263997
LETNIK 3
naša
skupnost
MAREC
številka 3
GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE GROSUPLJE
NOVA RAZGLEDNICA
GROSUPLJEGA
* * *
Z dograditvijo novega objekta (na sliki) so delavci "INSTALACIJ" Grosuplje izpolnili III. fazo razvojnega programa, ki je obsegal izgradnjo delavnic, skladišč in operativno poslovne zgradbe s prostori družbenega standarda. Objekt bo izročen namenu v aprilu 1 977 .
Iz delo občinske skupščine
SKUPŠČINA OBČINE JE SPREJELA PROGRAM SVOJEGA DELA ZA LETO 1977
Po skoraj enomesečni javni razpravi o osnutku programa dela zborov skupščine občine Grosuplje za leto 1977» so zbori sprejeli predlog programa svojega dela za leto 1977 v predloženi vsebini. Pri izdelavi predloga programa so bile upoštevane vse pobude, pripombe in predlogi temeljnih delegacij, izvršnega sveta skupščine občine in drugih zainteresiranih dejavnikov. V programu so po tromesečjih opredeljene teme, nosilci nalog in pristojnost. Vanj so vključene tudi teme iz programa dela zborov skupščine SR Slovenije, po katerih se bo skupščina občine vključila kot konferenca delegacij za zbore skupščine SRS. Prav tako so v program vključene teme, ki se nanašajo na temeljna vprašanja in področju vzgoje, izobraževanja, kulture, zdravstva in socialnega varstva, o katerih bodo zbori občinske skupščine razpravljali in odločali enakopravno s skupščinami pristojnih samoupravnih interesnih skupnosti.
Sprejeti program dela zborov skupščine občine Grosuplje za leto 1977 je solidna podlaga za usmerjeno, usklajeno in učinkovito delovanje temeljnih delegacij, občinske skupščine, njenega izvršnega sveta in upravnih organov ter drugih organov in organizacij.
SREDNJE ŠOLSTVO V OBČINI
Poročilo o šolstvu za šolsko leto 1975/76, ki so ga zbori skupščine občine obravnavali na skupnem zasedanju s skupščino občinske izobraževalne skupnosti, vključuje poleg vzgojno-varstvene dejavnosti in osnovnošolskega izobraževanja tudi srednješolsko izobraževalno dejavnost v občini Grosuplje. Izobraževalna dejavnost na področju srednjega šolstva je organizirana v Stični, kjer že več kot četrt stoletja uspešno deluje gimnazija "Josip Jurčič", delno pa tudi v Dekliškem vzgajališču v Višnji gori.
Gimnazijo "Josip Jurčič" v Stični je v preteklem šolskem letu obiskovalo 20A dijakov, to je prav toliko kot leto poprej. Po opravljenih popravnih izpitih je uspešno napredovalo 200 dijakov ali 98 % vseh. Le k dijaki razreda niso izdelali. Vsi dijaki z nezadostnimi ocenami so bili vključeni v dopolnilni pouk, kar je pozitivno vplivalo na končen učni uspeh.
Dekliško vzgajal išče Višnja gora je poleg svojih gojenk v lanskem letu izobraževalo tudi zunanje učenke. V 9 oddelkih je bilo vključenih 100 učenk. Organizirani so bili 3 razredi osnovne šole za odrasle, 3 letniki poklicnih šol ter tečaj za šivilje in kuharske pomočnice. Učenke so dosegle nekoliko slabši učni uspeh. Naredovalo je 83 učenk ali 8} % vseh. Učenke, ki iz kakršnih koli razlogov niso dosegle zadovoljivih rezultatov, so bile deležne dopolnilnega pouka, tako da je bil učni uspeh v začetku šolskega leta 1976/77 izboljšan na 87
SKUPNI ZAKLJUČKI, SKLEPI IN PRIPOROČILA,
ki so jih sprejeli zbori skupščine občine in skupščina občinske izobraževalne skupnosti ob obravnavanju poročila o šolstvu za šolsko leto 1975/76:
1.	Potrdi se poročilo o šolstvu za šolsko leto 1975/76.
2.	Kljub vedno širšem podružbljanjem vzgoje in izobraževanja, ki se kaže zlasti v družbenem, političnem in kulturnem povezovanju šole z okoljem, odnosi med pedagoškimi delavci, učenci in starši, še niso zadovoljivi. V nadaljnjem razvoju vzgoje in izobraževanja je treba te odnose izboljšati in utrditi s tesnejšimi stiki na roditeljskih sestankih, svetu staršev, razrednih in šolskih skupnostih. Uveljaviti je potrebno vlogo delegatov v svetih šol in skrbeti za vsestransko obveščenost.
3.	Šola ne sme ostati samo izobraževalni center. Razvijati mora tudi vzgojni smoter, idejno-marksistično usmerjenost predagoških delavcev in učencev ter njihovo vključevanje v društva in družbenopolitične organizacije.
4.	Vzgojno*izobraževalni zavodi morajo hitreje in bolje urejati samoupravne odnose. Čimprej morajo z vso odgovornostjo pristopiti k usklajevanju samoupravnih aktov z ustavo in zakonom o združenem delu ter zagotavljati družbeni značaj vzgojnoizobraževalnega dela in demokratičnega samoupravnega odločanja.
5.	Oddelki podaljšanega bivanja v šoli so slabše razviti, saj je vključenih v te oddelke le 189 učencev ali 5,8 % in to samo na šolah v Grosupljem in Šmarju. Glede na to je potrebno to obliko vzgoje in varstva šolskih otrok še naprej razvijati, zlasti zato, ker to obliko vzgoje in varstva češče potrebujejo otroci zaposlenih staršev, otroci samohranilcev in učenci, ki živijo v slabih socialnih družinskih razmerah. Vzporedno z razvijanjem podaljšanega bivanja se bodo ustvarjali pogoji in možnosti za postopni prehod na celodnevno šolo.
6.	Nevzdržno je stanje, da učenci, ki so deležni podaljšanega bivanja v šoli, dosegajo slabši učni uspeh od učencev, ki niso v podaljšanem bivanju. Tem učencem je potrebno zaradi tega posvetiti več pozornosti in jim poleg varstva nuditi individualni in dopolnilni pouk.
7.	Vzgojno-izobraževalni zavodi morajo vsebinsko izboljšati dopolnilni in dodatni pouk, v vseh primerih, kadar je to potrebno za učence.
8.	Skrajšano malo šolo, to je 120 ur letno, je v občini obiskovalo 510 otrok, celoletno malo šolo pa 55 otrok. V tekočem letu naj se malo šolo kvalitetno in vsebinsko izboljša in nadalje razvija.
9- V vseh višjih razredih osnovne šole in gimnazije je obvezno izvajati učni program s področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Več skrbi je treba posvetiti usmerjanju mladine v vojaško gimnazijo in druge srednje vojaške šole.
10.	Šole naj v programe izven šolskih dejavnosti za 7. in 8. razrede vključijo tudi področje agrarne politike in kmetijstvo, zlasti na izrazitejših kmetijskih območjih občine.
11.	Kadrovska struktura pedagoških delavcev je še vedno nezadovoljiva. Nezasedenih ali neustrezno zasedenih delovnih mest je preveč. Zato je potrebno kadrovska vprašanja pospešeno reševati s štipendiranjem, dokvalifikacijo zaposlenih, z dopolnilnim izobraževanjem ob delu ter z urejanjem družbeno ekonomskega položaja pedagoških delavcev.
12.	Občinska izobraževalna skupnost naj v prvi polovici letošnjega leta s srednjeročnim planom določi vrstni red gradnje novih šolskih objektov ter pripravi potrebno tehnično dokumentacijo in finančno konstrukcijo za postopno graditev teh objektov.
VOLITVE IN IMENOVANJA
Skupščina občine Grosuplje je na skupnem zasedanju vseh zborov dne 23- marca 1977:
- ustanovila komisijo za spremljanje izvajanja zakona o združenem delu, v katero so bili imenovani:
1.	STRUNA Andrej, delegat DPZ - za predsednika
2.	DRHAL Andrej, član IS SOb - za namestnika predsednika
3.	MENCIN Marica, delegat DPZ - za člana
4.	HREN Jože, delegat zbora združenega dela - za člana
5- BRČON Franci, delegat zbora združenega dela - za člana
6.	GRIL ing. Avgust, delegat zbora KS - za člana
7.	ZGONC Edi, delegat DPZ - za člana
Po enega delegata pa so imenovale:
1.	LUŽAR Janeza, občinska konferenca SZDL Grosuplje,
2.	KOTAR Marjana, občinska konferenca ZK Grosuplje,
3- NOVLJAN Melito, občinski svet zveze sindikatov Grosuplje
4. JAVORNIK Franca ml., občinska konferenca ZSMS Grosuplje.
-	V komisijo za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in prispevka za starostno zavarovanje kmetov za leto 1976 imenovala MENCIN Marico, delavko ekspoziture SDK Grosuplje, ANŽLOVAR Dušana, in BAJC Janeza, oba delavca SOb Grosuplje.
-	KOBILCA Vinka, načelnika oddelka za ljudsko obrambo SOb Grosuplje, imenovala za vršilca dolžnosti načelnika oddelka za notranje zadeve SOb Grosuplje,
-	JAVOR Sonji, dipl. pravnic? s pravosodnim izpitom, dala soglasje k postavitvi za namestnika občinskega javnega tožilca v Ljubljani
Zbor združenega dela skupščine občine pa je ŠTIBERNIK Franca, delegata zbora
združenega dela, imenoval v občinski odbor za inovacije Grosuplje.
PREDLOG DELEGACIJE KS GROSUPLJE
Delegat zbora krajevnih skupnosti tov. Gril ing. Avgust je v imenu delegacije KS Grosuplje dal vsem krajevnim skupnostim, ki jih družijo skupni interesi s področja družbenega standarda, urbanizacije in izgradnje komunalnih naprav, to so KS Grosuplje, KS Šmarje, KS Sp. Slivnica, KS Račna, KS Polica,
KS Mlačevo, KS Staro apno, pobudo za ustanovitev skupnosti teh krajevnih skupnosti, da bi v bodoče take skupne probleme lažje tudi skupno reševali.
ZBORI SKUPŠČINE OBČINE SE BODO PREDVIDOMA SESTALI 20. APRILA IN MED DRUGIM OBRAVNAVAL I :
problematiko obrtništva v občini, kmetijsko problematiko v občini, analizo zaključnih računov delovnih organizacij, ustanovitev komunal ne skupnosti, odlok o cenah za geodetske storitve ter volitve in imenovanja.
ŠTIPENDIRANJE IZ ZDRUŽENIH SREDTEV
Izvajanje samoupravnega sporazuma o štipendiranju učencev in študentov v občini Grosuplje ni doseglo svojega prvotnega namena. Po tem sporazumu naj bi štipendije prejemali zlasti tisti učenci in študenti, katerih starši jim ne morejo omogočiti šolanja brez družbene pomoči. Za štipendijo pa, žal, zapro-ša vse več tistih učencev in študentov, ki take pomoči pri šolanju dejansko niso potrebni.
V začetku šolskega leta 1976/77 je število štipendistov v SR Sloveniji naraslo skoraj na 42.000. Zato je bila skupna komisija podpisnic samoupravnega sporazuma o štipendiranju na ravni republike prisiljena sprejeti nekatere ukrepe, s katerimi se število upravičencev do štipendije bistveno zmanjšuje.
Zaradi teh ukrepov je v občini Grosuplje izgubilo štipendijo 120 štipendistov. Pravico do štipendije so izgubili tisti štipendisti, katerih dohodek na družinskega člana presega 2.000 din, če se šolajo za poklice, za katere
je v združenem delu povpraševanje. To so nekatere tehnične šole, vzgojiteljska in zdravstvene šole. Tisti, ki se šolajo za poklice, po katerih povpraševanja ni, pa imajo lahko dohodek na družinskega člana le 1.000 din. Ta cenzus velja tudi za gimnazijce. Štipendijo so izgubili tudi tisti učenci in študentje, ki imajo slabši učni uspeh od dobrega. Novost je tudi, da se katastrski dohodek od kmetijske dejavnosti računa v 14-kratnem znesku. Po novih kriterijih je v občini Grosuplje do štipendije še vedno upravičenih 377 štipendistov. Od teh jih je 42, ki so vložili vloge v začetku šolskega leta 1976/77, pa še niso dobili izplačane štipendije za vse mesece za nazaj. Vsi preostali štipendisti pa niso dobili izplačane štipendije le za mesec februar 1977. Združena sredstva bodo zadoščala za izplačilo štipendij vsem štipendistom, ki so do štipendije upravičeni po novih kriterijih. Vse zaostale zneske štipendij bodo upravičencem izplačani predvidoma že konec marca.
Skupna komisija prošenj za štipendije za šolsko leto 1976/77 ne sprejema več. Za prihodnje šolsko leto bo objavljen razpis. Informacije daje Skupnost za zaposlovanje - enota Grosuplje, ki opravlja strokovna opravila za štipendiranje iz združenih sredstev.
Iz dela družbenopolitičnih organizacij in društev
UKREPI ZA SKLADNEJŠE GOSPODARJENJE
Na skupni seji predsedstva občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta, ki je bila dne 25. 3. 1977, je bila na dnevnem redu informacija o zaključnih računih za leto 1976. Sestavni del informacije je bila o-cena gospodarskih gibanj po osnovnih kazalcih in podatki za delovne organizacije s področja gospodarstva.
V informaciji in razpravi je bilo ugotovljeno, da je gospodarstvo doseglo pomembne premike v gospodarjenju v primerjavi s prejšnjimi leti. Osnovna značilnost teh premikov je v tem, da so bili v prejšnjih letih doseženi dobri rezultati na osnovi inflacijskega dohodka, v letu 1976 pa še na podlagi kvalitetnih dejavnikov: to je boljše organizacije dela, racionalnega zaposlovanja, dviga produktivnosti, racionalnejše izrabe delovnega časa, itd. Stabilizacijska prizadevanja, ki so bila postavljena pred gospodarstvo, so bila dokaj uspešno uresničena razen delitve dohodka, kjer so se pojavile nekatere nepravilnosti. Te še ogrošajo temelj stabilizacije, ker zmanjšujejo reproduktivno sposobnost in razvrednotijo prizadevanja in dobro opravljeno delo v primerih, ko je delitev izvršena v korist osebnega dohodka, brez merjenja rezultatov dela.
Osebni dohodki so se v letu 1976 povečali za 21 %. Celotni dohodek, čisti dohodek in amortizacija so se povečali za največ 13 %, zato je razlika pri osebnih dohodkih preobčutna. Zaradi te razlike ni mošno sprejeti ocene, da je gospodarstvo preobremenjeno, saj bi ob nišji rasti OD razliko v masi sredstev namenili za poslovne sklade, s tem pa izboljšali reproduktivno sposobnost skladov z načrtovanim razvojem.
Na podlagi gradiva in razprave so bili sprejeti naslednji ZAKLJUČKI IN SKLEPI:
1.	V vsaki delovni organizaciji morajo strokovne slušbe pripraviti prikaz delitve družbenega proizvoda, ki bo zajel dejansko delitev po zaključnih računih in ugotovitve za koliko bi se povečal poslovni sklad, če osebni dohodki ne bi prehitro naraščali.
Izvršni svet mora pripraviti pregled teh gibanj za občino v celoti.
2.	Družbenopolitične organizacije v delovnih organizacijah morajo obravnavati podatke iz prejšnjega sklepa in zavzeti do njih stališča, saj je nevzdršna kritika v delovnih organizacijah o preobremenjenosti gospodarstva, pri tem
pa ne upoštevajo gibanje gospodarjenja in lastnih slabosti, za tako stanje pa dolžijo družbo.
3.	V vsaki delovni organizaciji morajo ob aktivnem sodelovanju družbenopolitičnih organizacij obravnavati lasten sistem nagrajevanja po delu in takoj pristopiti k izvajanju zakona o združenem delu, ki ureja to področje.
4.	Nadaljnji razvoj moramo zagotoviti z dvigom produktivnosti, boljšo organizacijo dela, izboljšanje kadrovske strukture zaposlenih in drugimi ukrepi, ki bodo prispevali k skladnejšemu in hitrejšemu razvoju in tako zagotovili tudi sredstva za razvoj tistih področij, ki so trenutno v zaostajanju.
5.	Vse delovne organizacije morajo proučiti svoj sistem cen in ugotoviti, kako bodo brez zahtevkov za povečanje cen, z izkoriščanjem prej naštetih elementov, zagotovile normalno poslovanje.
6.	Intenzivneje je treba pristopiti k izvajanju srednjeročnega plana občine na področje samoupravne organiziranosti. Ugotoviti je treba, kateri obrati imajo pogoje za TOZD.
7.	Pospešeno je treba pripraviti osnutek samoupravnih sporazumov o temeljih planov in okvirno bilanco sredstev, ki jih je gospodarstvo sposobno izdvojiti, v okviru svobodne menjave dela, za financiranje družbenih dejavnosti.
VOLITVE 1978
Skupščinske volitve kot sestavni del ustavno zajamčenih samoupravnih odnosov se ponavljajo vsaka štiri leta. Priprave na volitve zahtevajo obsežne in stalne kadrovske priprave in prav v tem času so vsi organizirani nosilci volilnih priprav dolžni spremljati, beležiti in evidentirati tiste, ki so se s svojim delan uveljavili in pridobili družbeni ugled.
Evidentiranje možnih kandidatov za vse družbene funkcije je eden pomembnih členov v sistemu stalnih kadrovskih priprav na volitve vseh vrst. Uveljavljanje delegatskega sistema in delegatskih razmerij na področju skupščinskega sistema v družbenopolitičnih skupnostih kot v SIS zahteva, da postanejo kandidacijski procesi, predvsem pa evidentiranje možnih kandidatov, stalna in vsakodnevna naloga ter akcija vseh organiziranih socialističnih sil.
Evidentiranje možnega kandidata pomeni, da je posameznik primeren za to, da bo opravljal neko družbeno funkcijo, in vsak nadaljni kandidacijski postopek za družbene funkcije temelji na evidentiranju možnih kandidatov. Zaradi tega mora predlagatelj, če za možnega kandidata za kako funkcijo predlaga koga, ki ni bil evidentiran, to posebej obrazložiti in utemeljiti.
Pobude za evidentiranje možnega kandidata lahko da vsak posameznik v okviru TOZD, krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, družbenih organizacij in društev, samoupravnih organov itd. Te pobude se obravnavajo na zborih delovnih ljudi oziroma občanov, na sestankih članov in vodstev posameznih organizacij, ki se v njih izrekajo. Evidentirani so tisti ka.ndidati, za katere se delovni ljudje izrečejo, ko primerjajo obrazložitev za predlaganega s sprejetimi načeli in merili kadrovske politike. Ob tem je treba poudariti, da je že vključitev posameznika v evidenco možnih kandidatov družbeno priznanje za njegova prizadevanja in delo. Za evidentiranje možnih kandidatov ni potrebno soglasje predlaganih.
ŠTAFETA MLADOSTI V OBČINI GROSUPLJE
Dne 19. aprila bo štafeta mladosti s pozdravi in najlepšimi željami nas vseh, posebno mladih, tov. Titu za njegov 85. življenjski jubilej dospela tudi do občine Grosuplje. Štafetno palico bo ob 16.35 uri na Škofljici prevze-
la mladina naše občine, nakar bo v spremstvu mladih krenila preko Šmarja do Grosupljega, kjer bo ob 16.50 centralna občinska proslava. Iz Grosupljega bo Štafeto mladosti nato pot vodila skozi Višnjo goro, Ivančno gorico, Muljavo, Krko in Zagradec ob 17.50 uri do Ambrusa, kjer bo štafetna palica izročena mladini novomeške občine. Tudi v vseh večjih krajih ob poti štafete mladosti bodo manjše proslave.
Vabimo vse delovne ljudi in občane, posebno pa mladino in pionirje, da na poti pozdravijo štafeto mladosti in se tako pridružijo skupnim čestitkam in željam tovarišu Titu. Vse delovne organizacije in občani v naseljih, ki jih bo obiskala štafeta mladosti naj na zgradbah izobesijo zastave in na ta način prispevajo svoj delež za čim lepši in svečanejši sprejem štafete mladosti.
SREČANJE MLADIH LITERATOV V ŠMARJU
PREDSEDSTVO OK ZSMS GROSUPLJE
Zveza kulturno prosvetnih organizacij Grosuplje je organizirala prvo srečanje mladih literatov - sodelavcev šolskih in mladinskih glasil v občini Grosuplje. Srečanje je bilo 24. marca 1977 v kulturnem domu Šmarje Sap. Ra srečanju so mentorji literarnih krožkov predstavili glasila, mladi avtorji pa so brali svoje literarne prispevke.
Kot najboljše prispevke je posebna komisija ocenila "Vzemi si čas" avtorja Jožeta Novaka iz gimnazije "Josipa Jurčiča" Stična, "Plaz" avtorice Slavice Zlatar iz Poklicne šole Višnja gora in "Zgorel v požaru ljubezni" avtorice Martine Štrubelj iz Osnovne šole Dobrepolje.
Srečanja so se udeležili tudi književniki Jože Ingolič, Ela Peroci ter Leopold Suhodolčan. Prireditvi so prisostvovali tudi predstavniki občinske zveze kulturno prosvetnih organizacij, skupščine občine in njenega izvršnega sveta.
ČEBELARSKO DRUŠTVO GROSUPLJA V NOVEM DOMU ======================================:=
Člani čebelarskega društva Grosuplje gradijo na Spodnjem Blatu pri Grosupljem čebelarski dom. Dom je ze skoraj dograjen, tako, da so imeli člani društva v dvorani novega doma 27. februarja ze občni zbor.
Čebelarji gradijo dom z lastnim denarjem in prostovoljnim delom.
Iz delo samoupravnih interesnih skupnosti
USTANOVITEV ZAVAROVALNE SKUPNOSTI "TRIGLAV"
Zavarovalna skupnost obstaja od 1. 1. 1977. Nastala je s spojitvijo Zavarovalnice Sava in Zavarovalnice Maribor. S tem je bil sprejet pomemben sklep v spreminjanju zavarovalstva na ustavni osnovi. To je revolucionaren podvig prehoda iz klasičnega načina delovanja zavarovalne dejavnosti v nov, samoupravni sistem skupnih interesov združenih upravljalcev. Preobrazba v zavarovalstvu je terjala izpeljavo medsebojnih družbenoekonomskih razmerij in skladnost samoupravne organiziranosti zavarovancev v zavarovalni skupnosti.
Iz tega je razvidno, da z združenimi sredstvi v zavarovalstvu upravljajo tisti, ki sredstva v zavarovalstvu združujejo.
Pot do ustanovitve zavarovalne skupnost je bila dolga in težka. Na podlagi izdelave samoupravnega sporazuma je bilo potrebno za temeljne rizične skupnosti za promet, industrijo, kmetijstvo, komunalne in družbene dejavnosti in osebna zavarovanja izvoliti delegate v TOZD-ih in KS v občini Grosuplje in vsi ti delegati so na občinski konferenci zavarovancev Grosuplje izvolili delegate v območne zavarovalne skupnosti. Vse to delo je uspešno organiziral in opravil iniciativni odbor v sestavi: Drmal Andrej - član IS SOb, Nered Jože -Občinska konferenca SZDL, Eršte Vinko - Občinski svet ZSS in Košmrlj Peter -vodja predstavništva Zavarovalne skupnosti na Grosupljem. Imenovani iniciativni odbor je sodeloval pri medobčinskih koordinacijah, dajal predloge in sprejemal določene sklepe za boljšo izvedbo dela v predstavništvu Grosuplje in Zavarovalni skupnosti Triglav - območna skupnost Ljubljana, ki zajema 12 občin.
OB PRAZNOVANJU 8, MARCA
Občinska skupnost socialnega skrbstva Grosuplje je v počastitev 8. marca že drugič organizirala srečanje rejnic. Srečanje je bilo delovnega značaja. Posebno svečan poudarek je temu srečanju dajalo dejstvo, da v letošnjem letu praznujemo 50. obletnico rejništva v Sloveniji. Poleg rejnic, predstavnikov posameznih interesnih skupnosti in služb, ki so povezane z rejništvom, se ga je udeležila tudi tov. Ela Zupančičeva, direktorica Centra za socialno delo občine Ljubljana Center.
Srečanje je otvorila predsednica izvršnega odbora občinske skupnosti socialnega skrbstva tov. Marija Makovec, predsednica skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva tov. Julija- ■■■ na Eršte pa je med drugim poudarila:
"V skupnosti socialnega skrbstva se zavedamo, da opravljate rejnice in vaše družine težko, odgovorno in družbeno pomembno delo. Žal pa vaše delo pogosto ostaja za širšo družbo anonimno in mislim, da je tudi premalo nagrajeno. Prepričana pa sem,
da se matere, žene in vaše družine, ki ste prevzele v oskrbo otroke, kateri so iz takšnih ali drugačnih razlogov ostali prikrajšani za topel dom, domače ognjišče, starševsko ljubezen in družinsko srečo in jim poskušate vse to nadomestiti, niste odločile za tak korak iz težnje po zaslužku, temveč iz veliko dragocenejšega razloga - iz ljubezni do teh nepreskrbljenih otrok. Družba vam je za vaše delo hvaležna. Prepričana pa sem, da se s hvaležnostjo k vam vračajo prenekateri tisti otroci, katerim je po vaši zaslugi spomin na otroštvo lepši in ki so z vašo pomočjo krenili v življenju na pravo pot in dosegli svoje cilje".
Tov. Ela Zupančič pa je v svojem izvajanju na poljuden način podala vsebino novega zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Osvetlila je vse novosti tega zakona in vzroke, ki so vodili do sprememb. Vsi prisotni so z zanimanjem spremljali besede tov. Zupančičeve. Ob koncu so rejnice postavile nekaj vprašanj in problemov, s katerimi se srečujejo ob izvajanju rejništva. Rejnice so izrazile zadovoljstvo nad tako obliko sodelovanja.
Na sliki je del udeleženk srečanja rejnic ob 8. marcu
Pomembne vesti
ZA 3,1 % VEČ ZAPOSLENIH V OBČINI
Poprečno število zaposlenih v delovnih organizacijah in obratih na območju občine se je v letu 1976 povečalo za 135 ali za 3,1 & v primerjavi z letom 1975- V občini je bilo leta 1975 zaposlenih poprečno 4.362 delavcev, v letu 1976 pa se je to število povečalo na 4.497- V matičnih delovnih organizacijah s področja gospodarstva je bilo zaposlenih 2.841 delavcev, v matičnih delovnih organizacijah s področja negospodarstva pa 683. V obratih gospodarskih organizacij, ki imajo sedež izven občine je bilo zaposlenih poprečno 936 delavcev, v obratih s področja negospodarstva pa je bilo v preteklem letu zaposlenih poprečno 37 delavcev.
Delavci zaposleni v zasebnem sektorju tu seveda niso všteti.
V MATIČNIH DELOVNIH ORGANIZACIJAH SO BILI OSEBNI DOHODKI VIŠJI
V	letu 1976 je znašal poprečno izplačani osebni dohodek na zaposlene ga v občini 4.052 din. V matičnih delovnih organizacijah s področja gospodarst va je znašal poprečni osebni dohodek 4.232 din, in sicer v gospodarstvu 4.171 din, v negospodarstvu pa 4.490 din.
V	obratih delovnih organizacij, ki imajo sedež izven občine pa je znašal poprečni osebni dohodek 3.401 din, in sicer v gospodarstvu 3-353 din in v negospodarstvu 4.032 din.
OBČANI Z NAJVIŠJIMI OSEBNIMI DOHODKI
Napoved za odmero davka od skupnega dohodka občanov je vložilo za leto 1976 doslej 728 občanov. Napoved so bili dolžni vložiti občani, ki so do segli nad 70.000 din osebnega dohodka.
Najvišji osebni dohodek 180.227,95 din je prijavil občan, ki je zapo slen pri IMP v Ljubljani, sledi mu republiški funkcionar s 163-179,30 din, direktor srednjevelike delovne organizacije s 152.471,70 din, komercialni direktor iste delovne organizacije s 150.518,25 din, zdravnik s 144.121,90 din, občan zaposlen pri Železniškem gospodarstvu Ljubljana s 140.601,30 din, direk tor srednje velike delovne organizacije s 139-410,65 din, direktor sektorja s 138.108,60 din in kot deseti je občan zaposlen pri Gradisu s 138.000,00 din.
Začuda pa med občani z najvišjimi osebnimi dohodki ni tistih, ki si kupujejo drage uvožene osebne avtomobile po cenah od 200.000 do 300.000 din.
V tem članku seveda niso obravnavani obrtniki.
POPREČNI OSEBNI DOHODKI V LETU 1976
Matične delovne organizacije so v preteklem letu izplačevale takele poprečne osebne dohodke: Veterinarska postaja 6.271, Pekarna 5-112, Komunalno podjetje 4.734, Instalacije 4.710, Knjigovodski biro 4.669, Avtoprevoz 4.595, IMP Ivančna gorica 4.571, SGP 4.545, Black & Decker 4.355, Kovinastroj 4.330, Splošno mizarstvo 4.274, Motvoz in platno 4.099, ABC Tabor 3-855, KZ Stična 3-797, GP Polževo 3-736, Valjčni mlin 3-550, KZ Dobrepolje 3-489, Si-noles Ivančna gorica 3-459, Rašica Ambrus 3-370, Universal Ivančna gorica 3.369, Rašica Šentvid 3-305, Gozdni obrat Grosuplje 3-248, Motel Turist Grosuplje 3-085, Stolarna Dobrepolje 3-057-
Matične delovne organizacije s področja negospodarstva so izplačale naslednje poprečne osebne dohodke: OK SZDL 7-099. OZ ZKS 6.903» Občinski sindikalni svet 6-334, Gimnazija Stična 5.548, OK ZSMS 5-531» ZD Grosuplje 5*482, Dekliško vzgajal išče Višnja gora 5-370, AMD Šentvid pri Stični 5-272, Osnovna šola Stična 5.185, 00 RK 5-185, Osnovna šola Dobrepolje 5-167, Posebna OŠ Šentvid 5-086, OS Grosuplje 5-022, Sodišče Grosuplje 4.831, Osnovna šola Šentvid 4.796, TIS Grosuplje 4.699, 00 ZZB NOV 4.231, Zavod Šentvid 4.029, Knjižnica Grosuplje 3-807, Osnovna šola Grosuplje 3-806, VVZ Grosuplje 3-391,
DVZ Ponikve 3-032.
V obratih s področja gospodarstva so bili poprečni osebni dohodki takile: Mercator Grosuplje 4.844, Elektro Kočevje 4.391, KGP Kočevje 4.183, Elektro Ljubljana 4.054, Novost Radohova vas 4.053, Istra-Benz Ivančna gorica 4.036, Ljubljanske mlekarne 4.021, PTT Ljubljana 3-925, Agrostroj Ivančna gorica 3-828, Z2TP Ljubljana 3-725, Semenarna Selo 3-458, Gramex Šentvid 3.054, Apnenica Dobrepolje 3-008, Iskra Dobrepolje 3-002, Zmaj Šentvid 2.943» Tobak Ljubljana, Kočevje 2.892, KZ Metlika 2.817, Krim Krka 2.494, Iskra Višnja gora 2.461, Agraria Brežice 2.215-
V obratih s področja negospodarstva pa so prejemali delavci naslednje poprečne osebne dohodke: SDK Grosuplje 5-120, Komunalni zavod za zaposlovanje 5.099, Ljubljanska banka Grosuplje 4.907, Lekarna Grosuplje 4.139, Strokovne službe zdravstvene skupnosti Grosuplje 3-352.
(Vir podatkov: Statična poročila RAD-1)
NARODNI DOHODEK V OBČINI
Podatki o narodnem dohodku za leto 1975, ki jih je v začetku letošnjega leta objavil zavod SR Slovenije za statistiko, kažejo, da je narodni dohodek v Sloveniji znašal 41.435 din na prebivalca. V občini Grosuplje je narodni dohodek na prebivalca znašal 22.088 din in smo bili s tem na 53- mestu med šestdesetimi slovenskimi občinami. Leto prej pa smo bili na 54. mestu. Manjši narodni dohodek je bil le še v občinah Trebnje, Ljutomer, Murska Sobota, Šmarje pri Jelšah, Šentjur pri Celju, Ormož in Lenart. V Lenartu je narodni dohodek na prebivalca znašal le 9-763 din. Najvišji narodni dohodek na prebivalca je bil v občini Ljubijana-Center, in sicer 170.388 din, sledijo pa občine Ljubijana-Bežigrad, Piran, Jesenice, Velenje, Celje itd.
NOV PODPISNIK DRUŽBENEGA DOGOVORA 0 GRADITVI STANOVANJ
Delavski svet Gradbenega podjetja Universal Ljubljana, Glonarjeva 8 je po predhodni razpravi o družbenem dogovoru o usmerjeni graditvi stanovanj in o načinu oblikovanja cen stanovanj na območju občine Grosuplje, na seji dne 26. februarja 1977 sklenil pristopiti k temu dogovoru.
PRIPADNOST ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA
Delavci Kovinastroja Grosuplje so nedvomno izkazali veliko pripadnost organizaciji združenega dela tudi s tem, da so se odločili, da bodo za asfaltiranje dvorišča prispevali po dva dnevna zaslužka. Dvorišče pogosto u-porabljajo kot manipulativni prostor, ob pomanjkanju skladiščnih prostorov pa jim večkrat služi tudi za začasno skladiščenje nekaterih proizvodov, ki so manj občutljivi za vremenske razmere.
PLAČILO POSOJILA ZA CESTE
Občani naše občine smo do 28. februarja 1977 vplačali že 3,847-901 din posojila za modernizacijo magistralnih in regionalnih cest v SR Sloveniji.
OBDAVČEVANJE PREMOŽENJA OBČANOV - STAVB
Po zakonu o virih za financiranje splošnih družbenih potreb v družbeno političnih skupnostih je davek od premoženja občanov - na posest stavb občinski dohodek. Občinske skupščine odločajo o uvedbi tega davka, določijo davčne osnove in merila in način za ugotavljanje vrednosti stavb, kot davčne osnove.
Vse občine v Sloveniji so uvedle obdavčitev stavb. Večina občin se je odločila za vrednotenje po sistemu točkovanja. Za sistem točkovanja se je odločila tudi skupščina občine Grosuplje. Davčna osnova je bila tako ugotovljena z izvedenim točkovanjem - popisom stavb.
Zavezanec za davek od stavb je lastnik oz. uživalec stavbe. Davek se plačuje od vsake stavbe, ne glede na to, ali jo uporablja lastnik oz. u-živalec sam, ali pa jo daje v najem. Morebitni dohodek, ki ga lastnik doseže z oddajanjem stanovanjskih ali poslovnih prostorov v najem, se obdavči z davkom na dohodek od premoženja.
Zavezanci so dolžni plačevati davek od stanovanjskih stavb, stanovanj in garaž po stopnji 0,15 %, od poslovnih stavb in poslovnih prostorov po stopnji 0,20 %, od počitniških hiš po stopnji 0,30 %. Skupaj z davkom od stavb plačujejo zavezanci tudi prispevek za zaklonišča, ki znaša 0,04 % od vrednosti stavb.
Odločba o odmeri davka od stavb je stalna in se spremeni takrat, kadar pride do spremembe vrednosti stavbe ali spremembe davčnih predpisov. Zavezanec je dolžan vsako spremembo o vrednosti stavbe napovedati davčni upravi občine do 31- januarja za preteklo leto.
Važnejše oprostitve - davek od stavb se ne odmerja:
-	od kmetijskih gospodarskih poslopij,
-	od stanovanjskih stavb, katerih vrednost ne presega 100.000 din, razen od počitniških hiš,
-	lastnikom novih stanovanjskih stavb in sicer za 10 let. Oprostitev se prizna tudi za popravljene in obnovljene stavbe, če se je zaradi popravila
ali obnove vrednost povečala za več kot 50 %. 10 letna oprostitev se ne more priznati za počitniške hiše in poslovne prostore. Zavezanec mora oprostitev uveljavljati z vlogo, kateri mora predložiti uporabno dovoljenje,
-	lastnikom ali uživalcem stavb, ki jim je kmetijstvo glavni poklic in imajo svojstvo zavarovanca iz kmetijskega zavarovanja,
-	lastnikom ali uživalcem stavb v višinskih krajih, ki so določeni z odlokom o davkih občanov.
Ob sprejetju dogovora o vsklajevanju davčne politike, katerega je skupščina občine Grosuplje potrdila na seji vseh zborov v februarju 1977 je bilo ugotovljeno, da so stopnje davka od stavb v občini Grosuplje poprečne in v skladu z dogovorom, zato se jih v letu 1977 ne spreminja.
Grosuplje, 28/3-1977	Davčna uprava
Iz delo krajevnih skupnosti
V KS ŠMARJE SAP ŽE TRETJIČ r/j\
Prebivalci KS Šmarje Sap se dobro zavedajo, da je tudi zadovoljevanje skupnih potreb pravica in dolžnost vsakega posameznika. Pozitivne izkušnje preteklega obdobja so jih vzpodbudile, da se ponovno odločijo za uvedbo samoprispevka.
Na referendumu, ki je bil 6. marca 1977, so se odločili, da bodo v naslednjem petletnem obdobju prispevali sredstva za sofinanciranje dograditev vrtca, izgradnje telovadnice, modernizacije krajevnih poti in ureditve športnega centra ob šoli.
Glasovanja se je udeležilo 98,13 % vpisanih glasovalcev.
Za uvedbo samoprispevka je glasovalo 88,68 % vseh glasovalcev, proti pa jih je glasovalo 8,91 %.
V vseh naseljih so bili rezultati pozitivni in glasovanja zaključena že v dopoldanskem času, kar je posebej pohvalno.
Visok procent udeležbe in vzpodbuden rezultat kažeta, da želijo prebivalci s skupnimi močmi zagotoviti sebi in svojim potomcem srečnejšo in bogatejšo prihodnost.
Kažeta tudi, da so zadovoljni z dosedanjimi rezultati in delom vseh tistih, katerim so zaupali vodenje KS.
Svetu KS in ostalim družbenopolitičnim silam pa sta vzpodbuda in obveznost za nadaljnje delo.
Milena Lunar
OBČANI KS ŽALNA SO GLASOVALI ZA NAPREDEK NASELIJ
Na območju KS žalna, ki obsega naselja žalna. Velika Loka, Mala Loka, Luče in Plešivica, je bil 13. marca referendum za uvedbo krajevnega samoprispevka za financiranje komunalnega urejanja naselij v krajevni skupnosti. Referendum je lepo uspel. Samoprispevek je bil izglasovan za čas od 1.4.1977 do 31.12.1980.
Od 607 v volilni imenik vpisanih glasovalcev jih je glasovalo 508 ali 84,5 %. Za uvedbo krajevnega samoprispevka se je izreklo 513 ali 89 1 glasovalcev. Proti uvedbi krajevnega samoprispevka je glasovalo 59 krajanov ali 9,7 %, 8 glasovnic ali 1,3 % pa je bilo neveljavnih.
Občani KS žalna so se z glasovanjem odločili za uvedbo samoprispevka za komunalno ureditev svojih naselij ter tako potrdili program komunalnega razvoja krajevne skupnosti do leta 1978, katerega so organi krajevne skupnosti predvideli v srednjeročnem načrtu. Izglasovan krajevni samoprispevek potrjuje temeljno določilo ustave, da je le delovni človek neposredni gospodar svojega življenja, pogojev ter rezultatov svojega dela.
Javornik Franc
VODOVOD V ZGORNJE DUPLICE IN NA PEČ
Oddelek za gospodarstvo in komunalne zadeve je prejel prošnjo za izdajo lokacijskega dovoljenja za napeljavo vodovodnega odcepa za vasi Peč in Zgornje Duplice. Vodovodni odcep bi bil speljan iz vodovodnega črpališča Kač-jek preko Zgornjih Duplic do že obstoječega rezervoarja nad Pečjo. Dela bodo financirali prebivalci teh vasi.
Prejeli smo
ŠOLA V SAMOSTANSKI STAVBI
Generacija za generacijo zapušča zibel, podaja se v življenje. Prvo pot nam pokažejo starši, držeč nas za roke. Naš drugi vzgojitelj in učitelj pa je šola. V njej spoznavamo svet, se učimo in se pripravljamo za nadaljnje življenje. Otrok brez matere se bo prav tako težko prebijal skozi življenje, kot otrok brez šole.
Za čimboljše izobraževanje pa mora, poleg volje in pridnosti učencev, tudi šola izpolnjevati svoje pogoje.
Naša šola je star, znamenit samostan. Naslanja se na hrib, kot da jo ta podpira. Dolge vrste majhnih oken gledajo izza debelih zidov. Napolnjuje jo vrišč otrok. Zdaj je že stara in videti je vsa utrujena. Koliko je ta zgradba doživela, ne ve nihče natanko, saj njene prave starosti nihče ne pozna. V svoje debele zidove je skrila neštete skrivnosti. Pod samostanom najdemo grobnice, hodnike, skrivališča. Njena notranjost je razburi jiva. Takrat, ko je bila še mlada in čvrsta, se je pogumno upirala sovražnikom. Tudi Turki so večkrat zastonj besneli pred njenimi mogočnimi zidovi. Počasi pa se je zopet vse umirjalo. Stavba je bila zopet vsa mirna in tiha. A njen počitek ni trajal dolgo. Vanjo so se naselili šolarji. Odslej je vedno polna vrišča. A učencev je vse več. Prej tako prostorna, je postala mnogo pretesna, saj je v njej nameščenih kar 13 razredov, to je okrog 400 učencev. Ne samo prostorska stiska, tudi zob časa pesti šolo in učence. Njeni zidovi so vlažni, stari in majavi. Učilnice so zaradi napačne razsvetlitve, temačne in neprijazne. Tudi električna napeljava je tako slaba, da je postala že nevarna. V marsikateri učilnici je bivanje že življenjsko nevarno. Kako zelo nam je potrebna nova šola, vemo učenci skoraj najbolje. Zato smo hoteli tudi sami kaj prispevati za novo šolo - vsaj simbolično. Pričeli smo z akcijo zbiranja starega papirja.
Vsak dan so se kupi papirja večali, dokler nismo počesali vse okolice. Naredili smo še več drugih akcij (razstava, zbiranje sredstev za odkup zemljišča).
Za novo šolo bi storili vse, saj bi se marsikdo zgrozil ob pogledu v naše šolsko življenje. Zaradi debelih in vlažnih zidov,prostorov nikdar ne moremo dovolj segreti. Pozimi trepetamo, ko stopamo po ledenomrzlem hodniku in opazujemo na oknih ledene rože. Zaradi velike prostorske stiske je pouk otežkočen; tovariši učitelji morajo prenašati učila iz razreda v razred, iz enega konca stavbe na drugo stran stopnišča. ..
Vsi si želimo nove šole. Vemo, da je mi še ne bomo obiskovali, želimo pa, da bi vsaj tisti učenci, ki so sedaj v nižjih razredih, lahko delali in se učili v novi, svetli, topli in prostorni zgradbi, kjer se ne bi čutili zapostavljeni glede na večino drugih osnovnošolcev naše socialistične družbe.
Mateja Tomšič, 8.b. Osnovna šola Stična
ZBOR VARČEVALCEV
3. zbor varčevalcev Ljubljanske banke podružnice Ljubljana 22.3. letos na Grosupljem uspel.
Po podanih poročilih in programskih usmeritvah LB-podružnice Ljubljana s posebnim povdarkom na poslovanju z občani, so se izostrili naslednji predlogi in sklepi:
-	forsiranje blokovne gradnje tudi preko LB s tem, da bi se doseglo znižanje cen stanovanj v primerjavi z individualno gradnjo, tako bi se ta tudi delno zajezila}
-	dosega bonitete pri kreditiranju obrti, ki je družbeno potrebna s predlogom, da se določi v občini lokacija za organizirano gradnjo obrtnih objektov;
- tudi za kreditiranje malega kmeta je premalo poskrbljeno, saj se že zaznava odmiranje hribovskih vasi. Kreditiranje kmečkih domov je sedaj izenačeno s kreditiranjem ostalih občanov (previsoka obrestna mera), vezani depozit, dokumentacija o namenski porabi). Za obstoj in kreditiranje malega gospodarstva velja družbeni dogovor. Banka stremi za tem kreditiranjem, prav tako pa tudi za izenačitvijo kreditnih pogojev za gospodarstvo kot za obrt.
Po živahni razpravi je predsednik odbora varčevalcev LB-podružnice Ljubljana tov. Dernovšek povdaril, da se v prihodnjem letu spet srečamo, saj zakon omogoča soodločanje varčevalcev v poslovanju s hranilnimi vlogami, s tem se je banka občanom približala in bodo tudi oni sami zainteresirani pri zbiranju sredstev, ne le gospodarstvo in DPS.
Obvestilo
Potokar Ema
Samoupravna stanovanjska skupnost občine Grosuplje obvešča občane in delovne organizacije, da je dala v objavo natečaj za pridobitev solidarnostnih stanovanj v Ivančni gorici in natečaj za pridobitev kreditov iz sklada SE za graditev stanovanj. Natečaja sta objavljena na vseh oglasnih deskah krajevnih uradov in na oglasni deski Samoupravne stanovanjske skupnosti, Adamičeva 15., podrobnejše informacije z ustreznimi obrazci pa daje strokovna služba skupnosti.
SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE GROSUPLJE
LB sporoča, da so obveznice I. serije posojila za novogradnje, rekonstrukcije in modernizacije magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji dotiskane in jih OZD in KS že lahko dvignejo ob preložitvi dokumentov o vplačilih do 31.12.1976
LJUBLJANSKA BANKA
POPRAVEK	EXPOZITURA GROSUPLJE
V 2. številki letošnje "Naše skupnosti" se je na A. strani v predzadnji vrstici 3. odstavka vrinila napaka. Zmanjšanje osipa učencev od 26,1 % na 9,3 % se nanaša na primerjalni šolski leti 1971/72 (in ne 197^/75) in 1975/76.
Uredniški odbor
Redakcija je bila zaključena 29- 3. 1977
Izdaja Občinska konferenca socialistične zveze delovnega ljudstva Grosuplje, Kolodvorska c. 2, telefon 771-088. Ureja uredniški odbor: glavni urednik Jože Nered, odgovorni urednik Julijana Eršte (telefon 771-106).
Tiska: KB biro tisk * grosuplje; naklada 3.000 izvodov.
Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije št. 421-1/72 od 30.9.1975, šteje to glasilo med proizvode, za katere se ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov.