Poštnina plačana v gotovini. Leto XXI. Dolnja Lendava, 27. maja 1934. Štev. 21. Cena 1 Din. Naročnina doma na sküpni naslov mesečno 2. D., na posameznoga 2 Din. 50 par. V inozemstvo 6 Din, ali z M. Listom, M. Ogračekom i kalendarom 8 Din. 50 para., letno 100 Din. Plačati se mora bar mesečno naprej. Štev. polož nice 11806. Vredništvo v D. Lendavi hš. 67, uprava v Črensovcih, Slov. Krajina. Cena oglasov: više vsaka reč 1 D. 50 p. Popüst po dogovori. Našim v Franciji. Od leta 1928 do 1931 je bilo v Franciji iz Jugoslavije do štiridesetjezero delavcov. Te broj se je zmenšao zavolo francoskoga zakona, šteri dovoli samo 10% delavstva iz drügih držav. Te zakon se pa ne tiče polskoga delavstva, nego samo fabričnoga, strokovnoga. Polskoga delavstva iz Jugoslavije je zato na vnoge jezere raztepenoga po celoj Franciji. Raztepeni ste, kak razvezen snop. Raztepeni med strašne vihere Boga sovražečega francuskoga delavca i kmeta. Ne pozabimo najmre, da je v Franciji veliki deo delavstva vdan socialnoj demokraciji ali komunizmi, šteri svoje dece ne da krstiti, šteri, gda düšo püsti, ne püsti dühovnika, k sebi, nego njemi pod rdečimi zastavami spevlejo tovarišje i tovarišice marseljsko himno, pesem od Boga odtrgnjenoga i Boga sovražečega delavstva. Ne pozabimo, da je veliki deo francozkih kmetov brezbožen, šteri na Boga i njegovo Cerkev nikaj ne da, k meši i k spovedi ne hodi, po nedelaj i svetkaj dela i čistosti zakona ne pozna. So tüdi v Franciji goreči katoličanci, so tüdi med delavci i kmeti pravi kristjani, ki dajo Bogi ka je božega i oblasti ka njej ide. Nego veliki deo ne da Bogi, ka je božega. I med te veri sovražne vnožine je zavdaro naš veren narod, je prišla naša Boga vervajočá i lübeča mladina, se je sklono naš zakonski veren mož i odprla vrata naša verna zakonska žena. I prišo je naš narod med to smečeno vnožino brez opere. Dühov-nika, koga bi razmeli naši, nega tam. Milijon nevarnosti obdaja naše tam, da zajdejo z poti vere v nevero, s poti poštenosti na pot razvüzdanosti. Oče i matere ne tam za deco, moža ne za ženo, žene za moža, da bi njim ravnali stopaje na vednakoj poti, ki pela k Bogi. Nego pred njimi stoji francuski zgled nevere i pokvarjenosti. Je čüda, če spadnejo? Je čüda, če zajdejo ? Je čüda, če mož ne piše ženi i žena moževi iz Francije že več let? Je čüda, če dobi mož s Francije pismo, naj privoli, ka žena stopi tam v zakon na polleta iz vertovim sinom? je čüda, če pridejo domo delavci iz Francije pokvarjeni vu veri, celo brez vere, če glasijo med domačimi, ka Francoz ne sveti svetkov, pa vendar ma lepši pov, kak mi, ki teliko molimo!? Je čüda, če ništerne, dekle i žene postanejo tam priležnice razvüz-danih zakonskih ali vlačüge vsakšega klumpa?! Ne čüdivajmo se, ar je človeča narava na greh nagnjena i če nema pri sebi moči bože milošče, se podere. Te pa nema. Dühovnikov nema, ki so delivci božih skrivnosti. Že sami francuskih je malo, naših pa nega tam niednoga med polskimi delavci. To je prvo, ka se more rešiti, stalnoga slovenskoga dühovnika mora meti naš izseljenik i naša država je dužna skrbeti, da pride naš narod nepokvarjen v düši i teli domo nazaj, ar odtoga zavisi njeni obstoj. Pokvarjen narod je dozdáj vsikdar vničo državo. Pokvarjen narod ne pozna lübezni. Gde pa nega lübezni, tam je smrt. Predragi Sinovje i hčeri Slov. Krajine, ki ste raztepeni po celoj širnoj Franciji, Vidite okoli sebe dobro tüdi, ali dosta več slaboga, kak nam sami pišete, poslüšajte. Da vas to slabo ne pokvari, da ostanete tisti, kak ste bili doma, tisti vu veri i tisti vu jakosti, prosite dühovnika, koga te razmeli. Gde vas je več vküp, spišite vsi na edno polo svojo želo, da bi prišo med vas slovenski dühovnik. To miseo širite od Slovenca do Slovenca, od Slovenke do Slovenke. To miseo širite domači naših izseljencov. Pišite njim ta, naj prosijo slovenskoga dühovnika. Te prošnje pošlite našemi vredništvi i mi je prekdamo na socialno ministerstvo, naj vam pošlejo dühovnika, ki bo skrbo za vaše düše. Dokeč pa ne dobite dühovnika, molite v te namen, da ga dobite. Posebno se Vam priporača molitev k Mariji Pomočnici. Mejte zavüpanje v njo! Ka de v naših močeh, včinimo vse za vas. Ka se ne dosegne dnes, se dosegne zütra. Molite stanovitno i pišite stanovitno, naj se vam pošle stalen slovenski misijonski dühovnik, ki bo šo od kraja do krája, da pri njem lejko opravite sv. spoved i dobite navuke i navodila za svoje težav puno živlenje. To je prvi najvekši pripomoček, dragi Sinovje i drage hčeri Slov. Krajine v Franciji, da ostanete na pravoj poti. Drügi najvekši pripomoček so pa naši krščanski listi. Dokeč nemate dühovnika, ga tej začasno celo nadomeščajo i čeravno ga mate, vas tej pomagajo potom njega rešiti. Brez dobrih krščanskih listov ste zgübleni. Zato bodite, kak Kristušov namestnik želejo, bodite apoštolje dobroga tiska. Pišite pajdašom, naj si naročijo naše liste, pišite domo svojim, naj prvi penez, šteroga pošlete, potrošijo na Novine, M. list, šteriva vam naročijo. Z pisanjom, z rečjov je širite, lübezen naj kralüje med nami i vezalje za te snop lübezni so samo i jedino naši krščanski listi, naše Novine i naš Marijin list. Drügih nemate, ki bi pisali po domačoj maternoj reči, štero popolno razmite, drügih nemate, šteri bi se brigali s Kristušovov lübeznostjov za vas. Samo tej so vaši istinski i najbolši prijatelje. Dajte njim roko. Delavec, delavka iz Slov. Krajine v Franciji naj se spozna po Novinaj i Marijinom listi, kak naročnik i naročnica, da ščeta ostati trdna vu veri Kristušovoj i stanovitna vu njegovoj jakosti. Nedelska šola. Denuncijanti. Zadnjo nedelsko šolo smo sklenoli s tem, ka smo povedali: v Slovenskoj Krajini je več, dosta več dobrih državlanov, kak to mislijo i pravijo denuncijanti. „Denuncijant“, to je tihinskareč, po našem telko pomeni, kak ovadnik, človek, šteri svojega bližnjega naravnost, ali po ovinkaj toži zavolo grehov, šterih te bližnji v istini ne pozna. Ovadnik, ali „denuncijant“ je tisti, šteri na priliko piše, ali pravi, ka smo, mi sinovje Slovenske Krajine, ne za narodno i držávno edinstvo. Da so lejko med nami tüdi takši, to bi že vervati, ali velika večina je ne, zato pravimo: krivico nam dela tisti, što nas obterši s tem grehom, takši človek je ovadnik, denuncijant. Da bi bole poglednoli v düšo teh ovadnikov, moremo pitati: zakaj nas ništerni denuncirajo ? Vzroki so različni. Edni s tem mimoidočki povejo, ka so oni dobri državlani... Tej bi radi pokazali oblasti, ali javnosti, ka so več, kak drügi lüdje. Njuva krivična sodba diši po samohvali i s tem je samo povekšan njuv greh. Drügi denuacirajo po navadi. Majo čarne očalje, pred njimi je vse čarno, tüdi topli sunčni žarki... Takši človek „sodiˮ pa sam ne ve zakaj. Takši lüdje so odišla deca, ne zaslüžijo, ka bi se pametni možje razburjali zavolo njuvoga praznoga govorjenja. — Mamo tüdi takše ovadnike, ali denuncijante, šteri bi s svojov krivičnov sodbov radi škodili bližnjemi, sebi pa spravili hasek, — ali peneze, ali dobro slüžbo. 7 akši lüdje so zverine v človečoj drüžbi. i tem bole nevarne zverine, kem bole nedužni se kažejo. To so judašje, šteri so Gospoda samo zato ne odavali, ar je to nečedno delo že opravo prvi svetopisemski Judaš. Prvi, svetopisemski Judaš si je sam vzeo živlenje, tej novodobni Judašje, denuncijanti, so dosta ménje pošteni, tej so boječi, zato se skrivajo i pazijo na vsako reč, štero povejo, ne da bi narod spregledao i spoznao svoje najvekše neprijatele — denuncijante. — Najbole žalostna drüžba denuncijantov je tista, štera zato maže greh na bližnjega, da bi bližnjemi škodila, ali — da bi obrnola pazko javnosti od svoje nečastne preminočnosti. O... mi poznamo v državi lüdi, šteri so nekdaj živeli i vmirali za blaženo Avstrijo, dnes bi pa radi sodili nas... (Istina — tem denuncijantom se more priznati, ka resan znajo kak grdo je delati proti lastnomi narodi, ar so to spoznali po svojem delovanji!) Proti denuncijantom je borba jako žmetna, ar dennncijante lejko najdeš med Siromaki i bogati, med preprostim narodom i med šolanimi lüdmi. Zato je žmetna ta borba, ar se skrivajo, se ne izdajo, ne vüpajo na svetli den. Pa itak je lejko spoznamo. Nestalni so. Po vetri nastavlajo svoja jadra. Majo dober nos, povohajo spremembo v zraki i navadno pravočasno pridejo k tistim, šteri majo oblast i — bogatstvo, da lejko delijo miloščino^. Što je pred nikelkimi leti začno svojo politično pot kak klerikalec i se hvalo, 'ka je razbio shod ministra -srne! klerikalen; što je nekaj časa potom postao tihi prijateo nove domače stranke, da bi nekaj tjednov sledi srečno zbežao na ladjo demokratov, od demokratov pa k nacionalnoj stranki — takši človek je ne stalen i naj se zbira kak njemi je vola, naj se hvali i naj ga hvalijo slepi kak njim je drago, mi skoro mamo od takšega človeka svoje sodbo i te sodba prle ali sledkar dobi svoje Potrdilo, svoj pečat, šteri de meo te napis: denuncirao si, odavao si svoje brate i sestre samo zato, ka bi drügim delao škodo, sebi pa nezaslüženi hasek. Najdejo se med nestalnimi denuncijanti, so pa tü samo iz slabosti nestalni. ...Ne mislite bratje i sestre, ka samo Slovenska Krajina ma svoje ovadnike, denuncijante. Ne, majo je tüdi drügi kraji i tüdi drüge države. Ali pokeč v drügi krajaj se dostakrat posreči, ka denuncijanti pritisnejo velki del naroda, tüdi eden del uradništva pod svoje s hüdim okovane pete, pri nas v tom pogledi nemajo sreče. Narod trpi i Vnogi i Vnogi med našimi uradniki trpijo, se mučijo v osvedočenja z vsakim dnevom se približavle vöra plačila. Če se prikaže v planinaj medved, cela fara se poda na lov; kda pride čas, — pa ide cela Slovenska Krajina na lov proti zverem, štere so vüpale v svet z lažjov, ka smo ne za narodno i državno edinstvo! — Romanje k Majki Božoj. To romanje vodi g. Pavlič Alojz, narodni poslanec. Vlak bo šo iz Dolnje Lendave ob devetih 2. junija predpoldnom. Plača se sem tam 42. Din. Za te peneze romarje obiščejo tüdi Zagreb. Najbolše bi bilo, če bi romarje iz Slovenske Krajine šli s procesijov 1. junija iz M. Sobote ob ednih popoldnevi skoz Beltinec i Črensovec v Dolnjo Lendavo, gde bi prespali i drügi den t. j. 2. bi sküpno šli k Mariji Bistričkoj. K precesiji bi se med potjov pridrüžili romarje iz drügih far in to pol 3 vöri v Beltincih ob 4 vöri v Črensovcih, ob 5 vöri na Hotizi iz far lendavskoga dekanata. Karte se dobijo na Župni uradaj lendavskoga sreza, na uredništvi Novin i v Soboti v Martinščici, pa v Domi sv. Frančiška, Križova 4 in v hranilnici in Posojilnici v Črensovcih. Za posebni vlak v Dolnjoj Lendavi je potrebno, da nas je romarov najmenje 280 iz Slovenske Krajine. Ki ne bi šteo v Lendavi sesti na vlak, lehko sede gdekoli i se pela do Lotmerka. To vožnjo plača sam. V Lotmerki pa plača 45 Din. za vožnjo semtam. Najlepše je pa, če idemo iz Slovenske Krajine sküpno iz Dolnje Lendave i v lepoj precesiji iz Sobote do Lendave, da se dobroj Materi Mariji zahvalimo, ka nam je sprosila dobrotiven dež. Marija Bistríčka nas čaka, Pojdimo, da nas blagoslovi s svojim Sinčkom. Reditelstva. Bele lelije. IV. Pa ne mislite, ka je pokojnoga gospoda fara vodila, da je nastavlao svoja jadra po vetriči „ javnoga mnenjaˮ. Ne, ločo je dobro od slaboga i s skrbjov pravoga oče je ustavo pohod, če je vido, da ne hodijo po pravoj poti. Da so ništerne med za njim idočimi potlačili, ka so ništerni mrmrali, javno pokazali svoje nezadovolstvo, to ednoga Sakoviča ne motilo. Za volo takše malenkosti je brez skrbi goro cigar v pisarni, na cesti, v prijatelskoj hiži... ...Naš človek je vsikdar lübo zemlo, ali v povojnoj dobi, kda je za pošteno küro telko penez dobo, kak pred vojnov za tele, se je ta lübezen sprevrgla v pravo pijanost. Cena zemle je letela naprej... naprej v nedo-seglive višave. Oni, šteri so meli kaj k odaji, so ne znali kaj bi prosili za falaček zemle, štera bi zadostüvao, če ne za pošteno jamo mrtveci, pa zato, ka nasadiš na njo dvoje, ali troje sadnih drev, L velke cene so ne strašne narod. Vse je slepo mislilo, ka ostane cena kmetovih pridelkov nespremenjena; vse je vörvalo, ka se s poštenim delom lejko preživi i tüdi reši najvekših dugov. V toj dobi je bila arenda za zemlo neverjetne visika. Pa mislite, ka so arendo, najemnino — zdignoli bogati? Ne, Siromaki so na javnoj licitaciji gnali cene do višine, štera je bila Slepim dobra, gra-bežlivcom v velko veselje, ali Siromaki, šteri je delao, šteri je z žülavov rokov obdelavao domačo grüdo — samo v zagvišno propast. Törjanski gospod so ne Obdelavali svoje zemle, dali so vse z arende, v najem. Na javnoj licitaciji. Oni sami, se zna, so ostali doma, licitacijo so opravili mesto nji zavüpanja vredni lüdje. Po licitaciji so prihajali lüdje v pisarno, ka bi podpisali kontraktuše — pogodbe. Eden od tih najfalejši cigarov je spüščao ne ravno dišeče oblake dima v pisarni i za tem dimom so sedeli, ali rajši hodili gospod župnik. — Znaš ti, kak velko njivo ščeš meti z arende? — Mali plüg če ne menje... — Počem bi meo to njivo? — Do 1500 dinarov smo prišli pri licitaciji. — No i telko bi dao za njo? — Iz srca rad, gospod... — Pa znaš zakaj? Zdaj je presekala duga mučna tišina razgovor, po šteroj so švigali bliski iz čarnih oči: 2 NOVINE 27. maja 1934. — Sama zato, ar si — somar! Znaš ka se to pravi ? Zato, ar si brez pameti. Kakši skrbno ošpičeni svinčnik je bio hitro pri roki i se je začno — račun: — Glej, Ivan, zemlo pognojiš... Voz gnoja te košta telko i telko... Sam znaš kelko vozov ga moreš spraviti na njivo, da bi dobro rodila... Potem zor-ješ, sejaš, ali sadiš, pobranaš i tak naprej, delao boš sam, delala bode žena, delati bo mogla tvoja mala dečica i če ti pova ne vzeme süša, ali toča, te spraviš domou dva voza kukorce. Misliš, da sebi ? Somar... Meni bi jo Spravo, meni, šteri sem samo telko znao od tiste njive, ka — je. Kmetič bi se rad brano: — Naj ne mislijo gospod, ka ne zmorem arende; naprej njim Plačam... Zobston je bilo vsako pametno razlaganje. Lüdje bi radi meli zemlo, radi bi orali, sejali, radi bi nastavlali svoje mirne, poštene obraze na vroče sunce. Što je mislo te na hasek ? Kmet je samo telko čüto, ka je štiri duga leta manjaro. Njegova lübezen do zemle je pomagala pamet, smiseo za hasek. Čüto je, ka zobston delati je tüdi lepše, kak pa počivati v naroči lenobe. Zato je pravo, ka plača za mali plüg zemle 1500 dinarov najemnine. —Tü maš kontrakt, podpiši! Siromak je podpisao. — Prečti prle, da boš znao ka si podpisao ! Siromak bi rad, ali mogeo je ne; plesale so slove pred očmi, ar se je bojao, ka ne on, drügi... dobi zemlo. V velkoj razburjenosti je samo telko opazo, ka številke — 1500 ne vidi... — Lepo prosim, plačam naprej... Bankaš je prišeo iz notrašnjega žepa prusleka; trepetajoča, od črnila pomazana roka pa je štela lepe sto-take: Eden... dva... po petnajst. Gospodi se je zasmilo siromak. Lepo, prijatelsko, mirno so povedali: — Ne telko, Ivan. Tak ne bi bilo krščansko. Tristo plačaš. Tristotake so vzeli, drügo pa sami, lastnoročno zložili siromaki v bankaš. — Tristo dinarov bo arenda, tak je napisan kontrakt. Siromak se je brano... No in ka je bilo potem? Pri tom je ostalo. Prvo, drügo leto bi ešče šlo, bi lejko plačao siromak 1.500 dinarov, tretje leto že ne. Prvo i drügo leto je mislo, ka ma fara zapravlivca za župnika ; tretje leto, kda je prineseo proti njegovoj voli znižano najemnino, je razmo toplo božanjo čarnih oči i reč „gospodˮ je bila izgovorjena toplo, s punim poštüvanjem. Velka večina se je smejala takšoj dobroti. Fara je imela „svoje mnenjeˮ, ali vzgled iz farofa je ništernim itak zbüdo düšno vest, ništerni med bogatimi so spregledali i püstili, naj se oglasi — če gučijo s siromakom — tüdi srce. NEDELA. Jezušovo Srce, oméhči naša srca na smilenost do Tébe i tvojih düševnih i telovnih sirot! Nedela Presvetoga Trojstva i po Risalaj prva. Evangelium Sv. Mataja XXVIII. Vu onom vremeni: Pravo je Jezuš Vučenikom svojim: Dana je meni vsa oblastna nebi, i na zemli. Idoči zato včite vse narode, krstšavajoči nje vu imeni Oče, i Sina, i Düha Svetoga: vučevši je zdržavati vsa, šterakoli sam zapovedao vam. I ovo jaz sam z vami vse dni notri do skončanja sveta. * „V imeni Oče, i Sina i Düha Svetoga...ˮ Mataj 28, 20. S kratkimi rečmi danešnjega sv. evangeliuma nam Jezuš Kristuš na-zveščava i odkriva veliko Skrivnost sv. Trojstva: Naimre v Bogi so tri peršone : Oča, i Sin i sv. Düh. Kakšteč velika i globoka je skrivnost presv. Trojstva, vendar je poznana vsakomi deteti že v ranoj mladosti. Den za dnevom spoznavamo i vadlüjemo to Skrivnost, kelikokrát se pokrižamo: V Imeni Oče, i Sina i Düha Svetoga. S temi rečmi zednim spovedavamo svojo vero, vüpanje i lübav do Boga. Skrivnost presv. Trojstva, to je fundament katoličanske vere, to je vretina vse oblasti, moči i živlenja v sv. Matericerkvi. Katoličanska vera stoji na Jezuši Kristuši. On jo je glaso, predgao, včio. On je nastavo sv. Cerkev, kak čuva- rico i oskrbnico Kristušovoga zaklada, kak skrbno mater, ki bo človeči rod vodila i ravnala po Kristušovoj veri na večno živlenje. Vse to pa sloni na Kristuši, ki je drüga boža peršona, Sin boži, ki je za nas postao človek, da nas odreši i zveliča. Delo odrešenja i zveličanje je navezano na drügo božo osebo, na njegovo trplenje i smrt, teda na božanstvo Kristuša Gospoda. Če bi On bio samo človek, ne pa pravi i resnični Bog (Drüga boža oseba), je prazno delo odrešenja, je prazna naša vera, je prazno delo sv. Cerkve. Vse bi viselo samo v zraki, brez istinskoga fundamenta, ar bi vse bila laž, ne pa istina. Kristuš nam pa odkriva dnes Skrivnost presv. Trojstva, to je da so v Bogi tri osebe: Oča Sin i sv. Düh. I ravno zato, ar je drüga boža peršona živi, pravi i istinski Bog, je vse, ka je na njegovo osebo navezano, delo odrešenja i zveličanje sveta, katoličanska vera, sv. Cerkev itd. vse resnično i istinito, ar stoji na fundamenti Kristušovoga Božanstva. Kristuš Gospod je vse delao v imeni Boga, v imeni Troedinoga Boga. To istino Gospod večkrat naglaša: „Kak je Oča mene poslao.... Nesem prišeo, da spunjavam svojo volo... itdˮ I tüdi v denešnjem sv. Evangeliumi prav<:„ Meni je dana vsa oblast na nebi i na zemli...ˮ Vse ka je delao, je delao v imeni to je v moči i oblasti Troedinoga Boga. I še dnesdén se vse vrši v moči i oblasti Boga. I vse živlenje izvera iz te vretine, od Boga. Zato pravi Gospod: „Pojdite i včite vse narode v imeni Oče, Sina i Düha Svetoga..." Vsa oblast sv. Cerkve, tak vučitelska, kak pastirska i dühovniška izvera od Troedinoga Boga. I sv. Cerkev to dobro zna. Samo v tom imeni zvršava i dela vse, kajšteč čini. V imeni božem glasi evangelium, v tom imeni zapovedava, v imeni božem ravna narode, opomína i kara, v imeni božem opravla sv. mešo, deli svestva i vrši vso svojo dühovniško oblast. I ravno v tom je moč,oblasti ugled sv. Cerkve, dühovništva. To je oblast, pred šterov se tere i lomi vsaka svetna oblast i mogočnost, to je oblast pred šterov trepeče moč i oblast pekla. Ta oblast i moč je premagala svet. Ne zlomi, ne zdrobi nikoga, ne zasužnji, ne oropa nikoga, samo greh zatira i vničavle, samo hüdobijo i krivico preganja. I vse to v imeni Oče i Sina i Düha Svetoga. V tom dühi i zanosi so šli, delali, i živeli apoštolje i vse apoštolske düše i v tom dühi mora živeti vsaki krščenik. Na trdnoj podlagi i na močnom fundamenti stojimo, na pravom, resničnom živom Bogi, pod njegovov oblastjov i močjov živimo, štera nam prinaša stalnost živlenja. Kak se lejko veselimo oblasti moči i resnice v Kristuši, štera je v Imeni Oče Sina i Düha Svetoga! Fiat lux! (Bodi svetlost! Vr.) 2. Socialni odnos kristjana do sočloveka sloni na krščanskem etosu ljubezni, usmiljenja in skrajne žrtve, ki je kristjanu pozitivna zapoved. Kristjan ljubi bližnjega radi Boga, saj mu je vsak bližnji podoba božja, neskončna vrednota, deležen večnega zveličanja in poveličanja. Ni socialno zlo od Boga, ki je ustvaril dovolj dobrin za vse in za slehernega in dal zapoved krščanske ljubezni do bližnjega. Od ljudi je socialno zlo, ki so vzeli od Boga dane dobrine, a poteptali zapoved ljubezni, ki meri bližnjemu z isto mero kakor samemu sebi. Prevrgli so od Boga ho-teni red in vrednotenje. Mesto Boga, absolutne vrednote, so postavili na oltar malika — mamona, pobožanstvili so relativno vrednote, zamenjali smoter s sredstvom. — Rešitev socialnega zla vidi kristjan v zopetni afirmaciji Boga in božje volje, ki je izražena v božjih zapovedih. Kristjanu ni dovolj, da veruje v onostranstvo. V Boga veruje tudi hudič. Kristjan ima pogum, tostranstvo podrediti službi onostranstva, ima voljo in moč iz vere, da oblikuje sebe, svet in življenje v duhu Kristusovem, Njegov poklic je: Zavojevati ves svet za Kristusa, njegovo geslo: Kristus mora kraljevati v drüžinskom, družabnem in državnem Življenju! Iz te in take kršč. vere zajema krščanski svetovni nazor. Odtod njegova jasnost, sigurnost in borbenost. Saj nam daje ravno njegova poveza-nost z religijo pogum in pravico, da odklanjamo vsak drug svetovni nazor. To pravico nam pa daje zavest, da je izvor in merilo kršč. svetovnega nazora nezmotljivi Bog, večna Resnica, ne pa motljivo človeško naziranje. Na teh osnovah presojamo tež-nje pripravljalnega odbora, ki snuje KPA kot »izvensvetovnonazorski klub". Razumemo logiko stavkov v dopisi ker »je KPA zamišljen kot izvensvetovnonazorski . . . mu pri študiju razmer in težnji za ljüdskim! interesi vera ne more stavljali nobenih mej*. A prav tako logičen je tudi naslednji sklep: Ker kristjanu vera ni kaka privatna stvar, kak abstraktni teorem ali kako medlo čuvstvo, marveč notranje, bitno življensko počelo in ker se ves kršč. svetovni nazor izčrpava iz krščanske religije, ne more biti kristjan nikdar izvensvetovnonazorski. Kakor hitro se namreč odpove svojemu kršč. svetovnemu nazoru, negira tudi eo ipso svojo religijo. To se pa pravi: Neha biti kristjan. Ne moremo pa razumeti naslednjega: »KPA je zamišljen kot izvensvetovnonazorski . . . člani naj bi štu- dirali domače prekmurske razmere naj področju gospod.j soc., kult. in osta-l lega življenja v Slov. krajini, menjali! svoja naziranja ... o prekmurskih I prometnih". — Odkod naziranja čel smo izvensvetovnonazorski?! Ustvaritil si svoje naziranje, se pravi: vrednote dobrino iz svojega svetovnega nazora. I Če smo pa vsi izvensvetovnonazorski, I vrednotimo vsi dobrino iz »nobenega",I to je istega svetovnega nazora. Pos-I ledica: da imamo o dobrim vsi samo! eno in to isto naziranje. To je prvo. Drugo pa je: Vi želite, da bi sil medsebojno »menjali svoja naziranja", Ta del pa predpostavlja, da imava vsak svoje naziranje, Ti svoje in jaz svoje. Pa zopet ne: Ti svoje enako in jaz svoje enako, ker čemu bi si ga potem izmenjavala. Nujno je torej,| da imaš Ti svoje drugačno naziranje in jaz svoje drugačno. To vsakogar naju drugačno naziranje pa ne more biti brez podlage. Edina možna podlaga za najino drugačno in drugačno naziranje je to, kar naju notranje de-terminira, to je najin drugačni in drugače svetovni nazor. Torej le ni res, da sva izvensvetovnonazorska, kakor hitro se tako ali tako udejstvujeva. Ugovarjali bi nam utegnil kdo: Društvo naj bo združba ljudi z enakim svetovnim nazorom? Vsako delovanje v takem društvu pa je v mrtvi točki. Saj morejo vsi člani tega društva imeti o kaki stvari le eno in isto naziranje. — Odgovarjamo, da je treba ločiti v delovanju društva dvoje: načela in metodo. Eno in isto dobrino namreč lehko motrim iz dveh različnih vidi-kov. — Ob pojavu dobrine se lahko postavim do nje v tak ali drugačen odnos, jo tako ali drugače vrednote, si ustvarim o njej tako ali drugačno naziranje. To je prvi vidikob dobrini. In le o tem trdimo, da more biti le eden in isti pri ljüdeh enakega svetovnega nazora. Vzgled: Kristjan, ta in oni in vsak, vrednoti Boga kot summum Bonum, najvišje Dobro. — Drugo pa je, da se mi ob dobrini nujno vzbudi teženje po njej, tem močnejše, čim višje jo vrednote. Kako si osvojiti dobrino, to je drug vidili in to je predmet metode. In o metodi ne trdimo, da ne more biti za poedinca istega svetovnega nazora drugačna in drugačna. Saj si vsak kristjan po svoje osvoji zanj najvišje Dobro, Boga, s tem da ga vsak z lastnim razumom in s sodelovanjem božje milosti po svoje najde in potem na svojstven način množi in krepi najdeno božje življenje, to kraljestvo božje v sobi zopet po isti božji milosti in z uporabo odrešilnih sredstev, ki mu jih nudi Cerkev. 3. Kakor že, to eno drži, da je izvensvetovnonazorski klub logično in stvarno nemogoč. Razumemo, zakaj se ženete za izvensvetovnonazorski klub. Pač zato, ker ste sami prepričani, da je klub, čigar člani so raznih svetovnih nazi-ranj, mrtvorojeno dete. To dokazuje Vaša lastna izkušnja: »Ko smo klub prvič snovali..., ga - Vsled razlik v narodnostno-političnem pogledu ni bilo mogoče uresničiti. Naslednji tak poskus je bil..., ko smo hoteli pristopiti v Zavednost, nadejajoč se, da bo Zavednost opüstila svoj izrazito katoliški program. Zavednost pa je še bolj krenila v izrazito katoliško smer." Zakljüček iz povedanega se nudi sam po sebi: Razlike v kršč. in ne kršč. svetovnem nazoru niso »samov domišljiji nekaterih ljudi eksistirajoče" (kakor trdi dopis), marveč stvarne, tako da bitno formirajo človekovo pojmovanje in vrednotenje vsega, kar je, in svojstveno usmerjajo njegovo življenje in delovanje. Odpovedati se svojemu prepričanju bi se Teklo: ne girati samega sebe. Globoko doživeto modrüje Cankarjev Job Mrmolja: Ako se reč pretehta, kakor se spodobi, nima moje življenje nikake vrednosti več, nikakega pomena. Lahko bi hodil brez roke, brez očesa, da, celo brez nosa bi se dalo živeti... A kadar človek nima pre pričanja, tedaj je samo še senca brez telesa, knjige brez vsebine ...“ Na prvo mesto v pravilih si stavi KPA nalogo: Nastopati kot reprezentanca prekmurskih akademikov". V čem naj se v javnosti uveljavlja reprezen P. Sutter: Šatan v Illfurti. Istinska Zgodba. Zgled ob sedenja dveh dečkov od hüdobnoga düha v našoj dobi. Prestavo iz češčine Alojzij Nemec. Šatana smo lehko prisilili, naj guči, samo či smo dečka poškropili z blagoslovlenov vodov ali pa samo nanjega položili svetinjico, ka ga je močno začemerilo. Če ga je zgrabila besnost, ne poznao nikoga. Raztrgo i raz-tuko je vse, ka njemi je prišlo do rok, či pa so se njemi proti stavili, se je s strašnov nagloščov brano, i ga je bilo žmetno vkrotiti. Dečko je glüpi. To smo Sprobali na vse mogoče načine. Med dnevom guči malo i njegov glas je jasen kak pri malom dečki. Či pa guči ž njega šatan, je glas močen, kak močen bas, raskavi i ne zadosta razločni. Zgleda, ka se ne briga za nikoj, ka se okoli njega godi. Okoli hodi kak norc i ne pogledne na niedno dete, štero je šče ne staro šest ali sedem let i tüdi se niednoga od njih ne detekne. Ne pogleda tüdi na niedno pobožno podobo. Najvekše veselje pa má nad stvarne kak so pavuki, žetve i drüge; to so njegovi prijateli. Pogosto si ogledava to golazen, se ž njim špila, püsti, ka njemi lazi po roki i njemi skübe noge. Navadno je samo telko kak drügi lüdje, ali včasi se ga loti takši glad, ka vel- | ko vnožino poje. Nedavno je pojo celo košaro jabok Čisto do zadnje. Vkapne pa sestra v hrano samo kaplo blagoslovleno vodé ali se dotekne hrane z blagoslovleni pejnez-kom, i to samo v kühnji, kama dečko nikdar ne pride, pa li zna. Pride, po-kuka na hrano i pravi: „Ne sam lačen ; tű notri je svinjarijaˮ, ali „to je zastávlenoˮ, — i ne tekne se hrane i je ne nikaj, dokeč ne dobi drüge. Ravnotak je s pijačov. Cerkev imenüvle za svinjsko štalo, blagoslovleno vodo za svinsko vodo, dühovnike za čmosükneže pope itd. Sestre imenüvle za betežnice, oblečene v svinjšček. Katoličance zove gnojare, deco za pse. Ali za slobod-nozidare i protestante ma samo hvalo. Od teh pravi: „To so vredi lüdje; takših nam trbe, tej ščejo slobodo i skažüjejo nam „gospodomˮ dobro slüžbo. Od njih guči z velkim veseljom. Sebe imenüvle „gospodaˮ, a hüde dühove „svoje gospodeˮ. Pravi dale: „Tej prihranijo „našim gospodomˮ vnogo trüda i njim - pripelajo vnogo lüdi. Ali naopak, tej gnojarje i črnosükneži njimi vnogo škodijo i njim delajo vnogo trüda i jih oskübejo za vnogo düš". Či guči z dečka šatan, se oponaša kak v kakšem zameknjenji, ali pa leži kak mrtev. Je to lepi dečko, ali bledi je i k žalosti nagnjen. Živi i hodi kak človek sklüčen pod velkim križom." — Tak piše André. (Dale) 27. maja 1934. NOVINE 3 tativnost kluba, beremo v dopisu: „z enotnimi nastopi zdrüženih prekmurskih akademikov... v javnem življenju ... usmeriti... vprašanja, ki so za prekmursko ljudstvo življenskega pomena ..., ko se ustvarjajo ... osnove bodočega življenjaˮ. Upravičenost klubove reprezentativnosti pa skuša biti utemeljena s tem, „da se neki organizaciji ne more odrekati reprezentativ-nost, kakor hitro je vsakomur sporo-čeno, da hoče biti ta organizacija reprezentativna in čim je dana vsakomur možnost vstopaˮ. Ugotavljamo najprej že dokazano dejstvo, da nikomur, ki je kršč. svetovnega nazora, ni dana možnost vstopa v klub, ki je „zamišjen kot izvensvetovnonazorskiˮ, še manj pa v klub, ki je na nekršč. ali celo protikrščanski podlagi. Dana je fizična možnost ne pa moralna. To se pravi: kristjan, ki bi se organiziral v takem klubu, bi zatajil svoje krščansko prepričanje in nehal biti kristjan. Prekmurskih akademikov kršč. svetovnega nazora je organiziranih v „Zavednostiˮ 36. Izven nje jih je po priliki 15—20. Skupaj teda j nad 50. O „enotnem nastopu zdrüženih prekmurskih akademikovˮ v okvirju KPA torej ni govora. In s tem je reprezentativnost KPA več kot problematična. II. Naša pota radikalno divergirajo v svetovnih nazorih. Za skupno delovanje v istem klubu ni podlage. Ta ugotovitev z naše strani ni izraz kakega apriornega afronta proti KPA, marveč le izraz doslednosti in odkritosti. Ne odrekamo Vam s tem pravice do dela v Slov. krajini, saj Vas kot njene sinove k temu celo sili dolžnost. Toda mi se zavedamo svoje odgovornosti do kršč. prekmurskega ljudstva, iz čigar krščanske tradicije smo vzrasli. Zato smo dolžni, izraziti priznanje vsakemu poštenemu delu za ljudstvo in ga podpreti, a prav tako odkloniti vse, kar bi bilo našemu lju-dstvu kot krščanskemu v škodo, pa naj si bo to delo od kogarkoli. Tudi ni a priori izkljüčeno vsako naše skupno delo, ki direktno ne tangira svetovnih nazorov, na priliko skupen nastop, da posredujemo z akademijami, predavanji in pevskimi nastopi svojstvene naše kulturne vrednote slovenski ali jugoslovanski javnost, skupna borba za popolno gimnazijo v Soboti, in podobno. Toda forma mora biti odločbo drugačna, nego si jo Vi zamišljate, in tudi taktika. Sloneti mora na demokratični enakopravnosti akademikov obeh svetovnih naziranj, na medsebojnem spoštovanja in sodelovanju z obeh strani. Na delo za naše ljudi smo poklicani vsi. A brezplodno bo to delo, če bomo tratili svoje mlade moči v medsebojnem prerekanju in brezozirnem rüšenja pozitivnih vrednot. Podlaga pozitivnega dela je jasnost in doslednost v načelih in kritika, toda stvarna, načelna in dobrohotna, ki je vezana le po resnici in ki ji je cilj: graditi, ne rušiti. Pisma naših z tüjine St. Germovin, Francija. Velečastiti gospod urednik! Vu imeni Jezušovom Vas pozdravlamo, celo Slov. Krajino, posebno pa svoje domače, štere smo z žalostsrcom mogli zapüstiti i se preseliti v delešnjo Francijo, kam se rivle stotine našega lüdstva. Vnogi si mislijo, ka so tű nebesa na zemli, ali strašno se vkanijo. Za tolažbo v tüjini si naročimo list Novine, da zvemo kaj od Slov. Krajine. — Rodi Ivan i Žižek Martin z Gomilic, Smodiš Jožef z Beltinec, Balek Franje z Adrijanec. Češ Preaux, Francija. Prečastiti gospod! Nalprle vas lepo pozdravim i vam želem to lübleno zdravje, ka te nam ešče dugo pisali te lepe reči za naše düšno zveličanje, ar ste že dosta düš rešili s svojimi spisi. Iz srca želem i prosim Blaženo Dev. Marijo i njenoga gorečega častitela sv. Janoša Boska, naj sprosita od dobroga Boga miloščo našemi narodi, ka v vsako hišo pride M. List i Marijikin Ograček, šteriva gda čtem, se čütim, kak da bi hodila v ogradi med najlepšimi rožami. Drügi stradajo Iepo čtenje, jaz je mam. V nedelo mam samo teliko časa, da k meši idem. V soboto pol edenajsti v noči sem prosta. Te primeni v roke Novine i je prečtem do polnoči, Zmolim zatém i ležem. Novine prido v soboto vseli. Gda je dobim, küšnem evangelium i ga prečtem. Dobila sam dve naročnic! na naše liste. Če bi znala za njihove naslove, vsem bi pisala, naj si je naročijo. Pozdravlam bogojanskoga g. plebanoša, očo, mater, nevesto, brata, sestro i Hahno na farofi pa vsem želem, da bi tak lübili Marijo, kak jo je sv. Janoš Bosko lübo. Horvat Terezija z Bükovnice. Chauvillers, Francija. Prečastiti gospod! Novine, M. list i M. Ograček redno dobiva, radiva števa te dobre liste, se dosta dobroga ž njih navčiva, so nam v tüjini jako potrebni. — Červek Geza z Nemčavec, Vidonja Janoš z Beltinec. Lanus Oeste, Argentina, 20. IV. 1934. Velečastiti gospod Vrednik! Srčno se Vam zahvalüjem na Vašem rednom pošilanji Novin, Marijinoga lista i Marijinoga Ögračeka. Naznanjam Vam, da so tej trije listi v mojoj hiši najlübši spremlevalci živlenja med tüjim narodom. Katoliški listi ne bi smeli faliti v niednoj hiži. Kelko več bi jih pa trbelo našim lüdem v tüjini, širom po sveti, od šteri Vnogi i Vnogi zgübi vero v Boga. Sveta bi bila dužnost vsakšega očé i matere, ka Opomina svoje sine, ali hčeri na katoliški tisk i da njim priporoča naše tak lübe i domače Novine, Marijin list i Marijikin Ograček. Vsakši Oča i mati bodi siguren, če tvoj sin ali hči čte te tri liste i se ravna po njij, da ne zajde nikdar v slabo pajdaštvo, štero pripela telko i telko našega dobroga naroda, posebno pa mladine, v propast, v pogüblenje. Pozdravla Vas s svojov ženov dober vaš poznanec. Ludvik Berden. GLASI. SLOVENSKA KRAJINA. Podpisana odbornika prosita inženera za meritev agrarne zemle v občini Sobota okolica. Podpisana odbornika Prša Franc iz Kroga i Erjavec Anton iz Satahovec, ki sva določeniva v občini M. Sobota okolica za agramiva odbornika, pozdrava s tem gg. inženere, naj se javijo pri agr. zadrugi v Črensovcih do 12. junija, po čem bi razmerili agrarno zemlo v občini okolici M. Sobota, ki obsega okoli 1000 oralov. — Prša Franc i Erjavec Anton, agr. odbornika. »Jadranska Straža", štera je lüdi pri nas razširjena, je napravila od 19 — 24. maja izlet v Prago. S tem izletom se vrača obisk bratom Čehom, ki vsikdar v vekšem broji romajo na naše morje i se vtrdjava bratska lübezen med slovánskima narodoma. Balkanske igre se bodo letos vršile v Zagrebi augusta 26, 1. i 2. septembra. Pozivamo naše sportiste, da se jih vdeležijo i prinesejo venec zmage v Slov. Krajino. Deca 4 meščanske šole v Lendavi, štera so bila na izleti v Črensovcih i v Polani, kak nam piše voditeo izleta, so bili v Polani od g. župnika jako prijazno sprejeti. Te njim je razkazao cerkev i župnijo. Ar so pa bili jako otrüjeni i ne mogli dobiti tisti den voza, so ga najeli drügi den i se ž njim pripelali domo v Lendavo. Naši bogoslovci v Niši. Bogoslovci iz Slov. Krajine č. g. Cigan, Zelko, Škafar, Gregor i Kolenc so že prestali vojaške vežbe i so že vsi nastavleni po bolnici. Slüžba je ne žmetna i tüdi ne trpi dugo. Dobili so dovolenje, ka hodijo vsakšo nedelo i svetek k slüžbi božoj i spevlejo tam Slovenske pesmi. Pišejo nam, da bi nam poslali črešnje, če ne bi bilo tak daleč, ar so tam jako. fal. Čas njim preci hitro teče, samo 5 mesecov ešče, pa bodo lehko nadalüvali svoje započeto delo. Priporočajo se v molitev i naračajo si naše liste. „Takše nesnage mi ne trebeˮ. En dečko nam piše iz Francije, ka se je šteo oženiti i je mislo, da je dekla, štero si nameni vzeti, pravi angelček, samo peroti njemi falijo, pa se je jako vkano. „Vlase si je dala odrezati, z avtom se vlači od varoša do varoša, po muzikaj se je vlačila vüzemske svetke, gda smo drügi pošteni lüdje v cerkvi bili. Takšega križa si neščem na glavo privezati, takše nesnage mi ne trebeˮ. — Odločen i pravičen odgovor. Bog daj, da bi to zadnja dekla bila iz Slov. Krajine, od štere bi se tak Pisalo i da bi se od nje tüdi odsehmao veselo pisalo. Naročnikov v Franciji so nam spravili: Horvat Treza z Bükovnice 2, Plej Ignac z Črensovec 3, Ficko Karol 3, Fujs Marija 1. Bog plačaj za trüd. Pozdrav pošilajo iz Francije pa naročijo naše liste: Sobočan Ivan z Gomilic, Süšec Ivan z Beltinec, Lebar Ivan z Gančan, Gjörköš Štefan z Nedelice, Zadravec Franc, Koren Franc, Zver Franc, vsi trije iz Turnišč, Horvat Štefan iz Bistrice. Plej Ignac Črensovci, Kovač Štefan Črensovci, Copek Štefan Polana, iz La Champe-noise v Franciji vredniki Novin, celoj Slovenskoj Krajine, dečkom Črensovske fare, posebno pa svojim domačim. Ficko Janoš od Sv. Sebeščana, Žilavec Rupert iz Vadarec, Horvat Ivan i Ficko Karol od Grada, vsi v Franciji, svojim domačim, starišom, bratom i sestram i njim vse dobro želejo. — POLITIČNI PREGLED. Tožba Madjarske. Madjarska je založila našo državo pri Zvezi narodov zavolo nemirov pri meji, kak da bi je mi povzročili. Takši je bio tüdi pred kratkim pri D. Lendavi, gda je po lastnoj krivdi streljen, kak smo že poročali, eden madjarski graničar. Naša vlada odgovarja, ka ne ona, nego Madjarska krši mir, ar ž nje i prek nje prihajajo bombe, štere nam delajo milijonske škodo i kolejo nedužne lüdi. Naša vlada je zednim pozvala domo svoje odposlanstvo iz Budapešta, štero se je müdilo tü zavolo podugšanja trgovinske pogodbe z Madjarskov. Mi se pri toj priliki spominamo sklepa vučitelov prek na Madjarskom, šteri se je skleno lani. Po tom sklepi so vučitelje bili pripravleni Slov. Krajino zasesti z orožjom i jo spraviti nazaj pod Madjarsko. Se zna, ka te nezreli sklep se nikdar ne bo mogo izvršiti, svedoči pa li, ka tam prek bi se mogli iskati zroki nemirov, ne pa pri nas. Latvija. V Latviji sta se borili narodnosocialistična i komunistična stranka, ka vržeta vlado i se polastita oblasti. Vlada je pa potom svojega vojaštva zasedla vsa javna poslopja i prostore dve više imenüvanivi stranki, njihove voditele spozaprla i tak napravila red. Vlada lada potom diktaturo. Za okrepitev Male Zveze so se preminoče dni vršila velika posvetüvanja v Beogradi med našim, romunskim i törskim ministrom za zvünešnje zadeve. Arabija. Bojna med Ibn Saudom i jemenskim Imanom je končana. Prvi je dobo en deo iz države drügoga. Italija. V Italiji nega več parlamenta. Postala je stanovska država, to je ravnajo jo razni stanov: kmetskoga, delavskoga itd. zastopniki v korporacijaj ali zdrüženjanj. Dvadvajseti korporacij z svojim svetom ali tanačom pa Velikim svetom ali tanačom ma v rokaj vso zakonodajno i izvršno oblast. Bolgarija. Cankov je nameno z svojimi narodnimi socialisti vrčti vladv i vzeti vse oblast v svoje roke. Za to je zvedo krao i s svojov vojskov preprečo njegovo namero. Krao Boris je imenüvao novo vlado, štera ma vojaški značaj, ar je njeni predsednik general Kimon Georgijev i ar sta v njej notri še 2 generala. Dajte vsakomi čast. Dnes tje den sem objavo, kak smo začeli v kat. akciji pripravlati mladino. Mirno, krotko, z punov lübeznostjov sam to napisao, kak je vsaki lejko spoznao pri čtenji, samo z namenom, da düšam pomagam. I par lüdi je vendar etak ugovarjalo — par lüdi, štere na ednoj roki lejko prečtem: „Zakaj nosijo naprej g. Bakana, koga je cela fara sovražila, s tem se dela krivica našim dühovnikomˮ. To so preveč krivične reči i je moram javno ožigosati. Šterogakoli dühovnika gorečnost je dika za vse dühovnike i ki jo taji, vse blati. Naši g. duhovniki ne potrebüjejo tej macalüzasti reči, oni dobro znajo, što so bili g. Bakan s svojim Svetim i i gorečim živlenjom v Črensovskoj fari, pa cela fara tüdi, zato pa obsodijo s celov farov to hüdobno govorjenje par mladih lüdi. Jaz lejko povem v imeni nas vseh treh Črensovskih dühovnikov,da je srečna fara, štera ma g. Bakana za svojega dühovnika i düša, štera ga ma za spovednika. Dajte čast vsakomi, lübite vse, posebno pa svoje düševne dobrotnike. — Klekl Jožef. Ravno dvadvajseti. Ka? Gotove, sebe za modre i pobožne držeče osebe v nekom kraji so začele širiti glase, „ka za Kleklna nišče ne mara, ka Novine prepadnejo, ar nemajo naročnikov i ne dopisnicovˮ i več takših sadov sovraštva i nevoščenosti. Jaz njim odgovorim, da nikdar nesam iskao i tüdi ne iščem, da bi što marao za mene. Jaz iščem za sebe i drüge samo Boga i djanja pomoči iz lübezni. Če se drügi za kakšo „maranjaˮ brigajo, je njihova stvar, ne sam njimi nevoščeni. Ka se pa tiče dopisnikov Novin, odgovorim, da smo jih pri zadnjoj številki meli ravno dvadvajseti. Zato so pa Novine vsaki den bole Zanimive, pa majo na jezere naročnikov i vsikdar več, ar branijo, pravico vsakoga. Jaz ne sovražom nikoga, nemam svaje z nikim, molim za vsakoga, za škodoželne špotlivce tüdi i je lübim, a pravico pa proti vsakomi zagovorili štokoli je, ar se pravica ne sme napadati. Krščanski list se mora boriti proti krivici, od šterekoli strani ta prihaja i za pravico na vsako stran. Lejko si potem hüdobija razlaga naše vrste kak si šče, mi bomo Bogi davoli račun i ne lüdem i se zato ravnali vsikdar po tom vidiki. - Vrednik. Novine so narasle za komadov: 8 v Franciji, 1 v Žižkih, 1 v Baranji, 2 v Soboti, 1 v G. Bistrici, 1 v Zagrebi. Sküpno za 14 komadov. Prosimo odgovora. V Domi sv. Frančiška, Sobota, Križova 4, sta plačali lansko naročnino na Marijin List: Caiger Marija 10 Din., Makovec Marija pa 5 Din. Prosimo odgovora, odkod sta naročnici. Trbelo de si zapomniti! J. K. se je v svojih berlinskih pismaj, ki so bila objavlena v „Slovenciˮ, Spomno tüdi na zavarvanje „Karitasˮ. Po odstavi, v šterom predlaga, naj bi se zavarvanje imenüvalo poleg „Karitasˮ še „Preskrbaˮ, piše: „Ta opazka od „Karitasˮ, ščem praviti od „Preskrbeˮ, naj bo zednim mala reklama zanjo. Ka pravim, mala! Velika naj bo! Na Nemškom je vse zavarvano. Višina kulture se ne meri več samo po tom, koliko kakša dežela žajfe porabi, nego tüdi po tom, kak so lüdje socijalno zavarvani i preskrbleni. Čüli ste, kak izvrstno je na Nemškom socijalno zavarvanje. Pri vas je ne tak. Pomagati si morate sami. Radi se Slovenci ponašate, da ste na visokoj kulturnoj stopnji. Istinsko. V mnogom pogledi neste za najbole kulturnimi narodi. V zavarvanji ste pa še odzajaj. Na imeni končno ne vse ležeče, Od imena ne bo nišče sit i bogat. Od penez pa. Če ne bogat, pa preskrblen. Teda vse lüdstvo v „Preskrboˮ ali „Karitasˮ! Inteligenca, voditeli lüdstva, ogromno socijalno, kulturno i krščansko dobrodelne delo bote izvršili, če to lüdsko zavarvanje tak pospešüjete, da bo zavarvan vsaki Slovenec!ˮ Vi ste že zavarvani? Če ne, dajte se kemprle ! Zglasite se na uredništvi Novin v Črensovcih, ali pišite na vodstvo „Karitasˮ v Maribori (Orožnova u. 8.) Izpiti na našoj gimnaziji se bodo vršili od zdaj naprej pred ministerskim odposlancom Dr.Melik Antonom, profesorom iz Ljubljane. 4 N O V I N E 27. aprila 1934. - M. Sobota. Na Risalski pondelek popoldnevi so se pripelali Prezv, g. knezoškof i ap. administrator Dr. Tomažič Ivan Jožef v Soboto, da 22. delijo svestvo sv. pokore mladim vernikom. Dühovščina, oblast i velika vnožina naroda je Prezvišenoga z najvekšim poštüvanjom sprejela. Dol. Lendava;: Raznašajo se glasovi po Lendavi, ka do praj naša Slov. gospoda na Telovo šla v Törnišče k telovskoj procesiji. Mi toga nikak ne vörvlemo, ar smo že v majniki. :— Neprevidnost i nesreča. Cigü-tovi so prišestni teden v goricah delali. Pri goricaj je bilo tüdi malo Gigütovo mlajše 6 letna deklička. Na noč so ostali z mlajšetom samo dedek. Zajtra po so odišli v cerkev k sv. meši. Dete je nikak prišlo do vina i se je napilo. Kda so dedek nazaj prišli, so dete v nezavesti v strašni krčaj najšli. Zastruplenje z alkoholom je bilo tak močno, da niti na injekcijo ne so popüstili, tak, ka so njemi doktor nej mogli vüst odpreti i želodca vözaprati. Stariši so dete spravili v Nedelico na dom. Malo je vüpanja za ozdravlenje. Kak trbej na deco paziti i kak škodliv je alkohol, nam ta nesreča zadostno pokaže. „Fantje iz Korovciˮ. Pod tem naslovom piše „Domovinaˮ v 19 št., neistino proti Kroškim dečkom pri šteroj nemoremo mučati. Piše, da so se zbrali dečki v gostilni g. Benka i da so se bili. Vino je segrelo in da je reč, dala reči i so si bili v vlaseh i daje med trašnim bitjom obležao zaboden v prsi Keréc Karol iz Cankove. Zabo-J den je bio Kerec ali ne od Koroških dečkov kak to trdi Domovina, ar sta bila samo dva v gostilni i tüdi najmenše svaje ne bilo v Prostori, še menje pa bitja. Zgodba je bila sledeča. Kerec je bio malo pri vini ne pa pijan* i jervzeo kupico pa odšo izsobe rekši da ide vode pit, za njim je taki šo sluga' gostilničara. Nato sta se oba vrnola krvava -v sobo, Kerec zabodjen pod rebra i sluga z razbitov glavov. Neje pa znano ali jiva je-što drügi ali sta se pa medsebojno zbila. Ne je pa- bilo niednoga dečka iz Korovec poleg pri. bitji. Zato naj Domovina, ne jemle- časti nam, naj se prle osvedoči i-potem samo piše, ar smo nji daleč naokoli poznani kak pošteni dečki i ne vmorili«. Ža to žalivo pisanje zahtevamo, da je' Domovina nazaj vzeme. Štirje svèdóčimo, da istino pišemo.— Kroški dečki. Nedela. Bridko se tožijo naši siromacje, ka ne morejo na vrsto za delo v Francijo, nego dobijo mesto tisti-, ki neso gá tak potrebni ali nikák /potrebni. Od njih se tüdi jako dosta guči..— Náše Vredništvo je celo pritožbo odstopilo oblasti, da siromaškim delavcom deli, kak je dužno, pravico. Nova hiša šolskih sester. Šolske sestre so odprle novo hišo v Boštjan! na Kranjskom. Prednica je naša rőjakinja s. Marisstela Gibičar. Naznanja nam z velikim veseljom, da drži po nedelaj i svetkaj oratorij za žensko mladino i včasi v začetki se' je priglasilo 40 dekeo, štere se .zbirajo okoli nje kak matere. Zbetežala je na pameti od žalosti Hozjan, rojena Žerdin Ana iz V. Polane v Franciji. Nahaja se v St. Venanti Asile de Alienes, Pas de Ca-láis. Prosimo naše delavce, ki so v Pas de Calaisi zaposleni, naj nesrečno mlado ženo .obiščejo i nam pošlejo poročilo od nje. Našim naročnikom v Chicagi. Ar je dolar zgübo vu vrednosti i to 11 dinarov, bi lepo prosili naše poštüvane naročnike, ki majo delo ali vrednost, da nam to zgübo, nadomestijo, ovak mi gorplačamo. Nas stane samo Poštnina Novin 26 Din. zvün pakivanja. Prosimo lepo, ka prevüpate, žročite našima širitelima i ona nam že dostavita poklonjeno nadomestilo. Že naprej vsem Bog plačaj. G. Lendava. Naš rojak, Bežan Viljem, je nastavlen v Radmožancih za vučitela. Črensovci. Naše prosvetno drüštvo je dovoljeno. Bogi na čast i düšam na zveličanje se ga ščemo poslüžavale Podivjana mladina. Na risaoski pondelek je pali pokazao en deo mladine iz črensovske fare, da podivja- j nost nešče1 vö : mrla med njov. Med velkov mešov je en deo dečkov odišo ná dvorišče poleg cerkvi ležeče gostilne Í g. kaplan Bejek jo je šteo vrača! nazaj v cerkev. — Večer ob desetih pa sta v Črensovcih pred fa-rovskim križom mérno sedečega Gabor Matjaša mladenca brez nikakšegapred-hodhoga vzroka napadnola z noži Hozjan Jožef Petrov i Düh Pavel, dečka iz Trnja. Ma na glavi 6 ran, s tej edno .Veliko na šinjeki blüzi žile odvodniče, na obrazi i na roki.- Rane znajo, biti nevarne. Stokrat smo že povdarili i i znova povdarimo, da mladine nikaj drügo ne more rešiti podivjanosti, kak jedino i izklüčno boža milošča, štero pa more dobiti edino i izkljüčno po dühovnoga živlenji. Črensovci. Nikak si je Hanc Štefana detelico nakoso pa odpelo pa je nej vpamet žeo, či je nej na svojoj njivi eli je pa tak šteo napraviti. Ve njemi ne želem nikaj hüdo, samo drgoč-naj bole okoli pogledne, či je ne na svojoj njivi. Da ga Bog zato vidi, či On ravno mislo, ka ga níšče ne vido, gda jo kosio. Odseli se od nas g. Herman Ferdinand, kaplan od Sv. Jürija. G, kaplan Herman je zaproso sprejem v zagrebečko nadškofije, i je dobo tü faro našega rojaka Horvat Jožefa iz Črensovec Prišlim... Gda g. Herman za-; püšča Slovensko Krajino, njemi jezeri njegovi poštüvalcov iz srca želejo, naj se počüti med dobrim hrvatskim .narodov prav dobro, naj vživa mir, zadovolstvo i naj ima puno božega blagoslova na svojem težavnom düšno pastirskom dèli za rešenje düš. Njegovi poštüvali i vsi poznanci njemi vsi iz srca kričimožbógom i ga prosimo, naj njemi Slov. Krajina ostane skoz celo živlenje globoko v srce zapisana.G župnik Herman se na svojo faro priseli ravno dnes 24. maja, gda naše Novine izidejo. Kak svojemi gorečimi širiteli i dopisniki se toplo zahvalüje-mo za vse trüde štere je imeo pri širjenji naših listov kak kaplan pri Sv. Jürji i ga prosimo, naj obrača iz svoje fare svoj pogled večkrat na, nas i potom svojih poznancov podpira i širi. naše liste, šterim je bio steber na Goričkom. Gda se njemi za vso lübézen z lübeznostjov zahvalüjemo, njemi iz globine srca želemo: Bog plačaj, Bog blagoslovi, Bog vodi, Bog zmagaj povsod. Viheren shod v Turnišči. Na risaoski pondelek so g. poslanec Hajdinjak meli pri nas na tistom dvorišči, kde stanüjejo orožniki, shod. Gučali so vsepoprek. Lüstvo ji je jako k računi gnalo. Na mestaj je prišlo do tákše rabuke, ka so poslanec nej mogli k reči priti. Jáko so njim naoči metali, ka so podpisali zakonski , predlog, da bi jezuite pregnali pa ka so zrok, da bomo meli znova občinské volitve. Ženske so kričale: „Ka ste nam spravili ?— to, da belice osem za en dinar tržimo!ˮ Kda so eden gospod pozvali lüstvo, naj ne poslüša govora, so zvün par lüdi vsi zapüstili prostor, kde je bio shod. Lüstvo je z navdüšenjom zazvalo: „Živio naš ban, — doli Hajdinjak!ˮ „Živio naš krao in naša domovina, — doli klike!“ Ar, je bio shod pripravleni brezi toga, da bi što kaj namali delao proti, se je razpoloženje lüstva očivesno pokazalo. Sklep sveta kat. akcije v.Čren-sovcih. Svet kat akcije je zaproso g. plebanoša, naj püstijo cerkev vsaki den odprto, naj mladina ma mesečne stanovske navuke i naj se napravijo dveri v cerkev proti prepihi. G. plivanoš šo drage vole privolili, kotrige se njim pa zahvalne za dobroto. Svetek Marije Pomočnice v Martinišči de letos obslüžavani v nedelo dne 3. junija. Zavolo sv. firme, ki se vrši te dni v murskosobočkoj dekaniji, smo svetek prenesli na te den. Vabimo vse tiste, ki so se že dve leti v tak velikom števili vdeleži svetka Marije Pomočnice v M. Soboti, naj tüdi letos ne zaostanejo, nego naj pripelajo še mnogo drügih. Svetek de se etak vršo. Od 31. maja do 3. junija de se vršila v martiniškoj kapeli slovesna tridnevnica i bo vsako jütro ob 6 vöri predga in sv. meša, i vsaki večer ob 7 vöri predga in večernice, j Ves čas bo prilika za sv. spoved. Na j svetek bodo sv. meše od 5 vöre nap rej pri oltari na dvorišči in v kapeli. Ob 10 vöri pa bo slavnostna predga nato pa slovesna pontifikalna sv. meša. Včasi po meši de procesija s podobov Marije Pomočnice po procesiji ofer in zahvalna pesem. Popoldné bodo ob pol 4, vöri večernice: predga in popevané litanije z blagoslovom. Pridite v obilnom števili! Vabimo tüdi Marijine drüžbe, da pridejo i povzdignejo čast naše nebeske Matere. Po Mariji k Jezuši! PO DRŽAVI. Vudne rop. Na farofi v Predosljah poleg Kranja na Kranjskom, sta dva človeka prosila krstni list od g. plebanoša popoldnevi. Gda so stari gospod spitavali neznanca, sta ga z revolverom napadnola i grlila. Na kriko je priletela küharca i obranila staroga gospoda. Ednoga napadalca je pa odrino pribežajoči g. kaplan. Napadalca sta govorila kranjsko domačo reč. Pač nevarni časi so. Krivda alkohola. Na zastoplenje so se opijanili dečki v Dol. Staroj vesi na Kranjskom, i napadnoti Radičovoga sina, pa ga teško ranili. Mladi oča je šo sini na pomoč, a toga so pa pijanci vmoriti. Grozno, ka dela alkohol i mlačnost vu veri. Nega drüge pomočl proti podivjanosti, kak globoko versko živlenje. Preiskava je odrejena proti večim odvetnikom, višjemi uradniki, vseučeliškomi profesori ino dvema visokima sodnikoma v Beogradi zavolo nekše poneverbe, štera se je zvršila pri naročitvi materiala za naše državne železnice. Bolgarsko pevsko drüštvo „Rodna pesenˮ je obiskalo Ljubljano. Bratje Bolgari so biti navdüšeno sprejeti. Pri toj priliki je obhajalo 50 letnico naše pevsko drüštvo »Slaveč". Z -drüštvom je obhajao 50 letnico tüdi njeni predsednik Dražji Ivan. Počastitev spomina^ vojakov, ki so vmrli žíT"3ombvino. Odposlanstvo naših poslancov i senatorovje obiskalo grčke vode i otok Krf pa tű s -skuznimi očmi obiskalo vojaške grobe pa te ovenčálo. Vršile so se cerkvene Zahvalne slovesnosti, održala sküp-ščina. Jezero i jezero naših najbolši sinov počiva v tüjini, da smo mi šlo-' bodni. Zato je tak lepo povedao: poslanec Auer:. „Mrtvi nam nalagajo dužnost, da smo složmTrfa-mamo vsikdar pred očmi svojega krala, svoj narod i domovino, i da more biti vse naše delo - odkrito i narodi vdano. Če naši. nesmrtni junaki neso pomišlati žrtvüvati svoje živlenje za Jugoslavijo, mora biti vsaki politik pripravlen žrtvüvati vse, da se Jugoslavija izgradi i okrepiˮ. OKOLI PO SVETI. Rüdniška nesreča se je pripetila v Monsi, v Belgiji, 40 rüdarov je mrtvih. Sleparija odkrita. V Bayonni na Francoskom, gde je teliko jezer milijonov frankov siromaškoga lüdstva zapravo Stavinsky, je odkrita nova sleparija. Ponarejüvale so se poštne na-kaznice i državi napravile več milijonov frankov kvara. Oblak se je odtrgao v Palestini pri Genezareškom jezeri, štero poznamo iz sv. Pisma. Voda je tak narasla, da je iz jezera vdarla v mesto Tiberijo, hiše podkopala, drevje podrla i 50 lüdi vtopila. PREKOSNICE. Nemec iz Kolna se je pripravlao na romanje v večno mesto Rim. Rad bi prišo tüdi k sv, Oči, papi. Naj jih pa more na dostojen način pozdraviti i na njihova pitanja odgovoriti, se je navčo tiste navadne dijaške reči, z šterimi se takši poklon vrši. Prvo, ka se je navčo, je bio Pozdrav: Ave sankte Pater. (Zdrav bodi sv. Oči.) Samo, ka do Rima je to prvo pozabo. Gda je pa hodo v Cerkvi sv. Petra, je vido napis pod Marijinov stikov, Ave sankta Parens. (Zdrava bodi sveta Rodica.) To je, mam ga, pa ide pred sv. Očo pa jih pozdravi mesto Ave sankte Pater Nemec: Ave Sankta Parens. (Zdrava bodi Rodica.) Papa: Vis mé esse feminam? (Misliš, da sem jaz ženska?) Nemec: Ex Colonia Agrippinae. (Iz Kolna. Na drügo pitanje pape: unde és, odkod si, bi najmre mogo tak odgovoriti). Papa: Sum ego amens vel tu? (Sem jáz norc, ali ti ? Neméc: uterque, (oba). Nemec je mislo, da ga pitajo: vivunt ne parentes vestri, jeli vam živejo starišje i je odgovoro, da oba. — Papa: Vis, üt ejiciam te foras? (Ščeš, da te völüčim?) Nemec: Non sum enim dignus honore hoc (Nesam vreden te časti) Nemec je mislo, da njemi dajo küšnoti prstan na roki kak se doma navčo i bi pri küšavanji mogo gornje reči praviti. Pošta. Rodi Ivan, St. Germain, Francija. Novine koštalo do 1. dec. 42 Din. — Červek Geza i Vidonja Janoš, Francija. Duga je na letos samo 37 Dinarov, ar se je lanski Višek letos všteo. — Horvat Terezija, Ces Preaux, Francija. Prošene knige poslali.; Naslov, ki ga želeš meti, je sledeči: Pensio nat St Jeanne d’Arc, 28 Rue Voltaire Bar le Due, Meuse. — Sobočan Ivan, Serancourt,. Francija. Novine, M. list i Ograček z kalen-darom do novoga leta 88 dinarov. Mi vam pošilamo samo en komad. Če več želeta naznanite nam. — Gerič Ivana domačim. Iz Francije so Novine vašega prišle nazaj, plačao je celoletno naročnino. Prosimo, vas, da nam.naznanite njegov novi naslov. Gornjec Fanike domačim. Novine so prišle nazáj iz Osijeki Prosimo vas, da nam naznanite njeni novi naslov. Širitele prav lepo prosimo, pošlite nam naslove naročnikov. Vsakoga pridavek i krstno ime zapišite na-pole z hišnov številkov vesi. Radi bi imenoma poznali vse naše več jezerne naročnike i njihovo ime gorštampali na liste. Bogajte nas. Naročnino nam pošlite, ar je velika süša; v tiskarni, tü je dež nikaj ne namočo. Cene Zavolo deža so cene nekaj malo spadnole. Naša pšenica še pa vseedno ešče trži po 135 Din. Vreme. Jasni, topli dnevi; Senja meseca junija: 4 v Soboti, Križevcih i v Dobrovniki, 10 v Lotmerki, 12 v Turnišči, 15 pri Sv. Sebeštjani 16 v Lendavi, 18 v Dokležovji, 21 pri Grada 24 na Razkriži, 27 v Beltincih i Kotoribi, 29 v Čakovci. Vabilo. na redni občni zbor Hranilnice in posojilnice v Črensovcih, ki se bo vršo 31. maja 1934, ob pol 3 vöri popoldne v uradnom prostori.: Dnevni red: 1. Čitanje zapisnika zadnjega Občnoga zbora. 2. Čitanje revizijskoga poročila, 3. Poročilo načelstva in nadzorstva. 4. Odobritev računskoga zakljüčka za leto 1933. 5. Slučajnosti. Če bi te Občni zbor ob napovedanoj časi ne bio sklepčen, se vrši pol vöre kesnej z istim dnevnim redom in na istom mesti drügi občni zbor, ki veljavno sklepa negledoč na število navzočih članov. Načelstvo.: BANKA BARUCH 15, Rue Lafayette, PARIS odpremlja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Poštni uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksemburgu Sprejemajo plačila na naše čekovne račune: Belgija: št. 3064-64, Bruxellès; Francija: št 1117-94, Paris; Holandia: št 1458-66; Ned.Dienst;Luksemburg: št. 5967, Luxembouig. — Na zahtevo pošlemo brezplačno naše Čekovne nakaznico. __________ 24-1 Ariel Motor v jako dobrom stanji, 250 kubikov, novi Typ, malo rableni. Opitajte v Weissenstern trgovini v Dolnji Lendavi. Na prodaj je med občino Cven in mestom Ljutomer lepo zemljišše (2½ orala njiv in travnika) in 7 polovnjake dobrega vina po zelo ugodni ceni. — Vprašati je pri živinozdravnika Škofu v Ljutomeru. Novine izhajajo vsaki četrtek za prišestno nedelo. — Za tiskarno Balkanji Ernest, Dolnja Lendava. — Izdajatelj in urednik: Klekl Jožef, župnik v pok.