THE OLDEST AND MOST POPULAR SLOVENIAN NEWSPAPER IN UNITED STATES OF AMERICA. AMERIKANSKI NEC PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage 1 GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVANSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJ&I IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 208. CHICAGO, ILL., SOBOTA, 25. OKTOBRA — SATURDAY, OCTOBER 25, 1930. LETNIK XXXIX. POROČILO ODBORA DELAVSKE FEDERACIJE OPISUJE SIROMAŠNO STANJE, V KATEREM SE NAHAJAJO STANOVALCI V HIRALNICI V OAK FOREST. — PROSTORI PRENAPOLNJENI, PREMALO HRANE IN PRISILNO DELO. Chicago, 111. — Odbor chi-caške delavske federacije za "adzorstvo javnih zavodov je Rjavil svoje poročilo glede ®kinja, ki ga je našel v okrajni hiralnici v Oak Forest. Pregledovanje se je izvršilo že spopadi, a pritožba proti poman-Kljivosti v upravi ne bo pred-°zena oblastem preje, dokler 116 bodo' minule volitve; pred-Sednik Fitzpatrick se je nam-'zraail, da ne mara iz te za-^eVe napraviti politične žoge 1,1 z njo pobijati ali pa poma-k'ati do zmage razfiim kandidatom. Kakor pregledovalni odbor °menja v svojem poročilu, se lajajo stanovalci v Oak Fo-est v skrajno mizernem sta-Stanovanja so prenapolnjena, hrana je nezadostna in ^Primerna in pomajkanje je j*" na postrežnih močeh tako, a morajo slabotni stanovalci Javljati mnoga težka dela. zajutrek dajo stanoval- fem skledico ovsene kaše z malo NIČ DENARJA ZA BREZPOSELNE Načelnik novoustanovljenega urada za pomoč brezposelnim ne privošči niti vinarja iz zvezne blagajne revežem. Washington, D. C- — Predsednik Hoover je imenoval polkovnika Arth. Woodsa za načelnika pomožne organizacije, ki ima nalogo, najti sredstva, da zmanjša brezposelnost. Novi načelnik je tudi že otvoril svoj urad v poslopju trgovinskega tajništva. Kakor pa se da sklepati iz izjave tega novega varuha in očeta brezposelnih, se ni dosti zanesti na njegovo pomoč, kajti zdi se mu škoda, da bi se potrošil kak dolar iz zvezne blagajne za stradajoče. V svojem pogovoru s predsednikom Hoo-verjem in s tajnikom za trgo-j količino mleka, dalje neko- vino je namreč omenil, da ni-ko sladkorja in kave. Opol- 110 dobe skledico kuhanega 8a^)a, nekaj kruha in kave; e^erja pa obstoja iz skledice dveh koščkov kruha in e- Kot mesne jedi dobe en- iuhe. kr 'at na teden ledvice m enkrat ettovke s kislim zeljem. Za- 0c* ima sicer svojo lastno far- na kateri redi do 300 ovac 200 prašičev, vendar tega , esa niso deležni drugi stano-Valc: 'vi kakor samo bolniki, v pr-Vrsti j etični. del Sta novalci so prisiljeni tudi .'ati, dasi so po večini slaboten nezmožni za delo. Vendar kakor ne namerava zahtevati od zvezne vlade denarja za nabavo živeža, obleke in drugih potrebščin za brezposelne, češ, da so za to doline skrbeti posamezne države in občine. Kar misli storiti Mr. Woods je le to, da bo po posameznih državah ustanavljal odbore, ki naj bi nato delovali skupno s posameznimi panogami industrije, da se odpomore sedanjemu stanju. Na industrijalce je že izdal tozadeven poziv, da naj namreč sodelujejo s temi odbori. , Koliko je pridobljenega s to morajo tisti, ki so količkaj novo pomožno organizacijo? INDIJSKE ŽENE POSREDUJEJO m Pri nemirih v Indiji tudi ženske igrajo večkrat važno vlogo. Z dušo in telesom so tudi one za popolno narodno osvobojenje izpod Angležev in dostikrat aktivno posežejo v borbo. Ko pa vidijo, da njih moškim slaba prede in je nevarnost, da bi prišlo do prelivanja krvi, napravijo kordon, kakor ga kaže gornja slika, med domačini in policijo, tako, da morajo policisti "prebiti" najprej njih vrsto, predno pridejo do moških. UJETNIKI KITAJSKIH BANDIT0V Rdeči banditi zahtevajo kupnino za ujetnike. od- tii Da ri moči, pričeti že zjutraj ob >01 štirih in delati ves dan do zvečer. ^ko je kdo deležen podpo-°d društev ali unije, mu po-zavod ta denar za se. Ta-° ie član neke unije bil priden izročiti vsak mesec $10, h M je dobil za bolniško pod- i>or0. v ^nesek za oskrbovanje ](i. a je bil od oblasti znižan i(i0s za 100,000 dolarjev, dasi tol Vsiljuje se misel, da nič drugega, kakor da je ustanovljeno eno novo korito, in sicer zdaj na račun najbednejših — brezposelnih. Sodi se namreč lahko že naprej, koliko bodo izdali ti odbori po posameznih državah in kako bo sodelovanje industrije z njimi. Saj nam je znano, kake svote so pred nekaj za-[meseci obljubovale posamezne Peiping, Kitajska.— Na mesto Kianfu, v provinci Kiang-si, so 6. oktobra navalili kitajski komunistični banditi, ki so pri, tem ujeli pet duhovnikov in deset nun. Enega duhovnikov so izpustili iz ujetništva in mu dali seboj pismo, v katerem zahteva poglavar rdečih banditov znesek tri in pol milijone zlatih dolarjev kot odkupnino, da izpusti še druge ujetnike. Da se pride ujetim na pomoč, se zavzemajo ameriška, francoska in italijanska vlada, ker ujetniki pripadajo tem narodnostim. -o- ŠTEVILO JAPONSKEGA PREBIVALSTVA Tokio, Japonska. — 250,000 japonskih ljudskih cenzorjev je pravkar dokončalo svoje o-gromno delo s štetjem prebivalstva. Kakor izjavljajo, se je KRIŽEMJVETA — Rio De Janeiro, Brazilija. - Dva tukajšnja ribiča je doletela žalostna smrt v morju. V svoj čoln sta vlekla z vrvjo velikega morskega volka, ki se je ujel, pri tem pa je volk nju potegnil za seboj v morje, kjer sta utonila. — Oslo, Norveška. — Tudi v tej deželi, kakor v vseh drugih, narašča brezposelnost. Število oseb brez dela se je zadnji mesec povišalo za 3000 in znaša zdaj nad 20,000. — Berlin, Nemčija. — Blagajna tukajšnjega mesta je popolnoma suha in ni mogoče, da bi se iz nje plačali mestni u-službenci za mesec oktober, za kar je potrebnih 5 milijonov dolarjev. Primanjkljaj v blagajni je že zdaj 20 milijonov dolarjev. Iz Jugoslavije, OČE USTRELIL SINA V TREBUH. — VELIKA NESREČA V KAMENOLOMU. — V JUGOSLAVIJI SE NE BODO VOZILI VEČ V PRVEM RAZREDU. — SMRTNA KOSA. — NOVICE. njem letos skoraj dvakrat | .,1<0 stanovalcev, kakor jih je 'io Poteklo leto. -o— Z BANDITI V URADU ^Mcago, 111. — Policemen, H*/« are you today? O, ali61 e' where are you. Tako 1)odobno je pelo v sredo u'službencev, med njimi C0| žensk, tvrdke American ko ^type Co- 1151 Roscoe st-nj(in|) njih uradi bili izpreme-n^d V..pr&Vo bojno polje in so bližin*^!*1 Slavami v sumljivi at0v J- SviKale kroglice. Polici-j' od nikoder, kot jih hi 'n° "i. kadar so potrebni, 80 njih mesto vrlo za-^e8s ' stl'ažniki Brink's Ex-teč sp stražniki so nam-prevoz denarja »HooJ e°ri omenjene družbe, ' je bil namenjen za industrijske tvrdke, da jih bodo porabile letos za nove zgradbe. In kje so te zgradbe? -o- — Muskogee, Okla. — Pred sod ni j o se je moralo zagovarjati pet prodajalcev strupenega alkohola. Eden med njimi je bil žrtev sam svojega izdelka, ker je po njega pitju ohromel. Sodnik je tega oprostil, češ, da je že dovolj kaznovan. AMERIKANCEV NE MARAJO Guayaquil, Ecuador. — Na otokih Galapagos, ki so last te republike, je zopet nabita tablica "For Kent". Nahajajo se namreč v takih finančnih tež- štetje izvedlo tako temeljito, kočah, da jih ne morejo zmagovati,, in zato bi radi videli, da bi jih vzeli v najem Francozi, Nemci ali pa Japonci. Ameriški milijonarji so napravili ponudbo, da bi odkupili te slikovite otoke [ in jih ohranili v njih naravni krasoti, a cela država se temu odločno protivi, češ, da ne marajo pospeševati ameriške invazije". -o- plačo uslužbencem. Ko pa je bil denar že v uradu, je vstopilo pet oboroženih moških, ki so ga zahtevali za se. V odgovor so stražniki otv^rili ogenj nanje in enako so odvrnili banditi. Prestrašeno uslužbenstvo je popadalo po tleh, se skrilo pod pisalne mize, klicalo po pomoči, dočim se je bitka živahno nadaljevala, dokler je niso banditi brez uspeha odku-rili. Ranjen ni bil nihče. kakor še v nobeni državi. Natančni rezultati še niso znani in tudi še najbrž ne bodo par let, pač pa se povprečno računa, da šteje Japonska približno 90 milijonov prebivalcev, 13 milijonov več kakor pred 10. leti. Okrog 40,000 so našteli brezposelnih. -o- NIKAKEGA OROŽJA ZA UPORNIKE Washingtn, D. C. — Predsednik Hoover je izdal proglas, v katerem prepoveduje, da bi se iz Zed. držav dobavljalo kako orožje za upornike v Braziliji. Pravico za tako prepoved mu daje neki zakon iz leta 1922, ki ne dovoljuje, da bi se pošiljalo orožje takim, ki se bore proti latinski Ameriki ali Kitajski. Vladnim brazilskim četam se bo lahko še naprej prodajalo orožje. VOLITEV ZA ŽENSKE POROTNICE \ Na glasovnicah boste dve vprašanji glede porotniške pravice za ženske. Chicago, 111. — Prihodnjega 4. novembra se bodo volilci po celi državi Illinois izjavili, kako je njih mnenje glede ženskih porotnic. Na glasovnicah bodo namreč dve vprašanji v tem smislu. Ako boste obe vprašanji dobili zadostno število glasov, bodo v bodoče pri-puščene tudi ženske v Illinoi-su, da bodo lahko služile kot porotnice pri sodnijah. Do zdaj je v Uniji 21 držav, ki dovoljujejo ženskam porotno pravico. V Illinoisu vodijo (žlenske organizacije v tem smislu propagando že dolgo vrsto let. Koliko šo uspele, se bo videlo na volilni dan. -o-- SLOVITA PEVKA SE PONESREČILA Birmingham, Anglija. — Preteki® sredo ponoči se je znamenita operna pevka Galli-Curci resno pobila, ko se je prevrnil avto, v katerem se je vozila s svojim soprogom in nekaterimi drugimi osebami. Šofer se je hotel izogniti koliziji nekim drugim avtomobilom ter je hitro obrnil kolo in v tem zašel s tlaka. -o- Aha, sedaj te pa bom Dne 7. oktobra je peljal 24-letni Omahen Franc iz Velike Loke s svojim očetom nekaj pohištva za njegovega bratranca, ki je župnik. Na poti se je voz prevrnil, pri tem je ušlo nekaj kokoši. Oče je sina o-zmerjal, da je neroden, sin pa pravi, da se to vsakemu lahko pripeti. Ko pridejo domov, je sin šel takoj spat. Oče je pa še robantil in se jezil nad sinom. Bil je tudi precej napit. V svoji pijanosti je zagrabil za puško in France je še slišal svojo sestro, ki je rekla: "Oče, kaj pa vendar mislite?" Tedaj je sin vstal in se vrnil ter videl očeta, ki je sedel na postelji in držal puško v roki. Ko ga zagleda, reče oče: "Aha, sedaj te pa bom!" Tedaj pomeri in sproži ter zadene sina v trebuh. Nesrečneža so pripeljali v ljubljansko bolnico. -o- Strašna nesreča v kamenolomu Lužarje, 7. okt. — Delavca Anton in Bavdek sta vrtala v kamenolomu v bližini Dvorske vasi luknjo, da bi razstrelila veliko skalo. Ko sta mino prižgala, sta se odstranila in čakala, da se ista razpoči. Vrvica je pogorela, mina se pa ni razpočila. Vrnila sta se in znova začela vrtati v luknjo, v kateri je bil smodnik. Nenadoma se je pa smodnik vžgal in počilo je s silnim pokom ter oba vrgla daleč proč. Bavdek je obležal takoj nezavesten. Zidarji, ki so slišali pok, so takoi prihiteli na pomoč in našli oba v mlaki krvi. Bavdeka so komaj spravili k zavesti. Obraz je imel ves razbit in ni mogel gledati. Anton ni bil tako hudo poškodovan, vendar je imel večje rane po rokah in po o-brazu. Bavdeka so peljali v ljubljansko bolnico, kjer bo najbrže ob eno oko, Anton je pa ostal v domači oskrbi. IZSILJEVALNA DRUŽBA ODKRITA New York, N. Y. — Oblasti so prišle na sled delovanju dobro organizirane družbe, kate-te dohodki so znašali na leto do 5 milijonov dolarjev, katere si je pridobivala na ta način, da je obtoževala odlične žen ske osebnosti nemoralnih činov in nato izsiljevala denar iz njih, da jih ne izda. V to ban-do so spadali mnogi policisti, sodni svetniki, ter advokati. I. razred na zelenici se ukine Železniška uprava je na tem, da ukine I. razred na železnicah v Jugoslaviji, ker od I. razreda nima nikakega dobička, temveč velikansko zgubo, ki gre v milijone. Tudi drugi razred ne prinaša dobička in morajo kriti izgubo I. in II. razreda z dohodki III. razr. -o- NA PREDSEDNIKU JE LEŽEČE St. Louis, Mo. — "Kakor hitro bi predsednik Zed. držav zavzel odločno stališče za iz-premembo Volsteadovega zakona, bi do izpremembe tudi prišlo." Tako se je izrazil senator H.B. Hawes v svojem govoru, ki ga je imel tukaj, ter še pristavil: "Ako bo predsednik priporočal pametno, zdravo iz-premembo, jo bo kongres lahko izvedel, ako bo predsednik vo lil borbo za njo." Smvtna kosa V Vojniku je umrla Marija Gorškova, vdova po trgovcu Matiji Goršku v Šoštanju, stara 66 let. — V Mariboru je u-mrla Ida Lorberjeva, hči upokojenega šolske upravitelja, stara 29 let. — V Kosezah je umrla Frančiška Neretova, go-stilničarka in posestnica. — V Ljutomeru je umrl Maks Ravnic, sin progovnega čuvaja. -o- 227 let stara violina V samostanu Rakovice v Sremu so našli prastaro violino, ki je bila narejena 1. 1703 v Rimu. Takoj je dobila kupca za $1300. Lastnik pa zahteva za violino $2000. ---o- Dva voznika in konj v valovih Savinje Preko Savinje sta se podala z vozom posestnik Matija Gor-šek po domače Macafur, in sin posestnika Kudra, oba iz Dre-šinje vasi pri Petrovčah. Ko sta prišla na sredo Savinje, je voda vzdignila zgornji del voza in oba sta se znašla v valovih. Rešila sta se z veliko težavo. -o- 22 let je ležala v postelji V Kostajnici je umrla mesarica Jelka vdova Bodič. Polnih 22 let je ležala v postelji, ker so ji ohromele noge, ko je pred 22 leti reševala svoje imetje pri poplavi. -o- Nad čebele V Mokronogu je neznan su-rovež udri po noči v čebelnjak Frana Arha in pri enem panju zadelal odprtino z mavcem, da niso mogle čebele zleteti. Odprl je nato vrata panja in čebele polil s karbolno kislino. Pač zrramenje pokvarjenosti in podivjanosti. Višnja gora Cerkev pri šv. Duhu je prenovljena. Vse tri oltarje je lepo preslikal in popravil Franc Vodnik iz Novega mesta. .-o- Prenova oltarjev V Poljčanah so prenovili stranske oltarje v tamošnji župni cerkvi. Delo je prevzel g. Zamuda iz Križevcev pri Ljutomeru. -o- Nogo si je zlomil 271etni delavec iz Škofje Loke, Potočnik Janez, je v gozdu tako nesrečno padel, da si je zlomil levo nogo v kolenu. -o- _ Ustrelila se pred poroko Marija Sokol v Sisku, ki je bila zaročena z nekim Niko-lom Miškulinom, ki bi moral prevzeti trgovino njenega oče-a, ki je pred dnevi umrl, se je zadnje dni pred poroko ustrelila v glavo z lovsko puško in bila na mestu mrtva. -o- Nezgoda v Mariboru Levo nogo si je zvil v kurilnici državnih železnic 541etni strojevodja Filip Gabron. Oddan je bil v bolnico. Nesreča s cirkularko V neki delavnici v Vižmar- jih pri Št. Vidu je prišel po neprevidnosti 211etni mizarski pomočnik Franc Boč z roko pod cirkularko, ki mfi je odrezala tri prste na levi roki. -o- Nesreča Pri telovadbi se je v Ljubljani ponesrečil 141etni dijak Konrad Borštnar. Pri padcu si je zlomil desno nogo. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 25. oktobra 1930_ AMERIKANSKI SLOVENEC Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih. * Izhaja in tiska EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon: CANAL 0098 Naročnina: ..$5.00 _ 2.50 _ 1.50 celo leto La pol leta . Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: in celo leto____________$6.00 Za pol leta___________3.00 Za četrt leta------------1-75 The First and the Oldest Slovenian Newspaper in America. Established 1891. Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Phone: CANAL 0098 Subscription: For one year ------------------------------$5 00 For half a year -----------------2.50 For three months ---------------------1-50 Chicago, Canada and Europe: For one year ___________________$6.00 For half a year-----------------3.00 For three months ---------------------1-75 POZOR. — Številka poleg vašega naslova na listu znači, do kedaj imate list plačan. Obnavljajte naročnino točno, ker « tem veliko pomagate listu. __ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na uredm ttvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne.—Na dopise brez podpisa se ne ozira.—Rokopisov uredništvo ne vrača. ___ Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. ____ to skupino niso zmenili, in odtod prihaja, da niso ravno v najboljših razmerah. Javnost bo težko s kakim uspehom "kikala" zoper želje generalnega poštarja, ako on smatra za potrebno, da se poštnina pri pismih poviša, ampak javnost lahko zahteva, da se nekaj od povišanih dohodkov porabi in obrne za može v sivih oblekah, ki nikakor niso za svoje delo primerno plačani. Ako sami ne povzdignejo svojih glasov, ker jim "sistem" tega ne pripusti, javnost lahko to od "sistema" zahteva. RAZNO IZ CLEVELANDA Cleveland, Ohio. J. M. Trunk: Iz poštne uprave Na sebi je zadeva pač zadeva poštne uprave, ampak zadeva utegne zadeti v kratkem prav vsakega, ki odpošlje po pošti kako pismo. Malo bo takih, kateri ne pišejo kakih pisem. Mnogi odpošiljajo veliko število raznih pisem, in te bo zadela nameravana odredba, ako se uresniči, tem bolj, zadela pa bo vsako pismo. Dozdaj smo za pisma plačevali dva centa in jih oddajali poštni upravi. Mislili smo, da upravo kolikor toliko primerno plačamo. Da je naša amerikanska poštna uprava za ta dva centa pisma dobro in uzorno odpravljala, o tem ni nobenega dvoma. Kdor pozna povojne razmere na pošti v evropejskih državah, bo dal vsako priznanje naši amerikanski poštni upravi, ker se z njo ne more kosati nobena druga vladna uprava. Tako je bilo dozdaj, in dobro je bilo, da je bilo tako. Ampak poštna uprava je začela nekaj "kikati", postala je nezadovoljna. Pravi, da ne more izhajati z dvema centoma na pismih, in bo primorana zahtevati za delo najmanj tri cente pri pismu od novega leta naprej. Sam generalni tajnik ali najvišji poštar Zedinjenih držav je opozoril, da je dva centa p -emalo, da ne more izhajati, in bo treba plačati več. Sklical je skupaj pred tedni vse poštarje in tem je predložil cel kup raznih kart, statistik, preračunov, izkazov, kjer je natanko izračunano in preračunano, da nudi poštna uprava za vsako pismo uslugo, katera je vredna osem centov, a uprava dobi za uslugo in delo le dva centa." Sicer ni razvidno iz teh podatkov, odkod utegne generalni poštar vzeti drugih pet centov za uslugo, ampak zadovoljen je, se zdi vsaj, ako bi se mu za pismo plačalo tri cente. Dvignili so se ostri kritiki, ko je izšlo svarilo, ampak statistika, table in karte v rokah generalnega poštarja so vsem zaprla usta, dasi jih morda ravno.o potrebi povišane poštnine niso prepričala. Statistika je pač statistika in neizprosna, ako je pravilna. Vlada je na izgubi, kadarkoli pritisne štampiljo na poštno znamko na pismu. Navadni državljan se malo zmeni za skrbi poštne uprave. Pritisnil je pismu znamko dveh centov in pričakoval, da bo uprava storila svojo dolžnost, in uprava je to storila, za drugo i,e državljan ni brigal. Čemu tudi, ko je pismo odšlo in prišlo? Kakšen je "sistem", kako deluje, kakšne težkoče ima, l.aj ga žuli ... za to se navadni državljan ni zhienil. Zganil se je nekoliko, ko je slišal o treh centih na pismih. Morda se pomiri, ako že mora tako biti, saj kako nesmiselno "kikanje" bi mu težko kaj pomagalo. Ampak za pisma ne gre, bolj pravilno, samole za pisma. Gre za vso upravo, ves-sistem. Kako je drugače, niti za to ne gre, gre pa pri javnosti za trume tistih, ki dan na dan prinašajo pisma, za trume mož v sivih oblekah, ki so vsem dobrodošli, in vršijo zvesto svoj posel kot — pismonoše. Nekaj ni v redu pri teh možeh. Ali so res povsem zadovoljni? Njih delo nikakor ni lahko, in vrhu tega zelo odgovorno. Vsekako je čudno, da pismonoše niso organizirani, nimajo nobene unije. Baje jim je vsako politično strankarstvo zabranjeno. Za "sistem" je morda to dobro, ampak politikom se ni.treba na to skupino ozirati, ker je vsaka politična Naključje je naneslo, da sem šel na Baragovo proslavo, ki je bila v nedeljo. Pravzaprav smo se namenili na farmo in se ravno peljali tam mimo, se nekoliko ustavili in poslušali g. škofa, ki je govoril. — Z menoj se je peljal neki že bolj prileten mož, ki ne gre za cel svet rad v cerkev. Ko je videl tukaj toliko ljudi skupaj zbranih, ki so tako lepo prepevali tin je slišal lep v srce segajoč govor je rekel: "Jaz ne grem nikamor več. Tu ostanem. Sedaj vidim, da je tudi v Ameriki še Bog." — Prepričal sem se, d-a je še veliko drugih mož reklo tako. Veliko jih je, ki ne čitajo radi tega lista. Ako bi ga, bi se prepričali, da je bil, je in bo Bog vedno nad nami tudi v A-meriki. Zato bi priporočal vsem Slovencem v Ameriki, da si naročijo list, Amerikanski Slovenec, da bodo v resnici to spoznali. Vsakemu je znano, kakšne so delavske razmere sedaj po celem svetu ne samo v Ameriki. — Kmalu bo prišel čas, bo 18 Amendment prenehal in bo veliko več ljudi zaposlenih, ter se bodo časi počasi zboljšali, ker to bo dalo na vseh straneh veliko dela. Naša ljuba dežela je vsega spoštovanja vredna. Še vedno prekaša vse inozem- se roga in norčuje iz vsake molitve, iz Boga in <^rkve in duhovnikov. Čudno je, da je tako. In vendar so Slovenci vsi sinovi in hčere katoliške matere. S tem, da nekateri tako delajo sramotijo svoje stariše, svoje roditelje in svoje prednike, kakor bi se jih sramovali pred drugim narodom. Obnašajo se tako, da je človeka sram, ko stopi med nje. Dragi Slovenci program te prireditve. Zakaj bi se ne pričeli udejstvovati bolj s takimi stvarmi, ki so zabavne in razvedrilne? Bo na tej prireditvi nekaj takega, da je vredno, da se takoj odločite, da ne zamudite te prilike. Nikomur ne bo žal ne za potrošene cente, ne za čas, ker bo vse dobro porabljeno. Pa ne samo to, kar smo danes tukaj na kratko omenili, bo na tej prireditvi, anipak še nekaj več zanimanja vredno za vse Slovence, o čemur bo še v bodoče poročano. Za danes samo s tem opozarjamo, da si naj vsi Slovenci v Milwaukee in okolici zapomnijo dan, to je 16. november, in prostor: South Side Turn dvorano. J. Matoh. -o—— BOBNAR BOBNA Chicago, 111. Bobnar bobna in kliče na veliko trgatev, ki jo prirede OVR PAGE" IN ŠE DRUGE... (Piše P. A. Urankar.) melžje in fantje Holy Name v __________ _____ nedeljo zvečer v spodnji dvo- in prijatelji! Naročajte list, ki j rani šole sv. Štefana. Popoldan se trudi ohraniti med nami a meriškimi Slovenci vero. Naročajte list, ki neutrudno dela za narod in vodi svoje bralce po pravi poti izobrazbe in napredka. Naročite list, ki je ponos in dika našega slovenskega naroda v Ameriki. Ta list je, A-merikanski Slovenec. Delajmo združeno pri težkem delu, za Boga in narod. John Komin. ■o- ske države Ameriški Slovenci. Bližajo se časi volitev. Premislimo, katerega bomo volili. Saj imamo ravno isto pravico do volitev, kakor vsi drugi, pa četudi smo bolj revni. Svobodno lahko volimo na katero stran sami hočemo. Poljudno si lahko izbiramo uradnike na odgovorna mesta. Slovenci v Ameriki! Podpirajte katoliško časopisje, ker edino ono vas podpira in vam prigovarja in dela v vašo korist. Veliko je naših Slovencev ki hodijo v cerkev, pa podpirajo in berejo le tiste liste, ki se iz cerkve in iz njih samih norčujejo. Ali je to možato? — Hudiču in Bogu ne moreš ob enem služiti in tisti ki kljub nemogočnosti to poskuša, ni možak in ni vreden, da prestopa prag hiše božje. Kako more tak res Boga moliti v cerkvi, PRIREDITEV V KORIST SLOVENSKEGA DOMA Milwaukee, Wis. Dobro vedoč, da se pri naši organizaciji Slovenskega Doma vedno potrudijo, da se napravi program na njih prireditvah tak, da vsebuje svoje vrste posebnosti, se že sedaj sliši močno povpraševanje, kaj bo letos na 16. november-ski prireditvi Slov. Doma? Yes, povemo, da se pripravlja zopet nekaj posebnega. — Humoristični večer se je krstilo to, kar se bo dalo na oder zvečer omenjenega dne. Pa tudi popoldanski program no bo zaostajal za večernim. Premišljevalo se je mnogo, predno se je zaključilo, kaj bi bilo najbolj.primerno za naše ljudstvo v sedanjih žalostnih časih. V zalogi ^mamo mnogo lepih, resnih, dolgih, pretresljivih dram. Ali, drama Je v teh časih že itak vse naše vsakdanje življenje. Čemu bi se hodili potem še v dvorano na prireditve jokat? Torej za enkrat zopet nekaj veselega, kratkočasnega, in to ne v dolgih enakomernih scenah, ampak kratkih raznolič-nih prizorih s petjem, pa tudi brez petja. Nekaj kar Ameri-kanci imenujejo "Vaudeville". Kupleti, monologi, dvologi, Žabja svatba, Pijanec pred sodnijo, Razočaranje mladega zakonskega možička, in druge imajo zabavo v zgornji hali., toda glavno je pa za nas zvečer ob 8. uri, ko pridejo k nam posebni viničarji ne vem odkod, ki nam bodo dali posebno zabavo. Trgatev je bila vedno dobro obiskana, letos bo pa še najbolj, ker boš lahko skoraj zastonj pil grozdni mošt in zastonj trgal in obiral s trt in brajd. Dobili smo take sorte čuvaje, ki bodo s tatovi držali in se sploh nobenemu ni treba bati. To je prva večja prosta zabava v letošnji zimski sezoni. Nismo še imeli prilike, da bi si pogledali %drug drugemu v oči, odkar smo se poslovili od dvoran in šli v prosto naravo Možje in voditelji naše Jed-note so že pred leti gledali v lepo bodočnost naše velike organizacije, ki tri desetletja že vrši lepo poslanstvo med slovenskimi priseljenci v Ameriki. Odkar so ji postavili temeljni kamen, so vedeli in tudi hoteli, da bo lepi dan objela ves naš katoliški narod in mu kazala pota gmotnih in moralnih uspehov. Leto za letom je bila bogata na porastu članov, leto za letom je bila močnejša v veri, da je njena bodočnost in da zre lahko še bogatejšim žetvam in trgatvam nasproti. Ni dolgo iskala opore tej svoji veri, našla je oporo v svoji mladini. Mladina je vselej bila in bo nositeljica novih idej in zasnov. Mladina je vselej bila in bo polna mladega ognja, mladega zdravja in mladih nad. Mladina je vsaki organizaciji pri srcu, od največjih organizacij — Cerkve in Države, pa do manjših in najmanjših. — Mladina so one mlade rame, ki naj prevzamejo lepi dan vso butaro in teže dela, ki so si ga starejši zasnovali. Mladina je sila, ki bo lepi dan butnila v svet, v imenu svojih o-četov in mater nesla naprej, kar so oni v težkih urah spo-čeii, s težkimi žulji doprinesli in utrpeli. Kdor v mladino ne stavi nobenih nad, ne spada na ta svet, naj se umakne tja, kjer muh ni. Od pamtiveka gleda oče v svojem sinu cvet svoje lepote, svojega zdravja in svojih sil in življenje svojega življenja, od pamtiveka je ste, naj ga nosim naprej jaz. Nosil ga bom tako, da vam ne bo v nečast, temveč v ponos. Kar ste vi zase j ali, naj še bo-gateje zaživi." To so bile sanje vaših očetov, ko so vam prvič dali roko, vi mladi. Vredne sanje vrednih očetov. Tako si jaz tolmačim idealno zasnovo mladinske priloge. Mladinska priloga naj bi bila nekako zrcalo m ogledalo, v katerem že sedaj gledamo podobo in poteze o-braza, ki ga bo Jednota imela v bodočih dneh. . , .1 Mladinska priloga naj bila in postala vez, ki drM staro z novim, naj bi bila počasni prehod s starejše v mlaj- šo strujo. ' • , to Zato smo vsi radi zrli v zrcalo z zanimanjem in ^P1«. šanjem na ustnih: "Ali bodo^ mladi razumeli svojo nalog0■ Zato smo sledili vsem kolon^ priloge, odkar se je Page" započel, in jim slew še danes z ugibanjem: bo neki abeceda onega gelija, ki ga nam bodo n»a ' oznanjali . . ." Kar sem doslej bral, n" P1* vi to-le: Our Page ima mn<* delavnih in podjetnih mocV| vedo sukati pero in vedo z . žgani udarjati po tipka1^^ salnega stroja ne le. z ^ brihtne glavice, ki časih zasole in s takim hujno« povedo, da kar uživaš. Razumnost piscev, ki J° ^ vrsticami razbereš, mi P da bi "Our Page" res uživat božje solnce in druge j človeštvo v mladih gledalo J.uin ui,utua lici w nnupuiu uwion, nci jc »nema jjwuwwicv lah res JJU^" IIKM1H v v^ijvvi, -----------— - ~ borba od te strani izključena. Očividno pa se tudi politiki za ko pa ima doma na mizi list, ki podobne šaljive stvari. Tak bo dobrote. Na programu je polno vsega dobrega, lepega, luš-nega in kunštnega. Vsak bo dobil svoje. Martinovali bomo ta dan, da bo kaj. Najboljšo godbo bote imeli zgoraj in spodaj. Kar sem bobnal že v sredo, ponavljam. Glej, da si privoščiš veliko dobre volje in boš zdrav, čeprav je časih narobe na svetu. Kar sedaj izdaš, in izdal boš komaj pol dolarja, boš dobil trikrat nazaj s tem, ker si prihraniš stroške -za zdravnika in apotekarja. Upam, da veruješ, če nočeš, 'ni treba. Dvorana bo polna, ampak, če bo tebe manjkalo, bo vrzel. Izpolni jo. Saj veš, da luknje ne delajo dobrega utiša na poštene oči. In če te ne bo, bo velika luknja in vrzel. Bobnar. -o- NEMČIJA MANJ PIJE Berlin, Nemčija. — S skrbjo je nemška vlada ugotovila, da se je v Nemčiji znižalo uživanje opojnih pijač od zadnjega leta za 50 odstotkov, in jo skrbi, s čim bo krila deficit, ki je nastal v državni blagajni, ker je dobila manj davka za monopol na alkohol. svojo doraščajočo moč, moč, ki ima v sebi nove sokove za novo trdnejše in bujnejše življenje. To ve tudi naša Jednota, polni meri vršila svojo na ^ med mladino. Če bi jim ^ kdo pomagati, da bi sv°J ^ lent ne zakopavali v že navadnih vsakdanjosti, v z ^ ljo novičarskega sloga ^ spravil pero v pravi tir. ______ _______ __ , dal takorekoč pravo črnil0^ zato dela z vsemi silami na to, zumnosti, ne to vodeno l se- da pritegne v svoje kroge mla dino in da jih počasi navaja, kako se vajeti v rokah drže. Zato jim je dala prilogo v svojem Glasilu, 'da imajo priliko za medsebojno spoznavanje, medsebojno navdušenje za delo v letth, ki bodo prišla s po-jutrišnjo zarjo. "Our Page" je zastava bodočnosti, ,ki jo sedaj naši mladi počasi razvijajo. "Our Page" je bel list, kamor mlade roke pišejo abecedo bodočim knjigam svojih življenj v katero mnogokdaj Porna jo, bi še z večjim vesel jem gali po prilogi in z'vefJ0 petostjo čakali srede, »• \ šta prinese Glasilo. „ ^ "Ne razumem mladinc-Kaj je ne bom razumel še preveč.i Slab - i i "Ne sem se sam ves mlad. „ gj, zumem ameriške mladinc/ j,j duhov?*' d0 v šestih letih ne bi P1'1^^ tega, da vsaj nekoliko '0 ^ ameriško mladino. (S^'.1^ Z kaj bi se toliko posta'vU^ ameriško krvjo in stop1' m polna ozar, kamor mladi se-javci Jednote polagajo semena, ki naj bi nekdaj pognala v bogato klasovje dela. "Our Page" je sedanjim voditeljem in ustanovnikom prva vrstica onega pisma, ki ga bodo brali, ko bo sin z jako roko zagrabil za prapor Jednote in bo rekel očetu: "Oče, doslej ste nesli vi ta prapor; omagali stvom, saj je še vsa j vai greha sta sloven pvf "Our Page" je mlada njiva ta kri v vas). Priznajte • ^ peW im z našim Prvič greh otročarije greh nerazsodnosti, mo, ,kaj je primerno v svet in v tisk. ko »e d» df"1 (,le0r \el zanimali za Budina ali ne. Odg' ^ da sem jaz lahko zadovoljen- -^jj drini vesel, domov pa se Jc sten . . . bil ~ .....• ------- , g*.*' bV' (Dalje prih.) Sobota, 25. oktobra 1930 amerikanski slovenec Stran 8 OO-O oooo OOOOO-OOOOOOO oooooooo OOO ooooooo^ Slovenska Ženska Zveza. Ustanovljena 19. dec. 1926. Inkorporirana 14. dec. 1927. . GLAVNI IZVRŠEVALNI ODBOR: Predsednica: Mrs. Marie Prisland, 1034 Dillingham Ave., Sheboygan, Wisconsin. Tajnica: Mrs. Julia Gottlieb, 1845 W. 22nd St., Chicago. 111. B1agajničarka: Mrs. Anna Motz, 9630 Ave. L., So. Chicago, 111. Slovenska Ženska Zveza je edina Slovenska ženska organizacija v nieriki. Pod njeno okrilje bi morala spadati vsaka zavedna katoliška Slovenka v Ameriki. Članarina je samo 25c mesečno. Naselbine, ki še nimate podružnice Slovenske Ženske Zveze, usta-, "ovite jo. Za pojasnila pišite glavni tajnici. Organizacija izdajo svoje lastno glasilo u zarja" 1 Je prvi in edini slovenski ženski list v Ameriki. Izhaja v obliki Ma-Sa^ina in prinaša le to, kar je v korist in izobrazbo žen in deklet. Na-^ocnina za članice je že uračunjena pri članarini, za nečlanice pa stane i z letno. Ako še nimate tega lista v Vaši hiši, pošljite naročnino še nes Ha naslov "ZARJA", 1845 W. 22nd Street, Cihcago, 111. iz urada gl. tajnice S. Ž. Z. '2 urada gl. tajnice «3 • zla z. B0(i Podružnice št. 6 S.Ž.Z., ^berton, O., sem prejela na-.^je pismo, ki-ga priobču-^ dobesedno. Nadalnjo be-, 0imajo'g4avne uradnice in atevne podružnice, •folia Gottlieb, gl. tajnica. Barberton, O., 13. okt. ri "'Jiene gl. uradnice SŽZ.: ^aša podružnica št. 6 je na °Ji redni seji dne 5. oktobra 'tali drugim razmotrivala tudi 'Janskih nasiljih nad nahodom v Primorju. Naša podružnica je sklenila, da bi se Ženska Zveza, kot glavni urad zavzel, da bi se poslal protest v imenu vseh članic na primerna mesta. Dolžnost nas vseh je, posebno pa še nas žensk, da se zavzamemo za take slučaje, čeprav bi bilo treba tudi kakšen cent žrtvovati v take namene. Prosimo Vas, kot glavne uradnice, da storite kar je v Vaši moči. S sesterskim pozdravom, Alojzija Zupic, predsedn., Frances Smrdel, tajnica, Jennie Usnik, blagajnica, Jennie Okolish, zapnisn. domovina - in naše orga nizacije t eDske smo res imenitne — Pa rečem. Ameriški Slovenian™ kakih deset organi-katerih najstarejša je že L et na svetu. Pa za vse te I in zveze se domovina Pobrigala, da bi jim oči-^ Narodno nezavednost. Seek H nam ženskam, ki smo kot I,."lce SŽZ. šele nekaj nad tri £ sWe ' J6' ^ % ,Ustu. kako je mnenje li-Jl'goslovan" v domovini. , od nas se pa priča-v teh treh letih po-kar smo v 50 letih zakrivili ameri-Saj ste čitali v ii^ je pred dvemi leti SŽZ. a svojo prvo knjigo in jo tudi v domovino listom v oceno, ni ra-^veh nobeden imel toliko ^'odne zavesti", da bi vsaj far * Pi'ejem knjige, če že ni a1 Pisati, ocene. Šele čez irai 'V šest mesecev se je ogla- z oceno, par Oski Svet ■■ za nJim Pa ŠG Mladi" Bolelo nas je preziranje D^'ani domovine. Sedaj smo % našle tako milost, da ze naš? ra „ -Jsa pravila JNcit. proučujejo, , t tukajšnjih razmer, ker smo spoznale, da je to v naše do- ^a kritiziram bro. Naše ženske so bile preobložene z delom ter pomagale možu vzdrževati družino. Trudile so se z "boarderji" in delale noč in dan. Zato je le malokateri preostajal čas, da bi učila svoje otroke pisati in citati; naučila jih je pač slovenske govorice, kakoršno je sama znala. Ko so bili otroci poslani v javne šole, se jih je začelo vzgajati v patriotičnem ameriškem duhu. Saj ga poznate! Amerika je vse. Trpela je v takem poduku vsaka narodnost in ne samo slovenska. Že malo pozno so starši spoznali, da edina, rešitev slovenske narodnosti so slovenske šole. Z velikimi žrtvami so si. začeli postavljati svoje katoliške šole, v katerih je slovenska mladina dobila poduk tudi v materinščini. In le zasluga teh šol je, da imamo še toliko slo-Venske mladine kot je je. Tak je bil torej in je še naš položaj. Mi smo otroci domovine Slovenije. Poslala nas je v svet s trebuhom za kruhom. f če nismo imenitne! ■ 'aj predbaciva se nam, da v zvezinem programu jeziku, L a o materinskem ^ spoštovanja do slovenske topnosti. Ce čitate pravila, Vjkw6. našli — naše članstvo se ker na njenih grudih ni bilo dovolj kruha za Vse. Kot skrbna mati bi morala paziti v na svoje otroke tudi v tujini, posebno še, ker je imela dokaze, da je ti otroci niso pozabili, ampak priskočili so na pomoč, kadar je bila- v sili. — Domovina nam pa ni bila skrbna mati. Vsa ta leta smo bili prepuščeni samim sebi. Nihče nas ni svaril, nihče učil. Kako si zdaj upa kak list kazati n£ ne-dostatke, ko se ni 30 do 40 let domovina pobrigala za nas, ali živimo kot Slovenci, ali se potapljamo v morju amerika-nizma. Ker ni bilo svarilnega klica od nikoder, smo plavali s tokom naprej in ta tok nas je prinesel, kjer smo danes. Da se Zvezino glasilo Zarja tiska tudi v angleščini, je potrebno, da privabi mladino. Ko bomo enkrat imele mladino v svojih vrstah, potem lahko začnemo s poukom. Skušale smo pa in "bomo še v prihodnje v tem angleškem delu glasila vzgajati našo mladino v spoštovanju do slovenske narodnosti in do slovenske govorice. Ravno v septemberski številki Zarje, katero omenja list "Jugoslovan", je ponatisnjen lep članek o znanju jezikov. V tem članku se priporoča naši mladini učenje slovenskega jezika, češ — kolikor jezikov znaš, toliko glav veljaš. —Članek je ponatisnjen iz Cleveland Journal, v katerem je opisana lepota slovenskega jezika, in v katerem se opozarja mladino na dejstvo', da z učenjem slovenskega jezika bo počastila svoje stariše in dala priznanje domovini, iz katere prihajajo njeni roditelji. Zavedam se, da kot pripro-sta delavčeva žena, neučena, nešolana, pač nisem poklicana, domovino. Rečem pa to: Če je listom v domovini res na tem, da se ohrani slovenska govorica, to je pristna, lepa iii nepokvarjena in ljuba kot nam je, naj iz nje pomeeejo tiste tujke, katerih kar mrgoli v starokrajskih listih, da človek ne ve, če čita angleško, francosko ali latinsko mešanico. Tudi mi pripro-sti ameriški Slovenci znamo po tri in štiri jezike, pa vsaj pišemo vsakega za sebe. Očistiti slovenski jezik tujk, bi bila hvalevredna naloga zavednih slovenskih narodnjakov. Marie Prisland. veselo poročilo iz chicage Chicago, 111. Za zadnjo soboto večer imamo zaznamovati velik korak v našem narodnem življenju. Ta večer se je ujedinila in združila naša jugoslovanska žena, kakor nikdar poprej. Mnogokrat smo se skušale zbližati, mnogokrat smo želele, da bi vse eno mislile, mnogokrat smo si želele resničnega zbližan j a. Vendar bodi povedano, da še nikdar v zgodovini naše-, ga ujedinjenja nismo tako za-hrepenele po resničnem zdru-ženju kakor prave narodne sestre, kakor ravno sedaj, ko naš jugoslovanski narod piše svojo zgodovino s krvavimi črkami narodnih žrtev sebi v ponos, nam v žalost in tugo, a v stud in sramoto Mussolinije-vemu barbarizmu. Ta večer se je v resnici videlo, kako potrebno nam je bilo ujedinjenje. Videlo se je, kako je bilo to potrebno pred vsem nam ženskam. Kako so se pa z veseljem odzvale. Na vsem onim narodnim mučeni-kom, ki so, in ki še bodo morali žrtvovati svoje življenje za najvišje in najsvetejše narodne ideale pod krvoločnim tiranom Mussolinijem. To naj bo ena izmed glavnih nalog, katero bo Jugoslovanska 'žena pričela izvrševati. Želeti je zelo, da bi narod kot tak, tudi to idejo sprejel in podpiral. Posebno apeliramo na vse jugoslovanske liste in publikacije, da bi nam šli pri tem narodnem delu na roko in nas podpirali v vseh naših težnjah in stremljenih. Sami priznanj da brez naših listov bi nam bilo jako težko kaj takega doseči. N#j še enkrat nagla-šam, da je ujedinjenje na popolnoma narodno - človekoljubni podlagi, brez kakih plačevanj ali asesmentov in ne zahtevamo nobene članarine in nočemo niti strankarstva, niti kake politike, ampak samo narodnost. Hočemo pa in želimo ženo z idealno jugoslovansko dušo in srcem,"da hrepeni bom pa poročala po prihodnjem sestanku, ki bo 30. okt. Do tedaj, drage sestre, se pa le pridno pripravljajte po naselbinah na ta način, da se tudi ve n'a enak način sestanete in se med seboj pogovorite kot sestre s Hrvaticami in Srbki-njami. Saj za začetek pač ni potreba, da vas je mnogo. Da vas je le nekaj. Le par od vsakih, posebno takih, ki so narodno zavedne in voljne pod zgoraj popisanimi pogoji in ki so vnete za skupno delovanje, zadostuje, in krožek imate u-stanovljen. Vse drugo pride že samo od sebe, ako je dobra volja. Pošiljam v imenu Udruženja vsem sestram jugoslovanski pozdrav! Vaša Helena Kušar. prvi poziv so prihitele sestre Hrvatice, Srbkinie hmaše Slo-^samo P° tem> kar ^ lePe^a' venke, po Števiul 5 od vsake;ki bo v naš skupni narodni po- narodnosti. V trenutku smo se MILWAUCANJE! Družina z enim otrokom bi rada dobila primerno stanovanje s. štirimi sobami v okolici med šesto in deseto cesto v bližini National avenue. Ako bi kaka stranka imela tako stanovanje na razpolago, naj blagovoli to sporočiti na upr&vo "A-merikanskega Slovenca" 1849 W. 22nd Street, Chicago, 111 čutile popolnoma domače, kakor bi bile že davno skupaj, kakor bi bile rodne sestre. — Neka tajna sila narodne vezi nas je potegnila skupaj in med nami je zavladalo najiskrenej-še razumevanje in prijateljstvo med nami. Kako bi pa tudi ne? Saj vse hrepenimo po enem in istem in vse imamo eden in isti cilj, kako bi se pred vsem ohranila in utrdila naša jugoslovanska zavest, kako bi se povzdignila naša kultura. Pa tudi, kako bi se v slučaju narodnega zatiranja najlažje prišlo do tega, da bi se tako zatiranje ustavilo. Na popolnoma nacionalno-humanitetni podlagi s'e je ta jugoslovanska žena udružila v Chicagi na domu gospe Ko-lumbatovič, soproge našega jugoslovanskega konzula. Ona sama, kakor visoko naobraže-na žena, z njeno tako idealno dušo, je ta pokret najprisrč-nejše pozdravila in se ga z, vsem srcem oklenila takoj, ko je čitala dopis v Amer. Slovencu z dne 27. sept, t, 1. izpod peresa te, ki to sedaj poroča-. Na.iiskrenejša ji hvala v imenu vseh, ki mislimo in čutimo z narodom. Jugoslovanska žena bo imela veliko in vzvišeno nalogo. Glavna izmed vseh bo prav gotovo akcija, katero bo pod-vzela, ko bodo v ta namen storjeni vsi potrebni koraki. V najkrajšem času se bo namreč pričelo z nabiranjem prostovoljnih darov za spomenik Slabi časi nos, na katerega se bo lahko ponosno ozirala naša generacija in se ga tudi oklenila kol svojega ideala. Ne zahtevamo nič drugega, kakor samo, da se izrazite, da se strinjate z našimi idejami in načrti in že ste naša članica. Značilno in omembe vredno je to, da ko smo prišle na sestanku do volitve odbora, da se je plemenita gospa Kolom-batovič izrazila: pa kaj nam hoče odbor? Bog naj bo naš. predsednik, — me pa hočemo slediti vsemu, kar je dobrega, kar je plemenitega za naš narod. Bodimo kakor apostoli U-čenikovi, ki so šli v vse dele zemlje in so učili Njegov nauk. Zanesimo tako tudi me sestersko ljubezen in jugoslovansko zavest med naš jugoslovanski narod. Bodimo pripravljene pomagati sirotam in onemoglim, bodimo pri volji širiti kulturo našo potom dramatike, pesmi in raznih pre-, davanj. Vidite, drage rojakinje, vse to je naš program in želeti je le, da se ga z vsem srcem oklenete ter se pridružite k nam. V kratkih presledkih se bo na tem mestu poročalo o nadaljnjem razvijanju. Prihodnji teden imamo zopet na istem mestu drugi sestanek. Na tem sestanku se bo tudi sestavil odbor za nadaljnje obratovanje. Toliko naj bo za danes. Opisala sem za nas Slovenke glavne smernice, po katerih smo si začrtale, da bomo osredotočile naše skupno delovanje. Več woodcock o domaČem pivu in vinu St. Louis, Mo. — Načelnik federalnega prohibicijskega u-rada, A. W. Woodcock, ki je obiskal to mesto, je na vprašanje, je li res dovolil izdelovanje piva in vina za domačo porabo, odgovoril, da tega ni nikoli storil, češ, da je vsaka pijača, ki vsebuje več kakor pol procenta alkohola, nezakonita. Kar je on storil, da je le to, da je svojim agentom naročil, naj obrnejo svojo pozornost proti tistim, ki kupčujejo s pijačami, in naj -izdelovalce pijač za domačo porabo prepustijo javnemu mnenju in izobrazbi. — Dokler torej ni javno mnenje proti tebi in dokler nisi poučen, da je prohibicija dobra stvar, lahko delaš pijačo. -o- roparji dobili bogat plen Chicago, 111. — Dragocenosti v vrednosti $64,000 ste bili olajšani dve ženski v navzočnosti svojih mož od treh oboroženih banditov preteklo sredo zjutraj. Družba štirih oseb, dva "brokerja", G. C. Cran-dell in R. Gardner, sta se s svojimi ženami peljala iz mesta v zgodnjih jutranjih urah iz nekega gledališča. Ko se je njih taxi ustavil pred Drake Tower, hotelom, kjer je družba nameravala izstopiti, so se pred njimi pojavili trije moški, ki so jih obvladali s samokresi v roki. Ko so od obeh žensk pobrali vse dragocenosti, so skočili v svoj čakajoči avto in oddrveli. Voznik taxija jih je zasledoval nekaj ča,sa, a jih je kmalu izgubil izpred oči. ---o- železnica preko arab- S- slovensko-ameriškem Zveza izdaja list 'H T vv Pospešitev izobrazbe \8^tovania do vere in slo- q ® Narodnosti. i!5 an , Se "am, da imamo tu-S £ del v Zarji ter se s Vje°ee Pokazati na zane-WnoBt glede pouka v slo-jeziku. % mladina ni zmožna k •slovenskega 'ezika- razmere več kot pa ni to krivda treh letih obstanka K ^ve % *N>ukoi M k.'1 ki v V«? cudežev delati. S. j* We slovenske matere 1 pred 20 ali 30 leti v'0i uko, sebi da si zboljšamo S prihodom smo ^ ^Hiovv"1 ln tudi domHCirn ^abi^lni.' "a katere nismo jih P°dPir»le »h™Hle V Ameriki smo {l *a obstanek. Učile deškega jezika in se lahko pretrpijo, ako se ima hranilno vlogo v zanesljivi banki. i kaspar american state bank 1900 Blue Island Ave., Chicago, 111. PRVI SLOVENSKI POGREBNI Kk ZAVOD V CHICAGI louis J. žefran : i 1?' \ ~ - % 1 jC- 1941 W. 22nd St., Chicago, 111. \ * Phone: Roossvclt 34O8 Na razpolago no£ in dan! ^ 4J — Najboljši automobili za pogrebe, krste in ženitovanja, Mrtvašna kapela na razpolago brezplačno. — Cene zmerne. i? NAJBOLJ MODERNI SLOVENSKI POGREBNI ZAVOD V MILWAUKEE john r. jelen c 827-50 — 2nd St. (poprej 347 Reed St.) (V ZVEZI Z W. J. GRONEWALDU) Mrtvaška kapela na razpolago brezplačno.— Cene zmerne. Organ Service. Pokličite telefon: Hanover 4497 Kilbourn 1644 V uradu Na domu postavne listine za tu in stari kraj vam napravi Anton F. Kozleuchar ■— JAVNI NOTAR — tiskarna vstopnice, plakate, pravila, listine, pisemske papirje* kuverte in drugo, vam najceneje napravi ANTON F. KOZLEUCHAR 419 _ 51st Avenue, West Allis, Wis. SKE PUŠČAVE Angleži so začeli graditi železnico Bagdad-Haifa, koje nači-t je bil izgotovljen že pred nekoliko leti. Gradnja proge, ki je dolga preko 700 km in ki vodi mestoma po pravi peščeni puščavi, bo trajala polnih pet let. Ob progi bo tekel tudi naftovod mosulskih petrolej-skih podjetij, ki bodo na ta način pošiljala petrolejske surovine na palestinsko obrežje sredozemskega morja. Prvotno bi moral iti naftovod do sirskega pristanišča Bejruta, ali Angleži so načrt spremenili ter obšli francosko luko. S tem je postala Haifa izvozna luka za Irak in mo najvažnejših pristanišč vzhod, dela sredozemskega morja. ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' "OUR PAGE" IN ŠE DRUGO (Nadaljevanje z 2. strani.) svoj pisalni stroj tudi za članke s soljo in poprom. Tega ra* bimo mladi. Od samih novic se človeku pamet skisa, posebno če so te novice še tako vsakdanje in o-sebne, kakor so časih. Od samega smeha človeka želodec boli in glava, naj bo humor še tako imeniten. Od zaljubljenosti pa luna trpi, preveč bi nas morala trkati. Glejte, da jo z neba ne sklatite. Kdo nam bo potem ponoči svetil? Resno in kratko: Razumite me prav — nihče vas postrani ne gleda, čeprav rabite "našo" slovenščino samo pri repu svojih kolon, "Kisle kumare, sala-ta, krompir.' Pokažite, da znate od časa do časa tudi kaj pametnega zapisati. Za privatna pisma imamo pošto in "postmajstre". Druži nas ena Jednota, en jezik (ki ga, žalibog, upoštevate premalo), dru'ži nas ena vera, vera v lepo bodočnost. Mladi smo, mladi ostanimo. Naš je svet in naša bo Jednota. Our Page je zastava, bel list, njiva in pismo naše obljube, sem rekel. Lepa zastava, če bi bila počečkana z o-troškimi figurami, kakor kak zid kje ob kopališčih. Lep list, ki bi ne imel drugih črk v sebi, kakor samo prvo "aaaaa", je še drugih 23 črk, vse je treba porabiti. Lepa njiva, kamor bi sejal same lepe rožice, vrtnice, nageljčke. Od rož se kmet ne bo najedel. Vaše rožice tudi Jednoti ne bodo dobra in bogata hrana. Pismo naše obljube, — kako nam bo oče mogel izročiti svoje posestvo, ko vidi, da ničesar pravega ne obetamo?.- Kdor me hoče razumeti, me razumi. In to je moja zadnja o tem. Še dve opazki: Opazka na opazko, ki sem jo slišal: "Mladino odbijaš." Kdor me ni razumel zadnjič, nima glave na ta pravem . . . Sicer pa: resnica še nikoli ni bila vsakemu preljuba. Tudi zadnji privesek zadnjič niste razumeli. "Gee Bee in tako dalje rarara, naša pamet je na prodaj za en krajcar ali dva." Popravljam samo eno besedo, da bolje razumete, naša pamet ni na prodaj... In tretja opazka: Skoraj bi rad še večkrat kaj napisal našim mladim, tako bi jih počasi naučil,malo slovenščine. Kakor vidim, ste verno prebrali moje vrstice. Bog Vas živi vse, najbolj pa Roosterja! -o- Nesrečen padec V Ljubljani je pri popravilu mestne palače Kresije padel z zidarskega odra 11 m globoko delavec Franc Peršak, star 34 let. Pri padcu se je močno ob-tolkel. Nalomljeno ima tudi hrbtenico. ŠIRITE 'AMER. SLOVENCA!' SLUŽBO DOBI slovenski pomočnik v lekarni Biti mora pošten in delaven, z dve do tri leta skušnje. Pokličite Cana] 0151 ali Canal 0164. KVALITETA — TOČNOST POŠTENJE A. F. WARHANLK zanesljivi lekarnar — zaloga fotografičnih potrebščin. 2158 West 22nd Street vogal Leavitt cesti CHICAGO. ILL. POZOR! Velika Blasnikova Pratika " za leto 1931 JE TUKAJ! Cena 20 centov S POŠTNINO Pišite takoj po njo dokler v zalogi. Pratika je letos prav izvrstno ure jena in bo vsakemu ugajala. Zastopniki in razpečevalci Pratik naj prijavijo, Tcoliko jih želijo. Naročila sprejema Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Stseet, Chicago, 111. fingl's drug store — EDINI IZDELOVALCI — S. V. Ogel 21. in Wood ceate, Chicago, Illinoia, FAMILY pH^flllMIHimillMllllWlllHMIIIIWl r BEf5n 1 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Sobota, 25. oktobra 193d^ SIR H. RIDER-HAGGARD: Hči cesarja Montezume ZGODOVINSKA POVEST Iz angleščine prevel Jos. Poljanec Jaz pa sem jo v zahvalo poučeval nekoliko v naši veri in ji pripovedoval q šegah Evrop-■ cev; to znanje, ki ga je bila pridobila pri meni jo je delalo pozneje tako koristno Spancem in jo pripravljalo, da je vzprejela njihovo vero in dobila pogled v življenje belih ljudi. Dobre štiri mesece sem tako bival v hiši ka-sika v mestu Tobasko, ki je šel v svoji prijaznosti do mene tako daleč, da mi je celo ponudil svojo sestro v zakon. Na to ponudbo sem kolikor mogoče prijazno odgovoril, da to ni mogoče, in on se mi je čudil kajti dekle je bilo v resnici zalo. Res, tako dobro so ravnali z menoj, da bi bil skoraj vzljubil to dobro, vešče in marljivo ljudstvo, če moje srce ne bi bilo tako daleč in da bi oni ne imeli tako strašnih obredov svoje vere, ki sem jim ma-lodane vsak dan moral biti priča. Ko so že minuli dobri štirje meseci, so se naposled vrnili seli z dvora cesarja Montezume, katere so na potu močno zadrževale in ovirale narasle reke in druge nezgode. Tako velika je bila važnost ki jo je cesar polagal na to, da so me prijeli, in tako silno me je želel videti v svoji prestolici, da je bil poslal svojega lastnega nečaka kneza Guatemoka pome in ž njim vediko spremstvo vojnikov. Nikdar ne pozabim prvega mojega sestanka s tem knezom, ki je pozneje postal moj najdražji tovariš in sobojevnik. Ko je dospel s svojim spremstvom v Tobasko, me ni bilo doma, ker sem bil na lovu; šel sem bil streljat jelene z lokom in puščicami; v tem orožju sem bil tako izurjen, da so se mi vsi Indijanci čudili; seveda niso vedeli, da sem bil v streljanju z lokom dobil dvakrat darilo pri strelnih tekmah v domačem mestu. Poseben sel nas je prišel klicat z lova in vrnili smo se neutegoma, noseč lovski plen seboj. Ko sem dospel na dvorišče kasikove hiše, je na njem mrgolelo vojnikov v sijajni opremi. Med njimi pa je bil eden, ki je bil še sijajnej-ši od ostalih. Bil je mlad, jako velik in ple-čat, prav lepega obraza, oči pa je imel kot orel; sploh je vsa njegova zunanjost dihala veličastvenost in visokost. Telo mu je obdajal zlat oklep, preko katerega je visel plašč iz sijajnega perja, izbrano sestavljenega v pramnih iz različnih barv. Na glavi je nosil čelado s kraljevo perjanico, to je orlom, ki je stal na kači, narejeni iz zlata in draguljev. Na rokah in pod koleni je nosil obroče iz zlata in draguljev, v roki pa je držal sulico z bakreno rezino. Okoli njega je stalo mnogo ple-mičev, ki so bili precej njemu podobno opravljeni, samo da je večina njih nosila namesto zlatega oklepa telovnik iz prešitega platna, namesto kraljevskega znaka pa perjanico iz ptičjega perja. To je bil Guatemok Montezumov nečak in pozneje poslednji cesar države Anahuak. Čim sem ga pogledal, sem ga pozdravil po indijanski šegi s tem, da sem se z desnico do-teknil tal in jo nato vzdignil do glave. Guatemok pa, ki me je pozorno gledal, ko sem stal z lokom v roki, oblečen v preprosto lovsko obleko, se je odkritosrčno nasmejal in rekel: "Veš, Tjule, ako količkaj poznam ljudi po njihovi zunanjosti, moram reči, da sva si preveč enaka po rojstvu in starosti, da bi me pozdravljal, kakor pozdravlja suženj svojega gospodarja." In podal mi je roko v pozdrav. Prijel sem jo in mu odgovoril s pomočjo Marine, ki je z željnimi očmi premotrivala tega visokega gospoda. "Morebiti je tako, knez, a dasi sem v svoji domači deželi ugleden in premožen možak, nisem tukaj drugega kot suženj, katerega so iztrgali žrtvovanju." "Znano mi je," je rekel in čelo se mu je pomračilo. "Dobro je za vse, ki so tukaj, da so te tako iztrgali, preden si izdahnil življenje, sicer bi Montezumova jeza zadela vse mesto." Pri teh besedah je pogledal kasika, ki je trepetal po vsem životu, tako strašno je bilo tiste čase samo Montezumovo ime. Nato me je vprašal, ali sem Tjule ali Španec. Povedal sem mu, da nisem Španec, ampak nekega drugega belega plemena, dasi mi je tekla tudi španska kri po žilah. Te besede so ga pripravile v zadrego, kakor je bilo videti, kajti še nikoli ni bil slišal o kakem drugem belem plemenu; zavoljo tega sem mu povedal nekoliko svoje zgodbe, vsaj toliko, kolikor je bila v zvezi z mojo nesrečo na morju- Ko sem bil končal, je rekel: "Ako sem prav razumel Tjule, praviš, da nisi Španec, a imaš vseeno špansko kri v svojih žilah in si dospel semkaj na španski ladji; ta zgodba se mi vidi prav čudna. No, sicer je pa stvar Montezume, da sodi v teh zadevah, zavoljo tega ne govorimo več o tem. Pokaži mi, kako ravnaš s tistim tvojim velikim lokom. Ali si ga seboj prinesel ali si ga tukaj naredil ? Pripovedujejo mi, da v vsej deželi ni takega loko-strelca kot si ti Tjule." Stopil sem k njemu in mu pokazal svoj lok, katerega sem bil sam naredil in s katerim sem lahko izstrelil puščico kakih šestdeset korakov dalje kot z vsakim anahuaškim lokom ; začela sva se razgovarjati o lovu in vojski, pri čemer mi je zbog mojega pomanjkljivega znanja jezika pomagala Marina in preden je tisti dan potekel, sva bila prijatelja. Skoraj teden dni je počival knez Guatemok s svojim spremstvom v mestu Tobasko in ves ta čas smo se mi trije jako veliko razgovarja-li. Kmalu sem spoznal, da se je Marina s hre-penečimi očmi ozirala po visokem gospodu, deloma zavoljo njegove lepote, dostojanstva in oblasti, deloma pa, ker se je bila naveličala ujetništva v kasikovi hiši in bi bila rada postala deležna Guatemokove moči; Marina je bila častihlepna. Na mnoge načine si je skušala pridobiti njegovo srce, on pa se ni zmenil zanjo, kot je vse kazalo, tako da je naposled začela govoriti bolj odkrito in tako, da sem jaz slišal. "Jutri odhajaš odtod, knez," je rekla nežno, "in jaz bi te rada prosila neko milost, ako blagovoliš poslušati svojo deklo." "Govori, dekle!" je odvrnil. "Tole bi te prosila, da bi me odkupil od mojega gospodarja kasika, če te je volja, ali mu ukazal, naj me izroči tebi, in da bi me vzel seboj v Tenoktitlan." Guatemok se je na ves glas zasmejal. "Res govoriš odkrito, dekle," je rekel, "ampak vedi, da čaka name v mestu Tenoktitlan moja žena, cesarjeva sestrična Tekuičpo, in ž njo še tri druge ženske, ki so nekoliko ljubosumne." (Dalje prih.) % TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje vaa tiakaraka dela točno in po najzmernejaih cenah. Mnogi ao ae o tem prepričali in ao naši atalni odjemalci. Društva*— Trgovci L— Posamezniki r dobijo v naši tiakarni vedno aolidno in točne poatrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo preatave na angleško in obratno. Za naa ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. ZAKAJ PRIPOROČAM volilcem SLEDEČE kandidate? Chicago, 111. Navada je, da se pred vsakimi volitvami agitira za gotove kandidate. Tudi letos se, ko imamo izvoliti razne javne uradnike v razne okrajne in mestne in druge važne državne in zvezne urade. Ljudje, ki ne poznajo kandidatov, ne vejo kaj in koga volijo. Zato se mi zdi nrav, da Vam predstavim potom tega oglasa nekatere izmed demokratskih kandidatov, ki so vredni našega zaupanja in zaslužijo na 'podlagi dosedanjosti in njih dosedanjega dela, da se jih izvoli v urade, za katere kandidirajo. Prvi je, katerega Slovenci v 21. wardi in tudi po ostalih krajih Chica-ge ne smemo na noben način pozabiti k litična mesta v Chicagi in v okraju Cook, države Illinois. Mr. Černiak je bil vedno vnet nasprotnik prohibicije in je v večnem boju z suliači. Kol osemletni predsednik okrajnega odbora si je stekel mnogo zaslug. Povzdignil je zlasti pota in ceste v okraju Cook. Njegovo delo dosedaj zasluži v polni meri, da mu volilci oddajo svoje glasove 4. novembra. trav odličen kandidat na demokratski listi je tudi Mr. D. A. Horan, dosedanji alderman 21. warde. Hon. Adolph J. Sabath, ki je vedno zastopal z vnemo zlasti Slovane. Je rodom iz Čehoslovaške, odkjer je prišel v to deželo kot Sleten deček. Izšolal se je v tej deželi. Vodi že več desetletij odvetniško pisarno v Chicagi. V kongres je bil izvoljen že mnogo potov. Letos je ponovni kandidat in se priporoča volilcem, da volijo zanj 4. novembra. Njegov dosedanji rekord kot ljudski zastopnik v kongresu, je najboljše priporočilo zanj. Drugi odlični kandidat, ki pride v upoštev je Mr. Anton J. Čermak, predsednik Cook County odbora. D. A. Horan, kandidira letos za sanitarnega nadzornika, ki je vrlo važno mesto in zahteT va le poštene in zanesljive ljudi na tem mestu. Mr. Horan je tak mož, ki zasluži vse zaupanje. Kot dolgoletni alderman v 21. wardi si je stekel veliko zaslug, in vedno je pomagal vsakemu, ki je mogel. Zato ga bodo volilci na dan 4. novembra z veseljem volili, ker vedo, da glas oddan Mr. Horanu je oddan pravemu možu. Nadaljni kandidat je Mr. Peter P. Kielminski, ki kandidira na demokratski listi za državnega senatorja, 15. še-natorskega distrikta. Kakor drugi tudi on zasluži vso podporo volilcev. Anton J. Čermak je rodom Čeh. Z svojo agilnostjo in sposobnostjo je prispel na vodilna po- Peter P. Kielminski, je mož, ki zrastel v naši soseščini, pozna narod in svoje okrožje, ki ga bo zastopal, zato je kot tak zelo priporočljiv, da se ga izvoli v urad za katerega kandidira. Jacob Schwab, Comm. Prepozno je prišel. — Rad bi najel sobo s tekočo vodo. — Obžalujem, da vam ne morem postrejči — streha je že popravljana. VOLITE Frank E. PALACZ republikanski kandidat za 9. senatorakega distrikta v Illinoisu, ki se nahaja v 11, 12, 13, 21 in 22. wardu mesta Chicago. Se priporoča rojakom Slovencem kot njih prijatelj na yolilni dan Volitve 4. novembra 1930. ^-ooo<>oo<><><><><><>o? nepoznanih udobnosti* ^/f nega imena, časti . • " fliiK vironment jih po«®* ' / ent h ^ aH umori, ta environm ^ va mora ža življenje woodu, da pri izjem kor ni dobro v splošne ^ Psihologično vrlo d° • gojeno! (Konec P«*1-' "Amerikanski Si največji slovenski i najstarejši slovenak« »tieriki. Naročajte ROŽIC v stari domovi^ j Posebno odplutje v n New York* | deutschla^ 11. decembra ST LOUIS _ 12. DECEMBRA Tam rrt pVreat<; Dospeli bostc Prav p0 božične rJ. ' ,o $ vanje iz Hamburga^J čenega mesta v -e p u Posebni zastopn k> k , e £ sprnsp ® Preskrbite si Prav . ?e store. jr0bn°f' ^ -daljne ^o obrnite na kate> ^ kalnega agenta a Hamburg-A"14" 177 N. Michig«"