akcijo ne odlašamo. Železo se kuje, dokler je vroče!. F. MIKEC 20 dolenjski list Št. 50 (821) ZDRAVNIK VAM SVETUJE Premajhna varnostna razdalja Težko prometno nesrečo, ki se je 16. januarja letos zgodila na avtomobilski cesti med Zagrebom in Ljubljano, v kateri je bil eden mrtev, več hudo in laže ranjenih ljudi, je pred kratkim obravnavalo novomeško okrožno sodišče. Ko so ugotavljali, kako je do nesreče prišlo, se je izkazalo, da je šofer avtobusa podjetja Slavnik iz Kopra vozil na progi Zagreb-Ljubljana v prekratki varnostni razdalji za spredaj vozečim osebnim avtomobilom. Padal je moker sneg in ko se je avtobus preveč približal osebnemu avtomobilu, ki je zelo počasi vozil, ga je zaradi naglega zaviranja zaneslo na nasprotno stran cestišča. V tem trenutku je nasproti pripeljal tovornjak, prav tako s koprsko registracijo in avtobus z 29 potniki se je vanj zaletel. Pri tem je sovozač tovornjaka dobil tako hude telesne poškodbe, da je nekaj ur zatem umrl. V nesreči so bili hudo ranjeni še 3 ljudje, razen tega je bilo več potnikov v avtobusu laže poškodovanih. Na obeh vozilih je bilo za skoro 14 milijonov dinarjev škode.' Sodišče je na podlagi zaslišanja prič ter mnenja izvedenca Darka Prijatelja prišlo do spoznanja, da je nesrečo povzročila predvsem prekratka varnostna razdalja med avtobusom in osebnim avtomobilom, šofer avtobusa Milan Peršič je bil obsojen na 1 leto in 6 mesecev zapora, pogojno zak 2 leti. Vsi poškodovani bodo morali svoje zahtevke uveljavljati v posebnem civilnem postopku. Senat okrožnega sodišča se je odločil za tako kazen predvsem zato, ker je obtoženec krivdo takoj priznal. Novomeško Cestno podjetje je pred nevarno past za šoferje, »mišelovko« na odcepu pri Karteljevem, postavilo nove opozorilne table, zarisali so puščice po cestišču in v križišču postavili zebrasto ograjo. Kdor še vedno ne verjame, da mora res zmanjšati hitrost na 30 km na uro, če hoče varno speljati ovinek, bo šel v jamo po lastnem preudarku! Najprej se je to posrečilo uslužbencu Cestnega podjetja, ki je že isti dan, ko so uredili novo signalizacijo, zletel s ceste... (Foto: Mirko Vesel) rraifda Ceh: {(OMET zaenkrat končana Vso Metliko, zlasti pa kolektiv podjetja Komet, je 4. aprila letos razburil članek, objavljen v Nedeljskem dnevniku, v katerem je pisec prikazal trgovskega potnika Albina Ceha kot žrtev neurejenih razmer v metliškem Kometu. Nato so se začela pota po sodišču. Trgovski potnik Albin Čeh iz Ljubljane je vložil tožbo, s katero je hotel doseči naknadno izplačilo 1,590.110 din, češ da je imel toliko zasluženega v Kometu, a mu nočejo izplačati- Na većih obravnavah pred okrožnim sodiščem v Novem mestu niso rnogli priti do razsoje spora mradi pomanjkanja dokaznega gradiva. Na zadnji ob- ravnavi, sklicani pred kratkim, pa je bila sodba izrečena, vendar še ni pravnomočna. Albin Čeh je vložil tožbo zoper Komet za 1,590.110 din, zatrjujoč, da ima vse dokumente, s katerimi lahko dokaže upravičenost svojih zahtevkov. Teh dokazil pa ni predložil, medtem ko je Komet ' Osebni avto in avtobus Na cesti pri Spodnjem Lakencii sta 5. decembra trčila avtobus ljubljanskega oodjetja TRANSPORT (voznik Janez Ferber) in osebni avto Antona Luzarja iz Dolenjega Gradca pri Šentjerneju, škodo na osebnem avtu cenijo na 90.000 din. A. T., posestnica s Kala pri Slrekljevcu, je v noči od 6. na 7. maj zaslišala med spanjem udarce ob steno z zunanje strani. Z žepno svetilj-ko je posvetila skozi okno in ko je opazila, da je k zidu prislonjena lestev, je začela klicati sosede na pomoč. Nedolgo zatem so se zbrali vsi bližnji sosedje, splezali po lestvi na podstrešje ter ugotovili, da manjkata dve veliki Dajčmanovi gnjati, kateri sta se sušili v dimu. Zjutraj so zadevo prijavili postaji Ljudske milice ter takoj posumili, da je tatvino zagrešil Cigan Milan Hudorovac, poznan pod imenom Lolo. Ko so ga miličniki našli, seveda o tatvini ni hotel nič ve- deti, pač pa ga je izdal suknjič. Materi je naročil, naj ga opere, ona pa ga je spravila začasno v štedilnik in tam so ga miličniki našli. Na suknjiču je bilo nekaj mastnih madežev, ki so dišali po preka-jenem mesu, zato so ga poslali v Ljubljano na preiskavo. Izvid je pokazal, da je sum upravičen. Okrožno sodišče v Novem mestu, ki je nedavno tega zadevo obravnavalo, je ugotovilo, da si je Lolo poželel gnjati nekaj dni prej, ko je pri A. T. delal na njivi, Po končanem delu ga je povabila v hišo, mu dala jesti in piti, tedaj pa je videl, da visi pod stropom v kuhinji precej su- hega mesa. Izvedel je tudi, da ga gospodinja sprejema v sušilo od drugih vaščanov. Med zaslišanjem je obtožencev brat povedal, da je Lolo nekega jutra velel zakuriti ogenj in da je videl ob baraki prislonjeno vrečo ter v njej dve gnjati. Lolo mu je zagrozil, da o tem ne sme primiti. Na razpravi je očividec gnjati izjavo preklical, verjetno iz strahu pred bratom. Sodišče pa je imelo kljub zanikanju krivde za dokazano, da je vlomil v hišo A. T. res Cigan Lolo, zato mu je prisodilo 1 leto in 3 mesece strogega zapora. Obtoženec je še mlad, vendar nikjer zaposlen ter je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan. stavil na razpolago vse listine iz svojega arhiva. Sodnj izvedenec Ciril Jarnovič je v prisotnosti obeh sprtih strank gradivo pregledal ter ugoto vil, da še zdaleka ne gre za tolikšne premalo izplačane zneske, kot jih zahteva Čeh, temveč, da je Komet dolžan plačati le 143.618 din. Trgovski potnik je menda uvidel, da je šel predaleč, zato je na zadnji razpravi pred novomeškim sodiščem zmanjšal svoj zahtevek od 1,5 milijona na C70.362 din. Zanimivo je, da se Albin Čeh ni nikdar pritoževal nad sodelovanjem s Kometom, dokler je bil tam v delovnem razmerju (od 19G2 do februarja 1964, ko mu je kolektiv ,dal odpoved) Ko je odpoved prejel, pa je začel groziti z inšpekcijo, z višjimi organi, notranjo upravo, pošiljati telegrame, »skliceval« seje delavskega sveta in upravnega odbora in sploh kazal čudno vedenje. Vsekakor je zadevo neupravičeno napihnil, kar se je izkazalo na sodišču. Podjetje Komet v Metliki je po sodbi okrožnega sodišča dolžno bivšomu trgovskemu potniku izplačati le 143.618 din ter 5 odstotne obresti. Prehitevanj je prehiteva! Jtfa avtomobilski cesti pri Leš-nici je voznik osebnega avtomobila Franc Titan iz Ljubljane 7. novembra prehiteval tovornjak, ki ga je vozil Umberto Carraro iz Italije. Ko sta bili vozili že ■vzporedno, je Italijan začel prehitevati vozilo, ki je bilo pred njim, pri tem pa je zadel Titanov avto. Z avtom na njivo 8. decembra ob enajstih se je na avtomobilski cesti pri Veliki vasi ponesrečil z osebnim avtomobilom italijanski državljan Al-fonso Balboni. Na spolzki cesti je vozilo zaneslo v betonski kamen, od tam pa je zdrselo po 2-meter-skem nasipu na njivo. Vozniku ni bilo nič, medtem ko cenijo škodo na avtu na 90.000 dinarjev. Čez nasip v jarek Marjan Culiberg iz Ljubljane se je 8. decembra peljal z osebnim avtomobilom po avtomobilski cesti proti Zagrebu. Na klancu pri Medvedjeku je dohitel tovornjak s prikolico, Id je počasi lezel v hrib. Culiberg je zavrl, pa ga je zaneslo v levo, od koder je zdr-čal 10 nfttrov po nasipu in naposled obstal v Jarku na strehi. Voznik ima ranjen hrbet, na vozilu pa je škode za več kot pol-milijona dinarjev. Turek obtičal pri podvozu Turški državljan Eroy Fohretln Ahmet je doživel 8. decembra blizu 14. ure hudo prometno nesrečo, ko se je na avtomobilski cesti pri Skopicah srečal s tovornjakom. Tovornjaku se je umaknil na desno, pri tem pa ga je zaneslo v betonsko ograjo pri podvozu. Na avtomobilu je škode za več kot 400.000 din. V snu skozi Krakovski gozd Poklicni voznik Viktor Lesnik iz Hrastovca pri Poljčanah, je 7. decembra peljal steklo na tovornjaku podjetja SPEDTRANS iz Maribora. V Krakovskem gozdu je zaspal, zapeljal na bankino, vozil več metrov po njej, nato pa trčil v betonski odtočni jašek, kjer se je tovornjak prevrnil na levi bok. Tovor je poškodovan za blizu 3 milijone dinarjev, vo?ilo za več kot 200.000 din, za blizu 10.000 din škode pa je tudi na cesti. Voznik je nesreči ubežal. Okoli 17. ure sta se v Krakov, skem gozdu znašla v osebnih avtomobilih tudi Vlado Sulevskl iz Zagreba in Vinko Baras iz Ljubljane. Ker sta opazila na pre-vrnjenem tovornjaku rdečo utripajočo luč, sta zmanjšala hitrost, šulevski je iznenada ustavil, Baras pa je zaradi prekratke zavorne razdalje trčil vanj. škode na obeh vozilih je za več kot 200.000 din. Pešec, cesta ni bila prosta! Ivan Rifelj iz Jezera pri Trebnjem, je šel 6. decembra po pločniku ■ ob Ljubljanski cesti proU Bršlinu, iznenada pa je stopil na cesto, ne da bi se prepričal, če je prosta. Vanj je trčil Jože šu-klje iz Crešnjevca, ki se je pripeljal na mopedu. Oba sta padla, vendar je dobil poškodbe samo Rifelj. Zagrebški avtobus v koprskega 8. decembra dopoldne sta se na zasneženi cesti pri Bučni vasi trčila avtobusa zagrebškega podjetja CROATIATRANS in koprskega podjetja SLAVNIK. Zagrebški avtobus je med zaviranjem zaneslo na sredo ceste, kjer je trčil v koprskega, škoda Je samo na SLAVNIKOVEM vozilu. Nobeden potnikov ni bil ranjen. Drašler ustavil, ' Rožič trčil vanj Mopedist Franc Bruic iz Gornjega Kamenja je 8. decembra .popoldne padel na zasneženi cesti v Bučni vasi. Naproti je tedaj pripeljal s tovornjakom Rafael Drašler in ko je videl na cesti mopedista, je močno zavrl. Za Drasierjem je pripeljal Drago Rožič iz Črnomlja BELSADOV tovornjak, zavrl, pa ga je zaneslo v Drašlerjevo vozilo, na katerem so bile železne cevi. Škodo cenijo na 80.000 dinarjev. Prehitevanje se ni obneslo Rudi Sapač se je 8. decembra peljal v osebnem avtomobilu iz Zagreba proti Ljubljani. Pri Dr-novem je hotel prehiteti osebni avtomobil, ki ga je vozil Stjepan Jodžud iz Buj. Na zasneženi cesti pa se prehitevanje ni obneslo, ker je Sapač zadel v Jedžutovo vozilo. Avtomobila sta zdrsnila s ceste. Škodo cenijo na 80.000 dinarjev. Zaviral na snegu Ivan Trop iz Zagreba se je 8. decembra peljal po zasneženi avtomobilski cesti proti Ljubljani. Pred njim je potoval tovornjak. Ko je nasproti prispel drug tovornjak, je Trop zmanjšal hitrost, na zasneženi cesti pa ga je zaneslo v tovornjak, ki je vozal pred nJim. škode je za 80.000 din. Kolesar v jarku Ivan Novak iz Novega mesta se je 6. decembra popoldne peljal s kolesom v Gotno vas. Ker je zapeljal preveč v desno, se je zaletel v smernik, padel in obležal v jarku. Pretresel si je možgane. Kolesar in motorist 6. decembra zjutraj se je po Trdinovi cesti v Gotno vas peljal s kolesom Milan Jovič. *Pred križiščem je prehitel avtobus to zapeljal na prednostno cesto Novo mesto—MeUika, ne da bi se prepričal, če je prosta. Tedaj je pripeljal po tej cesti motorist Martin Trsinar. Kolesar in motorist sta trčila in padla, Jovič si je hudo poškodoval glavo, motorist pa se je le laže ranil. Škode na vozilih je za okoli 10.000 dinarjev. Počila je vlečna vrv 11. decembra popoldne je šofer IMV iz Novega mesta Ivan Gregorčič vlekel pokvarjen tovornjak podjetja ŠPEDICIJA iz Bugojnega, ki ga je upravljal Viko Lastro iz Ravne pri Buzovači. Na avtomobilski cesti pri Veliki vasi Je počil branik, na katerem Je bila pritrjena vlečna vrv. Branik se je odlomU, nekatere cevi so popokalo, poškodbe pa so tudi na hladilniku, škodo cenijo na 30.000 dinarjev. > \. Mopedista je zaneslo Franc Kragl z Mirne na Dolenjskem se je 9. decembra peljal t osebnem avtomobilu proU NO-VOTEKSTJ. Na cesti, ki se odcepi proti tovarni, je srečal mopedista Martina Plantana. Kragl je avto ustavil, mopedist pa je med prehitevanjem skupine delavcev zavrl, da ga je vrglo po spolzki cesti na levo, kjer je trčil v osebni avto. škodo cenijo na več kot 40.000 din. Dolenjska mi je dolgo bila neznana dežela, ker sam nikoli nisem prišel v te kraje. Kolikor pa sem jo poznal iz naše literature, iz našega časopisja, iz naših klasikov Levstika, Jurčiča, Trdine pa sem imel o njej precej motno sliko. Imel sem vtis, da je to dežela mehke romantike z nešteviinimi cerkvicami in gradovi, z vinskimi goricami in zidanicami, z grički in dolinami, koder živi dobro ljudstvo lahko, bezskrbno življenje, pije cviček in prepeva, hodi po božjih poteh in lovi polhe. Nekaka dežela poezije, katero lahko zavidamo drugi zemljani. Prav tako nejasne pojme sem imel o socialnem stanju te dežele. Po legi in rodovitnosti krajev sem si predstavljal, da ne more biti niti prerevna niti prezaostala. Tako sem domneval predvsem zato, ker je sredi Dolenjske bila najstarejša in najboljša slovenska kmetijska šola na Grmu; tam so živeli, delovali in pisali kmetijske strokovne knjige priznani slovenski kmetijski strokovnjaki, iz katerih se je učil naš kmet širom po Sloveniji. Tako središče je po mojem mnenju na Dolenjsko moralo gotovo dobro vplivati. V tej domnevi me je posebno utrdil članek nekega gospodarskega strokovnjaka, ki je v »Slovencu« ne vem katerega ^letnika podajal pregled aktivnosti in pasivnosti agrarnega gospodarstva kranjske dežele. In tam je bilo s številkami dokazano, da je kmečko gospodarstvo na Notranjskem in na Gorenjskem docela pasivno, na Dolenjskem pa visoko aktivno. Tisti gospodarski strokovnjak je koval v zvezde dolenjski gospodarski presežek. Sliko o političnem razpoloženju Dolenjcev sem lahko dobil iz pregleda raznih volitev. Ta slika ni kazala nobene izjeme; kakor na Dolenjskem je bilo povsod na Slovenskem. Skratka: na Dolenjskem prebiva dobro, skromno ljudstvo, ki nima nobenih posebnih želja, ki je zadovoljno samo s seboj in da ga obseva sonce na tem prelepem kosu naše zemlje. S tako podobo o Dolenjski sem nekega dne na postaji Mokronog-Bistrica stopil na dolenjska tla. že ko sem se vozil iz Ljubljane po dolenjski železnici, sem se prepričal, da je Dolenjska lepa dežela. Ko pa sem" prišel v mirensko dolino, se je lepota še povečala. Hribovje, ki dolino obdaja, ima tako lepe, OD MOKRONOGA ■> ' -A-V- '""^ -T« Ly ' pO PI3ANE Q0RE i - rahle linije, da takoj zraseš z njimi. Zidanice, posejane po daljnih goricah, ti s prešerno mirnostjo mežikajo nasproti, številni gradovi, mogočne cerkve, mimo katerih se voziš, ti poleg romantične lepote dajejo tudi slutiti, da mora kraj tod biti rodoviten, kajti sicer bi se graditelji teh starin ne naseljevali v njem. Jasno avgustovsko ozračje prežeto s soparo, napolnjeno z vidnimi snopi sončnih žarkov, se je s težko negibnostjo sklanjalo nad dolino, po kateri so se prelivale barve zelenih, tu in tam že nekoliko rumenkastih gozdov, vinogradov, travnikov in str-nišč. Rjava, razpokana zemlja je puhtela od žeje in vročine, da je dišalo po njenem zaspanem, težkem vonju. Globok, truden čar je ležal nad dolino in nad njenimi prelepimi lokami. Izstopivši sicer na postaji Mokronog, toda trga s tem imenom nikjer ne vidiš. Tudi mokronoški trški mogočneži so ob gradnji proge iz Trebnjega v 0 št. Janž ravnali tako kakor marsikje drugod in odrinili postajo čim dlje stran od njihovega središča. Od postaje do trga je pol ure hoda. Dva taksija sta čakala potnike na postaji, toda jaz se nisem dal ujeti in sem rajši šel peš to kratko, a zavoljo prahu in vročine zelo mučno pot. Ne daleč od postaje stoji gostilna pri »Zajcu«. Cviček je nedvomno dobro sredstvo proti prahu in vročini, zato sem krenil vanjo. V hiši je bil prepir. Ena miza je bila zasedena od samih dobro rejenih, spočitih, golorokih gostov. Pri drugi mizi sta sedela neobrit, rjav in zamazan kmet silno zanemarjene zunanjosti ter neki drug gost, ki je bil za spoznanje bolje oblečen, a zelo zgaran. šlo je za politiko. Kmet je trdil, da bo vojska, gospodje pri mizi pa so se muzali in mu prezirljivo ugovarjali. Kmet se ni zmenil za njih prerekanje in je gnal svoje: »Vojska bo, vam pravim. Zakaj? Leta 1914. sem bil povabljen od stranke v št. Rupert na sestanek zaupnikov, čez dober mesec je izbruhnila vojska. Poglejte, sedaj sem spet dobil od stranke vabilo na sestanek v št. Rupert. čez mesec dni bo vojska, vam povem...« Gosposko omizje je imelo svojo stranko, kmet in njegov tovariš pa svojo. Na potovanju je človek čisto drugačen in se hitro zlije z družbo. Kmalu sem se seznanil z gosti in zvedel, da so gospodje pri mizi dolenjski magnatje iz sosednih krajev, oštirji, trgovci in večji posestniki, kmet je iz Trebelnega nad Mokronogom, njegov tovariš pa rudar iz št. Janža. Pri gosposki mizi je bil tudi neki gospod iz Ljubljane, ki je bil tu na počitnicah. Prepir se je nadaljeval. Kmet in rudar sta trdila, da bo potem prišel Hitler in da se bodo tudi za Dolenjca pričeli boljši časi. V TEM TEDNU VAS ZANIMA Tedenski koledar Petek, 17. decembra — Lazar Sobota, 18. decembra — Rado Nedelja, 19. decembra — Urban Ponedeljek, 20. decembra — Julij Torek, 21. decembra — Tomaž Sreda, 22. decembra — Dan JLA Četrtek, 23. decembra — Viktorija OPRAVIČILO Opravičujem se za žaljivke, izzivanja in obnašanje dne 30. 11. 1965 proti Francu Čampa iz Ko-blerjev. Vinko Vesel, mlajši, Ko-blerji 19 • a* . i k 4 ■ Ob težki in nenadomestljivi izgubi mojega dobrega in nepozabnega moža in očeta DAROTA KOPINIČA iz Metlike se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so ga v tako velikem Številu pospremili do njegovega proranega groba, mu darovali vence in nam izrekli sožalje. Posebej se zahvaljujemo dr. Bienenfeldu iz Metlike in dr. Atanackoviču iz novomeške bolnišnice za zdravniško pomoč. Nadalje se zahvaljujemo vsem organizacijam in društvom, Invalidskemu zavodu »KOMET«, metliškim pevcem in godbi ter govornikom za poslovilne besede. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki ste nam ob njegovi smrti pomagali in s nami sočustvovali. Žalujoča žena Nada, hčerki Darinka in Breda, sin Božo in drugo Horodstvo Ob izgubi naše najljubše hčerke JOŽICE GRIČAR iz Rumanje vasi se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, vsem, ki so jo obiskovali v času njene bolezni, vsem darovalcem cvetja in vencev, obenem se zahvaljujemo tov. ravnatelju osnovne šole Vavta vas, učiteljem, učencem in dekletom iz »Bora« za venec ter gospodu župniku. Se enkrat prav vsem, ki so na kakršni koli način pokazali razumevanje v težkih trenutkih: najlepša hvala! Žalujoča družina Gričar iz Rumanje vasi Namesto venca na grob pokojnega Jožeta Kalčiča iz šmihela je Zvezi slepih v Novem mestu podarila 5000 din družina Zurc iz Kandije. Iskrena hvala! Ob izgubi drage žene, mame in AMALIJE KONCILJA iz Straže se najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti, ji posuli grob z venci, osebju splošne bolnišnice Novo mesto za lajšanje bolečin, podjetju »Novoles« in vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, godbi in sostanovalcem. Žalujoči mož Tone, hčerke Ljubica, Darja ter drugo (sorodstvo Ob bridki in nenadomestljivi izgubi našega očeta, starega očeta FRANCA BLAŽIČA iz Zihovega sela se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in uslužbencem NOVOTEKSA za podarjeno cvetje in vence. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so ga po-kropili na domu in spremili na zadnji poti. Vsem za vse prisrčna hvala! Žalujoči otroci z družinami Ob tragični izgubi FRANCA MEDVEDA iz Gor. Grčevja se v imenu vseh sorodnikov, znancev in prijateljev toplo zahvaljujemo za podarjene vence in za sočustvovanje ter za množično spremstvo na njegovi zadnji poti. Prav lepo se zahvaljujemo organizaciji SGP »Pionir«, pevcem in tov. Židaneku za poslovilne besede. Posebna hvala zdravnikom kirurškega oddelka v Novem mestu za nego in lajšanje bolečin. Žalujoči: mama, sestra, brat in drugo sorodstvo MALI OGLASI CENIK: vsak oglas do 10 Desed - 900 din, vsaka nadaljnja beseda 100 din Za naslov v upravi Usta: pribltek 100 din — Redno zasebni naročniki Dolenjskega lista Imajo pri vseh malih oglasih, osmrtnicah, zahvalah, prekll-;ih in podobnih objavah 20 % popusta PRODAM RADIO APARAT znamke »Kosmaj«, nov tranzistor, usnjene škornje št. 42 in usnjen plašč. Naslov v upravi lista (1043-65). PRODAM STROJ z vibratorjem za izdelavo zidnih blokov, format 40 X 30 X 20 cm. Motor enofazni. Rudi Pibernik, Metlika. PRODAM ENOSTANOVANJSKO HISO v Sremiču z možnim nakupom tudi nekaj zemlje. Interesenti naj se javijo najkasneje v 15 dneh po objavi v časo- »ZORA«, lesno predelovalna industrija ČRNOMELJ prodaja - gumi vprežni voz lesen — nosilnost 5 ton - gumi vprežni voz železen — nosilnost 5 ton - verižni rezkar »Bratstvo« - stroj za rogljičenje Vsa navedena osnovna sredstva lahko kupijo tudi privatne osebe. Ogled vsak dan od 7. do 13. ure v Črnomlju. RADIO LJUBLJANA pisu na naslov Jože Zakšek, Stolovnik, pošta Brestanica. POCENI PRODAM RADIO. Novo mesto, Majde Sile 5. POCENI PRODAM spalnico z žim-nicami. Naslov v upravi lista (1039-65). NOVO PRESO, SOD 900 1. in mlin za grozdje — peclar, zamenjam za gumi voz. Franc Medic, Jelševnik 8, Črnomelj. KUPIM KOZOLEC v bližini Novega mesta. Naslov v upravi lista (1038-65). BODOČI INŽENIR išče prazno ali opremljeno sobo z uporabo toaletnih prostorov v Novem mestu od januarja dalje. Cenjene ponudbe pošljite proim na na-lov: Rott Jože, Scopoljeva 12, Ljubljana. NUJNO POTREBUJEM STANOVANJE za nekaj mesecev, kjerkoli Jelka Gruden, Jezero 32, Prese-rje pri Ljubi jam. IZGUBLJENO ŽENSKO TORBICO, pogrešano 4. decembra od Drno-vega do Malega Mraševega, vrnite proti nagradi potaji LM v Krškem. SLUŽBO V RIMU dobita kvalificirana natakarica in kvalificira- - na sobarica. Pogoj: znanje vsaj enega tujega jezika. Zaželene so Dolenjke; ponudbe s sliko pošljite na naslov: Hotel »Bled«, Via S. Croce in Gerusalemme 40, ROMA — ITALIA. ZATEKLA SE JE čmo bela psička. Dobite jo: Šolska 6, Novo mesto. SAMOSTOJNO GOSPODINJSKO POMOČNICO starejšo od 22 let, sprejme pod zelo dobrimi pogoji dr. Miha Zemva, Ljubljana, ul. Majke Jugovičev 5. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme Omerzel, Krško — pekarna. GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejme tričlanska družina v Kranju. Pogoji ugodni. Inž. Janez Tratnik, Glavni trg 32, Novo mesto ISCEM POSOJILO 150.000. Vrnem 180.000 din do meseca februarja. Ponudbe pod »Obrtnik-garanci-ja« na upravo Usta (1033-65). DIMNIKARSKEGA VAJENCA z najmanj 6 razredi šole sprejmem Vsa oskrba pri mojstru. Anton Ratej, dimnikar, Dobrav -lje 54 pri Ajdovščini. NA DOMU POPRAVLJAM električno kaljenje in vršim vsa dela inštalacije vode. Rajko Bevc, Sela 7, Dol. Toplice. NAPISNE PLOŠČICE za na stanovanja lahko naročite po pošti. Graverstvo Kečkeš Aleksander, Novo mesto. ZDRAVILIŠČE ROGAŠKA SLATINA — Zakaj obupujete pri zdravljenju svojega kronično obolelega želodca ali jeter in žolča, ali. ostalih prebavil? Uporabljajte vendar rogaško »Donat« vodo, zdravilo, ki vam ga nudi narava! V Novem mestu ga dobite pri Trgovskem podjetju HMEL.TNIK— telefon 21-129 in STANDARD — telefon 21-158. VSAK DAN: poročila ob 5,15, 6.00, 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 15.00, 17.00, 19.30, 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00. PETEK, 17. DECEMBRA: 8.05 Operna matineja. 9.25 Domače vize — domači ansambli. 10.15 Pihalni trio, kvartet in kvintet RTV Ljubljana. 10.35 Novost na knjižni polici. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Dolfe Clzej: Selekcija lastnosti krav za molžo. 12.40 Iz narodne zakladnice, 14.35 Holandski pevski zbori. 15.20 Na-potki za turiste. 15.30 Od vasi do vasi. 17.05 Petkov simfonični koncert. 18.45 Kulturne diagonale. 20.00 Iz arhiva operetnih melodij. 20.30 Portreti naših pevcev. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. SOBOTA, 18. DECEMBRA: 8.05 CBasbena matineja. 9.45 Klavir in godala. 10.15 Prizori iz oper ruskih skladateljev. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Jože Levstik: Odnosi med zasebno in družbeno proizvodnjo na področju kmetijstva. 12.40 Kvintet bratov Avsenik in Trio Janeza Svečnika. 14.35 Naši poslušalci čestitajo tri pozdravljajo. 15.30 Pesmi in plesi Jugoslovansk-'h narodov. 17.05 Gre. mo v kino. if!.50 Iz relejnih postaj — studio Koper. 18.45 B knjižnega trga. 20.000 Sobotni koncert lahke glasbe. 20.30 Pokaži kaj znaš. 22.10 Oddaja za naše Izseljence. NEDELJA, 19. DECEMBRA: — 6.00—8.00 Dobro jutro! 8.05 Mladinska radijska igra — Muse Dal. bray: Godec Ci Pahan. 9.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — I. 10.00 Še pomnite tovariši .. . a) Ivan Petančič: Postojanka mora pasti, b) Bojan Fabjan: Prihajala je le brigada. 10.25 Pesmi borbe in dela. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 12.05 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 13.30 Za našo vas. 13.45 Ansambel Borisa Franka in Pavla Kosca. 14.00 Nedeljsko športno popoldne. 17.05 Znamenite arije — slavni pevci. 17.30 Radijska igra — Ruth Rehmann: *->anski bezeg in Malchiena. 20 m Glasba ne pozna meja. 21.32 Klavirske miniature Emila Adamiča. PONEDELJEK, 20. DECEM BRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.10 Otroške igre s petjem. 9.25 medigra. 11.00 Turistični napotki Noš juke boje. 10.55 Glasbena medigra. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Jože Kregar: O novejšem vrtnar, skem tisku. 12.40 Slovenske narodno pesmi. 14.35 Nnsi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 16.00 Vsak dan za vas. 18.45 Pota KINO Brežice: 17. in 18. 12. poljski film »Morilec in gospodična«. 19. in 20. 12. angleški barvni film »Drugi človek«. 21. in 22. 12. nemški film »Čudna grofica«. Črnomelj: 17. in 19. 12. ameriški barvni film »Bravados«. 21. in 22. 12. jugoslovanski film »Pot okoli sveta«. Dol. Toplice: 18. in 19. 12. ame. riški film »Oko za oko«. Kočevje: 17. in 19. 12. ameriški film »Najdaljši dan«. 20. do 21. 12. ameriški barvni film »Traper Keli«. 22. do 23. 12. sovjetski film »Vešča poteza«. Kostanjevica: 18. 12. ameriški barvni film »Severno proti Aljaski«. Metlika: 18. in 19. 12. italijanski film »Avanture zimskih praznikov«. 20. in 21. 12. jugoslovanski film »Igre na hrodu«. Novo mesto »Krka«: 16. 12. kinoteka »Šestorica iz podmornice«. 17. 12. kinoteka »Morski volk«. 18. 12. kinoteka »Akrobat«. 19. 12. kinoteka »V pozni noči«. 20. 12. kinoteka »Zgodilo se je neke noči«. 19.12. ameriški barvni film »Doživljaji leda«. 21. do 23. 12. romunski film »Tudor«. Predgrad: 19. 12. italijanski film »Ubijalec«. Ribnica na Dol.: 18. in 19. 12. ameriški barvni film »Rio bravo«. Sodražiea: 18. in 19. 12. sovjetski film »Dekliška pomlad«. Sraža: 18 in 19. 12. angleški film »Betonska džungla«. Sevnica: 18. in 19. 12. francoski film »Kapetan Frakas«. 22. 12. španski film »Potepuhi«. Stara cerkev: 18. in 19. 12. ame. riški barvni film »Salamon in Sa-ba«. Šentjernej: 18. in 19. 12. »V svetu komedije«. Trebnje: 18. in 19. 12. ameriški kavbojski film »Na divji zahod«. Potujoči kino Novo mesto Potujoči kino Novo mesto bo predvajal svojetski barvni CS film »RDEČA JADRA« in sicer: 18. 12. 1965 — MALI SLATNIK ob 19. uri 19. 12. 1965 — MIRNA PEĆ ob 16. uri 19. 12. 1965 — OTOCEC ob 19. uri 20. 12. 1965 — URSNA SELA ob 19. uri 22. 12. 1965 — DVOR Ob 19. uri. Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Pepca Go-renc iz Regrče vasi — Zvonka, Jožefa Rogelj z Rožnega vrha — Ivanko, Ana Gazvoda iz Dobrave — Jožeta, Amalija Rajk iz Gabr-ja — Ivana, Edica Povše iz šmihela — Blaženko, Ema Poreber iz Brične vasi — Sama, Mara Boldin iz Jurovskega broda — Anko, Slavka Kuhelj iz Šentjerneja — Katjo, Štefka štefanič iz Kočarije — Mojco, Marija Luzar iz Ostroga — Jožeta, Jožefa Kre-gar iz Gornje Straže — Jožeta, Julij ana Legan iz Vižmarjev — Mojco, Justina Pucelj iz Stranja — Drago, Jožefa Makse iz Vrh-peči — Bojana, Slavka šepic s Studenca — Jožeta, Stanka Zupane iz Dolenjskih Toplic — Jožico, Ana Gregorič iz Dolnje Brezovice — Viljema, Anica Škof iz Trnovca — Jožico, Ana Zupan iz Dola — Janeza, Angela Novak iz Dragatuša — Zdenka, Katica Pe-tric iz Trnovca — Martina, Anica Videtič iz Bereče vasi — Jožeta, Marija Erjavec iz Potovr-ha — Darjo, Marija Ilnikar iz Preske — Ivana, Antonija Skala iz Osojnika — Antona, Francka Glogovšek iz Kalce Nakla — Janjo, Emilija Leskovec iz Migol-ce — Vanjo, Pavla . Ilenič iz Zo-rencev — dečka, Slavka Bojane iz Hudega —.dečka, Marija Sa-šek iz Jugorja — dečka. »DOLENJKA« trgovsko podjetje na debelo in drobno — NOVO M K STO sprejme v delovno razmerje trgovsko pomočnico . ia prodajalno »Delikatesa«. Pogoj: kvalificirana trgovska pomočnica; nastop službe je možen takoj ali po dogovoru. Razpis velja do 25. 12. 1965. sodobne medicine — Dr. Franc Srakar: Iz ortopedske ordinacije. 20.000 Slovenske zabavne melodije. 22.10 Mozaik zabavne glasbe. TOREK, 21. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 9.25 Sprehod z velikimi zabavnimi orkestri. 10.15 S solisti ljubljanske opere. 11.00 Turistični napotki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Aleksander Hržič: Listni minerji na sadnem drevju. 12.40 Ansambel Lojzeta Slaka s pevci in Kmečka godba. 13.30 Priporočajo vam . . . 14.35 Pet minut za novo pesmico. 15.20 Zabavni intermezzo. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.20 Iz studia 14. 18.45 Na mednarodnih križpotjih. 20.00 »Učitelji pojo«. 20.20 Radijska igra — Vladimir Majakovski: Stenica. SREDA, 22. DECEMBRA: 8.05 Glasbena matineja. 8.55 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.30 V svetu lahke glasbe. 10.15 Pianist Pavel šivic igra tuje in domače skladbe. 10.45 Človek in zdravje 11.00 Turistični napotki za tuje gosto. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti — Inž. Toli Goricam Napredek živinoreje v Zgornji Savinjski dolini. 12.40 Partizanske pesmi jugoslovanskih narodov. 14.35 Naši poslušalci čestitajo ln pozdravljajo. 15.30 Koncert pihalnih p;oib JLA iz Ljubljano in zngr?b*ke vojne oblasti. 18.15 Iz fonoteke radia Koper. 20.00 Skumil program JRT — studio Ljubljana". 0 ČETRTEK. 23. DECE"",7r\: — 8.05 Glasbena matineja. 9.40 Stari in novi znanci. 10.15 Iz oper starih mojstrov. 11.00 Turistični na. potki za tuje goste. 11.15 Nimaš prednosti! 12.30 Kmetijski nasveti —- Inž. Julija Smole: Težave pri nasvetih o sortimentih sadnega drevja. 12.40 Na kmečki peči. 15.20 Zabavni intermezzo. 15.30 S pihalnimi godbami v ritmu koračnice. 17.05 Turistična oddaja. 18.45 Jezikovni pogovori. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi fai napevov. RADIO BREŽICE ČETRTEK, 16. DECEMBRA: — 19.00 — Mladinska oddaja. PETEK, 17. DECEMBRA: 18.00 — Obvestila in glasbena oddaja Izbrali ste sami — Nove plošče. NEDELJA, 19. DECEMBRA: — 10.20 — Poročila — Reportažni zapis s konference SZDL — Zunanjepolitična rubrika — Naloge konferenc osnovnih organizacij ZK — Marjan Uratarič: S poti po Švici (zaključek) — In novinarjeve beležnice — Za naše kmetovalce — Domače viže vam igrajo Dobovskih pet, poje pa Gorenjski vokalni kvintet — Magnetofonski zapis — Pozor, nimaš prednosti! — Pogovor s posbišalci — Obvestila in spored naših kinematografov. 13.05 — Občani čestitajo in pozdravljajo. TOREK, 21. DECEMBRA: 18.15 — Ob dnevu JLA — Novo v knjižnici — Od torka do torka v brežiškem kinu — Obvestila — Glasbena oddaja: Gniseppa Verdi: Trubadur, 1, dejanje. OBVESTILO ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA potrebuje za izvajanje novega sistema tarif in za dela na področju akvizicije prevozov doma in z inozemstvom več strokovnjakov za razna študijsko-analitska dela in za vodstvo teh del v najpomembnejših centrih, kot so Ljubljana, Maribor in Postojna. Dela, za katera potrebujemo strokovne sodelavce, obsegajo predvsem tale področja: — študij tržišča transportnih storitev in tržišča nasploh, — akvizicijo transportov doma in v inozemstvu, — ugotavljanje rentabilnosti poslovanja ter uvajanje novih prevoznih kapacitet in pravna oz. ekonomska dela pri razvijanju gospodarskega sistema v transportu, — vodstvo turistično-transportnega biroja. Na razglas se lahko priglasijo kandidati, ki imajo ustrezno večletno prakso in želijo delati v transportni, akvizicijski, transportno-tarifni in špediter-ski ali sorodni dejavnosti. Potrebna je ekonomska, pravna oziroma druga visoka izobrazba. Kandidati, ki nimajo take splošne izobrazbe, pa morajo imeti zato daljšo delovno prakso na teh področjih. Zaželeno je znanje vsaj enega tujega jezika. Po potrebi bodo sprejetim delavcem dodeljena stanovanja. Pismena ponudba naj vsebuje vse pomembnejše podatke iz življenjepisa in dosedanjega strokovnega dela. Ponudbe sprejema kadrovska služba do 25. decembra 1965. ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA Ulica Moše Pij ade 39/1 PRALNI STROJI SUPERAVTOMATIČNI, VSEH ZNAMK SAMO ZADNJI MODELI — NOVE IZVEDBE Plačate lahko s kakršnokoli valuto! Devizni račun št. 3327/6 pri CASSA Dl RISPARMIO, TRIESTE VSE POTREBNE LISTINE ZA IZVOZ PRISKRBIMO! AUDIOVISBON TRST, Via Tarabochia 10 KMETIJSKA ZADRUGA »KRKA« NOVO MESTO razpisuje JAVN6 DRAŽBO za prodajo osnovnih sredstev: — traktor »Zetor« 25 KS, vprežni plugi, — brane, vozovi, vinski sodi in druga — kletarska oprema, kuhinjska oprema — in ostala drobna kmetijska oprema. Prodano bo tudi — gospodarsko poslopje s hišo in pribl. 1 ha zemlje v Podgori 15 pri Straži. LICITACIJA BO: 22. 12. 1965 ob 7. uri na delovišču Draškovec pri Šentjerneju 23. 12. 1965 ob 7. uri v Novem mestu (na Grabnu) 24. 12. 1965 ob 7. uri v Dol. Toplicah (garaže KZ) in ob 13. uri v Podgori št. 15 pri Straži. Od 7. do 8. ure ter od 13. do 14. ure ima prednost družbeni sektor. Ostali pogoji bodo objavljeni na samem kraju pred licitacijo. DOLENJSKI LIST LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinski odbori SZDL Bre žice. Črnomelj Kočevje, Krško, Metlika. Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje f UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gosnlk (glavni U) odgovorni urednik) Ria Bačer. MiloS Jakopec, Marjan Mos-kon. Jože Prime, Jožica Teppev ln Ivan Zoran IZHAJA vsak četrtek — Posamezna številka 60 din — Letna naročnina v& 1965 2000 din, polletna 1000 din; plačljiva je vnaprej - Za inozemstvo: 3750 din oz 3 ameriške dolar je — Tekoči račun pn podružnici NB v Novem mestu: 521-608-9 - NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto, Glavna trg 3 — Postni predal 33 — Telefon 21-227 — Rokopisov ln fotografij ne vračamo — TISKA: Časopisno podjetje DELO v Ljubljani