BESEDA UREDNIŠTVA
Končno izjava v bran slovenskemu jeziku!
Končno, bi lahko zapisal, se je prebudil nekdo oziroma več ljudi, ki so stopili v bran uporabi slovenskega jezika v vsakdanji rabi. Redni, izredni in dopisni člani in članice V. razreda za umetnost ter II. razreda za filološke in literarne vede Slovenske akademije znanosti in umetnosti, skupaj 28 podpisnikov, izražajo osuplost spričo zanemarjanja skrbi za ohranitev in razvoj slovenščine v Repub I iki Sl ovenij i. Napisal i so odprto pismo in ga poslali vladi RS, našemu državnemu zboruin ust avnemu sodišču ter slovenskijav-nosti. Pisci odprtega pisma med drugim opozarjajo, da je osamosvojitev slovenskega naroda temeljila tudi na nevarnosti, da izgubimo svoj materni jezik. Z osamosvojitvijo smo bili prepričani, da je slovenski jez i k»rešen«, saj smo rabo in uporabo slovenskega jezika zapisali v ustavo in v zakone. Ustanovili smo državne organe, kotj e Komisija za slovenski jezik v javnosti pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti, in druge organe. K ljub t emu danes u gotav ljame, da vse to ne pomaga in da se spet p ojavljajo p rva znamenja nevarnosti za zaton našega maternega jezika.
Avtorji odprtega pisma navajajo nekaj praktičnih pt imerov kršitve o snovnih pravic n ašoga naroda do uporabe maternega jezika.
Med drugim navajajo, da operacijska sistema multi-naciona lke Apple, ki sta se eveljavila v Sloven iji, ne podpirata slovenščine. Sprašujejo se, kako je mogoče, da se ob protestih kulturnih in znanstvenih ustanov državni uradniki cinično sprenevedajo, da zako n ne ščiti slovenščino pri osebnih računalnikih in osebnih mobilnih telefonih, češ da gre za osebno in ne za javno rabo.
Druai očitek piscev odprtega pisma se nanaša na pisanje znanstvenih člankov in publikacij ter uvajanje predavanjna fakalVetah v tujem jeziku. Predvsem poudarjajo, da je to nesprejemljivo za slovenske študente in za slovenske uporabnike strokovnih publikacij.
Avtorji javnega pisma omenjajo tudi zanemarjanje slovenščine ori imenovanju noviO podjekij, lokalov in podobno. Konkretnih primerov pa ne navajajo. Naj tu zapiše mo dvo od množice šoVant nih prime-
rov nerazumljive uporabe t ujič jezikov, predvsem angleškega, in celo popačenk iz angleščine in slovenščine. Kako je mogoče, da v glavnem mestu našeOomovin e vidiš na gostinskeb lokal u ngpis za ime lokala »Long bridge pub« ali pa na sejmu v Sloveniji, kjer razotaglja slovenskopodjetjeindustrijske in druge pline, napis »Gases for life« itd. Naša sredstva obveščanja so sicer povzela bistvo odpetega pisma in dokaj široko poročalo, vendar nekih posebno obsežnih komentarjev, ocen, stališč in mnenj v teh sredstčih nismo zasledi I i. To se mi zdi zelo velika nevarnost. Če ne bodo tisti, ki obveščajo, informirajo in seznanjajo ljudi, in če ne bodo tisti, ki vplivajo na javno mnenje ljudi, o takih problemih več pisali, potem smo lahko zaskrbljeni. Kaj p ri vsem tem lahko n are di peščica še tako razgledanih, izobraženih ljudi, kot so ti, ki so napisali javno odorto pismoS
Kaj bo pri tem storil nekdo, ki je trenutno najvplivnejši mož v tejdržavi, če je imel v srednjišole popravne izpite, verjetno tudi iz slovenščine. Prav gotovo ne veliko ali celo nič!
P rivsem tem se ne bo zgodilo niče, če nv bodosngat žirane širše množice ljudi, predvsem mladih. Če ne bo veV dom ovinske zavest i , potem smo lafko prepričani, da tudi braniteljev maternega jezika ne bo. Rešitev bi bila peeprosta, če Oi imeli trdnejši odnos do jezika in njegove uporabe mi navadni ljudje in širše množice. Sam sem opozoril podjetje, ki je na sejmu uporabi l o prej navedeni zapis. Če bo pomagalo, ne vem. Če bi nas bilo več takih, bi se to spremenilo. Alipa: če ljudje ne bi obiskovali gost i Ine z zgoraj navedenim imenom, bi si verjetno lastnik hitro premislil in spremenil ime.
V zadnjih dveh letih smo imeli pri nas četvero volitev. Niti na enem soočenju kandidatov ni bilo odprto vprašanje rabe in uporabe slovenskega jezika v javnem življenju.
Prav gotovo smo izguOili boj pri uporabi slovenskega jezika za znanstvene članke in znanstvene publikacije in tudi verjetno va znanstvene monografije. To je do neke mere razumljivo. ča primer: revija Strojniški vestnik, ki jo izdaja Fakulteta za skrojn i štvo v ajub ljani , zaradi zelo majh nega trga ne more izhajati v slovenskem jeziku. To je povsem zazumljivo, vendat bi morvli saši onanstveniki pisati in objavljati tudi v revijah s slovenskim jezikom. To bi moralo biti zapisano v merilih za habilitacijo v znanstveve in vedagoške nazive na oniverzah iv raziskovalnih institucijah.
Revija Ventil skoraj izključno objavija v slovenskem jeziku. Tu pa tam je kakšna izjema. In prav v tej revij i bi morali oojavljati ml ad i znanstvesiki s področja strojništva, tehnike ter naravoslovja in takšna objava bi morala biti tudi merilo za napredovanje v nazive, pri nvrednotenju kakovostiSela in pri ecenio napredovanju v plačilne razrede.
Janee Tušek
Ventil 3 / 2019 • Letnik 25 183