Politični ogied. DR2AVA SHS. Na d«n »olitev. ko šc volihii izid \r. domačih krajet ¦i bit znan, so že napoTodo^iii rniil-M^ki in •uunostoj- ao demokratski agitatorji svojo vcliko »zmago«. Najprej so trdili, da imajo 170 mandatov, potNn &o pa popuslili na 162 in malo je manjkalo, da niso še rekli, da bo vsak zaprt, ki ne verjamo. Voditelji opozicije so na STOji seji v Beogradu due 12. L m. ugotoviJi po točnih 3>odatkih iz ccle države, da je fadHialsko-samosfojno deriKJkratska »zraaga« pridobljena s strašnim nasiijem 3n goljufijami ter da bi imela opozicija sijajno večino, ie bi se bile volitve v redu in po pravici vršile. Notranji ^ninister je izdal volilni izdd v številkah, — povedal je, lcoliko volilnih glasov odpade na posamczne stranke — in ta objava popolnoma potrjuje ugotovitev opozicije, ker je iz nje razvidno, da je opozicija dobila 360 tisoč jglasov več kot vladni blok. Poslanec dr. Hohnjec, podpredsednik državnega odibora je poslal predsedniku skup.ščine tn državnega odibora Ljubi Jovanoviču protest proli zlorabam, ki so se -tvršite pri volitvah. Ta prolest ugolavlja, da bodo prišli na način, ki je v pailamentarni zgodovini nepoznan, v novo skupščino tudi poslanci, z ukradenimi volilnimi ikrogljicami Ln ne izvoljeni po svobodni narodni volji, ter opoTiarja, kako silno trpi naša država pred svetom «na svojein ugledu. Voditelji opozicije se priliodnji teden ponovno sestanejo, kcr se bo do tedaj že vedelo, kaj namerava vlada proti Radičevt stranki in kako je razpoloženje med jadikali, — ali za nadaijevanje polilike Pribičeviea ali pa za nova pota. RALKANSKA ZVEZA PROTI RUSIJI. Berlinski list »Deutscbe Allgemeine Zeitung« porbča iz Moskve, da so po informacijah ruskih političnih lurogov Rumunija, Jugoslavija in Bolgarija sklenile pod angkškim protcktoratom zvezo proti Rusiji. Pogodba obsega žtiri točke: 1. Jugoslavija in Bolgarija se zavežeta podpirati Ruinunijo, da obdiži Besarabi jo. — 2. Rumunija in Jugoslavija podpirate zahteve Bolgarije po Traciji. — 3. Bolgarija se odpove Dobrudži. — 4. Bolgarija podpira zahteve Jugoslavije po Solunu. — V Rusiji so prepričaiii, da je zvezo započela Anglija, ki bi rada dosegla zase mor&ka oporišča v Črnem morju. RUSKO—JAPONSKO—KITAJSKA POGODBA. Na zvezc, ki so se začele v zadnjem času sklopati proti Rusiji, je pa Rusija odgovorila z obrambno zvezo azijskih držav. Najprej se je pogodila z Japonsko, potem pa s Ivitajsko Ln nemški listi vedo sledeče poročati o skleojeni pogodbi: Za slučaj, da bi Amerika, Anglija ali Prancija z vojaško silo naslopiia proti Kitajski, bo iposlavila Rusija za Kitajsko araiado 200.000 mož. Japonska se pa zaveže, da bo ta pomožni kor oborožila, opremila in oskrbovala. Zato se Rusija odpove v korist Japonske 50 odstotkom svojih deležcv pri vzhodnoikitajski žekznici. Otok Sabalm postane po petih letih japonska last, če bo Japonska izročila Rusiji štiri male ikrižarke, veliko bojno Iadjo, 30 motornih čolnov in 7 malih bojnih ladij. S pomočjo Japonske se bo pristanitšče y Vladivostoku napravilo za odlično mornariško oporišč^. Denarna sredsiva za zgraditev mornariškega oporišča bo dala na razpolago Rusiji Japons^ka v višini 60 odstolkov gradbeiiih stroškov. Kitajska armada bo štela 800.000 mož mirovnega stanja in ji bosta dala oficirske instruktorje v enakem številu Rusija in Japonska. V vzhodni Kitajski se bo izvežbal po en indijski in en tibetanski kor. Trdi se, da je pogodba sklenjena za 30 let. ANGLEŠKA DELAVSKA STRAjNKA IN DVOR. Londonsko glasilo angleike delavske stranke »Daily Herald« je ostro nastopilo proti potovanju angleškega preslolonaslednika po kolonijah. Svoje napade ublažuje sedaj s tem, da pravi, da ni hotelo napaaati kraljeve rodbine in tudi ni hotelo delati za izpremembo angleške monarhije v republiko, ampak da je le oprsvičeno grajalo