HEMORAGIČNA MRZLICA EBOLA- PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 2. izdaja Ljubljana, julij 2019 HEMORAGIČNA MRZLICA EBOLA - PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI Uredniki: Nuška Čakš Jager, Alenka Kraigher, Maja Sočan Avtorji: Nuška Čakš Jager, Tatjana Frelih, Maja Sočan, Jana Kolman, Petra Klepac, Veronika Učakar, Marta Vitek, Eva Grilc, Boris Kopilovič, Irena Grmek Košnik, Blaž Pečavar in Alenka Kraigher 2. izdaja Založnik: Nacionalni inštitut za javno zdravje, Trubarjeva 2, Ljubljana Elektronska izdaja Leto izdaje: 2019 Elektronski vir dostopen na www.nijz.si Uporaba in objava podatkov v celoti ali deloma je dovoljena le z navedbo vira. Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=301081088 ISBN 978-961-7002-83-6 (pdf) EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 1 | 66 UVOD Ebola, prej znana kot ebola hemoragična mrzlica, je huda, pogosto smrtna bolezen, ki prizadene ljudi in druge primate. Virus se prenaša na ljudi iz prostoživečih živali (sadni netopirji, opice), med ljudmi pa z neposrednim stikom s krvjo, izločki, organi ali drugimi telesnimi tekočinami okuženih ljudi in s površinami ter materiali, ki so onesnažene s temi tekočinami. Povprečna smrtnost zaradi ebole je približno 50%. Stopnje smrtnosti so se v preteklih izbruhih gibale od 25% do 90%. Virus ebole je bil prvič odkrit leta 1976. Prve izbruhe ebole so zaznali v oddaljenih vaseh v osrednji Afriki, v bližini tropskih deževnih gozdov. Največji izbruh ebole do sedaj po številu zbolelih in geografski razsežnosti se je začel v začetku decembra 2013, zaznan pa je bil marca 2014 na tromeji med Gvinejo, Liberijo in Sierra Leone. NAMEN GRADIVA Dokument je zbirka trenutno veljavnih postopkov, priporočil za slovenski prostor, zadolžitev in odgovornosti posameznih deležnikov ob tveganjih za vnos primera ebole v državo. Zajema nekaj dejstev o bolezni in obvladovanju ebole ter je namenjen zdravstvenim delavcem kot pomoč pri obravnavi suma ali potrjene oblike ebole v Sloveniji. V dokumentu so opisani tudi postopki obveščanja med deležniki v zdravstvu ter poti sodelovanja z nezdravstvenimi deležniki, kot so letališče, pristanišče in policija. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 2 | 66 VSEBINA 1. OCENA TVEGANJA ZA SLOVENIJ O ....................................................................................... 5 2 . O BOLEZN I......................................................................................................................... 5 2.1 Povzročitelj ................................................................................................................................... 5 2.2 Inkubacijska doba ......................................................................................................................... 5 2.3 Bolezenski znaki ............................................................................................................................ 5 2.4 Sum na ebolo ................................................................................................................................ 6 2.5 Način prenosa ............................................................................................................................... 6 2.6 Diagnoza ....................................................................................................................................... 6 2.7 Zdravljenje .................................................................................................................................... 6 2.8 Obstojnost virusa ebole ................................................................................................................ 6 2.9 Rezervoar ebole v naravi .............................................................................................................. 7 2.10 Tveganje za okužbo pri rokovanju in poljubljanju. ..................................................................... 7 2.11 Tveganje za okužbo pri uživanju in predelavi mesa ter mesnih izdelkov-»Bush meat « ............ 7 2.12 Smrtnost zbolelih za ebolo ......................................................................................................... 9 2.13 Razvoj zdravila za ali cepiva proti eboli .................................................................................... 10 3 . PREPOZNAVA BOLEZNI IN DEFINICIJA ............................................................................... 11 4. OBRAVNAVA BOLNIKA S SUMOM NA EBOLO V OSNOVNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU .... 12 4.1 Postavitev suma na ebolo ........................................................................................................... 13 4.2 Izolacija bolnika s sumom na ebolo ............................................................................................ 14 4.3 Posvet z epidemiologom ............................................................................................................ 14 4.4 Organizacija prevoza bolnika ...................................................................................................... 14 4.5 Čiščenje in razkuževanje prostorov ............................................................................................ 15 4.6 Algoritem obravnave bolnika s sumom na ebolo ....................................................................... 16 5. KONTAKT I........................................................................................................................ 17 5.1 Definicija kontakta ...................................................................................................................... 17 5.2 Razvrstitev kontaktov glede na njihovo izpostavljenost ............................................................ 17 5.3 Zbiranje podatkov o kontaktih.................................................................................................... 18 5.4 Obravnava kontaktov ................................................................................................................. 18 5.5 Kaj storiti, ko se pri kontaktu znotraj 21 dni od okužbe pojavijo simptomi ebole? ................... 19 5.6 Osebna varovalna oprema epidemiologa ................................................................................... 20 6 . ZAŠČITNI UKREP I.............................................................................................................. 21 6.1 Osebna varovalna oprema .......................................................................................................... 21 6.2 Čiščenje in razkuževanje prostorov ............................................................................................ 21 7 . VODENJE IN KOMUNIKACIJA ............................................................................................ 22 7.1 Krovni načrt delovanja MZ .......................................................................................................... 22 7.2 Prevoz bolnika............................................................................................................................. 23 7.3 Organizacija in delovanje epidemiološke službe ........................................................................ 23 7.4 Algoritem delovanja policije, carine ........................................................................................... 24 7.5 Vstopna mesta v državo - pristanišče in letališče ....................................................................... 24 8. PREDPISI - OSAMITEV (IZOLACIJA) IN KARANTENA ............................................................ 25 8.1 Osamitev (izolacija) in karantena ............................................................................................... 25 8.2 Obravnava zbolele osebe z ebolo ............................................................................................... 27 8.3 Obravnava osebe v stiku z ebolo ................................................................................................ 28 8.4 Potniki ......................................................................................................................................... 29 8.5 Posmrtni ostanki ......................................................................................................................... 30 9. IZOBRAŽEVANJE ............................................................................................................... 31 10 . PRILO GE .......................................................................................................................... 44 Priloga 1: Osebna varovalna oprema in priporočeni kriteriji za izbor ............................................... 44 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 3 | 66 Priloga 2: Anketa za tesne kontakte bolnika s potrjenim ali verjetnim primerom virusne hemoragične mrzlice (VHM) .............................................................................................................. 46 Priloga 3: Epidemiološka anketa-virusne hemoragične mrzlice (VHM) ............................................ 52 Priloga 4: Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom s sumom na ebolo ................. 58 Priloga 5: Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom s sumom na ebolo-tranzitni potnik na letališču Brnik .................................................................................................................... 59 Priloga 6: Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom z ebolo ................................... 60 Priloga 7: Obrazec za poročanje in spremljanje kontaktov z bolnikom z ebolo .................................. 0 Priloga 8: Obrazec za lokacijo potnikov ............................................................................................. 62 Priloga 9: Obrazec za pridobivanje podatkov o potnikih od letalskega prevoznika .......................... 63 Viri: ............................................................................................................................................ 64 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 4 | 66 1. OCENA TVEGANJA ZA SLOVENIJO Slovenija sodi v skupino držav, kjer je nevarnost za pojav ebole izjemno majhna, vendar pa je vsekakor nujna pripravljenost za naglo in ustrezno odzivanje ob morebitnem vnosu bolezni. V Sloveniji smo pripravljeni na zgodnje odkrivanje, preiskovanje in zdravljenje zbolelih za ebolo. Na morebiten vnos te bolezni v državo se morajo pripraviti inštitucije javnega zdravja, zdravstveni zavodi na vseh ravneh, vstopna mesta, kot sta mednarodno letališče in pristanišče ter policija in carina. 2. O BOLEZNI 2.1 Povzročitelj Ebola, poznana kot virusna hemoragična mrzlica, je posledica okužbe z virusom ebole, ki spada v družino Filoviridae. Izbruh ebole se je prvič pojavil leta 1976 v Sudanu in Demokratični republiki Kongo. V Kongu je bil izbruh v vasi, ki se nahaja v bližini reke Ebola, po kateri je bolezen dobila ime. Bolezen se od takrat občasno pojavlja v različnih državah Afrike. O potrjenih primerih ebole so poročali iz saharske Afrike, iz Demokratične republike Kongo, Gabona, Sudana, Ugande in Konga. 2014 so bili primeri in smrtih zaradi ebole v državah zahodne Afrike - Gvineje, Liberije, Sierra Leone in Malija. 2.2 Inkubacijska doba Traja od 2 do 21 dni, v povprečju od 8 do10 dni. 2.3 Bolezenski znaki Ebola je akutna virusna bolezen z visoko stopnjo smrtnosti. Za bolezen je značilna povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah in drugi nespecifični simptomi. Pozneje imajo lahko nekateri bolniki obilne notranje in zunanje krvavitve ter večorgansko odpoved. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 5 | 66 2.4 Sum na ebolo Pri postavitvi suma na to bolezen je pomemben podatek, da se je oseba nahajala na ogroženem območju in da ima značilne klinične simptome in znake. 2.5 Način prenosa Ebola se med ljudmi prenaša preko stika s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami in izločki, bolnika ali okuženih živali. Za naravne gostitelje virusa ebole veljajo rastlinojedi netopirji, ki prenašajo okužbo na divje živali, predvsem primate. Okužba se na človeka prenese preko stika z mrtvimi ali bolnimi divjimi živalmi (šimpanzi, gorile, opice ...). Med ljudmi se okužba prenaša z neposrednim stikom (skozi poškodovano kožo ali sluznico) s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami bolnikov ali z neposrednim stikom s predmeti, ki so onesnaženi s temi izločki. Virus ebole se ne prenaša z običajnimi stiki. Z virusom ebole se ne moremo okužiti prek stika z denarjem ali kopanjem v bazenu. Komarji ne prenašajo virusa ebole. Virus se uniči z milom, belilom, izpostavljenostjo soncu, visoko temperaturo ali sušenjem. Pranje oblačil, onesnaženih s telesnimi tekočinami ali izločki, v pralnem stroju, virus uniči. Virus ebole preživi le kratek čas na površinah, ki so izpostavljene soncu ali se posušijo. Dlje časa lahko virus preživi na oblačilih ali materialih, na katerih so madeži krvi ali drugih telesnih tekočin ali izločkov. Človek je kužen ob pojavu bolezenskih znakov. Kužni so tudi posmrtni ostanki. Najbolj ogroženi so zdravstveni delavci, ki negujejo in zdravijo bolnike ter družinski člani, ki bivajo skupaj z bolnikom. 2.6 Diagnoza Diagnozo potrdimo z laboratorijsko preiskavo krvi, s katero dokazujemo prisotnost virusa ali protiteles. 2.7 Zdravljenje Pri ravnanju z bolnikom je potrebno preprečiti širjenje okužbe. Izjemno pomembno je, da je bolnik izoliran in da je z ustrezno osebno varovalno opremo in pravilnim postopkom dela zaščiteno zdravstveno osebje. Specifičnega zdravila za bolezen ni, zdravimo simptome in vzdržujemo telesne funkcije. Registriranega cepiva še ni na voljo. 2.8 Obstojnost virusa ebole Virus ebole lahko v tekoči in suhi snovi preživi več dni. V zunanjem okolju preživi do 90 minut. Uniči ga segrevanje pri 60°C eno uro ali pri 100°C pet minut, prav tako ga uničijo razkužila, npr. natrijev hipoklorit in ultravijolično ter gama sevanje. Zamrzovanje in hlajenje virusa ne uničita. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 6 | 66 2.9 Rezervoar ebole v naravi Naravni rezervoar virusa so nekatere vrste netopirjev iz družine Pteropodidae v Centralni in Zahodni Afriki. Virus ebole je bil odkrit tudi pri opicah in gozdnih antilopah. Prenos okužbe na človeka je možen z neposrednim stikom s temi divjimi živalmi, z njihovim mesom in z obiskom jam, v katerih živijo netopirji. 2.10 Tveganje za okužbo pri rokovanju in poljubljanju. SZO, CDC in organizacija Zdravniki brez meja v kontekstu izbruha ebole javnosti prizadetih držav niso posredovale priporočil v smislu izogibanja rokovanja ali poljubljanja. Liberija je kot previdnostni ukrep javnosti priporočila druge načine pozdravljanja, izogibanje rokovanju na lokalnem prizadetem območju je bilo priporočeno tudi v prejšnjih izbruhih ebole. ECDC, kot splošni previdnostni ukrep, priporoča redno umivanje rok z milom in tekočo vodo. Rokovanju in poljubljanju pa se je vsekakor potrebno izogniti pri osebi, ki ima simptome/znake bolezni. 2.11 Tveganje za okužbo pri uživanju in predelavi mesa ter mesnih izdelkov-»Bush meat « Identifikacija dejavnika tveganja Virus ebole spada v skupino filovirusov. Znanih je 5 tipov virusa: Ebola (Zaire ebolavirus), Sudan (Sudan ebolavirus), Taï Forest (Taï Forest ebolavirus, prej imenovan Côte d’Ivoire ebolavirus), Bundibugyo (Bundibugyo ebolavirus) in Reston (Reston ebolavirus). Znano je, da pri ljudeh bolezen povzročajo prvi štirje tipi, tip Reston pa je doslej povzročal bolezen le pri ostalih primatih. V trenutnem izbruhu ebole v Zahodni Afriki je bil identificiran tip Ebola (Zaire). Naravni rezervoar virusa so »sadni« netopirji (angl. fruit bats) iz družine Pteropodidae v Centralni in Zahodni Afriki, natančneje vrste Hypsignathus monstrosus (»hammer-headed fruit bats«), Epomops franqueti (»singing fruit bats«) in Myonycteris torquata (»little collared fruit bats«). Predvideva se, da ti netopirji med hranjenjem okužijo dele sadežev s slino, v kateri se nahaja virus ebole. Odvržene dele sadežev pojedo divji sesalci na tleh in se tako okužijo. Prav tako bi bil možen prenos virusa z netopirjev na sesalce na tleh ob stiku z izločki netopirjev v njihovi reproduktivni dobi. Izbruhi ebole se pojavljajo med divjimi živalmi, posebej primati, napogosteje se omenjajo šimpanzi in gorile. Možni gostitelji virusa ebole so poleg netopirjev in primatov tudi gozdne antilope (angl. duikers), mali glodalci in rovke. Tip virusa Zaire ni endemičen, tj. se ne pojavlja pri živalih izven Afrike. Virus ebole lahko v tekoči in suhi snovi pri sobni temperaturi preživi več dni. Uniči ga segrevanje pri 60°C eno uro ali pri 100°C pet minut, prav tako ga uničijo razkužila, npr. natrijev hipoklorit, gama sevanje in pranje oblek v pralnem stroju. Zamrzovanje in hlajenje virusa ne uničita. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 7 | 66 Karakterizacija dejavnika tveganja Začetni znaki in simptomi okužbe z virusom ebole pri ljudeh so nenaden pojav visoke vročine, bolečin v mišicah in hudega glavobola. Temu sledijo bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, notranje in zunanje krvavitve, lahko tudi izpuščaj in okvara ledvic ter jeter. Inkubacijska doba je 2-21 dni. Smrtnost okužbe z virusom ebole se je v preteklih izbruhih gibala med 25-90%. Izid okužbe je odvisen od imunskega statusa gostitelja in od kakovosti podpornega zdravljenja, tj. dostopnosti ustrezne zdravstvene oskrbe. Zaradi trenutnega izbruha ebole so prizadete Gvineja, Sierra Leone, Liberija, Nigerija pa ne več. Do danes še niso poročali o primeru ebole zunaj Afrike, ki bi nastal po izpostavitvi divjim živalim oz. njihovemu mesu, prav tako ne o primeru ebole, ki bi nastal po uživanju ilegalno uvoženega mesa prostoživečih živali iz Afrike. Ocena izpostavljenosti Virus ebole se lahko prenaša na ljudi z neposrednim stikom s krvjo in drugimi telesnimi tekočinami ter tkivi divjih živali (»sadnih« netopirjev, opic, gozdnih antilop, malih glodavcev in rovk), obolelih ali poginulih zaradi ebole, z njihovim mesom, z obiskom jam, v katerih »sadni« netopirji živijo. Ta način prenosa je pomemben na začetku epidemije ebole, kasneje pa prevladuje prenos med ljudmi. Za zdaj je znano, da se lahko z virusom okužijo in ga širijo samo sesalci. Ni dokazov, da bi virus ebole prenašali komarji ali druge žuželke. Prav tako ni dokazov, da bi se virus lahko prenašal prek zraka ali vode. Človek je potencialno izpostavljen virusu ebole pri lovu, postopkih obdelave surovega mesa (npr. pri odiranju kože in razkosavanju trupov primatov), pripravi mesa in uživanju nezadostno toplotno obdelanega mesa divjih živali. Meso neudomačenih sesalcev, ki jih za namene prehrane lovijo v tropskih gozdovih, imenujemo v angleščini s splošno prepoznanim izrazom «bush meat«. Gre za tradicionalne etnične navade, značilne za prebivalstvo vasi Zahodne in Centralne Afrike v bližini tropskih gozdov. Tradicija uživanja mesa divjih živali se ohranja in bo pomembna tudi v bodoče, ne glede na nevarnosti takih navad za javno zdravje. Uvoz mesa, mesnih izdelkov in mesnih pripravkov ureja zakonodaja EU. Meso in mesni izdelki za uvoz v EU morajo biti proizvedeni v odobrenih obratih, iz katerih je dovoljen uvoz v EU. Pošiljko mesa in mesnih izdelkov mora spremljati veterinarsko spričevalo, ki ga izda pristojni organ tretje države, določen v veterinarskih predpisih EU. Vnos živilskih proizvodov živalskega izvora je v skladu s Pravilnikom o veterinarskih pregledih proizvodov pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav dovoljen samo preko odobrenih mejnih veterinarskih postaj (MVP), kjer vsako pošiljko pregleda uradni EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 8 | 66 veterinar MVP. Če pošiljka vstopa v EU preko MVP v drugi državi članici, se s pošiljko, ki je namenjena v Slovenijo, ravna v skladu s predpisi za trgovanje znotraj EU. Poleg tega je potrebno upoštevati še morebitne zaščitne odločbe, ki jih sprejme Evropska Komisija zaradi pojavov določenih bolezni v tretji državi. Prav tako je vnos živih živali v skladu s Pravilnikom o veterinarskih pregledih živali pri vnosu na teritorij EU iz tretjih držav dovoljen samo preko mejnih prehodov, na katerih se nahaja mejna veterinarska postaja (MVP). Carinski organi ne smejo prepustiti živali na ozemlje EU, dokler jim ni predložen veterinarski dokument, ki potrjuje opravljen veterinarski pregled. Vnos osebnih pošiljk mesa oz. mesnih izdelkov predstavlja določeno tveganje Na tem področju veljavna zakonodaja EU določa, da je treba tovrstno prtljago izročiti v pregled, neprijava teh izdelkov je kazniva, ob prihodu v EU pa bodo le-ti zaseženi in uničeni. Podatkov o količini in načinih transporta mesa divjih živali iz Afrike, ki ilegalno vstopi v EU, je zelo malo. Angleške oblasti so v letih 2006-2007 zasegle 3400 kg takega mesa, v letih 2012-2013 300 kg, v letih 2013-2014 pa 450 kg. Ocenjujejo, da je takega mesa veliko več. Raziskovalci so leta 2010 ocenili, da ga 270 ton ilegalno prispe v Francijo na letališče Charles de Gaulle. Med afriškimi imigranti v EU naj bi zaradi etničnih navad za tako meso obstajal poseben interes. ECDC in EFSA menita, da je tveganje za okužbo z virusom ebole prek okuženega mesa divjih živali zelo majhno, hkrati pa je predvidevanje tega tveganja zelo negotovo. Domneva se, da je tveganje zelo majhno za kuhano, posušeno oz. dimljeno meso. Večje tveganje za zdravje pa obstaja za sveže oz. zamrznjeno meso, kjer lahko virus preživi več tednov. Priporočila za zmanjševanje tveganja ECDC in EFSA mejnim organom pri preverjanju vstopa mesa prostoživečih živali iz Afrike v EU priporočata uporabo zaščitne opreme. Zaščito pred okužbo z virusom ebole zagotavlja toplotna obdelava mesa pri temperaturi 60°C eno uro in pri 100°C pet minut, hlajenje in zamrzovanje mesa pa virusa ne uničita. Ljudje, ki potujejo na področja, kjer je virus endemičen, se morajo izogibati stikom z divjimi živalmi in pripravi ter uživanju njihovega mesa. 2.12 Smrtnost zbolelih za ebolo Smrtnost zbolelih za ebolo je v povprečju 60 %. V preteklih izbruhih je smrtnost dosegala celo 90 %. Pri nekaterih bolnikih, ki so preživeli bolezen, so se pojavili dolgoročni zapleti, npr. težave s sklepi in mišicami, vidom, trajne poškodbe možganov, motnje v delovanju ledvic in jeter ter srčno-žilnega sistema. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 9 | 66 2.13 Razvoj zdravila za ali cepiva proti eboli SZO v sodelovanju z ustreznimi deležniki deluje v smeri pospešitve prepoznave, razvoja in odobritve vseh možnih načinov zdravljenja. Tudi Evropska agencija za zdravila (EMA) je pripravljena podpreti dostopnost kakršnegakoli učinkovitega in varnega zdravila. Kot možna terapija je bila prepoznana transfuzija krvi oz. krvnih pripravkov bolnikov, ki so ebolo preboleli. SZO prizadetim afriškim državam pomaga razvijati kapacitete za zbiranje krvi, pridobivanje plazme in zagotavljanje varnosti krvnih pripravkov. Nekatera od možnih zdravil za ebolo so pokazala dobre rezultate v poskusih na opicah, prejemalo jih je tudi nekaj ljudi, vendar je bilo teh primerov premalo, da bi lahko presodili njihovo učinkovitost. Poskusna zdravila lahko razvrstimo v več skupin:  Kombinacija treh vrst monoklonskih protiteles, ki se vežejo na virus ebole in ga nevtralizirajo. V to skupino spada zdravilo Zmapp, ki še ni odobren za zdravljenje ebole in trenutno zdravilo sploh ni na voljo za nabavo. Postopek izdelave tega zdravila je dolg, njegovo učinkovitost pa bo treba natančno preučiti.  Zdravila na osnovi RNA, ki preprečijo razmnoževanje virusa.  Nekatere majhne protivirusne molekule, npr. favipiravir in druga zdravila, ki se uporabljajo za virusne okužbe.  Zdravila, ki so odobrena za zdravljenje drugih bolezenskih stanj in so v laboratorijskih modelih delovala proti eboli. Cepiva VSVΔG-ZEBOV in cAd3-EBO Z sta poskusni cepivi, izdelani tako, da gen za površinsko beljakovino virusa ebole vstavijo v nekatere druge, za ljudi nenevarne viruse. Zaradi vstavljenega gena ebole vzpodbudita imunski odziv proti njej. Cepivi sta se izkazali kot varni in učinkoviti v poskusih na živalih. Raziskave, ki bodo določile varnost in učinkovitost teh dveh cepiv pri ljudeh (zdravih odraslih), že potekajo. Standardno zdravljenje je simptomatsko oz. podporno, ukrepi za ustavitev širjenja izbruha pa so klasični epidemiološki. Simptomatsko oz. podporno zdravljenje pomeni predvsem dajanje infuzij tekočin, urejanje koncentracij elektrolitov (soli) v krvi, vzdrževanje preskrbe s kisikom, vzdrževanje primernega krvnega tlaka in zdravljenje drugih okužb. Zgodnje in kakovostno podporno zdravljenje poveča možnost za okrevanje, ki pa je odvisno tudi od bolnikovega imunskega odziva. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 10 | 66 Klasični epidemiološki ukrepi za ustavitev širjenja izbruha so naglo prepoznavanje zbolelih za ebolo, zaradi njihove stroge izolacije v času zdravljenja; preprečevanje širjenja okužbe pri diagnostiki, zdravljenju in negi z doslednim upoštevanjem postopkov za preprečevanje prenosa okužbe v zdravstvenih ustanovah, vključno s pravilno uporabo osebne varovalne opreme. Za preprečevanje nadaljnjega širjenja je zelo pomembno iskanje oseb, ki so bile v stiku z bolniki in spremljanje njihovega zdravstvenega stanja, da se pravočasno izolirajo v primeru pojava bolezenskih znakov. 3. PREPOZNAVA BOLEZNI IN DEFINICIJA Ključno za uspešno preprečevanje in obvladovanje širjenja bolezni je hitro prepoznavanje suma ali obolelega z ebolo ter ustrezna obravnava morebitnih kontaktov, ki naj bi jih bilo čim manj. Klasifikacija bolnikov temelji na kliničnih, epidemioloških in laboratorijskih kriterijih in podatku, da je bil bolnik v državah, kjer je tveganje za ebolo (t.j. v državah, kjer poteka izbruh) oz. obstaja možnost okužbe izven teh držav (npr. tesen, nezaščiten stik z bolnikom z ebolo kjerkoli drugje). Definicija je namenjena epidemiološkemu spremljanju in ukrepanju. Definicija ebole se ne uporablja za klinično obravnavo bolnika. Klinična merila: 1. Oseba, ki ima ali je imela pred smrtjo: • povišano telesno temperaturo  38,6 C (merjena v ušesu) IN katerega koli od naštetih simptomov in/ali znakov: • hud glavobol, • bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, • nepojasnjene krvavitve, • več organska odpoved ALI 2. oseba, ki je umrla iznenada in brez jasnega vzroka. Laboratorijska merila: Katerikoli od treh: • ugotovitev prisotnosti nukleinskih kislin virusa Ebole v kliničnem vzorcu in potrditev s sekveniranjem, EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 11 | 66 • ugotovitev prisotnosti nukleinskih kislin virusa Ebole v kliničnem vzorcu in dodatna potrditev prisotnosti nukleinskih kislin virusa Ebola na drugem tarčnem odseku genoma, • izolacija virusa ebole iz kliničnega vzorca. Epidemiološka merila: Oseba, ki je v obdobju 21 dni pred pojavom prvih simptomov in/ali znakov • bila na območjih, kjer se pojavlja ebola ALI • bila v stiku z bolnikom, pri katerem je ebola verjetna ali potrjena. Sum na okužbo z virusom ebole postavimo pri bolniku, ki:  izpolnjuje klinična in epidemiološka merila ALI  izpolnjuje eno od naštetih meril za visoko tvegano izpostavljenost in katerega koli od naštetih simptomov in/ali znakov, vključno s povišano telesno temperaturo ne glede na njeno vrednost. 4. OBRAVNAVA BOLNIKA S SUMO M NA EBOLO V OSNOVNEM ZDRAVSTVENEM VARSTVU V Evropski uniji do sedaj še ni bilo nobenega bolnika z ebolo, ki bi zbolel po prihodu domov ali utemeljenega suma ebole pri prebežniku iz Afrike. V države Zahodne Afrike, kjer je ebola, ne potuje prav veliko državljanov Slovenije. Slovenija nima neposrednih letalskih povezav z državami Zahodne Afrike. V Slovenijo potujejo begunci iz Afrike običajno bistveno več časa, kot je najdaljša inkubacijska doba ebole (t.j. 21 dni). Slovenija tudi ni prva država, v kateri bivajo po vstopu v Evropo oz. Evropsko unijo. Možnost, da bomo v Sloveniji obravnavali bolnika z ebolo, je v trenutni epidemiološki situaciji izjemno MAJHNA. Kljub zelo majhni verjetnosti, da bodo zdravstveni delavci v osnovnem zdravstvu ali v regionalni bolnišnici obravnavali bolnika s sumom na ebolo, so pripravljena navodila, kako v takšnem primeru pravilno ukrepati. Ključna sporočila so: EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 12 | 66 1. Tveganje za ebolo v Sloveniji je izjemno MAJHNO. 2. Sum na ebolo postavimo pri bolniku, ki ima simptome in/ali znake ebole IN je v zadnjih 21 dneh preden je zbolel, bival na območjih, kjer je ebola. 3. Z bolnikom s sumom na ebolo naj bo v stiku ČIM MANJ zdravstvenih delavcev. 4. Ob utemeljenem sumu na ebolo bolnika TAKOJ OSAMIMO. 5. Prenos virusa ebole z bolnika na osebo, ki je na razdalji večji od 1,5 m, skoraj ni možen. 4.1 Postavitev suma na ebolo Sum na ebolo postavimo pri bolniku, ki ima povišano telesno temperaturo in vsaj enega od naštetih simptomov in/ali znakov: utrujenost, izgubo teka, bruhanje, drisko, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah, krvavitve po koži in sluznicah (KLINIČNI KRITERIJ) IN je v zadnjih 21 dneh pred pojavom bolezenskih simptomov in/ali znakov bival na območjih, kjer je izbruh ebole (EPIDEMIOLOŠKI KRITERIJ). Načeloma sta še dva možna epidemiološka kriterija (da je bil v stiku z bolnikom, ki ima ebolo ali da je rokoval ali užival meso divjih živali, primatov, netopirjev na območjih z ebolo). V našem okolju slednja epidemiološka kriterija nista pomembna, saj pomenita zgolj to, da je bil bolnik na območju z ebolo, kar zajema že prvi epidemiološki kriterij. Ob obravnavi bolnika dosledno upoštevamo ukrepe standardne, kontaktne in kapljične izolacije, kot jih priporoča Nacionalna komisija za preprečevanje bolnišničnih okužb dostopno na povezavi: http://www.mz.gov.si/fileadmin/mz.gov.si/pageuploads/mz_dokumenti/delovna_podrocja/zdravstv eno_varstvo/zdravstveno_varstvo_v_posebnih/NAKOBO_september_2010/MZ_pogl_4_Izolacija_200 9.pdf Osebna varovalna oprema ni potrebna, če smo od bolnika s sumom na ebolo oddaljeni VEČ kot 1,5 metra. Potrebno se je izogniti nezaščitenem rokovanju z bolnikom in nezaščitenem stiku s kontaminiranimi predmeti/površinami v okolici bolnika. Osebna varovalna oprema (OVO) ima namen zaščititi osebo pred vstopom virusa skozi sluznice (očesno, nosno, ustno) ali kožo v telo ob stiku z bolnikom. Pri uporabi OVO je treba upoštevati pravila za ustrezno nameščanje, ustrezno ravnanje med postopki dela in še posebej pravila za pravilno in varno slačenje oz. odstranjevanje OVO, ki je zamudno in lahko tudi tvegano. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 13 | 66 Osebno varovalno opremo opisano v PRILOGI 6 uporabimo le v izjemni situaciji, ko je potrebna intervencija pri življenjsko ogroženem bolniku z utemeljenim sumom na ebolo. 4.2 Izolacija bolnika s sumom na ebolo Bolnika, pri katerem utemeljeno posumimo na ebolo (ključen za postavitev suma je izpolnjen EPIDEMIOLOŠKI kriterij poleg kliničnih simptomov in znakov), TAKOJ osamimo po možnosti v prostoru, kjer ni drugih oseb. Bolnika prosimo, da si nadene kirurško masko. Svojci lahko z bolnikom počakajo v istem prostoru le, če se zadržujejo na razdalji večji od 1,5m, ko postane tveganje za prenos virusa ebole minimalno oziroma ga praktično ni. Še bolj priporočljivo je, da se svojci NE zadržujejo v istem prostoru z bolnikom. 4.3 Posvet z epidemiologom Takoj, ko pri bolniku postavimo sum na ebolo, je nujen posvet z območnim epidemiologom, ki ima podatke o epidemiološki situaciji in pomaga pri utemeljitvi suma. Območni epidemiologi so dosegljivi 24/7 na regijskih številkah epidemiologov v pripravljenosti, ki so bile posredovane vsem zdravstvenim službam. Epidemiolog bo v skladu s strokovnimi smernicami za iskanje in spremljanje kontaktov poiskal osebe, ki so bile z bolnikom z ebolo v stiku (če bo sum potrjen). V primeru, da se bo izkazalo, da je oboleli dejansko okužen z virusom ebole (pozitivni ustrezni mikrobiološki testi na ebolo), bo epidemiolog kontakte bolnika spremljal glede na vrsto izpostavljenosti: - nizko tvegana izpostavljenost – pasivno spremljanje; - visoko tvegana izpostavljenost – aktivno spremljanje zdravstvenega stanja oseb, ki so bile v stiku s potrjenim primerom ebole. 4.4 Organizacija prevoza bolnika V primeru, da lečeči zdravnik, na osnovi kliničnih in epidemioloških podatkov potrdi, da je sum na ebolo utemeljen: 1. pokliče reševalno službo za prevoz bolnika na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC LJ. Prevoz bolnika izvajajo štiri referenčne reševalne postaje v Ljubljani, Mariboru, Kranju in Izoli, ki so dosegljive preko telefonske številke 112. 2. pred napotitvijo bolnika s sumom na ebolo, lečeči zdravnik obvesti dežurnega infektologa Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKCLJ. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 14 | 66 4.5 Čiščenje in razkuževanje prostorov V kolikor je sum na ebolo ovržen, čiščenje prostorov poteka po standardnih postopkih, ki se običajno izvajajo v zdravstvenih ustanovah. Če je sum na ebolo potrjen, se čiščenje in dezinfekcijo prostorov izvede centralizirano preko Nacionalnega laboratorija za okolje in hrano (NLZOH). EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 15 | 66 4.6 Algoritem obravnave bolnika s sumom na ebolo Primarna zdravstvena služba Bolnik* z epidemiološkim podatkom** Obravnava bolnika po standardnih postopkih Sum na ebolo - izolacija bolnika priporočljiva Obravnava bolnika Posvet z epidemiologom po standardnih postopkih Izolacija bolnika obvezna Lečeči zdravnik preko 112 pokliče reševalno službo za prevoz bolnika in obvesti Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCL IMI -laboratorij Klinika za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC LJ – potrditev suma ebole in zdravljenje lečeči zdravnik epidemiolog * povišana telesna temperatura in vsaj eden od simptomov oz. naslednjih znakov: utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah, drugi nespecifični simptomi in pozneje notranje in zunanje krvavitve ter odpoved več organov. **bolnik je bil v 21 dneh pred pojavom prvih simptomov  na območju z izbruhom ebole ali  v stiku z bolnikom, ki je potrjen ali verjeten primer ebole, rokoval ali užival meso divjih živali, primatov, netopirjev na območju z izbruhom ebole. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 16 | 66 5. KONTAKTI 5.1 Definicija kontakta Kontakt je vsaka asimptomatska oseba, ki je imela tesen stik z bolnikom, telesnimi tekočinami/izločki bolnika, kontaminiranimi predmeti/površinami ali neposreden stik z mesom divjih živali, netopirji ali primati (živimi ali poginulimi) s prizadetih območij in od tega stika še ni preteklo 21 dni. Tesen stik je opredeljen kot: Skrb za bolnika, tako s strani zdravstvenih delavcev ali družinskih članov, kot tudi drugih oseb in drugi neposredni stiki z bolnikom (poljubljanje, spolni odnos ...); Neposreden stik s krvjo, urinom ali izločki bolnika, njegovo posteljnino, oblačili; Potovanje v istem letalu z bolnikom na sedežu levo ali desno od bolnika ali na sedežu pred ali za bolnikom; Skupno bivanje z bolnikom z izraženimi bolezenskimi znaki ali le obisk takega bolnika. 5.2 Razvrstitev kontaktov glede na njihovo izpostavljenost Nizko tvegano izpostavljenost predstavljajo običajni socialni stiki z bolnikom (npr. sedenje ob bolniku v čakalnici, razgovor z njim ob sprejemu, potovanje na javnih prevoznih sredstvih, bivanje v isti pisarni, istem razredu, bivanje v skupnem gospodinjstvu itd.), če bolnik NE kašlja, bruha, krvavi, nima ali ni imel driske ter je bil zmožen samostojnega gibanja in skrbi zase. Visoko tvegano izpostavljenost predstavlja bližnji kontakt (manj kot 1,5 m) BREZ uporabe ustrezne osebne varovalne opreme z bolnikom, ki je ob stiku kašljal, bruhal, krvavel ali imel drisko, neposreden stik kože s telesnimi tekočinami/izločki ali s kakršnimkoli materialom, onesnaženim s telesnimi tekočinami/izločki bolnika, perkutana poškodba (npr. z iglo) ali izpostavljenost sluznic telesnim tekočinam, izločkom, tkivom ali laboratorijskim vzorcem bolnika, udeležba pri pogrebnem obredu, pri katerem je prišlo do neposrednega stika s posmrtnimi ostanki bolnika (vključno s telesnimi tekočinami/izločki) na območjih, kjer poteka prenos v skupnosti (ali pa je bil pokojnik iz teh območij), pri čemer izpostavljeni ni uporabljal ustrezne osebne varovalne opreme, nezaščiten spolni odnos z bolnikom/bolnico ali prebolevnikom/prebolevnico (še 3 mesece po preboleli bolezni) in neposreden stik z mesom divjih živali, netopirji ali primati (živimi ali poginulimi) s prizadetih območij. Merila za visoko tvegano izpostavljenost Zadostuje izpolnitev enega od naštetih meril: EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 17 | 66 Bližnji tesen stik (npr. do 1 m)brez uporabe ustrezne osebne varovalne opreme (vključno z zaščito oči) z bolnikom, ki je ob tem stiku kašljal, bruhal, krvavel ali imel drisko. Neposreden stik s telesnimi tekočinami ali s kakršnimkoli materialom, onesnaženim s telesnimi tekočinami ali izločki bolnika. Perkutana poškodba (npr. z iglo) ali izpostavljenost sluznic telesnim tekočinam, izločkom, tkivom ali laboratorijskim vzorcem bolnika. Udeležba pri pogrebnem obredu, pri katerem je prišlo do neposrednega stika s posmrtnimi ostanki bolnika (vključno s telesnimi tekočinami ali izločki ) na območjih, kjer poteka prenos ebole (ali pa je bil pokojnik s teh območij), pri čemer izpostavljeni ni uporabljal ustrezne osebne varovalne opreme. Nezaščiten spolni odnos z bolnikom/bolnico ali prebolevnikom/prebolevnico (še 3 mesece po preboleli bolezni). Neposreden stik z mesom divjih živali, netopirji ali primati (živimi ali poginulimi) s prizadetih območij. 5.3 Zbiranje podatkov o kontaktih 1. Takoj, ko epidemiološka služba sum na ebolo utemelji (verjeten primer bolnika z ebolo), je treba začeti z zbiranjem podatkov o bolnikovih kontaktih (če le mogoče, naj bo zbiranje podatkov o kontaktih v 48 urah po postavitvi suma). 2. Informacije o bolnikovih kontaktih pridobimo pri ljudeh, ki so bolnika obravnavali (policija, carina, letalsko/ladijsko osebje, zdravstvena služba), pri bolnikovih spremljevalcih, družinskih članih, ki jih povprašamo tudi o drugih morebitnih stikih iz bolnikovega socialnega in delovnega okolja ter o bolnikovih potovanjih. Informacije o kontaktih od bolnika praviloma pridobi oseba prvega kontakta ali lečeči zdravnik. 3. Samo v primeru suma na ebolo na vstopnih mestih v državo (letališče in pristanišče), poleg zbiranja podatkov o kontaktih te tudi obravnavamo in jih seznanjamo s situacijo, v ostalih primerih z obravnavo kontaktov počakamo na potrditev diagnoze. 5.4 Obravnava kontaktov Ko je sum na ebolo potrjen (potrjen primer bolnika z ebolo), obravnavamo kontakte glede na vrsto njihove izpostavljenosti z aktivnim ali pasivnim monitoringom. Kontaktu posredujemo pisno gradivo Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom z ebolo. Za obravnavo kontaktov uporabljamo Obrazec za poročanje in spremljanje kontaktov z ebolo. Kontakt, pri katerem je bila nizko tvegana izpostavljenost - pasivni monitoring (samoopazovanje) 1. Epidemiolog kontaktu izroči pisne informacije in naroči naj najmanj 21 dni po zadnji izpostavljenosti opazuje svoje počutje in pojav bolezenskih znakov (povišana telesna temperatura, EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 18 | 66 utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah, drugi simptomi, notranje in zunanje krvavitve ter več organska odpoved); 2. Kontakt si mora dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) izmeriti telesno temperaturo; 3. Epidemiolog kontaktu naroči, da se mora v primeru pojava temperature ne glede na višino ali katerega koli simptoma izolirati (prekiniti stike z drugimi osebami) in takoj poklicati na telefonsko številko, ki jo prejme ob prvem pogovoru. Če epidemiolog oceni, da obstaja verjetnost, da kontakt ne bi upošteval navodil epidemiologa, predlaga, da NIJZ posreduje ministru za zdravje predlog omejitve svobodnega gibanja in obvezne zdravstvene preglede. Kontakt, pri katerem je bila visoko tvegana izpostavljenost - aktivni monitoring (opazovanje in poročanje o zdravstvenem stanju kontakta najmanj 21 dni po zadnji izpostavljenosti) 1. Epidemiolog kontaktu izroči pisne informacije in naroči, da vsak dan enkrat pokliče epidemiologa in mu poroča o svojem počutju in morebitnem pojavu bolezenskih znakov (npr. povišana telesna temperatura, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah, drugi simptomi, notranje in zunanje krvavitve, več organska odpoved); 2. Kontakt si mora dvakrat dnevno izmeriti telesno temperaturo in zabeležiti vrednost; 3. Kontakt mora biti dosegljiv za epidemiologa, ki ga spremlja in mu poročati o počutju in pojavu bolezenskih znakov ter o izmerjeni telesni temperaturi; 4. Če kontakt epidemiologa ne pokliče, epidemiolog pokliče kontakt; 5. Kontakt opozorimo, da ne sme potovati v tujino; 6. V primeru pojava temperature ne glede na višino ali katerega koli simptoma se mora izolirati (prekiniti stike z drugimi osebami) in takoj poklicati na telefonsko številko, ki jo prejme ob prvem pogovoru. Če epidemiolog oceni, da obstaja verjetnost, da kontakt ne bi upošteval navodil epidemiologa, lahko predlaga, da NIJZ ministru za zdravje poda predlog za omejitev svobodnega gibanja in obvezne zdravstvene preglede. 5.5 Kaj storiti, ko se pri kontaktu znotraj 21 dni od okužbe pojavijo simptomi ebole? 1. Kontakt, pri katerem se znotraj 21 dni po zadnji izpostavljenosti okužbi pojavi vročina, ne glede na njeno vrednost ali drugi simptomi, obravnavamo kot utemeljen sum na ebolo (verjeten primer). 2. Ko obravnavani kontakt epidemiologa obvesti o pojavu ali epidemiolog ugotovi, da se je pri kontaktu, ki je imel pasivni ali aktivni monitoring pojavila vročina ne glede na vrednost in/ali drug EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 19 | 66 simptom, mora epidemiolog naročiti bolniku, da se izolira (prekine stike z drugimi osebami) in počaka na prevoz na Infekcijsko kliniko z referenčnim reševalnim vozilom. 3. Epidemiolog pokliče 112 in glede na območno enoto ZZZS naroči prevoz pri referenčni reševalni službi ter obvesti Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKCLJ o prevozu bolnika. 5.6 Osebna varovalna oprema epidemiologa Osebna varovalna oprema (OVO) epidemiologa je opredeljena v Priporočilih za osebno varovalno opremo za primer prvega stika z osebo s sumom na ebolo za zdravstvene in druge ustanove razen reševalne službe in UKC Ljubljana. OVO pri iskanju in obravnavi kontakta ni potrebna. Če je potrebno, da epidemiolog obišče bolnika z ebolo ali kontakt, za katerega vnaprej ne vemo ali so se pri njem pojavili prvi simptomi bolezni, je potrebno, da ostane na razdalji vsaj 1,5 metra. OVO ni potrebna pri upoštevanju te razdalje in z upoštevanjem, da ne pride v stik s kontaminiranimi predmeti niti površinami. Epidemiolog mora izvajati pravilno higieno rok z uporabo alkoholnih razkužilnih robčkov. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 20 | 66 6. ZAŠČITNI UKREPI 6.1 Osebna varovalna oprema Splošni zaščitni ukrepi zajemajo predvsem zmanjšanje kontaktov z bolnikom s sumom na ebolo ali potrjeno obliko ebole, ohranjanje razdalje do bolnika nad 1,5 m in izvajanje ustrezne higiene rok. Če je potreben tesnejši kontakt z bolnikom s sumom ali potrjeno obliko ebole, je potrebno uporabiti priporočeno osebno varovalno opremo. Priloga 6: Osebna varovalna oprema in priporočeni kriteriji za izbor. 6.2 Čiščenje in razkuževanje prostorov V kolikor je sum na ebolo ovržen, čiščenje prostorov poteka po standardnih postopkih, ki se običajno izvajajo v zdravstvenih ustanovah. Če je sum na ebolo potrjen, se čiščenje in dezinfekcija prostorov izvede centralizirano preko Nacionalnega laboratorija za okolje in hrano (NLZOH). EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 21 | 66 7. VODENJE IN KOMUNIKACIJA 7.1 Krovni načrt delovanja MZ Ministrstvo za zdravje koordinira aktivnosti in je pripravilo tudi krovni načrt delovanja. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 22 | 66 7.2 Prevoz bolnika Transport bolnikov s sumom na ebolo je organiziran centralno preko štirih referenčnih reševalnih postaj. Epidemiolog v sodelovanju z zdravnikom za prevoz osebe s sumom na ebolo najprej pokliče na številko 112 in se preko dispečerja poveže z ustrezno referenčno reševalno postajo (LJ, MB, KR, Izola). Reševalna ekipa o predvidenem času prihoda na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja obvesti dežurnega infektologa. 7.3 Organizacija in delovanje epidemiološke službe EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 23 | 66 7.4 Algoritem delovanja policije, carine Pripravljena so tudi usklajena navodila za policijo, carino in azilni dom. V kolikor bi policist, carinik ali uslužbenec azilnega doma obravnaval tujca ali drugo osebo v postopku, ki bi bila videti bolna in se je v zadnjih treh tednih zadrževala na območju, kjer poteka izbruh ebole, mora uslužbenec osebo osamiti in takoj poklicati zdravstveno službo. Ob povečanem tveganju za vnos bolezni je predvidena vzpostavitev posebne telefonske številke epidemiologa v pripravljenosti za pomoč ne-zdravstvenim deležnikom. Podrobni postopki so opisani v dokumentu « Postopki pripravljenosti in odzivanja za policijo, vojsko in carino ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje«. 7.5 Vstopna mesta v državo - pristanišče in letališče Zaradi izpolnjevanja obveznosti Mednarodnega zdravstvenega pravilnika in Odločbe Evropske komisije o čezmejnih nevarnostih za zdravje prebivalstva smo na vstopnih mestih v državo kot sta mednarodno letališče Ljubljana in mednarodno pristanišče Koper preverili zmogljivosti in okrepili pripravljenost na morebitnega potnika s sumom na ebolo. Pripravljene so Smernice za ukrepanje v primeru potnika z znaki ebole in njegovimi kontakti. V kolikor bi potnik med poletom ali plovbo zbolel z vročino, glavobolom ali krvavitvami in prihaja z območja, kjer je izbruh ebole ali pa se je tam zadrževal v zadnjih treh tednih, imajo prevozniki natančna navodila, katere ukrepe morajo izvesti. Navodila zajemajo ravnanje osebja in obveščanje pristojne letališke oziroma pristaniške službe ter zdravstvene službe in protokol, na podlagi katerega bi takšnega potnika z določenim reševalnim vozilom prepeljali na zdravljenje na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana. Potnike brez znakov bolezni, bi obravnaval epidemiolog in jim glede na stopnjo tveganja zaradi njihove izpostavljenosti, podal natančna navodila za ravnanje. Potniki, ki bi bili izpostavljeni okužbi zaradi tesnega stika z bolnikom z ebolo, bi prejeli navodilo, da opazujejo svoje zdravstveno stanje 21 dni od zadnje izpostavljenosti in nemudoma kontaktirajo epidemiologa v primeru pojava bolezenskih znakov. Podrobni algoritmi in priporočila so opisani v dokumentih: « Postopki pripravljenosti in odzivanja na letališču ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje« in » Postopki pripravljenosti in odzivanja v pristanišču ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje«. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 24 | 66 8. PREDPISI - OSAMITEV (IZOLACIJA ) IN KARANTENA Da bi preprečili oziroma zmanjšali možnost prenosa, je potrebno upoštevati ukrepe za preprečevanje, obvladovanje, zdravljenje in odstranjevanje posledic, ki jih lahko izvajamo na različnih ravneh: na ravni posameznika, na ravni ustanov, na ravni populacije in na globalni ravni. Ukrepe za preprečevanje Zakon o nalezljivih boleznih (ZNB) deli na splošne ukrepe, ki jih izvajajo fizične in pravne osebe ter nosilci družbene skrbi za zdravje, in posebne ukrepe, ki jih izvajajo fizične in pravne osebe. Med splošne ukrepe spadajo: zagotavljanje higiensko neoporečne hrane, vode in predmetov splošne uporabe; higienski režim v vrtcih, šolah, domovih za ostarele, zdravstvenih organizacijah, v prehrambnih obratih, na javnih površinah in objektih. Med posebne ukrepe štejemo: usmerjena zdravstvena vzgoja in svetovanje; zgodnje odkrivanje virov okužbe in bolnikov z nalezljivimi boleznimi ter postavitev diagnoze; prijavljanje nalezljivih bolezni in epidemij; epidemiološka preiskava; osamitev (izolacija), karantena, obvezno zdravljenje ter poseben prevoz bolnikov; cepljenje (imunizacija in imunoprofilaksa) ter zaščita z zdravili (kemoprofilaksa); dezinfekcija, dezinsekcija, deratizacija; obvezni zdravstveno higienski pregledi s svetovanjem; drugi posebni ukrepi. Ukrepi, ki so potrebni pri posameznih nalezljivih boleznih, se razlikujejo, zato je potrebno poznati naravo bolezni, povzročitelja, poti širjenja, ciljne skupine. Med posebne ukrepe spadata izolacija in karantena, kot ju navaja ZNB in Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. 8.1 Osamitev (izolacija) in karantena Metodi za preprečevanje stikov in s tem preprečevanje širjenja nalezljivih bolezni sta osamitev (izolacija) in karantena. Pred njuno uvedbo je potrebno premisliti in oceniti ali so predpisani ukrepi primerni za dosego želenega cilja, so omejitve smiselne, so najmanjše možne za dosego učinka, so možni kakšni drugačni ukrepi, so ukrepi uporabljeni nepristransko in kako bo porazdeljena korist, ki mora biti večja od škode in obremenitev, ki jih ukrepi povzročajo. Pri tem pride do navzkrižja med medicinsko etiko (usmerjena v odnos med zdravstvenim delavcem in bolnikom in v zaščito bolnikovih interesov) in epidemiološko etiko, ki v ospredje postavlja skupino ljudi in interes družbe, da se prepreči širjenje nalezljive bolezni. Prav tako se tu srečamo z načelom, da je pravica posameznika omejena z enako pravico drugih ljudi. Etično sta sprejemljiva le v primeru, da je oseba nevarna za EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 25 | 66 zdravje ljudi v svoji okolici ali v primeru ogroženosti splošnega reda in splošne dobrobiti ljudi. Pri tem je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti (nujnost, primernost, proporcionalnosti). Osamitev (izolacija) je postopek, s katerim preprečimo prenos nalezljive bolezni iz okužene osebe na druge. Najpogosteje se uporablja za resne, življenje ogrožajoče okužbe, ki jih ne znamo zdraviti ali drugače zmanjšati kužnosti. Opredelitev v 18. členu ZNB je sledeča: Osamitev (izolacija) je ukrep, s katerim lečeči zdravnik, območna enota NIJZ ali Center za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje zbolelemu za nalezljivo boleznijo, omeji svobodno gibanje, kadar to lahko povzroči direkten ali indirekten prenos bolezni na druge osebe. Glede na način prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu (hospitalizacija) ali v za ta namen posebej določenem prostoru. Popolna osamitev je obvezna za bolnike s pljučno kugo, pljučnim vraničnim prisadom, diseminiranim pasavcem, steklino ali z virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg). Karantena je osamitev ali omejitev gibanja oseb, ki niso bolne, vendar so bile v izpostavljene nalezljivi bolezni. Opredelitev v 19. členu ZNB je sledeča: Karantena je ukrep, s katerim se omeji svobodno gibanje in določi obvezne zdravstvene preglede zdravim osebam, ki so bile ali za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg), v času njegove kužnosti. Karanteno odredi minister, pristojen za zdravje, na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Zoper odločbo o odreditvi karantene ni pritožbe. Z ukrepoma osamitve in karantene posamezniku ali skupini onemogočamo uživanje nekaterih osnovnih človekovih pravic, ki so zapisane v Ustavi Republike Slovenije (poglavje Človekove pravice in temeljne svoboščine):  19. člen (varstvo osebne svobode): nikomur se ne sme vzeti prostosti, razen v primerih in po postopku, ki ga določa zakon;  32. člen (svoboda gibanja): vsakdo ima pravico, da se prosto giblje in si izbira prebivališče, da zapusti državo in se vanj kadarkoli vrne; ta pravica se sme omejiti z zakonom, vendar samo, če je to potrebno, da bi se zagotovil potek kazenskega postopka, ali bi se preprečilo širjenje nalezljivih bolezni, se zavaroval javni red, ali če to zahtevajo interesi obrambe države; tujcem se lahko na podlagi zakona omeji vstop v državo in čas bivanja v njej;  51. člen (pravica do zdravstvenega varstva): vsakdo ima pravico do zdravstvenega varstva pod pogoji, ki jih določa zakon; zakonsko določa pravice do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev; nikogar ni mogoče prisiliti k zdravljenju, razen v primerih, ki jih določa zakon. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 26 | 66 Vendar pa z osamitvijo bolne osebe ali karanteno osebe, ki je bila v stiku z bolno osebo, omogočamo pravico drugih zdravih oseb iz 15. člena Ustave Republike Slovenije, ki govori da so človekove pravice in temeljne svoboščine omejene samo s pravicami drugih in v primerih, ki jih določa ta ustava. Že ustava sama v 32. členu govori, da se lahko svoboda gibanja omeji, z namenom preprečevanja širjenja nalezljivih bolezni. Dodatna zakonska podlaga je 4. člen ZNB, ki pravi, da ima vsakdo pravico do varstva pred nalezljivimi boleznimi in bolnišničnimi okužbami ter dolžnost varovati svoje zdravje in zdravje drugih pred temi boleznimi. Poleg do sedaj omenjenih pravnih aktov (Ustava Republike Slovenije, ZNB) sta z osamitvijo in karanteno povezani tudi Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje in Zakon o zdravstveni inšpekciji. Upoštevati pa moramo tudi mednarodne pravilnike in smernice, ki jih izdajajo različne ustanove, npr. Evropski center za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih bolezni (angl. kratica ECDC), WHO. 8.2 Obravnava zbolele osebe z ebolo Osebo, pri kateri je postavljen sum na ebolo ali pa je bolezen laboratorijsko potrjena, je potrebno po 18. člen ZNB in Pravilniku o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje (12. člen) osamiti z namenom, da bi preprečili prenos bolezni na druge osebe. Ebola spada med bolezni, ki so v zakonu izrecno navedene (pljučna kuga, pljučni vranični prisad, diseminiran pasavec, steklina, virusne hemoragične mrzlice - Ebola, Lassa, Marburg). Pri tem obiski niso dovoljeni, traja pa lahko največ toliko časa, kot traja kužnost, ki jo dokazujemo klinično in laboratorijsko. Osamitev lahko odredi lečeči zdravnik, območna enota NIJZ ali Center za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Na podlagi načina prenosa nalezljive bolezni in stanje kužnosti bolnika se določi vrsta osamitve, ki lahko poteka na bolnikovem domu, v zdravstvenem zavodu ali v za ta namen posebej določenem prostoru. Dokler obstaja neposredna nevarnost za širjenje nalezljive bolezni (kriterije določi minister pristojen za zdravje s posebnim pravilnikom) mora oseba, ki je možen vir okužbe in obstaja nevarnost za širjenje bolezni, po 34. členu ZNB opravljati tudi obvezne zdravstvene preglede. Osebe, ki morajo opravljati obvezne zdravstvene preglede so določene z 31. in 32. členom istega zakona. Enako velja tudi za osebe, ki so prebolele okužbo, dokler so izpolnjeni kriteriji za neposredno nevarnost za širjenje nalezljive bolezni, ki jih določi minister pristojen za zdravje. Z načinom in pogoji prevoza oseb, ki so v osamitvi ali karanteni, se mora onemogočiti širjenje okužbe, določi pa jih minister pristojen za zdravje (21. člen ZNB). EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 27 | 66 Minister pristojen za zdravje lahko v skrajnih primerih odredi tudi druge ukrepe (39. člen ZNB):  določi pogoje za potovanja v državo, v kateri obstaja možnost okužbe z nevarno nalezljivo boleznijo in za prihod iz teh držav;  prepove oziroma omeji gibanje prebivalstva na okuženih ali neposredno ogroženih območjih;  prepove zbiranje ljudi po šolah, kinodvoranah, javnih lokalih in drugih javnih mestih, dokler ne preneha nevarnost širjenja nalezljive bolezni;  omeji ali prepove promet posameznih vrst blaga in izdelkov. Pri neupoštevanju navodil za osamitev pa ima zdravstveni inšpektor po 15. členu Zakona o zdravstveni inšpekciji pravico in dolžnost, da: odredi zdravstveni pregled oziroma nadzor oseb, za katere obstoja sum, da imajo ali so bile v stiku z nalezljivo bolnimi; prepove delo osebam, ki niso bile na predpisanih zdravstvenih pregledih, dokler teh ne opravijo; odredi predpisane zdravstvene, protiepidemijske in druge ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni. Pravice in dolžnosti zdravstvenega inšpektorja opredeljuje tudi 47. člen Zakona o nalezljivih boleznih. Na podlagi tega člena lahko zdravstveni inšpektor prepove obolelim osebam opravljanje določenih del, prepove njihovo gibanje, odredi njihovo osamitev ali zdravljenje, odredi njihov zdravstveni pregled in pregled materiala ter odredi druge predpisane splošne ali posebne ukrepe. Oba člena veljata tudi za osebe, ki so prebolele okužbo. 8.3 Obravnava osebe v stiku z ebolo Osebam, ki so bile oziroma za katere se sumi, da so bile v stiku z nekom, ki je zbolel za kugo ali virusno hemoragično mrzlico (Ebola, Lassa, Marburg) v času njegove kužnosti, lahko minister pristojen za zdravje na predlog Nacionalnega inštituta za javno zdravje odredi karanteno (19. člen ZNB). Zoper to odločbo ni možne pritožbe, lahko pa se sproži upravni spor na Upravnem sodišču. Podobno kot pri osamitvi ima zdravstveni inšpektor pravico in dolžnost odrediti zdravstveni nadzor oseb, ki so bile v stiku z nalezljivo bolnimi, jim prepovedati delo oziroma odrediti predpisane zdravstvene, protiepidemijske in druge ukrepe za preprečevanje in obvladovanje nalezljivih bolezni (15. člen Zakona o zdravstveni inšpekciji). Prav tako se lahko na podlagi kriterijev za neposredno nevarnost za širjenje nalezljivih bolezni, ki jih izda minister pristojen za zdravje, odredijo obvezni zdravstveni pregledi za osebe, ki lahko s svojim delom in ravnanjem prenesejo nalezljivo bolezen (32. člen ZNB). EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 28 | 66 8.4 Potniki Možnost prenosa nalezljive bolezni na večje razdalje se je v današnjem svetu, ko so transportna sredstva bolj dostopna in hitra, močno povečala. Zato je potrebna posebna pozornost pri potnikih. O tovrstnih nevarnostih govori več dokumentov, med drugim dokumenta z naslovom »International health regulations (IHR)«, ki ga je izdala WHO in Sklepa evropskega parlamenta in sveta o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje. Priporočila SZO vsebujejo različna navodila, ki se nanašajo na samega potnika oziroma na njegovo prtljago. Navodila so lahko:  posebni ukrepi niso potrebni,  pregled zgodovine potovanja na prizadeta območja,  pregled dokumentacije o zdravstvenih pregledih in laboratorijskih analizah,  potreba po zdravstvenem pregledu,  pregled zgodovine cepljenja in prejemanja preventivnih zdravil,  potreba po javnozdravstvenem pregledu/opazovanju,  karantena oziroma drugi javnozdravstveni ukrepi v primeru stika z nalezljivo boleznijo,  osamitev in zdravljenje, kjer je to potrebno,  spremljanje stikov oseb s sumom oziroma s potrjeno boleznijo,  zavrnitev vstopa za osebe s sumom na oziroma s potrjeno boleznijo,  zavrnitev vstopa nezbolelih na prizadeto območje,  spremljanje ob odhodu oziroma omejitve pri odhodu iz prizadetega območja. Če potnik ne predstavlja neposredne javnozdravstvene nevarnosti, lahko nadaljuje svojo pot. Potrebno pa je izvedeti končen cilj in obvestiti vstopno točko na končnem cilju. Pristojna lokalna ustanova lahko na podlagi mednarodnih dogovorov in določb IHR zahteva informacije o nadaljevanju poti, zgodovini poti, pregled zdravstvene dokumentacije in izvaja najmanj invaziven postopek za zagotavljanje javnega zdravja. Prav tako je potrebno pri sumu ali potrjeni bolezni izvajati (po presoji posameznega primera) najmanj invaziven postopek za preprečevanje mednarodnega širjenja bolezni. ZNB v 35. členu pravi, da se mora oseba, ki potuje v države, kjer je nevarnost okužbe z nalezljivo boleznijo, pred potovanjem, med njim in po vrnitvi iz teh držav zaščititi, oziroma opraviti zdravstveni pregled v skladu s tem zakonom. Pri izvajanju zdravstvenega nadzorstva na mejnih prehodih ima zdravstvena inšpekcija pravico in dolžnost, da prepove gibanje osebam, za katere se ugotovi ali sumi, da so okužene s kolero, kugo ali virusnimi hemoragičnimi mrzlicami (Ebola, Lassa, Marburg); odredi druge predpisane sanitarno- tehnične in sanitarno-higienske ukrepe v skladu z zakonom, mednarodnimi konvencijami ter drugimi EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 29 | 66 mednarodnimi pogodbami. O teh ukrepih mora obvestiti ministra pristojnega za zdravje in ministra, pristojnega za notranje zadeve. 8.5 Posmrtni ostanki Do okužbe z virusom ebole lahko pride tudi o stiku z osebo, ki je umrla v obdobju kužnosti, zato je potrebna posebna skrb pri ravnanju s posmrtnimi odpadki. ZNB v 42. členu pravi, da se pokop, izkop ali prevoz trupla umrlega za nalezljivo boleznijo opravi na način in pod pogoji, ki onemogočajo širjenje okužbe in jih podrobneje določi minister pristojen za zdravje. Natančneje določa ravnanje s posmrtnimi ostanki oseb, ki so umrle zaradi nalezljive bolezni » Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov«, ki določa ravnanje s posmrtnimi ostanki oseb. Posmrtne ostanke osebe, ki je umrla zaradi nalezljive bolezni, je potrebno zaviti v mrtvaški prt, ki je prepojen z antiseptično raztopino, jih kremirati ali pa pokopati v transportni krsti (nepropustna krsta, ki je sestavljena iz zunanje lesene krste in neprodušno zacinjene notranje krste iz cinka ali kateregakoli drugega samo razkrojljivega materiala). Ne določa pa vrste pokopa (pokop, kremacija). V primeru osebe umrle zaradi ebole, Center za obvladovanje in preprečevanje nalezljivih bolezni iz Atlante (angl. kratica CDC) predvideva sledeče ukrepe: pravilno uporabo ustrezne OVO, odsvetuje odstranjevanje znotraj žilnih in drugih katetrov, tubusov itd., odsvetuje umivanje trupla, svetuje, da se posmrtni ostanki ovijejo v plastičen ovoj, nato v dve nepropustni vreči debeline vsaj 150µm, ki morata biti odporni na prebadanje, zunanjo vrečo je nato potrebno dekontaminirati in dezinficirati ter nato hermetično zapreti v krsto. Nato sledi pokop v hermetično zaprti krsti ali kremacija. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 30 | 66 9. IZOBRAŽEVANJE EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 31 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 32 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 33 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 34 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 35 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 36 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 37 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 38 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 39 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 40 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 41 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 42 | 66 EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 43 | 66 10. PRILOGE Priloga 1: Osebna varovalna oprema in priporočeni kriteriji za izbor Če zdravnik presodi, da je potrebna takojšnja intervencija, s katero je pri bolniku s sumom na ebolo potrebno obvladati stanje življenjske ogroženosti, si zdravstveni delavci nadenejo osebno varovalno opremo in izvedejo intervencijo. Takšne situacije so izjemne. Zdravstvenih delavcev, ki sodelujejo pri intervenciji, naj bo čim manj. Osebna varovalna oprema in priporočeni kriteriji za izbor: 1. Kombinezon s kapuco  kategorija III (CAT III), s CE oznako (štirimestna številka certifikacijskega organa),  vodoodbojen, z varjenimi ali prelepljenimi šivi, z zadrgo s prekrivnim trakom, (z zanko za palec, prst),  z zaščito pred povzročitelji okužb/biološkimi tveganji (znak za biohazard) in z oznako za tip 4B (lahko še oznake za druge vrste zaščite) ter  skladnost s standardom EN 14126:2003 (torej verzija iz leta 2003 ali kasnejša – 2005). Ustrezne oznake je treba preveriti na etiketi znotraj kombinezona. 2. Kirurška kapa ali pokrivalo lasišča Za zdravstvene delavce prvega stika, če potrebno delo z bolnikom, da so lasje povsem skriti pod kapo. 3. Hlače in tunika za enkratno uporabo Za zdravstvene delavce prvega stika, ostali imajo svojo predpisano uniformo oz glede na možnosti in okoliščine. 4. Obrazna maska Namenjena zaščiti ustne sluznice pred vstopom virusa v telo. Opcije: A. Kirurška maska z vizirjem, kot nadomestilo za očala v manj tveganih stikih. Maska mora biti s trakci in ustrezati razredu tipa IIR (vodoodbojna). B. Respirator tipa FFP2 (N95) ali FFP3 (N99), ki mora ustrezati obliki obraza in nosu – lahko v kombinaciji s kirurško masko z vizirjem ali z očali 5. Očala Namenjena zaščiti oči/očesne veznice pred vstopom virusa v telo. Opcije: EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 44 | 66 C. Samostojna očala, ki tesnijo:  najbolje brez prezračevanja (ventilacije) in s premazom, da se ne zameglijo ali  očala z indirektnim zračenjem D. Ob uporabi kirurške maske IIR z vizirjem očala niso potrebna E. Možna je uporaba respiratorja FFP2 ali FFP3 in preko respiratorja še kirurška maska IIR z vizirjem, če očala niso dostopna F. Vizir – najbolje za enkratno uporabo, mora biti dosti dolg, tesniti na čelu. Treba ga je uporabljati v kombinaciji z respiratorjem FFP2 ali FFP3. 6. Rokavice - dvojne Priporočljivo je, da so vsaj spodnje rokavice zaščitne nitrilne, nepudrane,  kategorije III,  z AQL (Acceptance Quality Limit) vsaj 0,65 (ne višji, ker je potem večja variabilnost v kvaliteti rokavic),  daljše (več kot 26 cm), debelejše (> 0,1 oz 0,17 mm),  z zaščito pred kemikalijami in mikroorganizmi in  skladne s standardom EN374:2003 Vrhnje rokavice so lahko enake kot spodnje ali pa preiskovalne (nitrilne ali lateks), ki morajo biti preverjenje kakovosti in ustrezati nameravani vrsti opravila. Za čiščenje in dezinfekcijo ob morebitni kontaminaciji s telesnimi tekočinami in izločki morajo biti vrhnje zaščitne rokavice močnejše, debelejše (npr. 0,35 mm) in zadosti dolge nad podlahtjo. 7. Zaščita za delovno obutev - visoko obuvalo Priporočljivo je, da ima prevleka nedrseč podplat in da je vodoodbojna. 8. Gumijasti škornji Priporočljivi so za:  čiščenje, dekontaminacijo in dezinfekcijo prostorov in površin po obravnavi bolnika s sumom na ebolo ali  po presoji za obravnavo prvega stika ali  po presoji za delo na terenu (npr. policija, carina). Preko gumijastih škornjev nadenemo visoko obuvalo le, če predvidevamo večjo kontaminacijo s telesnimi tekočinami, kot so izbruhanina, tekoče blato (driska), kri ob krvavitvah, urin in drugo. 9. Zaščitni predpasnik Vodoodbojen, nepremočljiv, nudi dodatno zaščito OVO ob čiščenju in dezinfekciji ali za morebitna druga opravila, kjer je to priporočljivo (npr. pregledovanje sumljivega mesa s strani carinske službe). EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 45 | 66 Priloga 2: Anketa za tesne kontakte bolnika s potrjenim ali verjetnim primerom virusne hemoragične mrzlice (VHM) ANKETA ZA TESNE KONTAKTE BOLNIKA S POTRJENIM ALI VERJETNIM PRIMEROM VIRUSNE HEMORAGIČNE MRZLICE (VHM) Anketar:___________________________________ Datum anketiranja __ /__ /____ Ustanova:________________________________________ SPLOŠNI PODATKI O KONTAKTU Ime: ______________________________________ Priimek: ____________________________________ Datum rojstva __ / __ / ____ Spol: 1 - moški 2 – ženska 9 - neznano Stalno prebivališče: Začasno prebivališče: ___________________________________ _________________________________ Zaposlitev (delovna org.): ____________________ Kolektiv:__________________________________ __________________________________________ Delo, ki ga opravlja:__________________________ PODATKI O IZHODIŠČNEM PRIMERU Ime, priimek in datum rojstva okužene ali verjetno okužene osebe, s katero ste bili v stik _________________________________________________ __/__/___ Številka primera (dodeljena v okviru aplikacije SURVIVAL) okužene ali verjetno okužene osebe, s katero ste bili v stik _____________________________ Vrsta virusne hemoragične mrzlice (VHM), ki je predmet obravnave:____________________________ NARAVA IZPOSTAVLJENOSTI (ustrezno označite) 1- zdravstveni delavec 3- sopotnik (na letalu ali drugo prevozno sredstvo) 2- član gospodinjstva 4- drugi stiki:_________________________________________ Preskočite na pripadajoči del ankete EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 46 | 66 1- ZDRAVSTVENI DELAVCI Poklicna skupina □ višja med. sestra/višji zdr. □ zdravnik □ višji laboratorijski tehnik tehnik □ tehnik zdr. nege (tudi zdr. teh., □ dipl. med. sestra/zdravstvenik □ laboratorijski tehnik sr. med. sestra) □ drugo:_____________________ 1. Ali ste bili v neposrednem stiku s pacientom (npr. pri redni oskrbi pacienta)? 1 - DA 2 – NE Če DA, ali ste uporabili osebno varovalno opremo? 1 - DA 2 – NE Če DA, prosimo, da ustrezno označite: □ vodoodbojno zaščito □ kirurško masko, ki je □ zaščitni plašč za obuvalo vodoodbojna in s trakci □ kombinezon s kapuco (vodoobojen □ škornje za zaščito obuvala □ masko FFP3 ali FFP2 ali neprepusten) □ kirurške rokavice □ dvojne kirurške rokavice □ zaščitna očala 2. Ali ste rokovali s telesnimi tekočinami (npr. urin, feces, kri) ali kliničnih/laboratorijskih vzorcev pacienta? 1 - DA 2 – NE Če DA, ali ste uporabili osebno varovalno opremo? 1 - DA 2 – NE Če DA, prosimo, da ustrezno označite: □ vodoodbojno zaščito □ kirurško masko, ki je □ zaščitni plašč za obuvalo vodoodbojna in s trakci □ kombinezon s kapuco (vodoobojen □ škornje za zaščito obuvala □ masko FFP3 ali FFP2 ali neprepusten) □ kirurške rokavice □ dvojne kirurške rokavice □ zaščitna očala 3. Ali sta bili vaša koža ali sluznice, brez zaščite izpostavljene kužnim izločkom ali kliničnih/laboratorijskih vzorcev bolnika? 1 - DA 2 – NE 4. Ali ste sodelovali pri oživljanju bolnika? 1 - DA 2 – NE 5. V primeru, da je bolnik umrl, ali ste sodelovali pri obdukciji? 1 - DA 2 – NE Podrobneje opišite vaš stik z bolnikom: Trajanje izpostavljenosti (v urah): Datum prve izpostavljenosti: Datum zadnje izpostavljenosti: _____________ur __/__/___ __/__/___ ALGORITEM ZA OCENO TVEGANJA Odgovor NE na vsa vprašanja od 1. do 5. VHM ni verjetna Odgovor DA na vprašanja 1. ali 2. in Nizko tveganje je bila uporabljena ustrezna osebna varovalna oprema Odgovor DA na vprašanja 1. ali 2. in ustrezna osebna varovalna oprema ni bila uporabljena ali Visoko tveganje odgovor DA na vprašanja 3., 4. ali 5. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 47 | 66 2- ČLAN GOSPODINJSTVA Razmerje z bolnikom □ mož/žena/partner □ starš/posvojitelj □ sostanovalec □ otrok/posvojenec □ brat ali sestra □ drugo:_______________ 1. Ali ste živeli skupaj s pacientom? 1 - DA 2 – NE Če NE, preskočite na del ankete, ki se nanaša na druge stike (4-DRUGI STIKI) Ali ste z obolelim članom gospodinjstva 2. delili sobo 4. uporabili iste predmete za osebno nego (npr. britvice) 3. imeli spolni odnos 5. uporabili isti pribor, kozarec, ipd. Ali ste obolelemu članu gospodnjstva: 6. stiskali roko 8. poljubili 7. ga objeli 9. skrbeli zanj 10. Ali ste rokovali z njegovimi telesnimi tekočinami (urin, feces, kri,..)? 1 - DA 2 – NE 11. Ali ste rokovali z oblačili, posteljnino ali čim drugim, kjer bi se lahko 1 - DA 2 – NE nahajala kri, urin ali drugi izločki bolnika? 12. Če DA, ali ste uporabili osebno varovalno opremo? 1 - DA 2 – NE Če DA, prosimo, da navedete uporabljeno opremo___________________________________ Podrobneje opišite vaš stik z bolnikom: Trajanje izpostavljenosti (v urah): Datum prve izpostavljenosti: Datum zadnje izpostavljenosti: _____________ur __/__/___ __/__/___ ALGORITEM ZA OCENO TVEGANJA Odgovor DA na vprašanje 1. Nizko tveganje Odgovor DA na vprašanja 2., 4., 5., 6., 7. ali 9. in Odgovor NE na vprašanje 10 Nizko tveganje Odgovor DA na vprašanja 3. ali 8. ALI Odgovor DA na vprašanje 10 ali 11 in odgovor NE na vprašanje 12 Visoko tveganje EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 48 | 66 3- POTNIK, OSEBJE POVEZANO S POTOVANJEM Razmerje do bolnika □ sopotnik □ pilot/voznik □ kabinsko osebje/vodič □ čistilno osebje □ drugo:________________________________________ Če se primer nanaša na let, opredelite Ime prevoznika______________ Številka leta______________ Številka sedeža_____________ Če se številke sedeža ne spomnite, opišite predel letala, kjer ste sedeli (prednji del, zadajšnji del, nad krilom, nad zasilnim izhodom, v prvem razredu ipd.)____________________________________ 1- Ali je bila vaša koža ali sluznica izpostavljena telesnim tekočinam 1 - DA 2 – NE bolnika? 2- Ali ste rokovali s telesnimi tekočinami (urin, feces, kri) bolnika? 1 - DA 2 – NE 3- Ali ste sedeli zraven (+/- 1 sedež v vseh smereh) bolnika? 1 - DA 2 – NE 4- Ali ste bili v neposrednem stiku z bolnikom (npr. mu stiskali roko)? 1 - DA 2 – NE 5. Ali ste kot kabinsko osebje skrbeli za del kabine, kjer je sedel bolnik? 1 - DA 2 – NE 6. Ali ste kot čistilno osebje čistili del kabine, kjer je sedel bolnik? 1 - DA 2 – NE Podrobneje opišite vaš stik z bolnikom: Trajanje izpostavljenosti (v urah): Datum prve izpostavljenosti: Datum zadnje izpostavljenosti: _____________ur __/__/___ __/__/___ ALGORITEM ZA OCENO TVEGANJA Odgovor DA na vprašanja 1. ali 2. Visoko tveganje Odgovor DA na vprašanje 3., 4., 5. ali 6. Nizko tveganje Če neposrednega stika s pacientom ali telesnimi tekočinami ni bilo, Okužba ni verjetna temveč samo prisotnost v istem prostoru brez »naključnega stika« 4- DRUGI STIKI 1- Ali ste bili v naključnem stiku z bolnikom ( glej definicijo v nadaljevanju)? 1 - DA 2 – NE 2- Ali je bila vaša koža ali sluznica izpostavljena izločkom 1 - DA 2 – NE bolnika (npr. pri poljubljanju, spolnem odnosu)? 3- Ali ste rokovali s telesnimi tekočinami (urin, feces, kri) bolnika? 1 - DA 2 – NE DEFINICIJA TESNEGA STIKA: a) Biti na razdalji do 1 metra, ali v isti sobi ali v istem območju preko daljšega časovnega obdobja (zdravstveni delavci, družinski člani) brez uporabe osebne varovalne opreme ALI b) Kratek neposredni stik (npr. stisk roke), brez uporabe priporočene osebne varovalne opreme. Kratke socialne interakcije, kot so hoja mimo okužene osebe, ne prestavljajo tesnega stika. Podrobneje opišite vaš stik z bolnikom: Trajanje izpostavljenosti (v urah): Datum prve izpostavljenosti: Datum zadnje izpostavljenosti: _____________ur __/__/___ __/__/___ EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 49 | 66 ALGORITEM ZA OCENO TVEGANJA Če neposrednega stika s pacientom ali telesnimi tekočinami ni bilo, Okužba ni verjetna temveč samo prisotnost v istem prostoru brez naključnega stika Odgovor DA na vprašanje 1 in NE na vprašanja 2 in 3 Nizko tveganje Odgovor DA na vprašanja 2. Ali 3 Visoko tveganje VAŠE ZDRAVSTVENO STANJE Ali se trenutno dobro počutite? 1-DA 2-NE Ali imate vročino, ali ste od izpostavljenosti bolniku imeli vročino? 1-DA 2-NE Ali imate opažate druge težave z zdravjem? 1-DA 2-NE ALGORITEM UKREPANJA Asimptomatska oseba Oseba ima simptome - Dvakrat dnevno merjenje temperature in - Ob posvetovanju z infektologom ali Oseba z spremljanje zdravstvenega stanja epidemiologom, odločitev o morebitni visokim (obrazec). Epidemiološka služba vsak dan hospitalizaciji. Če hospitalizacija ni potrebna, tveganjem kontaktira osebo in s pomočjo vprašalnika nadaljevanje spremljanja kot pri spremlja njegovo zdravstveno stanje asimptomatskih kontaktih. - Informativna zgibanka - Informativna zgibanka - Dnevno merjenje temperature in - Ob posvetovanju z infektologom ali Oseba z nizkim spremljanje zdravstvenega stanja. epidemiologom, odločitev o hospitalizaciji. Če tveganjem Poročanje v primeru težav. hospitalizacija ni potrebna, nadaljevanje. spremljanje kot pri asimptomatskih kontaktih - Informativna zgibanka - Informativna zgibanka - Ob posvetovanju z infektologom ali Oseba, pri epidemiologom, odločitev o hospitalizaciji. Če kateri okužba Poročanje v primeru težav. hospitalizacija ni potrebna, spremljanje kot pri ni verjetna asimptomatskih kontaktih. - Informativna zgibanka - Informativna zgibanka IZRAČUN OBDOBJA SPREMLJANJA Datum (zadnje) izpostavljenosti __/__/___ Današnji datum __/__/___ Razlika med datumom zadnje izpostavljenosti in današnjim datumom: _____dni Obdobje spremljanja = 21 dni - razlika med datumih =____dni (v primeru Krimsko kongoške hemoragične mrzlice je izračun= 13 dni- razlika med datumih =____dni) Datum predvidenega zadnjega dneva spremljanja pacienta: _ _/__/___ DODATNI KOMENTAR OSEBE, KI JE IZVEDEL ANKETO OBRAZEC ZA DNEVNO SPREMLJANJE OSEBE Z VISOKIM TVEGANJEM Vsak dan do 21. dne po izpostavljenosti (oz. do 13. dne po izpostavljenosti v primeru suma na krimsko kongoško hemoragično mrzlico) EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 50 | 66 Današnji datum: __/__/___ Ura: __:__ Število dni od zadnje izpostavljenosti: ___dni Telesna temperatura ____oC □ glavobol □ bolečine v sklepih □ zlatenica □ otrdelost vratu □ bolečine v hrbtu □ bolečine v grlu □ nihanja razpoloženja □ bolečine v prsih □ slabost □ bolečine v mišicah □ bolečine v trebuhu □ bruhanje □ izpuščaj □ modrice □ driska □ krvavitve □ drugo__________________________________________ Komentar: Ime in pri mek spraševalca:____________________________ Podpis:____________________ EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 51 | 66 Priloga 3: Epidemiološka anketa-virusne hemoragične mrzlice (VHM) EPIDEMIOLOŠKA ANKETA - VIRUSNE HEMORAGIČNE MRZLICE (VHM) Evidenčna številka (SUR) _ _ _ _ _ Številka izbruha _ _ _ _ _ Prijavitelj (ustanova): Datum prijave __ /__ /____ __________________________________________ Anketar:___________________________________ Datum anketiranja __ /__ /____ Ustanova:________________________________________ SPLOŠNI PODATKI O BOLNIKU Ime: ______________________________________ Priimek: ____________________________________ Datum rojstva __ / __ / ____ Spol: 1 - moški 2 – ženska 9 - neznano Stalno prebivališče: Začasno prebivališče: ___________________________________ _________________________________ Zaposlitev (delovna org.): ____________________ Kolektiv:__________________________________ __________________________________________ Delo, ki ga opravlja:__________________________ KLINIČNI PODATKI Datum pojava prvih bolezenskih znakov __/__/___ Datum prvega obiska pri zdravniku __/__/___ Zdravstvena ustanova, zdravnik ____________________________________________________________ Vrsta virusne hemoragične mrzlice (VHM): MKB šifra_______ Ime diagnoze__________________________________ Datume diagnoze__/__/___ Klasifikacija primera ( glej algoritem za klasifikacijo primera): 1 potrjen 2 verjeten 3 možen 4 ni verjeten KLINIČNA SLIKA IN POTEK BOLEZNI □ vročina (temperatura ____°C) □ b ol ečine v mišicah □ driska □ glavobol □ bruhanje □ bolečine v trebuhu □ krvavitve (če da, za kakšno krvavitev gre?_________________________________________) EPIDEMIOLOŠKI PODATKI - DEJAVNIKI TVEGANJA 1. Ali ste bivali/potovali na endemičnem območju za VHM oziroma na območju, 1 - DA 2 – NE kjer poteka izbruh VHM? Če DA KJE? a) Ali ste pred potovali po območju, kjer je pred kratkim (v zadnjih 6 1 - DA 2 – NE mesecih) potekal izbruh VHM? a) Ali vas je med potovanjem/bivanjem vbodel klop? 1 - DA 2 – NE b) Ali ste bili v stiku z domačimi ali divjimi živalmi? 1 - DA 2 – NE c) Ali ste sodelovi pri klanju, sušenju ali prekajevanju mesa? 1 - DA 2 – NE d) Ali uživali meso divjih/domačih živali na endemičnem območju? 1 - DA 2 – NE e) Ali ste bivali/ delali v preprostem ruralnem okolju? 1 - DA 2 – NE f) Ali ste obiskali jame ali rudnike na endemičnem območju za VHM? 1 - DA 2 – NE g) Ali ste bili na območju, kjer so netopirji? 1 - DA 2 – NE EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 52 | 66 h) Ali ste zaužili hrano, ki bi lahko bila onesnažena z izločki glodalcev? 1 - DA 2 – NE i) Ali ste se zadrževali v prostorih s prahom in drugo nesnago, ki bi lahko bila onesnažena z izločki glodalcev? 1 - DA 2 – NE 2. Ali je možno, da ste bili v stik s krvjo ali drugimi telesnimi tekočinami bolnika z 1 - DA 2 – NE VHM ali sumom na VHM? Če DA a) Ali ste bili v stiku s telesnimi tekočinami ali v neposrednem stiku z bolnikom ali umrlim, za katerega je znano ali zelo verjetno, da je imel VHM (npr. v postopkih oskrbe bolnika, transporta, oživljanja, 1 - DA 2 – NE obdukcija)? b) Ali ste rokoval s kliničnimi/laboratorijskimi vzorci (kri, urin, feces, tkivo, laboratorijske kulture itd.) bolnika ali umrlega, za katerega je znano ali 1 - DA 2 – NE zelo verjetno, da je imel VHM? c) Ali ste prejel transfuzijo, intramuskularno ali intravenozno injekcijo v državi, kjer je VHM endemična? 1 - DA 2 – NE d) Ali ste bili v tesnem stiku z bolnikom ali umrlim, za katerega je znano 1 - DA 2 – NE ali zelo verjetno, da ima VHM (npr. se poljubljali)? e) Ali ste imeli spolne stike z osebo, za katerega je znano ali zelo 1 - DA 2 – NE verjetno, da ima VHM? f) Ali ste sodelovali v pripravah za pogreb osebe, za katere je znano ali 1 - DA 2 – NE zelo verjetno, da je imela VHM? g) Ali ste bili v posrednem verjetnem stiku s telesnimi tekočinami osebe, za katerega je znano ali zelo verjetno, da ima VHM (kot npr. stik s 1 - DA 2 – NE posteljnino, brisačami, plenicami…)? 3. Ali ste bili v stiku z netopirji, glodavci ali primati z endemičnih področij? 1 - DA 2 – NE ALGORITEM ZA KLASIFIKACIJO PRIMERA Vročina je prisotna ( 38,6oC), odgovor DA na glavna vprašanja (od 1. do 3.) in DA na katerokoli podvprašanje od a) do i) ali od a) do g) VHM je verjetna Vročina je prisotna ( 38,6oC), odgovor DA na glavna vprašanja in NE na vsa podvprašanja VHM je možna Vročina je prisotna ( 38,6oC), odgovor NE na glavna vprašanja in NE na vsa podvprašanja VHM ni verjetna LABORATORIJSKI DIAGNOSTIČNI POSTOPKI Bolnik testiran na malarijo 1 - DA 2 – NE Datum odvzema __/__/___ Malarija ugotovljena? 1 - DA 2 – NE Datum rezultata __/__/___ Če DA, kateri povzročitelj je bil ugotovljen? 1- Pl.Ovale 2- Pl. Faciparum 3- Pl. Vivax 4- Pl. Malariae 5- Parazit ni bil tipiziran Vrsta VHM, ki bi bila možna glede na epidemiološke podatke □ Ebola □ Lassa □ Krimsko-Kongoška hemoragična □ Marburg □ Rumena mrzlica mrzlica □ Drugo____________________________________________________ Kužnina:______________________________ Datum odvzema __/__/___ Rezultat:______________________________ Datum rezultata __/__/___ DRŽAVA POTOVANJA/BIVANJA V ZADNJIH 21 DNEH PRED POJAVOM PRVIH SIMPTOMOV (OZ. 13 DNI PRED PRVIM POJAVOM SIMPTOMOV KRIMSKO-KONGOŠKE HEMORAGIČNE MRZLICE)? Država/območje 1 Država:__________________ Regija/mesto/vas:_________________________________________ Okolje: □ urbano □ ruralno Tvegano vedenje: EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 53 | 66 1- Aktivnosti v ruralnem okolju 3- Stik z OBOLELIM osebo 5-Obisk rudnika ali jame 2-Vbod klopa ali stisk klopa z 4- Stik z živino ali glodavcem 6- Nobeno prepoznano tvegano vedenje golimi rokami Datum prihoda na območje __/__/___ Datum odhoda z območja __/__/___ Država/območje 2 Država:__________________ Regija/mesto/vas:_________________________________________ Okolje: □ urbano □ ruralno Tvegano vedenje: 1- Aktivnosti v ruralnem okolju 3- Stik z obolelo osebo 5-Obisk rudnika ali jame 2-Vbod klopa ali stisk klopa z 4- Stik z živino ali glodavcem 6- Nobeno prepoznano tvegano vedenje golimi rokami Datum prihoda na območje __/__/___ Datum odhoda z območja __/__/___ Država/območje 3 Država:__________________ Regija/mesto/vas:_________________________________________ Okolje: □ urbano □ ruralno Tvegano vedenje: 1- Aktivnosti v ruralnem okolju 3- Stik z obolelo osebo 5-Obisk rudnika ali jame 2-Vbod klopa ali stisk klopa z 4- Stik z živino ali glodavcem 6- Nobeno prepoznano tvegano vedenje golimi rokami Datum prihoda na območje __/__/___ Datum odhoda z območja __/__/___ Če je bilo območji več kot 3, prosimo, da jih dodate na drugem listu. Datum končnega odhoda z endemičnega področja __/__/___ Država/območje, kjer se je okužba najverjetneje zgodila_________________________________________ POVRATEK V SLOVENIJO Način vstopa v državo □ z letalom □ z ladjo □ kopensko Datum vstopa v državo __/__/___ Ura vstopa v državo: __:__ Ali ste bili simptomatični v času potovanja? 1 - DA 2 – NE 9-Ni znano Če DA, prosimo, da jih opišete________________________________________________________________ v primeru potovanja z letalom Ime prevoznika______________ Številka leta_____________ Številka sedeža___________ Če se številka sedeža ne spomnite, opišite predel letala, kjer ste sedeli (prednji del, zadajšnji del, nad krilom, nad zasilnim izhodom, v prvem razredu ipd.)___________________________________________________ Odhodno letališče ______________________ Letališče prihoda________________________ V primeru, da ste pri potovanju z letalom prestopili, prosimo, da navedete tudi podatke o drugem letu oziroma o preostalih letih Ime prevoznika______________ Številka leta______________ Številka sedeža_____________ Če se številka sedeža ne spomnite, opišite predel letala, kjer ste sedeli (prednji del, zadajšnji del, nad krilom, nad zasilnim izhodom, v prvem razredu ipd.)___________________________________________________ Odhodno letališče _______________________ Letališče prihoda ________________________ V primeru uporabe drugega množičnega prevoznega sredstva (avtobus, vlak) Vrsta prevoza ________________ Ime prevoznika____________ Št. sedeža (če pride v poštev) ______ Kraj vstopa na prevozno sredstvo Datum in ura vstopa na prevozno sredstvo EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 54 | 66 ____________________________ ____________________________ Kraj izstopa na prevozno sredstvo Datum in ura izstopa na prevozno sredstvo ____________________________ ____________________________ PODATKI V PRIMERU DOMNEVNE POKLICNE IZPOSTAVLJENOSTI (Ta del se izpolnjuje samo v primeru domnevne poklicne izpostavljenosti) Vaša poklicna skupina 2- višja med. sestra/višji zdr. 1- zdravnik 3- višji laboratorijski tehnik tehnik 5- tehnik zdr. nege (tudi zdr. 4- dipl. med. sestra/zdravstvenik 6- laboratorijski tehnik teh., sr. med. sestra) 7- drugo:_____________________ Mesto izpostavitve Ime bolnišnice/zdravstvene ustanove Oddelek/ notranja organizacijska enota __________________________________ ____________________________________ Izpostavljenost na: 1- kri 3- feces 5- izbruhanina 2- urin 4- znoj 6- laboratorijske kulture 7- klinični/laboratorijski vzorec (prosimo opišite):_______________________________________________ Datum zadnje izpostavljenosti: __/__/___ Izpostavljenost je posledica varnostnega zapleta: 1- nenameren vbod 2- laboratorijska nezgoda 3- druge nezgode (prosimo opišite):_____________________________________ Ali je bila osebna varovalna oprema v uporabi, kot je ustrezno glede na stopnjo tveganja (v skladu z veljavnimi priporočili v Sloveniji)? 1-DA 2-NE 3-Ni znano Če NE, prosimo opišite odstopanja od priporočilih glede uporabe osebne varovalne opreme: _____________ _______________________________________________________________________________________ Če je bilo priložnosti za okužbo več, prosimo, da navedete najverjetnejši način prenosa okužba: ___________ ________________________________________________________________________________________ POZNATE KOGA S PODOBNIMI TEŽAVAMI? □ v družini Razmerje Zaposlitev Kdaj je zbolel? Ime in Priimek_______________________________ _________ ____________ __/__/___ □ v OŠ, vrtec, DSO, internat Ime in Priimek_______________________________ _________ ____________ __/__/___ □ v kolektivu Ime in Priimek_______________________________ _________ ____________ __/__/___ □ v kraju Ime in Priimek_______________________________ _________ ____________ __/__/___ □ drugo Ime in Priimek_______________________________ _________ ____________ __/__/___ Če je seznam zbolelih daljši, prosimo, da seznam nadaljujete na drugem listu. ZADRŽEVANJE V ZADNJIH 21 DNEH (že navedena potovanja na endemična območja so izključena) Zadrževanje/potovanje: _____________________________________________________________________ Delovno mesto:_____________________________________________________________________ SEZNAM KONTAKTOV (glej tudi klasifikacije stopnje izpostavljenosti za posamezna VHM) EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 55 | 66 Gospodinjstvo Ime in Priimek Razmerje Datum rojstva Zaposlitev Zbolel? Kdaj je zbolel? _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE Zdravstveni delavci Ime in Priimek Razmerje Datum rojstva Zaposlitev Zbolel? Kdaj je zbolel? _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE Sopotniki (na letalu, druga prevozna sredstva) Ime in Priimek Razmerje Datum rojstva Zaposlitev Zbolel? Kdaj je zbolel? _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 56 | 66 Drugi kontakti Ime in Priimek Razmerje Datum rojstva Zaposlitev Zbolel? Kdaj je zbolel? _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE _________ __/__/___ _________ 1-DA 2- __/__/___ _______________ _______ NE EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 57 | 66 Priloga 4: Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom s sumom na ebolo (Samo za kontakte na vstopnih mestih v državo-letališče in pristanišče, ko še ni potrditve diagnoze) Spoštovani, epidemiolog je ugotovil, da ste bili v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem je utemeljil sum na ebolo. Zaradi varovanja vašega zdravja in zdravja drugih ljudi je epidemiolog pridobil vaše kontaktne podatke in vas prosimo za sodelovanje. Ebola je težka nalezljiva bolezen. Bolezenski znaki ebole so povišana telesna temperatura ne glede na višino, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah, krvavitve. Pojavijo se lahko v dveh do največ 21 dneh po okužbi. Laboratorijsko testiranje bo sum na ebolo pri bolniku, s katerim ste bili v stiku, potrdilo ali ovrglo. Ko bo rezultat testiranja znan (predvidoma v dveh dneh po začetku laboratorijskega testiranja bolnika s sumom na ebolo), vas bo epidemiolog o tem obvestil. Če bo testiranje pri bolniku, s katerim ste bili v stiku, sum na ebolo ovrglo, tveganja za nastanek bolezni pri vas ni. Če bo testiranje ebolo pri bolniku potrdilo, ni nujno, da se bo bolezen pri vas pojavila, vendar boste od epidemiologa prejeli navodila za opazovanje svojega zdravstvenega stanja in ukrepanje v primeru pojava bolezenskih znakov. V primeru, da bi se katerikoli bolezenski znak ebole pri vas pojavil, preden vas epidemiolog obvesti o rezultatu testiranja pri bolniku, s katerim ste bili v stiku, se nemudoma izolirajte (prekinite stike z drugimi ljudmi) in za posvet pokličite epidemiologa na telefonsko številko 01/2441 511. Datum: EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 58 | 66 Priloga 5: Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom s sumom na ebolo- tranzitni potnik na letališču Brnik Spoštovani, epidemiolog je ugotovil, da ste bili v tesnem stiku z bolnikom, pri katerem je utemeljil sum na ebolo. Ebola je težka nalezljiva bolezen. Bolezenski znaki ebole so povišana telesna temperatura ne glede na višino, utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah, krvavitve. Pojavijo se lahko v dveh do največ 21 dneh po okužbi. Če bo testiranje pri bolniku potrdilo ebolo, bomo vaše osebne podatke posredovali epidemiološki službi države, ki ste jo v obrazcu za lokacijo potnikov navedli poleg naslova stalnega prebivališča. Če se pri vas pojavijo bolezenski znaki ebole, se nemudoma izolirajte (prekinite stike z drugimi ljudmi), pokličite ustrezno zdravstveno ustanovo in povejte, da ste bili v stiku z bolnikom, pri katerem je bil postavljen sum na ebolo. Datum: EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 59 | 66 Priloga 6: Informacija za osebo, ki je bila v tesnem stiku z bolnikom z ebolo Spoštovani, epidemiolog je ugotovil, da ste bili v tesnem stiku z bolnikom z ebolo, ki je težka nalezljiva bolezen. Bolezenski znaki ebole se po okužbi lahko pojavijo v dveh do največ 21 dneh. Ni nujno, da se bo bolezen pri vas pojavila, toda zaradi varovanja vašega zdravja in zdravja drugih ljudi vas prosimo za sodelovanje in upoštevanje navodil. Epidemiolog vam je naročil, da si morate v obdobju 21 dni po stiku dvakrat dnevno (zjutraj in zvečer) izmeriti vročino in da morate biti pozorni na morebiten pojav bolezenskih znakov. Dosegljivi morate biti za epidemiologa, ki vas spremlja in mu morate poročati o izmerjeni telesni temperaturi, o spremembi počutja in o morebitnem pojavu bolezenskih znakov. Če v tem obdobju izmerite povišano telesno temperaturo ali imate katerega od naslednjih znakov: utrujenost, izguba teka, bruhanje, driska, bolečine v trebuhu, glavobol, bolečine v mišicah ali krvavitve, se nemudoma izolirajte (prekinite stike z drugimi ljudmi) in pokličite na telefonsko številko ……………, da boste prejeli zdravniški nasvet in da vas bodo, če bo potrebno z reševalnim vozilom prepeljali na Kliniko za infekcijske bolezni in vročinska stanja UKC Ljubljana. Hvala za sodelovanje. Podpis epidemiologa: Datum: *Če epidemiolog oceni, da obstaja verjetnost, da ne bi upoštevali navodil, lahko predlaga ministru za zdravje omejitev svobodnega gibanja in obvezne zdravstvene preglede. EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 60 | 66 Priloga 7: Obrazec za poročanje in spremljanje kontaktov z bolnikom z ebolo Epidemiolog (ime, priimek): Datum prejema obvestila o bolniku (sumu): NIJZ OE: BOLNIK (SUM) Spol Starost Naslov Tel.: bivališča: - inicialke: (M/Ž): (leta): PODATKI O KONTAKTIH Datum začetka bolezenskih znakov (vpiši pod simptom) z v * in ja t.) IK . / Ž) l l. št. va m ) a a acija a ) o je e u ve I N lke a st v kt kt m ek ** ljan b h no . št (M iko m an a) a… ta ta rm ec in vo h avit ./ icia em n aslo veza ln M slan lečin RAV o o n atu n fo o n riska Zap In spol staro (let N Stac. te P b Vrsta (žen GS ko D ko In p (datu Začet ko spr Vroč Gla Bru D Bo trebu Krv (zu OSEBN ZD 1 2 3 4 5 6 *Tesen stik: A Skrb za bolnika, tako s strani zdravstvenih delavcev ali družinskih članov kot tudi drugih oseb, in drugi neposredni stiki z bolnikom (poljubljanje, spolni odnos in drugo); B Neposreden stik s krvjo, urinom ali izločki bolnika, njegovo posteljnino, oblačili; C Potovanje v istem letalu z bolnikom na sedežu levo ali desno od bolnika ali na sedežu pred ali za bolnikom; D Skupno bivanje z bolnikom, ko je ta že imel bolezenske znake, ali le obisk takega bolnika. ** 21 dni od zadnjega stika z bolnikom- vpiši datume Priloga 8: Obrazec za lokacijo potnikov OBRAZEC ZA LOKACIJO POTNIKOV (LOCATOR CARD POTNIKA) Obrazec se uporablja v primerih pojava ali suma na pojav nalezljive bolezni na letalu. Podatke, ki jih boste vpisali se bodo uporabljali izključno za namene izvajanja preventivnih javnozdravstvenih ukrepov v primerih, ko bo na podlagi ocene tveganja epidemiolog ocenil, da je potrebno izslediti tiste potnike, ki bi lahko bili ogroženi zaradi pojava nalezljive bolezni v letalu. Podatki bodo uporabljeni izključno za te namene z upoštevanjem zakonodaje o varovanju osebnih podatkov. PODATKI O LETU 1. Letalska družba in št. leta 2. Datum prihoda 3. Št. sedeža : Letalska družba Št. leta (dan, mesec, leto) (kjer ste dejansko sedeli med letom) 4.OSEBNI PODATKI POTNIKA – obvezno vsaj en naslov in en telefon Ime : Priimek: Naslov stalne ga prebivališča : Telefon : Mobitel: Službeni naslov : Telefon v službi : Službeni mobitel: E – mail : Št. potnega lista / Osebne izkaznice : 5. KONTAKTNE INFORMACIJE (vpišite, naslov in telefonsko številko kjer vas bomo lahko kontaktirali med vašim bivanjem, če to ne bo vaš dom) Naslov : Telefon : Mobitel: 6. NADOMESTNE KONTAKTNE INFORMACIJE Vpišite podatke osebe, ki bo v primeru vaše odsotnosti v naslednjih 21 dneh vedela, kje se nahajate in vam bo lahko posredovala navodila v primeru potrebe izvajanja preventivnih ukrepov za zaščito vašega zdravja ali informacijo o vašem zdravstvenem stanju. Ta oseba ne smete biti vi !!! Ime : Priimek: Domači naslov : Telefon : Mobitel: Službeni naslov : Telefon v službi : Službeni mobitel: E – mail : 7. ALI Z VAMI POTUJE ŠE KDO? (če DA, vpišite imena ali skupino) Ime : Priimek: Ime : Priimek: Ime : Priimek: Ime : Priimek: Ime : Priimek: Ime : Priimek: Skupina : 8. TRANZITNI POTNIK-države, kamor potujete Država: Letališče: Predviden čas prihoda: Država: Letališče: Predviden čas prihoda: Država: Letališče: Predviden čas prihoda: Priloga 9: Obrazec za pridobivanje podatkov o potnikih od letalskega prevoznika Vir: http://www.iata.org/whatwedo/safety/health/Pages/index.aspx EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 63 | 66 VIRI: 1. Smernice pripravljenosti in odzivanja ob sumu na nalezljivo bolezen, ki lahko predstavlja tveganje za javno zdravje. NIJZ, 2018. Dosegljivo na: https://www.nijz.si/sl/publikacije/smernice-pripravljenosti-in-odzivanja-ob- sumu-na-nalezljivo-bolezen-ki-lahko-predstavlja 2. Zakon o nalezljivih boleznih. Uradni list RS, št. 33/06. 3. Pravilnik o prijavi nalezljivih bolezni in posebnih ukrepih za njihovo preprečevanje in obvladovanje. Uradni list RS, št. 16/99. 4. Zakon o zdravstveni inšpekciji. Uradni list RS, št. 59/06. 5. Ustava Republike Slovenije. Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97 - UZS68, 66/00 - UZ80, 24/03 - UZ3a, 47, 68, 69/04 - UZ14, 69/04 - UZ43, 69/04 - UZ50, 68/06 - UZ121,140,143, 47/13 - UZ148, 47/13 - UZ90,97 in 9. 6. Ebola and Marburg Fevers [internet]. Stockholm: European Centres for Disease Control and Prevention; c2005- 2014 [citirano 15.11.2014]. Dosegljivo na: http://ecdc.europa.eu/en/healthtopics/ebola_marburg_fevers/Pages/index.aspx. 7. Ebola (Ebola Virus Disease) [internet]. Atlanta: Centres for Disease Control and Prevention [citirano 15.11.2014]. Dosegljivo na: http://www.cdc.gov/vhf/ebola/ in http://www.cdc.gov/vhf/ebola/index.html. 8. CDC Key messages Ebola virus disease, West Africa [internet]. Dosegljivo na http://www.cdc.gov/vhf/ebola/resources/infographics.html. 9. Ebola virus diseases [internet]. Ženeva: World health organization [citirano 15.11.2014]. Dosegljivo na: http://www.who.int/csr/disease/ebola/en/ in http://www.who.int/mediacentre/factsheets/fs103/en/. 10. World health organization. International health regulations (2005), 2nd edition. Švica: WHO; 2008. 11. Sklep št. 1082/2013/EU Evropskega parlamenta in sveta z dne 22. oktobra 2013 o resnih čezmejnih nevarnostih za zdravje in o razveljavitvi Odločbe št. 2119/98/ES. Evropski uradni list UL L 293, 5.11.2013, str. 1–15. 12. Pravilnik o prevozu, pokopu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov. Uradni list RS, t. 70/97 in 61/11. 13. Pathogen Safety Data Sheet – Infectious substances [internet], Public Health Agency of Canada. Dosegljivo na: http://www.phac-aspc.gc.ca/lab-bio/res/psds-ftss/ebola-eng.php. 14. Visuals from ECDC tutorial on the safe use of PPE [internet], ECDC. Dosegljivo na : https://www.thinglink.com/scene/580324383399084034 15. Assessment of the Risk of Ebola Virus Transmission from Bodily Fluids and Fomites [internet], The Journal of Infectious Diseases,Dosegljivo na: http://jid.oxfordjournals.org/content/196/Supplement_2/S142.full 16. Framework Ebola Virus Disease [internet] , Robert Koch Institut, Dosegljivo na: http://www.rki.de/EN/Content/Prevention/Ebola_virus_disease/Framework_EVD.pdf;jsessionid=BF6808088C20 6CA676D949BFB45794CD.2_cid363?__blob=publicationFile EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 64 | 66 17. Interim Guidance about Ebola Virus Infection for Airline Flight Crews, Cargo and Cleaning Personnel, and Personnel Interacting with Arriving Passengers [internet], CDC. Dosegljivo na: http://www.skane.se/Upload/Webbplatser/Smittskydd/Dokument/Beredskap/7.2%20Ebola%20airline%20CDC.p df 18. Emergence of Zaire Ebola Virus Disease in Guinea. N Engl J Med 2014; 371:1418-1425 19. Assessment of the Risk of Ebola Virus Transmission from Bodily Fluids and Fomites. Bausch et al. JID 2007:196 (Suppl 2). 20. Management of Hazard Group 4 viral haemorrhagic fevers and similar human infectious diseases of high consequence. Public Health England. ACDP VHF guidance Pridobljeno 20.8.2014 s spletne strani: https://www.gov.uk/government/uploads/system/uploads/attachment_data/file/377143/VHF_guidance_docu ment_updated_19112014.pdf 21. Methods for implementing and managing contact tracing for EVD in less-affected countries. CDC Pridobljeno 20.12. 2014 s spletne strani: http://www.cdc.gov/vhf/ebola/pdf/contact-tracing-guidelines.pdf 22. Interim U.S. Guidance for Monitoring and Movement of Persons with Potential Ebola Virus Exposure. CDC. Pridobljeno 26. 12.2014 s spletne strani: http://www.cdc.gov/vhf/ebola/exposure/monitoring-and-movement-of-persons-with-exposure.html 23. Public health management of persons having had contact with Ebola virus disease cases in the EU. ECDC, Pridobljeno 25.10.2014 s spletne strani: http://www.ecdc.europa.eu/en/publications/Publications/ebola-public-health-contact-management.pdf EBOLA,PRIPRAVLJENOST IN ODZIVANJE V SLOVENIJI 65 | 66