mino MAI^|EIff vrEKMIIVHU TAKTIČNE RAKETE R-I7 ■ - ISSN 0040-7712 MAJ-JUN1J 2003 LETNIK XXXXI CENA 400 SIT POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 1102 || 1 86671 9 10 Revija za tehniško ustvarjalnost mladih MAJ-JUNIJ 2003, LETNIK XXXXI, CENA 400 SIT, POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI PRI POŠTI 1102 Revijo TIM izdaja Tehniška založba Slovenije, d. d. Za založbo: mag. Ladislav Jalševac Glavna urednica: Maja Jug - Hartman Naslov uredništva: Lepi pot 6, 1 001 Ljubljana, p, p. 541, telefon: 01/479 02 20, faks: 01/479 02 30, e-pošta: cuden@TZS.si internet: http://www.TZS.si Naročniški oddelek: telefon: 01/479 02 24, e-pošta: mezan@TZS.si Revija izide desetkrat v šolskem letu. Naročite jo lahko na naslovu uredništva ali po telefonu. Posamezna številka stane 400 SIT, naročnina za prvo polletje pa 2000 SIT. Transakcijski račun: 07000-0000641 745 (Gorenjska Banka, Kranj) in 02922-0012171943 (NLB, Ljubljana). Celoletna naročnina za tujino znaša 8000 SIT (40 EUR). Devizni račun pri Novi ljubljanski banki, Ljubljana d. d., Trg Republike 1, 1000 Ljubljana: 900-27620-3250/6 Odgovorni urednik revije: Jože Čuden Lektoriranje: Ludvik Kaluža Trženje oglasnega prostora: Vesna Aljančič Računalniški prelom in izdelava filmov: Luxuria, d. o. o. Revijo ureja uredniški odbor: Jernej Bohm, Jože Čuden, Jan Lokovšek, Matej Pavlič, Aleksander Sekirnik, Miha Zorec, Roman Zupančič. Tisk: Euroadria, d. o. o. Revijo sofinancira: Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport - Urad za znanost ter Urad za šolstvo. Na podlagi zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS št. 89/98) sodi revija med proizvode, za katere se obračunava in plačuje davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Prispevkov, objavljenih v reviji TIM, ni dovoljeno ponatisniti brez pisnega dovoljenja uredništva. Fotografija na naslovnici: Mibov relax v rokah izkušenega RV-pilota po opravljenem preizkusnem poletu Foto: Sašo Babič KAZALO KAZALO 2 6 8 12 14 18 23 24 26 28 30 32 42 43 43 44 48 53 53 54 56 58 61 62 64 66 MODELARSKE NOVOSTI NA NURNBERŠKEM SEJMU. ZAČELI Z NAJMLAJŠIMI MAKETA OPERATIVNO-TAKTIČNE RAKETE R-17 (SCUD-B) IZDELAVA DOPRSNE FIGURE JADRALNEGA PILOTA MODEL KATAMARANA AQUABUS C-60 (2. DEL) PENDOLINO. PIKO TIMOV TEST - RELAX. ŠOLA AKROBATSKEGA LETENJA (2. DEL) TEKMOVALNA JADRALNA MODELA KATEGORIJE A-1 (FIH) MOJCA IN ANDREJ. UVLAČLJIVO PODVOZJE ZA MODEL JADRALNEGA LETALA ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2002/2003 NOVI MATERIALI IZ VANTICA. TIMOVO IZLOŽBENO OKNO - TORNADO ECR TIGERMEET TIMOVA NAGRADNA AKCIJA OBNOVIMO SI STARI MOPED (8. DEL) . DISKOMEŠALNIK NAPAJALNIK ZA POLNILNIK AKUMULATORJEV TIMOV PORTRET ŠTIRI V VRSTO. NOSILEC ZA ŠKATLE BARČICA PO MORJU PLAVA VETRNICE IZ PLASTENK ŠKATLA ZA NOVI TELEFONSKI IMENIK USNJENI PAS KOT MODNI DODATEK POČITNIŠKI NAKIT. 67 OKRAŠEVANJE S SUHIM CVETJEM 68 POSLIKANE MAJICE IN TORBE 70 OKRAŠENA POLETNA OBUVALA . 71 NOVO NA TRGU 71 - 4TALONČEK POTAPLJAČ 72 OLUPIMO SUROVO JAJCE TCIvEjio maj-junij 2003 1 REPORTAŽA Modelarske novosti na nurnberškem sejmu Obisk niirnberškega sejma je za ljubite¬ lje modelarstva pravo doživetje. Obiskova¬ lec dobi celovit pregled nad ponudbo najpo¬ membnejših svetovnih proizvajalcev mode¬ lov in opreme, saj se tu na enem mestu zberejo skoraj vsi, ki v svetu modelarstva kaj pomenijo. Kdor redno obiskuje sejem, si zlahka ustvari sliko o smereh razvoja te de¬ javnosti. Poleg že uveljavljenih velikih imen kot so Graupner, Robbe, Multiplex ali Rip- max, če omenimo le evropske proizvajalce, so tu vselej prisotni tudi azijski in ameriški velikani ter v zadnjem času vse večja množi¬ ca manjših, predvsem iz vzhodne Evrope in Azije, ki velikim počasi a vztrajno prevzema¬ jo pobudo. V množici bolj ali manj podob¬ nih izdelkov si oglejmo nekaj tehnološko in cenovno zanimivejših, ki bodo po zaslugi za¬ stopnikov in trgovcev letos zapolnili police naših modelarskih trgovin. Večina je pohite¬ la z nabavo, tako da je marsikaj od tega pri nas že mogoče kupiti. Polmaketa jadralnega letala sivift S-l z raz- petino 2540 mm je prvi popolnoma izgotov¬ ljeni model (ARF), ki nastaja v logaškem Mibu (Graupner). Bogo Štempihar, direktor podjetja MIBO-mo- deli, z najnovejšo RV-napravo mc-22 s štiri¬ mi možnimi načini modulacije: SPCM 20, PCM 20, PPM 18 in PPM 24 (Graupner) Polmakete motornih letalskih modelov: mustang P-51D, F4U corsair gee-bee R2 in laser200. Gradnja je že preizkušena: trup ELSV in z balzo prekrita krila. Modele z razpetino okoli 1,8 m poganjajo motorji z no¬ tranjim zgorevanjem sprrostomino od 15 do 50 cm 3 (Graupner). Polmaketa standard libelle z razpetino kril 3750 mm. Trup in vse laminirane dele za¬ njo izdelujejo v Mibu (Graupner). Graupnerjeve novosti med modeli čolnov: spredaj je tekmovalni model mini eco, za njim pa sta dvomotorni minipacer iz serije Junior Line, namenjene otrokom od 6 leta terpoolstar, s katerim lahko igramo vodne igre z žogo. Mini sharkje le 10 cm dolga že izgotovljena minipodmornica z dvema elektromotorje¬ ma. Krmilimo lahko smer ter vklapljamo in izklapljamo motorja (Graupner). Protechova modelarska turbina PT 80 raz¬ vija potisno silo 80 N in ima 34.000- 113-000 vrt./min. Turbina s premerom 108 mm tehta 1150 g (Protech). maj-junij 2003 TIETio 2 REPORTAŽA Summit 15, onyx 15 in stylus-E so akrobatski RV-modeli z elektro¬ motornim pogonom. Stylus-E ima vgrajen elektromotor megax 700 z neposrednim pogonom, napaja ga 8-10 celic. (Protech). Funtastic ji) z razpetino 1280 mm tehta manj kot 2 kg in je pravi 3D fun-flyer, nemesis 90 (1770 mm) pa je akrobatski model za 3D-letenje (Protech) Butterfly je izredno eleganten slow-fly mo¬ del. Celotna konstrukcija modela je kar¬ bonska, krilo pa je prekrito s tanko poliestr¬ sko folijo. Poganja ga elektromotor tipa 180 z reduktorjem 6: 1 (Protech). Z domiselno kombinacijo materialov se po¬ naša Protechov pixy. Trup ELSV se končuje s karbonsko cevko. Krilo iz balzovih sestav¬ nih delov in karbonskih ojačitev je prekrito s poliestrskim filmom (Protech) Različne karoserije za Protechove cestne RV-avtomobile: mitsubishi, porsche, subaru in peugeot Tekmovalni RV-modeli avtomobilov off-road 1:8 na pogon z motor¬ ji z notranjim zgorevanjem: ultrex evo, enigma XR, phaser 4 XR ter Phaser 4 RS (Protech) RV-modeli avtomobilov za cestne dirke, 1:10, 4 WD, z motorji z no¬ tranjim zgorevanjem: shaft nitro 12, tech nitro, ter nitro xt 4. V sre¬ dini za njimi je nitro star 1 : 10, 4WD off-road (Protech) RV-model avtomobila off-road marder 1:6 (FG-Racing) Nova Multiplexova sedemkanalna RV- naprava royal evo 7 ima 15 spominskih mest za modele. Micro jet nadaljuje tradicijo Multiplexo- vih stiropornih letal¬ skih modelov z elek¬ tromotornim pogo¬ nom. Gre za eno- motomo (permax 400) različico modela tivinjet. Veliki stiropomi sonic liner z razpetino 1150 mm poganjata dva elektromotorja permax 400 s potisnim propelerjem (Multiplex) TTK.Ino maj-junij 2003 3 REPORTAŽA Rally cross eco 2WD/4WD, priljubljeni mo¬ del za začetnike in tekmovalce v kategori¬ jah mantua eco 1 :9 in rally F 2, je od letos na voljo v petih različicah: alfa 156, subaru impreza in porsche 911 so standardni mo¬ deli z zadnjim pogonom in motorjem 3,5 cm 1 , VW beettle je cenejša in enostavnejša izvedba, arnika pa ima opremo za terensko vožnjo. (Mantua). Že izgotovljen akrobatskijadralni model coyo- tepoganja elektromotor tipa 400 (Ripmax). Ares 4WD, profesionalni tekmovalni model off-road, namenjen vrhunskim tekmoval¬ cem (Mantua) Akrobatski dvokrilnik miss bipe iz tovarne Scorpio. Poganja ga nov motor velikosti 400 z reduktorjem. Tekmovalni model rally race xsgold evo 3 že dosega zmage na dirkah doma in v tuji¬ ni (Mantua). Miss acro (Scorpio) Big bear, model vrste big foot 1 : 8, prihaja v treh različicah: kot osnovni model s poteznim zaganjačem, kot zahtevnejši tekmovalni mo¬ del ali kot profesionalni model za dirke. Leteča maketa znanega letala texanje pred¬ videna za pogon z motorji 400-480 z re¬ duktorjem ali z brezkrtačnimi motorji (Scorpio). na izbira za pogon vseh mo¬ delov, ki uporablja¬ jo motorje velikosti 400 in zahtevajo večjo moč z boljšim izkoristkom. Model gliserja interceptor z električnim zagonom je namenjen za¬ četnikom. V kompletu je vse, kar potrebujemo za vožnjo modela: model, elektromotor, elektronski krmilnik vrtljajev in dvokanalna RV-naprava (Ripmax). Že znan začetniški model super miss ima krilo s komando nagiba, ki omogoča izva¬ janje osnovnih akrobacij (Scorpio). brezkr- tačni motorji znamke Scorpio so odlič- Nov osnovni motor 3,5 cm 3 (1,4 KM pri 27.000 vrt./min.) za začetniške modele prihaja iz to¬ varne OPS, ki je del skupine Mantua. Novi 4 maj-junij 2003 iTIE Sio Začetniški jadralni model start 1240RC v sestavljanki. Za krmilje¬ nje potrebuje dvokanalno RV-naprava, vgraditi mu je mogoče tudi pomožni elektromotor (Robbe). Naslednik raptorja ornith 46 je začetniški model z motorjem 7,5 ■m J (Robbe). Silence arcel RTFje nova izvedba že znanega modela silence. Tokrat prihaja popolnoma opremljen z RV-napravo, servomehanizmi, spre¬ jemnikom, elastiko za hitri štart... (Robbe). Maketa podmornice U2540 vrste XXI v merilu 1: 40 (Robbe) Veliki fun-fly model mega extreme ARF za motorje s prostornino okoli 25 cm i je že se¬ stavljen in prekrit s folijo oracover (Robbe). V začetku julija lahko pričakujemo najmoč¬ nejši bencinski motor MWS 58 z 58 cm 1 de¬ lovne prostornine. Z resonančno cevjo zmo¬ re kar 8,28 KM pri 6893 vrt./min. Model čolna marlin 600 dobimo z vgrajenim elektromotorjem tipa 600 (Robbe). RV-naprava za avtomodelarje megatech: popolnoma nov je sprejemnik R203HF, ki omogoča še hitrejši prenos signala pri digitalnih servomehanizmih (Robbe). Thunderquake, model vrste big foot poganja motor 3,5 cm 1 s po¬ teznim zaganjačem. Ima dve prestavi za vožnjo naprej ter eno za nazaj. Skoraj vsi deli modela so kovinski (Hobbyco). Tekmovalni avto Street force v merilu 1 : 10 (235 mm). Poganja ga motor 2,5 cm i . Model ima dvostopenjski menjalnik in oljne blažilnike (Hobbyco). iTEB fcio maj-junij 2003 5 REPORTAŽA Začeli z najmlajšimi ANTON ŠIJANEC Foto: A. Šijanec, I. Matjašec, J. Prpič, I Stricelj V navadi je že, da rezultate svojega zimskega dela in priprav na tekmoval¬ no sezono prvi predstavijo najmlajši ra¬ ketni modelarji. Poligon na Ljubljan¬ skem barju je že tradicionalno prizoriš¬ če mladinskega državnega prvenstva ra¬ ketnih modelarjev LZS. Prizadevni člani ARK Komarov iz Ljubljane vsako leto iz¬ peljejo niz tekmovanj za najmlajše v šti¬ rih tekmovalnih kategorijah in treh raz¬ ličnih konkurencah. Srečajo se tako tisti najmlajši, še prvošolčki, ki svoje modele izdelujejo pod mentorstvom učiteljev in inštruktorjev v modelarskih šolah, kot nekoliko starejši mladinci, ki se že bolj samostojno udejstvujejo v klubih, kjer gojijo raketno modelarstvo, v odpri kategoriji pa je tekmovalo tudi nekaj članov. Tako se je letos zbrala množica kakih 60 tekmovalcev, organi¬ zatorjev in sodnikov ter seveda staršev, ki so vsi skupaj pripomogli k temu, da je mladinsko državno prvenstvo pote¬ kalo v zadovoljstvo vseh navzočih. Na¬ rava je z lepim sončnim vremenom po¬ skrbela, da najmlajši svojega prvega tek¬ movanja ne bodo nikoli pozabili. Jutra¬ njo registracijo modelov je izpeljal vod¬ ja tekmovanja Anton Šijanec, ki je na seznamu tekmovalcev zasledil kar nekaj novih imen, zato se za prihodnost ra¬ ketnega modelarstva pri nas še ni treba bati. Ker je bilo vreme ugodno, dnevi pa so ta čas še kratki, je glavni sodnik Blaž Grgič kar pohitel in takoj po urad¬ ni otvoritvi tekmovanja s slovensko himno in dvigom zastave dal znak za za¬ četek tekmovanja. Najprej so poletele rakete s padali v kategoriji S3A/2. Klub temu da je bilo ozračje mirno, so modeli v termi¬ ki leteli kar daleč in so jih tekmovalci s svojimi pomočniki le s težavo vrača¬ li. Novi državni prvak je postal novi¬ nec v raketnomodelarskem športu, Janko Rupnik iz MMK Logatec, sledil mu je državni reprezentant Andrej Zevnikar iz ARK Vega, Sevnica, tretje mesto pa je osvojil Iztok Rupnik, MMK Logatec. Model rakete s padalom zapušča lansirno rampo. Hkrati se je začelo tudi tekmova¬ nje v kategoriji S3B-nacional v odprti konkurenci - z večjimi modeli raket s padalom. Poleg peščice starejših so nastopili predvsem najmlajši v iz¬ boru za najboljšega mladega tehnika ljubljanske regije v tej kategoriji. Poka¬ zalo se je, da brez dobrega mentor¬ stva ne gre. Najboljši so bili tako prav učenci Mateje in Mihe Kozjeka, izku¬ šenih mentorjev modelarske šole MTC. Prvo mesto je osvojil Žiga Matjašec, Let modela rakete s padalom Mladi so si kar na tleh organizirali priročno delavnico za pripravo modelov. Najmlajši tekmovalci, učenci Mateje Kozjek iz modelarske šole MTC MZDTK Ljubljana, so bili letos izvrstno pripravljeni in so zasedli najvišja mesta. 6 maj-junij 2003 TTRIio REPORTAŽA Žiga Matjašec, zmagovalec kategorije S3B nacional, je pripravljen na polet svojega modela. Pred pristankom Prvouvrščeni ML DP v S3A: Iztok Rupnik (3-), Janko Rupnik (1.) in Andrej Zevnikar (2.) Vodja tekmovanja Anton Šijanec, ARK Ko- marov, in Roman Vaupotič, sekretar MZDTK Ljubljana, v družbi najboljših v S3B-nacional, rakete s padali: Matica Le¬ na ršiča (3 ), Žige Matjašca (1.) in Luke Pav¬ ka (2.) Miha Čuden, državni prvak v kategoriji S6A, v spremstvu svojega trenerja, očeta Jo¬ žeta, pripravlja za start model raketoplana. Robert Bečaj (2.), Uroš Jetiko (1.) in Iztok Rupnik (3 ) - najboljši v S4B na ML DP Uroš Jenko (2.), Miha Čuden (1.) in Simon Rupert (3.) - najboljši v S6A na ML DP sledila sta mu Luka Pavko in Matic Le- naršič. Kot druga kategorija mladinskega dr¬ žavnega prvenstva je bila na vrsti katego¬ rija prostoletečih raketoplanov S4A. Za mlade je to zelo zahtevna kategorija, saj morajo dobro pripraviti model za mo¬ torni navpični let ter po prehodu v ja¬ dralni del zagotoviti brezhiben let do pristanka. Najbolje je svojo nalogo opra¬ vil Uroš Jenko iz ARK Vega, Sevnica, sle¬ dil mu je Robert Bečaj iz MMK Logatec, oba tudi člana državne reprezentance, na tretjem mestu pa jima je sledil novi¬ nec Iztok Rupnik iz MMK Logatec. Rakete s trakom kategorije S6A so bile na vrsti kot zadnja kategorija mla¬ dinskega državnega prvenstva. Razlike v tej kategoriji so majhne in boj je pravilo¬ ma hud. Izstopal je le novi državni prvak in reprezentant Miha Čuden iz ARK Ko- marov, Ljubljana, sledil mu je prav tako reprezentant Uroš Jenko iz ARK Vega, tretje mesto pa je zasedel še en novinec, in sicer Simon Rupret iz ARK Vega. Tekmovalni dan je lepo uspel. Na za¬ ključnih slovesnostih mladinskih tekmo¬ vanj je vedno najlepše, ko vidiš zadovolj¬ ne, ponosne in nasmejane obraze tek¬ movalcev, še posebej tistih najboljših, ki prejmejo zaslužene medalje in diplome. Ostaja le želja in upanje, da bodo mladi s tem lepim športom živeli tudi v prihod¬ nje. Starejši se trudimo, da bi jim zagoto¬ vili kar se da ugodne razmere za delo po klubih. Veliko delamo tudi za sistemske rešitve za delovanje modelarskega špor¬ ta in si prizadevamo za vzpostavitev ena¬ kopravnega položaja med drugimi letal¬ skimi športi. Edini, a pereč problem, ki smo ga zaznali na letošnjem mladinskem srečanju, je, da delo z mladimi modelarji na mnogih osnovnih šolah zamira. Zato pozivamo predvsem učitelje tehničnega pouka, naj krožke znova oživijo. To je, če drugega ne, vsaj njihova moralna dolž¬ nost, saj so prav oni tisti, ki mladim prvi predstavijo in približajo tovrstne dejav¬ nosti. To pa je še kako pomembno, še posebej, če si zares prizadevajo za ohra¬ nitev pouka tehnične vzgoje v osnovnih šolah. Več o rezultatih in utrinkih s tekmo¬ vanja ter o raketnem modelarstvu si lahko preberete tudi na spleti strani www.komarov.vesolje.net :TTKX]io maj-junij 2003 7 PRILOGA Maketa operativno-taktične rakete R-l 7 (scud-B) VLADIMIR MINAKOV Oktobra 1950 je S. P. Koroljov, tedaj glavni konstruktor oddelka NII-88, ki se je ukvarjal z razvijanjem balističnih raket ve¬ likega dosega, naslovil na vlado predlog za razvoj nove rakete. Ta naj bi nadome¬ stila ostarelo R-l, ki je bila, kot je znano, izdelana na temelju nemške rakete A-4 (V-2). Predlog je bil sprejet in novembra 1951 je bil končan pilotski projekt. Nova raketa naj bi bila »enostavna in cenejša za proizvodnjo ter preprosta za uporabo«. Za njen pogon so izbrali teko¬ činski raketni motor, sicer konstruiran za raketo V-300, ki je deloval na dušikovo ki¬ slino in kerozin, s tlačnim sistemom dova¬ janja goriva, kar je, glede na odsotnost te¬ kočega kisika kot oksidanta, bistveno poenostavilo konstrukcijo rakete in njeno izkoriščanje. Projektne lastnosti rakete, ki je dobila oznako R-ll, so predvidevale v primerjavi z R-l ob enakem dosegu boj¬ nega delovanja in za 25 % lažji bojni glavi skoraj trikrat manjšo vzletno maso. Za glavnega konstruktorja projekta so določili V. Makejeva. Po končanih preiz¬ kusih letalnih lastnosti, ki so jih izvajali od aprila do julija 1953, so napravili še nujne dodelave in raketo z oznako 8A63 vključili v oborožitev. Že tedaj pa so zače¬ li z deli na posodobljeni R-l IM z jedrsko bojno glavo, ki je bila v mobilni različici nameščena na podvozje težkega tanka IS. V oborožitev so jo sprejeli pod oznako 8K11. Kasneje so raketo R-l IM predelali in jo priredili za uporabo na podmornicah sovjetske vojne mornarice. Leta 1958 so v mestu Mias v čeljabinskem okraju ustano¬ vili specializiran konstrukcijski biro, na čelo katerega so imenovali V. Makejeva in mu zaupali celotno problematiko raket vrste R-ll. Ena prvih nalog kolektiva pod vod¬ stvom Makejeva je bil razvoj mobilnega raketnega kompleksa 9K72, v katerega se¬ stavo sta sodili raketa R-17 in lansirna na¬ prava 9P117, postavljena na podvozje MAZ (avtomobilske tovarne iz Minska). Sistem je bil predviden za uničevanje po¬ sameznih ali skupinskih površinskih ci¬ ljev na oddaljenosti 50 do 300 km, in si¬ cer z jedrskim ali konvencionalnim boj¬ nim sredstvom. Za osnovo rakete R-17 so uporabili od¬ služeno, a zanesljivo raketo R-l IM, pri če¬ mer praktično sploh niso spreminjali os¬ novnih konstrukcijskih in geometrijskih parametrov. Na zgornji del rakete so na¬ mestili nov servisni odsek s štirimi veliki¬ mi odprtinami za dostop do naprav za upravljanje poleta. Sistem je uspešno pre¬ stal vse preizkuse in bil leta 1972 sprejet v oborožitev. Raketa je dobila oznako 8K14. Razen v sovjetski vojski je ta sistem bil ali se še vedno nahaja v oborožitvi armad Raketa R-l 7, razstavljena v sanktpeterburškem muzeju raketnih enot in topništva na teme¬ lju katere je bil izdelan načrt za gradnjo makete. nekdanjega vzhodnega bloka, vrste arab¬ skih držav ter nekaterih Sovjetski zvezi prijateljskih držav jugovzhodne Azije. Ra¬ keta R-17 je v zahodnem svetu bolj znana pod imenom scud-B (Natova oznaka). Risba prototipa makete je bila izdela¬ na na temelju primerka rakete, ki je raz¬ stavljen v sanktpeterburškem muzeju ra¬ ketnih enot in topništva. Raketa R-17 je zaradi preproste zuna¬ nje oblike kot prototip za gradnjo makete Tehnične lastnosti rakete R-17 Dolžina: 11,16 m Premer: 0,88 m Razpetina stabilizatorjev: 1,81 m Štartna masa: 5,86 t Masa bojne glave: 0,989 t primerna za mlajše modelarje. Idealna je kot enostopenjska maketa za doseganje višine podkategorije S5B (v tej zdaj na SP maj-junij 2003 —^-io 8 in EP tekmujejo mladinci), lahko pa jo (nekoliko povečano) uporabimo tudi kot začetniški projekt za mlade maketarje v kategoriji maket z realnostjo poleta - S7. Maketo rakete R-17 so v šolskem letu 1999-2000 razvili v raketnomodelarski sekciji moskovskega mestnega Dvorca us¬ tvarjalnosti otrok in mladine. Za gradnjo prototipa je bilo izbrano merilo 1 : 20, in sicer zaradi uporabe serijskega minimo- torja MRD 5-3-6 s premerom 13 mm in določil športnega pravilnika FAI, predpi¬ sanih za podkategorijo S5B. Konstrukcija makete, ki jo predstavlja¬ mo, je povsem preprosta. Maketa ima tri osnovne sklope, in sicer: glavo (1), telo (2) in snemljiv repni del s stabilizatorji (3) . Uporaba snemljivega repnega dela namreč močno poenostavi pripravo mo¬ dela na start. Glava je sestavljena iz konusa 1.2 z vanj vlepljenim valjem 1.4, cevko 1.3, kije na zgornjem delu vstavljena v konus, na sredini centrirana z obročem 1.5, ter iz vsadila 1.1 in spodnjega obroča 1.6. Na spodnjem delu cevke je prilepljena nave¬ zava za pritrditev padala 1.7. Spodnji obroč z namestitvenim valjem zagotavlja točno namestitev glave v telo. Na zuna¬ njosti glave so razporejeni posamezni de¬ tajli. Na spodnjem delu telesa 2.4 je vlep- ljen namestitveni valj 2.6, v katerem je pritrjen motorni odsek 2.7, centriran z obroči 2.5. Na zunanji površini se nahaja¬ jo vodili 2.1, posamezni detajli in okrovi za napeljavo 2.2. Pod enim od njih je pri¬ lepljena navezava za padalo 2.3. Modelar¬ ski motorji 2.8 so v motorni odsek pritrje¬ ni z bambusnimi zatiči ali s pomočjo drža- Slikeprimerka rakete R-l 7, ki se naha¬ ja v Muzeju oboroženih sil v Moskvi (Fotografije: J. Čuden). mm maj-junij 2003 9 Sestavni deli makete Maketa R-17 v konfiguraciji za let la iz jeklene žice s premerom 0,6 mm (za modele kategorije S7). Repni del sestavljajo valj 3.2, nosilni obroč 3 3 s štirimi stabilizatorji 3.1, nosil¬ ci plinskih krmil 3-5, plinska krmila 3-4 in elementi detajliranja. Odsek se pritrjuje in centrira v telo prek namestitvenega va¬ lja telesa in valjaste površine vsadila mo¬ tornega odseka. Telo modela, valj repnega dela, motor¬ ni odsek in konus glave navijemo iz treh slojev steklene tkanine s površinsko maso 60-70 g/m 2 , prepojeno z epoksidno smo¬ lo za laminiranje tipa LF, namestitvene va¬ lje in cevko v glavi pa iz štirih slojev ste¬ klene tkanine 25-30 g/m 2 . Tkanino navi¬ jamo na kovinske kalupe, premazane z lo¬ čilnim voskom Formula Five. Na vsadilo motornega odseka nanesemo dodatno plast steklene tkanine, da bomo lahko ka¬ sneje valjasto površino obdelali na ustrez¬ ni premer. Ko se smola strdi, dele po potrebi še toplotno obdelamo, da zaključimo proces polimerizacije. Preden jih snamemo s ka¬ lupov, zunanje površine teles, motornega odseka in namestitvenih valjev zarežemo z žagico ter jih nato na stružnici postop¬ no površinsko obdelamo. Najprej jih mo¬ kro obrusimo s srednje grobim, s petrole¬ jem navlaženim vodnobrusilnim papir¬ jem in postopno preidemo na finejšega, da dobimo povsem ravno in gladko povr¬ šino. Vsadilo motornega odseka postruži- mo na ustrezno mero. Dele nato sname¬ mo s kalupov in jih temeljito očistimo z bencinom. Na zunanjo površino sestavnih delov s hobijsko pištolo nabrizgamo epoksidni temelj. Ko se strdi, dele znova nataknemo na kalupe in jih na stružnici pobrusimo s finim vodnobrusilnim papirjem, da dobi¬ mo idealno ravno in gladko površino. Dele natančno odmerimo in odrežemo na predvideno mero ter jih ponovno razma¬ stimo. Okrove napeljav laminiramo iz treh plasti z epoksidno smolo prepojene ste¬ klene tkanine - dveh s površinsko maso 25-30 g/m 2 in ene z maso 60-70 g/m 2 . V ta namen uporabimo matrice in patrice, izrezkane iz akrilnega stekla ali kovine, ki jih premažemo z ločilnim sredstvom, in nanesemo epoksidni temelj. V matrico najprej položimo sloj tanke steklene tka¬ nine, nato še debelejše, ki ju pritisnemo s patrico, ter vse skupaj dobro obtežimo ali stisnemo s svorami. Po strjevanju smole matrico previdno odstranimo in na patri- ci obrežemo ulitek. Obroče glave in trupa izrežemo iz z obeh strani s tanko stekleno tkanino ob¬ lepljenega balzovega furnirja ustrezne de¬ beline, obroč repnega dela pa iz epoksid- nega laminata debeline 1 mm. Stabilizatorje oblikujemo s prešanjem v dvodelnem kalupu iz epoksidne smole, ulite prek pramodela stabilizatorja. Pra- model izdelamo iz dveh ploščic pertinak- sa debeline 1,5 mm in ploščice dvo¬ stransko kaširanega vitroplasta debeline 0,5 mm. Najprej s sekundnim lepilo zlepi¬ mo ploščici pertinaksa, ki ju skupaj obde¬ lamo na zahtevane mere in ustrezno pro¬ \ ) Glava makete z navezavo za pritrditev padala filiramo. Ploščici ločimo, vmes vstavimo ploščico vitroplasta in vse skupaj zlepi¬ mo. Nato stabilizator dokončno oblikuje¬ mo na točne mere, površino spoliramo in ponazorimo točkovne zvare in pritrjene opiate. V košček 3-4 mm debelega akrilnega stekla velikosti 80 x 40 mm napravimo izrez v natančni velikosti pramodela sta¬ bilizatorja. Robove oblepimo s poljubno tanko umetno maso in oblikujemo okvir, ki sega nad površino (delilno ravnino) zgoraj 15 mm in spodaj 3 mm. V izrez od spodaj vstavimo pramodel stabilizatorja in ga pritrdimo s sekundnim lepilom, tako da je sredina pramodela (po debeli¬ ni) točno poravnana z zgornjo ploskvijo akrilnega stekla. Če je potrebno, morebit¬ ne špranje med izrezom in pramodelom natančno zapolnimo s plastelinom. Tako oblikovan kalup premažemo s tankim nanosom ločilnega sredstva in plastjo epoksidnega temelja. Po strjeva¬ nju kalup zalijemo z epoksidno smolo za kalupe, pri čemer pazimo, da v njej ni zračnih mehurčkov. Najlaže jih odstrani¬ mo z vakuumiranjem ali s tresenjem na vi¬ bracijski napravi, za kar lahko uprabimo kateri koli strojček, ki proizvaja vibracije. Ko se smola strdi, kalup previdno raz¬ stavimo in izvlečemo pramodel iz tako pripravljene polovice kalupa. Natančno pregledamo delovno površino kalupa, in če je vse v redu, na nasprotnih straneh s kroglastim rezkarjem premera 6-8 mm napravimo polkrožne vdolbine - na eni strani po dve, na nasprotni eno - nujne za točno namestitev polovic kalupa. V izgo¬ tovljeno polovico znova vstavimo pramo¬ del stabilizatorja in ponovimo postopek priprave in zalivanja z epoksidno smolo. Po končani polimerizaciji polovici ločimo in pramodel previdno odstranimo. Stabilizatorje izdelamo na naslednji način. Na očiščeno površino obeh polo¬ vic kalupa nanesemo ločilno sredstvo in Spodnji del telesa makete z nosilcem motorja in snetim repnim delom 10 maj-junij 2003 iTISBio PRILOGA Stabilizatorji so uliti iz epoksid- Repni del s plinskimi krmi- ne ali poliuretanske smole v dvo- li in njihovimi nosilci delnem kalupu Na repni del najprej prilepimo stabilizatorje in šele nato vgra¬ dimo nosilce plinskih krmil. m V nosilec je vstavljen modelarski ra¬ ketni motor totalnega impulza 5 Ns s premerom 13 mm. čezenj epoksidni temelj. Ko se osuši, v obe polovici vložimo po dva sloja tanke steklene tkanine in en sloj debelejše ter vsakega posebej s čopičem prepojimo z redkejšo epoksidno smolo. Nato točno v velikosti stabilizatorja odrežemo košček sintetične vate debeline 3-5 mm, jo raz¬ vlečemo in položimo v eno od polovic ka¬ lupa. V vse vogale polovic kalupa skrbno nanesemo smolo, sestavimo obe polovici in stisnemo s svoro. Po strjevanju veziva kalup previdno razdvojimo in izvlečemo ulitek, ki ga le še točno prilagodimo me¬ ram. Plinska krmila, njihove nosilce in raz- vodne škatle ulijemo iz epoksidne smole (ali poliuretanske smole za litje) v kalupe iz silikonskega kavčuka, izdelane na te¬ melju ustreznih pramodelov. Aerodinamične zaključke na konceh okrovov električne napeljave izdelamo s prešanjem tanke aluminijaste folije (0,1 mm), ki jo s patricami primernih ob¬ lik vtisnemo v gumijasto podlago. Patrice oblikujemo iz trde aluminijaste zlitine. Vsadilo glave izstružimo iz trde umet¬ ne mase (akrilnega stekla ali vitroplasta). Razne kovičene panele in vratca izre¬ žemo iz papirja za telefaks. Nanj na lično stran z zobatimi kolesci nanesemo risbo točkovnega zvara, z druge strani pa s ko¬ nico kemičnega svinčnika vtisnemo papir in tako ponazorimo glavice vijakov in ko¬ vic. Panele prilepimo na ustrezna mesta. Pred sestavljanjem modela vsa mesta lepljenja temeljito razmastimo ter očisti¬ mo in nahrapavimo z grobim brusilnim papirjem. Dele, na katere prej s kapljica¬ mi sekundnega lepila pritrdimo detajle, prilepimo z epoksidnim lepilom. Sestavljanje začnemo z montažo na¬ mestitvenih valjev. Sledi nameščanje obročev na motorni odsek, cevko v glavi in na rob valja repnega dela. Obroče zača¬ sno pritrdimo na svoja mesta, da stojijo povsem navpično glede na vzdolžno os ustreznih odsekov, in šele potem spoje zalijemo z lepilom. Ko je lepilo suho, od¬ seke z obroči vstavimo v trup in glavo ter jih prilepimo. Sledi montaža vsadila in navezave za pritrditev padal - na cevko v glavi, ki jo napeljemo skozi spodnji obroč v telo mo¬ dela ter skozi odprtino v steni pod enim od okrovov električne napeljave. Odprti¬ na naj bo na mestu, kjer navezava ne bo motila spoja glave s trupom. Za navezavo uporabimo kevlarsko vrvico. Na valj repnega dela najprej prilepi¬ mo stabilizatorje ter nato vgradimo no¬ silce plinskih krmil. Na trup prilepimo imitacije zvarnih spojev, ki jih najlaže iz¬ delamo iz ozkih trakov samolepilne foli¬ je. Sledijo okrovi električnih napeljav in njihovi aerodinamični zaključki. Spoje zamažemo s tekočim epoksidnim lepi¬ lom, pri čemer temeljito odstranimo pre¬ sežke lepila. Model za namestitev na lansirno ram¬ po potrebuje dve vodili, ki ju izdelamo iz laminiranih cevčic s premerom 3,5-4 mm in debelino stene 0,1-0,2 mm. Na spodnji Maketa rakete R-17 bo vzletela s paličaste lansirne rampe. Modelar opravlja še zadnje predštartne priprave. obroč repnega dela prilepimo detajle, po¬ barvane s temeljno barvo. Popolnoma sestavljen model pobarva¬ mo s srebrno barvo na nitro ali akrilni os¬ novi, da poudarimo hrapavost površine in utore med elementi konstrukcije. Utore prej prekitamo s kitom (najbolje takim za plastične modele). Ko se kit na stičnih mestih in nanos srebrne barve posušita, površino natančno prebrusimo z najfinej¬ šim vodnobrusilnim papirjem in nato do¬ bro razmastimo. Model pobarvamo z dvema ali tremi sloji olivno zelene barve za plastične modele s svilnato površino (Humbrol, Re- vell...). Uporabimo lahko tudi barve na ni¬ tro osnovi. Vsak nanos sušimo najmanj 12 ur, vse morebitne napake in neravnine pa obrusimo s finim brusilnim papirjem. Na pobarvan model zdaj nanesemo linije mest opor in napise. Najbolje je, da jih iz¬ delamo v obliki nalepk ali jih pobarvamo prek posebej izdelanih šablon. Možne so seveda tudi druge metode. Detajle, ki so drugačne barve, z zrač¬ nim peresom ali drobnim čopičem pobar¬ vamo posebej in jih prilepimo na svoje mesto na modelu. Na navezavah glave in trupa modela zavozlamo zanke, na katere prek amorti¬ zerjev (dvojna elastika s premerom 1-1,2 mm in dolžino 150-200 mm) privežemo padali. Padali s 16 vrvicami iz tanke meta- lizirane poliestrske folije debeline 4-5 mm imata premer 500 mm. Razlikujeta se le v velikosti odprtine na vrhu. Padalo tru¬ pa ima premer odprtine 10 mm, padalo glave pa 200 mm. Pred prvim Startom maketo komplet¬ no sestavimo in ji preverimo težišče, ki mora biti 281 mm oddaljeno od vrha. Če je potrebno, skozi cevko v glavi po¬ vsem v vrh vtisnemo ustrezno količino plastelina. Za pogon uporabimo 5-Ns motor pre¬ mera 11 ali 13 mm s srednjo potisno silo vsaj 3 N in dolžino traserja 4 s, v katerem najmanj za trikrat povečamo običajno ko¬ ličino odbojnega polnjenja. Motor vstavi¬ mo v nosilec, ga s samolepilnim trakom ali z bambusnim zatičem zavarujemo pred izmetavanjem ter repni del natakne¬ mo na svoje mesto. Pripravimo še dva čepa (vata, zavita v košček toaletnega papirja) za zaščito pa¬ dal pred vročimi plini odbojnega polnje¬ nja. Enega do konca potisnemo v trup modela, nanj nasujemo smukec in vstavi¬ mo še drugega. Natančno zložimo padalo trupa, ga zavijemo v omot iz plastične foli¬ je in vstavimo v trup. Nato zložimo še pa¬ dalo glave, ga vložimo nad padalo trupa in vstavimo glavo. Pripravimo električni vži¬ galnik in model je pripravljen na štart. Štartna masa modela znaša od 75-85 g. Opisani način priprave modela se nanaša na kategorijo S7, za višinsko kategorijo S5B pa je model še preprostejši, saj name¬ sto dveh padal za varen pristanek upora¬ bimo le en trak metalizirane poliestrske folije debeline 12-18 mm, širine 30-35 mm in dolžine 2 do 3 m, ki ga vstavimo med obroče glave in zaščitni čep. V tej pa¬ nogi je priporočljiva uporaba batnega lan- serja, ki pripomore k doseganju še nekoli¬ ko večje višine leta. V tem primeru model ne potrebuje vodil. TTK£iio maj-junij 2003 11 Izdelava doprsne figure jadralnega pilota ALEKSANDER SEKIRNIK Oblikovna značilnost jadralnih in mo¬ tornih letal iz sredine tridesetih let prej¬ šnjega stoletja so bile odprte kabine brez vetrne zaščite, v katerih so sedeli navduše¬ ni letalci. Njihovo telo je segalo visoko čez oplato trupa in je tako na nek način zazna¬ movalo celostno podobo letala. To mora¬ mo upoštevati vsi, ki se trudimo izdelati na¬ tančne kopije starodobnih letal. Ne zado¬ stuje, da svojo pozornost posvečamo zgolj izdelavi raznovrstnih tehničnih podrobno¬ sti, temveč je treba v pilotsko kabino name¬ stiti tudi ustrezno oblikovano pilotovo fi¬ guro. Le tako opremljeno maketo bo v zra¬ ku nemogoče ločiti od originala (slika 1). Tu pa nastopi težava, saj je v katalogih proizvajalcev modelarske opreme težko najti ustrezno figuro jadralnega pilota, ki mora biti pravilno opravljena in povrh vse¬ ga izdelana v želenem merilu. Najbolje je, da se v takem primeru odločimo za samo¬ gradnjo makete pilota. Najprej potrebujemo načrt, ki prikazu¬ je vse glavne značilnosti glave in trupa pi¬ lota, seveda v pravilnem razmerju in veliko¬ sti posameznih detajlov, kot so usta, nos in ušesa. Nikakršen problem za tiste, ki so ob¬ darjeni z umetniško žilico, a trd oreh za vse druge. Ti pa so praviloma iznajdljivi in zna¬ jo za dosego svojega cilja uporabiti tudi so¬ dobno računalniško tehnologijo. V sploš¬ nem pomanjkanju ustreznih predlog se od¬ ločimo za izdelavo avtoportreta, ki je do¬ stopen prav vsakomur. Potrebujemo dve fotografiji, in sicer prednjega in bočnega profila telesa. Najbolje je, da se portretira¬ nec med fotografiranjem namesti v položa¬ ju, ki čim bolj spominja na lego sedečega pilota v pravem letalu. Najbolj pripraven je vrtljivi pisarniški stol. Fotograf ga bo pred posnetkom drugega profila preprosto zavr¬ tel za 90°. Med fotografiranjem portretira¬ nec ne sme spremeniti položaja telesa in nagiba glave. To pa zato, da bosta črtovji obeh profilov (naris in stranski ris) kasneje primerljivi po velikosti. Fotografirati je mo¬ goče z digitalnim ali klasičnim fotoapara¬ tom, nameščenim na nepremičnem stativu. Pred nadaljevanjem izdelave načrta je tre¬ ba fotografiji pretvoriti v digitalni zapis, v primeru uporabe klasičnih fotografij z op¬ tičnim bralnikom (skenerjem) in ju prene¬ sti na trdi disk računalnika. Digitalni fotografiji obeh profilov sta uporabni kot slikovni podlogi, prek kate¬ rih je v enem od računalniških programov za izris vektorske grafike (Corel Draw, AutoCAD, Xara X ipd.) mogoče z ustrezni¬ mi ukazi za risanje črtovja narisati obris vseh značilnih oblik telesa in glave. V pro¬ gram ju prenesemo na njim namenjeno plast (layer), ki jo zaradi varnosti zaklene¬ mo in tako zaščitimo pred spreminjanjem, črtovje pa ustvarimo na risanju posebej na¬ menjeni plasti. Narisano črtovje obeh profilov zaradi različno velikih fotografskih predlog pona¬ vadi ni enake velikosti, kar je po končanju del mogoče preprosto popraviti z ukazom za povečevanje črtovja (scale) in uporabo pomožnih črt. Pomembno je, da so narisa¬ ni vsi za izdelavo kipca pomembni elemen¬ te glave, njihova velikost in medsebojni po¬ ložaj (slika 2). Popravljena in po velikosti primerljiva profila nato na osnovi meritev svoje glave Slika 1. Inka v zraku: model z vgrajeno fi¬ guro pilota se med letom od originala razli¬ kuje le po precej nespretno nameščeni ante¬ ni sprejemnika RV-naprave. 12 maj-junij 2003 TTEC jio povečamo na naravno velikost in datoteko s črtovjem shranimo pod enoznačnim ime¬ nom. Morda bo še kdaj koristna, vloženi trud pa bo na ta način zavarovan. Črtovje v naravni velikosti je tako pripravljeno za po- manjšanje v merilo makete letala (1 : 4) in izris na papir v obliki preprostega načrta. Načrt prilepimo na čvrst plastični material debeline 1 mm, iz katerega izdelamo šablo¬ ne dveh vrst za pomoč pri delu. Prve so primerne za prenos oblik na kvadre surov- ca iz stirodura, druge pa za preverjanje na¬ tančnosti izdelave. Prosojna šablona na sli¬ ki prikazuje preverjanje izdelanih oblik (slika 3). V omenjenem merilu znaša debelina doprsja približno 70, širina pa 110 mm. Zato je treba surovec zaradi omejitev, ki jih predstavlja velikost loka rezljače, raz¬ deliti na dva segmenta. Na vsakega od nji¬ ju s pomočjo ustreznih šablon prerišemo obliko prednjega profila in ju izrezljamo nadzor del med obdelavo. Na tej stopnji iz¬ delave manjkajo le še detajli obraza. Ustva¬ rimo jih s previdnim odstranjevanjem ma¬ teriala po metodi poskusi in popravi. Sti- rodur oblikujemo z različnimi pilami in z na letvice prilepljenim brusilnim papir¬ jem. V ta namen si izdelamo čim bolj pri¬ ročno orodje. Pričakovati je, da bo naše ogledalo med izdelavo drobnih detajlov obraza bolj oblegano kakor sicer. To je normalno, saj manj nadarjenim umetni¬ kom zelo pomaga iskati odgovore na šte¬ vilna vprašanja v zvezi z oblikovanjem po¬ drobnosti, ki pa odločilno vplivajo na končni videz makete pilota (slika 6). Žal pa samo z odvzemanjem materiala ni mogoče izdelati vseh detajlov obraza, kar je oblikovalsko precej zapleteno. Zato si pomagamo tudi z dodajanjem mizarske¬ ga kita in njegovo fino obdelavo (slika 7). Na našo veliko srečo bo model v zra¬ ku precej oddaljen od opazovalcev, tako ga obdobja, v katerem so uporabljali pra¬ vo letalo. Površine stirodura zaščitimo z vsaj tre¬ mi sloji kosmičev tankega japonskega pa¬ pirja, ki jih nanj prilepimo z razredčenim belim mizarskim lepilom. Z njimi lahko do¬ datno poudarimo gube na pilotovi obleki. Tej zaščiti naj sledi vsaj dvojni premaz ma¬ kete z epoksidno smolo, ki poleg dodatne mehanske zaščite služi tudi kot osnova za nanos barvne sheme (slika 8). Nekatere vr¬ ste barv lahko zaradi vsebnosti topil po¬ škodujejo stirodur in v hipu uničijo ves vloženi trud. Sam sem barvanje zaradi pomanjkanja izkušenj raje prepustil prekaljenemu make- tarju Samu Štempiharju, ki je za to opravilo uporabil hitro sušeče barve na vodni osno¬ vi. Maketo pilota sem na sedež inke pritrdil kar s hitro delujočim epoksidnim lepilom. Opisani postopek omogoča, da si vsak modelar sam na preprost način izdela ma- Slika 7. Grobo obdelana figura pilota v pilotski kabini Slika 9. Pilot v kabini od blizu (slika 4). Izrezljana profila zaradi omejitev rezljače znova razpolovimo na štiri seg¬ mente, kot kaže slika. Na vsakega od njih s pomočjo šablone prerišemo še bočni pro¬ fil glave in ga izrezljamo. Pripravljene seg¬ mente kipca sestavimo tako, da v njihovo sredino vlepimo tudi plastično šablono bočnega profila (slika 5). Ta preprečuje čezmerni odvzem materiala in služi za da vsi skrbno izdelani detajli sploh ne bodo opazni, kar pomeni, da se ni treba pretirano ubadati z izdelavo vseh naj¬ manjših podrobnosti in po nepotrebnem izgubljati časa. Delo si lahko zelo poeno¬ stavimo z zmanjšanjem števila detajlov glave tudi tako, da glavo pilotu prekrije¬ mo s stilizirano usnjeno pilotsko čepico, starodobnimi očali ali čelado iz ustrezne- keto pilota, s katerim bo poživil kabino svojega modela. S figuro v obliki avtopor¬ treta pa si bo verjetno izpolnil eno svojih intimnih želja - poleteti z letalom v samo¬ gradnji po lastnih načrtih in predlogah. Za¬ dovoljni izraz na licu mojega dvojnika po vsakem pristanku je dokaz, da je letenje z inko pravi užitek (slika 9). In kaj je še lep¬ šega na tem svetu? TTKIjio maj-junij 2003 13 PRILOGA Model katamarana Aquabus C-60 (2. del) MATEJ PAVLIČ V prejšnji številki Tima smo na prilo¬ gi v sredini revije objavili obrise vseh sestavnih delov in opis izdelave obeh trupov modela katamarana Aquabus C- 60, sedaj pa si oglejmo še nadaljnje ko¬ rake do uspešnega zaključka gradnje. Za vsak primer ponovimo, da Je pri izdelavi modela katamarana mo¬ goče uporabiti komplet delovnih gra¬ div za 7. razred devetletke, ki vsebuje list termoplastične folije formata A 4 in enako veliko ploščo akrilnega ste¬ kla, polovico manjši kos pertinaksa, elektromotor in še nekaj drobnarij. Komplet je dopolnilo k učbeniku Tehnika in tehnologija in stane 1.693 tolarjev, izdala pa ga je Tehniška za¬ ložba Slovenije. Kdor je trupa že vsaj dvakrat prelaki- ral z razredčenim nitrolakom in prebru- sil z vodnobrusilnim papirjem št. 240, naj ga sedaj še dvakrat prebarva z nitro¬ lakom, ki mu je primešal nekaj smukca. Tako bo površina modela dovolj gladka, da jo (z izjemo utorov na krovu) lahko prekrijete z japonskim papirjem. Tega nikar ne pozabite, če nameravate model spuščati po vodi, sicer vam bo že po ne¬ kaj tednih razpokal. Osnova celotne nadgradnje plovila je del 12, na katerega je postavljen tudi elek¬ tromotor (22). Da bi dobili ustrezen na¬ klon gredi, ima motor poševno podnožje, ki je sestavljeno iz treh delov: dveh klina¬ sto oblikovanih navpičnih podstavkov (21) iz vezane plošče in nosilca (20), ki ga izžagajte iz pertinaksa. Vanj izvrtajte tudi luknje za pritrditev motorja, spodnji rob pa mu nekoliko stanjšajte z večjo ploščato pilo. Vse tri sestavne dele zlepite z dvo- komponentnim lepilom; z njim na spod¬ njo stran prilepite tudi štiri majhne mati¬ ce (slika 14), v katere boste kasneje s krat¬ kimi vijaki pritrdili motor (slika 15). Vzdolžno odprtino na sredini dela 12 z okroglo pilo obdelujte toliko časa, da bo imela gred motorja (23) ustrezen naklon (slika 16). Ker se na spodnji stra¬ ni gred naslanja na enega od prečnih nosilcev krova (11), je treba nekoliko popiliti tudi tega (slika 17). Sprednja dva nosilca ostaneta nespremenjena, v zadnjega (na krmi) pa morate izžagati podolgovato odprtino in izvrtati dve luknjici 0 2-3 mm za kasnejšo pritrdi¬ tev krmilnega mehanizma. (Gred motor¬ ja zalepite v narejeno odprtino šele po¬ tem, ko bo kabina povsem gotova, sicer bi se lahko poškodovala.) Vse omenjene dele obrusite, stične ploskve namažite z lepilom in dobro stisnite, saj je od trd¬ nosti nosilca odvisna trdnost celega mo¬ dela (slika 18). Stranice kabine (13-16) so iz vezane plošče. Pri žaganju bodite kar se da na¬ tančni, da bodo stiki med posameznimi deli kasneje čim manj opazni. Okna lah¬ ko na stranice samo narišete, vendar pa bo model precej lepši, če jih boste izža- gali in nato »zasteklili« s tankim akrilnim steklom (sliki 19 in 20), o čemer bo go¬ vor nekoliko kasneje. Kabino začnite se¬ stavljati z zadnjo steno (15), ki jo zalepi¬ te med stranici (13), vse skupaj pa z vrha potisnite v utore dna kabine (slika 21). Bolj zapleten je zašiljeni sprednji 14 maj-junij 2003 .TTKClio latorji, regulatorji polnjenja in razsmerni- ki, je mogoče zgraditi poljubno močne si¬ steme za oskrbo z električno energijo (sli¬ ka levo spodaj), kakršne lahko vidimo na primer na številnih planinskih postojan¬ kah v naših gorah. Na sodobnih počitniš¬ kih plovilih služijo predvsem za napaja¬ nje manjših naprav, žarnic, črpalk itd., nekaj posebnega pa so tudi vsakoletna tekmovanja avtomobilov na sončne celice (angl. solarcar), ki jih prirejajo v Združe¬ nih državah Amerike (slika desno spo¬ daj). Več o tem najdete na spletnem naslo¬ vu www.solarcar.arizona. edu/default.asp. Fotonapetostne celice pa seveda srečamo tudi v nekaterih igračah (slika na sredini) in v konstrukcijskih kompletih, ki so na¬ menjeni mladim tehnikom (www2.tover hobbies. com/cgi-bin/wti0093ppgm?C= XAH&P=Y). Kaj so fotonapetostne celice Sončne kolektorje, ki spreminjajo sončno svetlobo v toploto in tako ogrevajo sanitarno vodo, je mogoče videti na mar¬ sikateri strehi. Prav tako ste v kakem žep¬ nem kalkulatorju, parkirni uri ali opozo¬ rilni tabli ob cesti gotovo že kdaj videli tudi sončne ali fotonapetostne celice. Te spreminjajo energijo svetlobe neposredno v elektriko. Narejene so iz silicija, iz dru¬ gega po vrsti najbolj razširjenega elemen¬ ta v zemeljski skorji. Glede na zgradbo poznamo amorfne, polikristalne in monokristalne celice. Nji¬ hova naloga je, da ob izpostavljenosti sončni svetlobi sprošča elektrone, kar pov¬ zroča nastajanje električnega toka in s tem enosmerne napetosti. Elektriko pro¬ izvajajo, dokler jih obseva sončna svetlo¬ ba. Ker je njihova življenjska doba 20-30 let, ker skoraj ne potrebujejo vzdrževanja, ker ne onesnažujejo in ne povzročajo hru¬ pa, je pridobivanje elektrike z njihovo po¬ iti za kaj jih uporabljamo močjo čisto in varno. Žal (še) nimajo veli¬ kega izkoristka, saj v elektriko pretvorijo le 12—15 % sončne svetlobe, toda laboratorij¬ ski prototipi že dosežejo tudi 30-% izkori¬ stek. (Več o fotovoltaiki, fotonapetostnih ce¬ licah, njihovi izdelavi, izkoristku in upora¬ bi lahko preberete na spletni strani www.p vresources. com/indexsi. html.) Ko posamezne celice, ki so lahko različ¬ nih oblik in velikosti, povežejo skupaj, dobi¬ jo module. Celica s površino 10x10 cm ge- nerira približno 0,5 V napetosti, 12-voltni modul je - odvisno od moči - lahko sestav¬ ljen iz 30-40 celic, velikost 50-W modula pa je približno 40 x 100 cm. Še večje površine seveda dosežejo ustrezno večje napetosti in moči. Z združevanjem več modulov in z uporabo drugih elementov, kot so akumu¬ iTTEEio maj-junij 2003 15 PRILOGA del. Ker se kabina tam zoži, je treba nav¬ pični rob stranice 14 na notranji strani nekoliko posneti s široko pilo. Enako velja za okvir sprednjega okna (16), ki ga je treba poševno obdelati zgoraj in spodaj, kar je narisano tudi na načrtu. Na koncu pod spodnji rob potisnite dva skupaj zlepljena kosa 10-milimetrske balze ali lipovine (17), ki naj spredaj ne¬ kaj milimetrov molita čez dno (slika 22). Ne pozabite še na dva polkrožna nosilca strehe, ki ju zalepite v utora na vrhu delov 15 in 16. Nadaljnje obdelave s pilo ter grobim in finim brusilnim pa¬ pirjem se lotite šele takrat, ko je lepilo res popolnoma suho. Vse robove enako¬ merno zaoblite, zgladite pa tudi vse zu¬ nanje robove okenskih odprtin. Ko ste s vrtajte dve luknjici za pritrditev strehe na kabino in še eno odprtino za monta¬ žo stikala. Njena oblika in velikost sta samolepilno tapeto modre barve ali zdrgnete s koščkom fine jeklene volne. Kdor pa ima možnost priti do akrilnega stekla modre ali rjave barve in debeline 2-3 mm, naj ga vsekakor uporabi, saj bodo iz njega narejena okna najbolj po¬ dobna zatemnjenim steklom na pravih plovilih. Ograjo (28) naredite iz kosov 2,5-3 mm debele električarske žice, ki jih se¬ stavite s pomočjo nekoliko močnejšega spajkalnika, potisnete v luknjice v tleh in stranici kabine (povsem spredaj) ter stik utrdite z dvokomponentnim lepilom. Prebarvajte jo z belo ali srebrno barvo. Rešilne obroče (29) pobarvajte z belo in redečo barvo (slika 28) ter prile¬ pite na kabino oziroma zadnji del ogra- tem gotovi, poskusno (brez lepljenja!) sestavite nadgradnjo z obema trupo¬ ma, da dobite vtis o videzu modela (sli¬ ka 23). Enako kot oba trupa je treba tudi nadgradnjo vsaj dvakrat prelakirati z redkim nitrolakom in vsakokrat prebru- sili z vodnobrusilnim papirjem. Sledi ki- tanje večjih špranj ter nanos mešanice nitrolaka in smukca. Po zadnjem bruše¬ nju z zelo finim vodnobrusilnim papir¬ jem je model pripravljen za barvanje. Po možnosti izberite takšno barvo, ki se hi¬ tro suši (npr. akrilne barve v pršilkah). Kdor želi, se lahko odloči tudi za dru¬ gačno barvno kombinacijo, kot je prika¬ zana na risbah 34 in 35 (glej tudi Tim 8, str. 34, sliki 1 in 2). Streho kabine (19) izžagajte, obrusi¬ te in vsaj dvakrat prebarvajte z belo bar¬ vo. Fotonapetostne celice, ki prekrivajo skoraj vso njeno površino, je najlažje na¬ risati s svetlo modro barvo. Obstaja pa še druga možnost. Vsi tisti, ki jih veseli delo z računalnikom, naj s spletne strani http://www.plastecs.com/Solar _Cell_ Polycrystalline_14.6_eff. _2.jpg prekopi¬ rajo obliko celice (slika 24), jo pomanj¬ šajo na 30 x 30 mm in nato naredijo mrežo s 6x8 celicami, med katerimi morajo biti 2,5 m široki presledki. (Na¬ tančen položaj in oblika celic sta s tanko prekinjeno črto narisana na prilogi prejšnjega Tima.) Z barvnim laserskim tiskalnikom narejeno sliko (slika 25) razrežite in s prozornim akrilnim lakom prilepite na streho. Ko se lak posuši, iz- odvisni od izvedbe stikala, njegov polo¬ žaj na strehi pa določite po svojem oku¬ su (slika 26). Z zasteklitvijo oken ni veliko dela. Ploščo akrila pred žaganjem na obeh straneh prelepite s širokim ličarskim le¬ pilnim trakom (s tem preprostim tri¬ kom se je mogoče elegantno izogniti lepljenju drobcev na robove) in nanj prerišite oblike posameznih oken (slika 19). Žagajte tik ob zunanjem robu črte, da se bodo dobljeni koščki tesno prile¬ gati odprtinam v stranicah (slika 20). Morebitna odstopanja popravite s plo¬ ščato iglasto pilico. Posamezne koščke nato zalepite v ustrezne odprtine, pri čemer pazite, da na zunanji strani pusti¬ te vsaj 1 mm roba (slika 27). Ker notra¬ njost kabine zaradi tam nameščenega motorja, baterij in povezovalnih žic ni kdo ve kako zanimiva in pogled skozi okna pravzaprav niti ni zaželen, jih lah¬ ko z notranje strani prelepite s prosojno je. Iz 2 mm širokega traku furnirja nare¬ dite še okvir vrat na zadnji steni kabine (15), ki je na načrtu nakazan s tanko prekinjeno črto. S tem je nadgradnja ka¬ tamarana v glavnem končana. V trupa s 4-mm svedrom za les 11 mm od zadnjega roba izvrtajte 4 mm veliko luknjo za os krmila. Če je lc mo¬ goče, uporabite električni vrtalnik v navpičnem stojalu, trup pa obrnite s krovom navzdol. Vrtajte počasi in pre¬ vidno. V dobljeno luknjo z dvokompo¬ nentnim lepilom zalepite 30 mm dolg košček plastične izolacije, ki ga poteg¬ nete z 2,5 mm debele električarske žice (slika 29). Cevka naj zgoraj in spodaj približno 2 mm gleda iz trupa. Stik zalij¬ te z dvokomponentnim lepilom, ki bo preprečevalo vodi vstop v trup. S spod¬ nje strani v cevko potisnite 70 mm dolg kos bakrene žice, ki bo služil kot ročica krmila. Na en konec že prej prilepite kr¬ milo (26) iz pertinaksa, zgornji del pa tik nad cevko zakrivite naprej. Na točno dolžino ga boste odrezali takrat, ko bo¬ ste dokončno sestavili trupa in nad¬ gradnjo (slika 31). Na risbah »originalnega« plovila sta na trupih po dve loputi - spredaj in zadaj, vendar pa sta pri modelu zad¬ nji dve zaradi montaže krmil izpuščeni. Že v prvem delu opisa izdelave mode¬ la katamarana Aquabus C-60 smo napi¬ sali, da je to plovilo mogoče uporabiti na tekmovanjih v natančnosti vožnje v cilj. Zaradi njegove oblike in tekmo¬ valnih pravil je bilo treba model priredi- maj-junij 2003 16 PRILOGA ti tako, da se da obe krmili premika¬ ti hkrati, z vijakom na sredini pa ju je mogoče utrditi v položaju, ko model pluje popolnoma naravnost. Za vse sku¬ paj poskrbi preprosta povezava krmil (27), ki jo izžagate iz pertinaksa in z dvema manjšima samoreznima vijako¬ ma privijete na zadnji prečni nosilec kabine (11). Med povezavo krmil in no¬ silec obvezno vstavite večjo matico, ki bo služila kot distančnik (slika 30). Vija¬ kov ne zategnite čisto do konca, ker mora bila povezava gibljiva. Na srednji vijak, ki ga potisnite skozi povezavo krmil in podolgovato odprtino v nosil¬ cu, na notranji strani nataknite podlož- ko in prek nje privijte (po možnosti kva¬ dratno) matico. Da se ta ne bi vrtela, med njo in spodnjo stran dna kabine za¬ lepite košček vezane plošče. Na glavo srednjega vijaka prilepite košček plasti¬ ke (pokrovček manjše tube ali odrezan vrh flomastra), da pri nastavljanju krmi¬ la ne boste potrebovali orodja. Ko zlepi¬ te trupa katamarana in nadgradnjo, roči¬ ci krmil pa potisnete v luknjici, mora kr¬ milni sistem delovati brez zatikanja (sli¬ ka 31). Izdelava katamarana je s tem pri koncu. Na dno kabine prilepite nosilec z motorjem, vstavite gred motorja, ki jo na prehodu skozi dno kabine zalijte z epoksidnim lepilom, in na os nataknite ladijski vijak (24). Kot povezava med gredjo in osjo motorja služi košček pla¬ stične cevke 0 4 mm (slika 32). S tanko izolirano pletenico zaporedno povežite baterijo, elektromotor in stikalo. Mode¬ lu lahko privoščite še podstavek, ki bo varoval trupa, krmili in gred z vijakom pred poškodbami. Modelarjem z več izkušnjami lahko izdelek s slike 33 služi kot imenitna os¬ nova, ki jo je mogoče nadgrajevati po lastnih zamislih. Zaradi dvotrupne za¬ snove in velikosti namreč omogoča eks¬ perimentiranje z različnimi motorji, la¬ dijskimi vijaki, krmilnim sistemom itd. Nenazadnje je mogoče na streho mode¬ la montirati prave fotonapetostne celice - prodajajo jih v nekaterih trgovinah z elektronskimi komponentami - in jih uporabiti za razsvetljavo kabine, signa¬ lizacijo ipd. Tim maj-junij 2003 17 MAKETARSTVO U1ZZ3- Pendolino ŽELJKO HALAMBEK V nedeljo, 24. septembra 2000, je med Ljubljano in Mariborom začel redno voziti vlak InterCity Slovenija, dolgo pri¬ čakovani vlak z nagibno tehniko, imeno¬ van tudi pendolino. Zdaj ICS redno vozi po taktnem voznem redu (vsaki dve uri) med Mariborom in Ljubljano, v poletni sezoni pa pelje tudi do Kopra. Želja, da bi vlaki postali konkurenč¬ ni letalom, je spodbudila konstruiranje vlakov za velike hitrosti: šinkansen, TGV, ICE..., kar je zahtevalo znatna in¬ vestiranja v infrastrukturo, oziroma gradnjo novih prog. Da bi se nekako po¬ večala hitrost na že obstoječih progah z manjšimi popravki, se je porodila zami¬ sel še o dodatnem nagibanju vlaka, ob sedanjem naklonu proge, ki ne sme pre¬ segati 6°. Tako bi delno izničili neugod¬ no centrifugalno silo, ki deluje na potni¬ ka, in s tem omogočili večje hitrosti sko¬ zi ovinke. V Dodatni nagib vlaka lahko dosežejo z aktivnim ali pasivnim sistemom nagiba¬ nja. Aktivni deluje tako, da z akcelerator¬ jem izmeri bočni pospešek, nakar raču¬ nalnik na podlagi teh parametrov izraču¬ na idealni nagib vagona, ki se ustvari s pomočjo hidravlike ali elektromotorjev. Pri pasivnem sistemu uporabljajo poseb¬ no konstrukcijo podstavnih vozičkov in koša, ki ga samodejno nagiba centrifugal¬ na sila. Prve poskuse z nagibnimi vlaki so začeli v ZDA že v tridesetih letih prejš¬ njega stoletja, in sicer na vagonih brez pogona, imenovanih pendulum, vendar iz tega na koncu ni bilo nič. Francozi so leta 1956 z inženirjem Mauzinom preizkušali pasivno nagibanje na enodelnem motorniku, ki se je zelo močno nagibal - tudi do 20°. Ker je bila zasnova prezapletena in so Francozi tudi sicer dajali prednost gradnji novih hitrih prog za sistem TGV, je nadaljnji razvoj iz¬ gubil smisel. Nemške železnice (DB) so od leta 1965 dalje razvijale sistem z aktivnim na¬ gibanjem, vendar so razvoj ustavili leta 1975. Bolje se je izkazal Turbo Train Si- korskega, oziroma United Aircraft Turbo Train, ki je vozil med ZDA in Kanado. Imel je pasivno nagibno tehniko, ki so jo nadzirali pnevmatski valji. Leta 1968 je bil to prvi vlak z nagibno tehniko, ki je resnično služil svojemu namenu. Prvi vlak z aktivno nagibno tehniko je bil britanski APT (Advance Passenger Train). Testirati so ga začeli leta 1972, vendar ga niso vključili v redno uporabo. To je bil tudi prvi turbovlak v Evropi. Na¬ gibal se je do 9°, čeprav je konstrukcija omogočala naklone celo do 12°. Izdelali so tudi električno različico, vendar se vse skupaj na koncu ni obneslo in so projekt opustili. Prvi vlak z aktivno na¬ gibno tehniko, ki je šel v promet in proi¬ zvodnjo, je bil Canadian LRC. Prototip je bil zgrajen leta 1973, s proizvodnjo za VIA Rail Canada in Amtrak pa so začeli leta 1979. Nagibni sistem je bil hidravlič¬ ni, valji pa so nagibali koš vagona. Loko¬ motiva se ni nagibala. Švicarski SIG je medtem eksperimen¬ tiral s podstavnimi vozički, ki naj bi omo¬ gočali pasivno nagibanje. Ideja je bila, da se omogoči tudi naknadna vgradnja si¬ stema za nagibanje na Sigova podvozja. Najbolj znan sistem pasivnega nagi¬ banja uporablja španski Talgo Pendular, pri katerem je koš vagona pritrjen na podstavni voziček nad svojim težiščem, tako da se ta (koš) zaradi centrifugalne sile samodejno nagne. Talgo sicer ni tako učinkovit, saj se lahko nagne do 6°, ven¬ dar je precej cenejši, saj ne potrebuje no¬ bene krmilne elektronike. Sistem so Španci razvili že ob koncu sedemdesetih in ga uspešno ponudili tudi drugim drža¬ vam. Prvi vlak z aktivno nagibno tehniko je bil britanski APT, ki se je lahko nagibal do 9°, vendar je konstrukcija dovoljevala naklone tudi do 12°. Preizkušati so ga začeli leta 1972. Največjo hitrost 155 mph (250 km/h) je dosegel na progi West Coast Mainline. Projekt so opustili in ga leta 1985 prodali Italijanom. To je bil prvi vlak s plinsko tur¬ bino v Evropi. Izdelali so tudi električno različico. Francoski eksperimentalni nagibni motor- nik iz petdesetih let se je lahko nagibal tudi do 20°. Prvi uporabni vlak s pasivno nagibno tehniko je bil United Air¬ craft Turbo Train iz leta 1968, ki je vozil v ZDA in Kanadi. Za raz¬ daljo med Bostonom in New Yorkom je porabil 3 ure 15 minut in je za eno uro skrajšal čas potovanja. Razvil je največjo hitrost 170 mph (milj na uro - 273,5 km/h). Leta 1967 je Fiat izdelal prvi prototip Y 0160. Električni, eksperi¬ mentalni enodelni motomik z aktivno nagibno tehniko so poimeno¬ vali »pendolino« ali po naše nagibalnik. Največjo hitrost 260 km/h je dosegel na progi Rim-Neapelj. Lahko seje nagibal do 10°. Vir: arhiv g. B. Sabattinija 18 maj-junij 2003 TISIuo Švedske železnice (SJ) so skupaj s podjetjem ASEA oziroma ABB Traction Vasters razvile vlak X2000 z aktivnim na¬ gibanjem in leta 1991 začele uporabljati prve garniture. To je vlak s klasično kom¬ pozicijo - lokomotivo in vagoni. Loko¬ motiva se ne nagiba. V šestdesetih letih so začeli s preizkusi na prototipu XI. Leta 1975 so izdelali še prototip X15, ki je dosegel hitrost 238 km/h. Podjetje Bombardier, pod okriljem katerega je zdaj ABB, proizvaja vrsto nagibnih vla¬ kov. Med njimi je dizelskohidravlični vlak Regiosvinger, ki so ga preizkušali tudi pri nas. Fiat je že v šestdesetih letih skupaj s torinsko univerzo začel eksperimentira¬ ti z nagibno tehniko. Za prve poizkuse so izdelali poseben hidravlični nagibni stol, ki so ga namestili v navaden motor- nik. Leta 1967 so izdelali prvi prototip z nagibno tehniko. To je bil električni enodelni motornik z oznako Y 0160 in je dobil vzdevek »pendolino«, kar bi lah¬ ko prevedli kot nagibalnik. Med 1971 in 1973 letom so izvajali intenzivna testira¬ nja. Pendolino je na progi Rim-Neapelj dosegel največji hitrost 260 km/h. Leta 1975 so izdelali prototipno štiridelno garnituro ETR 401 z možnostjo nagiba do 10° in jo leta 1976 dali v promet. (Maja 1989 je bila na preizkušnji tudi pri nas, in sicer na progi Ljubljana-Jese- nice, kar je bila prva vožnja tovrstnega vlaka pri nas.) Skoraj pa se je ponovila usoda APT-ja, saj so Italijani nadaljnji razvoj projekta zaustavili, čemur je bo¬ trovala tudi politika. Leta 1985 so se ita¬ lijanske železnice odločile za vnovični zagon projekta. Tako so ETR401 spre¬ menili vlečni sistem z dodajanjem tiri- storskega krmiljenja. Od Angležev so kupili nagibno tehnologijo ATP in kot rezultat je nastal ETR 450. Vlak ima pre¬ prostejši sistem aktiviranja nagibanja. V nasprotju z ETR 401, ki je imel žirosko- pe in akceleratorje na vsakem podstav- nem vozičku, jih ima ETR 450 samo na končnih, za preostale poskrbi elektron¬ ska logistika. Leta 1988 so izdelali prvo serijo 15 pendolinov ETR 450 za itali- ETR 401 je nastal leta 1975 kot produkt na¬ daljnjega razvoja Fiatovih nagibnih vla¬ kov. To je bil štiridelni vlak z možnostjo na¬ gibanja do 10°. Na njegovi in delno tudi na osnovi APT-ja je po večletni zamrznitvi pro¬ jekta nastal leta 1988po obliki skoraj enak devetdelni ETR 450. Leta 1989 so ga kot prvi nagibni vlak preizkušali tudi pri nas, in sicer na progi Ljubljana-Jesenice. Pendolino ali InterCity Slovenija v Kopru, do koder v poletni sezoni vozi iz Maribora in Ljubljane. SŽ ima v voznem parku tri tridelne garniture, izdelane leta 2000 v podjetju Fiat Ferroviarie. Foto: Željko Halambek Dodatno nagibanje vlaka pomeni, da ob največjem dovoljenem nagibu proge na ovinku (6°) dodatno nagnemo koš vagona - za 8° kot je prikazano na shemi sistema, ki ga uporablja naš pendolino SŽ 310/316. Vir: Slovenske železnice zadnjih letih so vlake z nagibno tehniko začele razvijati in izdelovati tudi druge tovarne. Vlak SŽ 310 - InterCity Slovenija je izdelalo Italijansko podjetje Fiat Ferro- viaria, ki se danes imenuje Alstom Ferro- viaria. Vlak z nagibno tehniko dosega na progah, ki niso prirejene za visoke hitro¬ sti, do 200 km/h. Garnitura je sestavljena iz dveh pogonskih in enega priklopnega vagona ter ima podvojene električne naprave za vleko. Takšna sestava je izpe¬ ljana iz sestave pendolina ETR 460/480 in je popolnoma enaka španskemu pen- dolinu Alaris. Vlak ICS odlikujeta tudi vrhunsko ob¬ likovani zunanjost in notranjost, ki ga postavljata ob bok najboljšim evropskim vlakom. Oblikovali so ga strokovnjaki Fiata Ferroviarie in Slovenskih železnic, kot podlaga pa jim je služila oprema, ki jo je za vlake pendolino ETR 460/480 in ETR 470 oblikoval priznani italijanski studio Giugiaro Design. Računalniško vodeni nagibni sistem v realnem času progresivno izračunava na¬ gibni kot za celotno garnituro in čas nagi- janske železnice z nagibom do 8° in komercialno hi¬ trostjo 250 km/h. Leta 1995 je pri¬ šla nova generaci¬ ja pendolinov ETR 460, na osnovi ka¬ terih so narejeni tudi naši. ETR 460 je leta 1994 med Pragerskim in Tez- nim postavil slo¬ venski hitrostni rekord (208 km/ h). Sledili so ETR 470, ETR 480 ... in posamezne razli¬ čice za izvoz. Izde¬ lali so tudi proto¬ tip dizelske razli¬ čice ATR 410. V Vlak, narejen na osnovi pendolinov ETR 460/480 in ETR 470, je ob¬ likoval priznani Italijanski studio Giugiaro Design. Foto: Maj Juvanec MAKETARSTVO TIEIlio maj-junij 2003 19 MAKETARSTVO II zjp Ob delavnikih vozi med Ljubljano in Mariborom osem vlakov, v nasprotni smeri sedem, ob vikendih in praznikih pa po trije pari. Vsi vlaki ustavljajo v Celju, nekateri tudi v Zidanem Mostu in v Prager¬ skem. Sedeži v vlaku ICS, skupaj jih je 164, so ergonomsko oblikova¬ ni, vsak potnik pa si lahko posebej prilagodi položaj. Za družbo so si sedeži postavljeni nasproti, drugi pa so postavljeni v eni smeri. Sede¬ ži v vlaku ICS so razdeljeni na dva razreda, storitve pa na 1. razred, 2. razred plus in 2. razred; udobje in ponudba ustrezata najvišjim evropskim merilom. Foto: Miško Kranjec Tudi strojevodjeva kabina je opremljena s klimatsko napravo. Vlak ima podvojen sistem upravljanja, kontrole in diagnostike, ki nadzi¬ ra delovanje garniture. Sistem omogoča sprotno javljanje napak in s tem tudi njihovo odpravljanje ter shranjevanje sporočil za vzdrže¬ vanje vozila. Vir: arhiv Slovenskih železnic Koš je sestavljen iz samonosilnega ogrodja iz cevastih aluminijastih profi¬ lov. Na čelu vsakega pogonskega vago¬ na je vgrajena avtomatska spenjača. Po¬ gonski in nosilni podstavni vozički so enaki tistim, ki so vgrajeni na pendoli- nih ETR 460/480 in ETR 470 Cisalpino. Vsi podstavni vozički so opremljeni z aktivnim stranskim vzmetenjem. Vlečni motorji so pod košem vagona. Na vsaki pogonski osi sta dva zavorna diska, na nosilnih oseh pa trije. Zavorni sistem poleg zračne zavore sestavljata še elek- Največja hitrost, ki jo lahko doseže ICS, je 200 km/h. Na slovenskih progah sme voziti le 160 km/h. Od Ljubljane do Maribora potrebuje 105 minut. Foto: Miško Kranjec trodinamična zavora na pogonskih oseh in elektromagnetna zavora na vseh va¬ gonih. Električna vlečna oprema je na¬ meščena v čelnih vagonih in je podvoje¬ na, zato sta pogonska vagona neodvisna drug od drugega. Štirje asinhronski mo¬ torji s po 510 kW zagotavljajo na obodu koles moč 1960 kW. EMG 310 je oprem¬ ljen tudi z ločenimi klimatskimi napra¬ vami za potniški prostor in strojevodje- banja koša ter rezultate posreduje hidra¬ vličnim valjem, ki upravljajo nagibanje ko¬ ša. Poleg znatnega povečanja hitrosti v ovinkih omogoča tudi stalno raven varno¬ sti in udobja med potovanjem. Nagibni vlak je od klasičnega dražji za okoli 10 %. Upravljanje z nagibanjem koša je zasnova¬ no tako, da izniči 70 % centrifugalne sile, ki deluje na potnike. S tem se doseže naj¬ večji neodšteti bočni pospešek: 1,86 m/s pri vožnji skozi ovinek, kar je za 30 % več kot pri klasični rešitvi. Največji kot nagiba¬ nja med košem in podstavnim vozičkom ter s tem tudi med košem in ravnino proge je 8°. To so dejstva, ki jih lahko dosežejo samo v trenutku mirovanja, ko na vlak ne deluje centrifugalna sila. Kot posledica de¬ lovanja centrifugalne sile zaradi primarne¬ ga in sekundarnega vzmetenja med kolesi in podvozjem ter podvozjem in košem je nagibanje za okoli 1,5° v nasprotno smer od smeri nagibanja, ki jo ustvari aktivni na¬ gibni sistem (8°). Tako je realno nagibanje koša glede na ravnino proge 6,5°. Slovenske železnice Risba 1. 20 maj-junij 2003 TIEC iio MAKETARSTVO Model devetdelnega pendolina FS ETR 450je izdelek tovarne Lima v merilu HO. Model je danes po kakovosti že pod ustaljenim povpreč¬ jem, saj izvira iz sredine sedemdesetih let, ko so začeli izdelovati po obliki skoraj enak ETR 401. Tudi Francozi so začeli razmišljati o uvedbi nagibnih vlakov. Na os¬ novi TGV-PSE so razvili TGV Pendulaire. Model v velikosti HO izdelu¬ je Lima. Fleischmann ponuja modele nagibnih vlakov, ki se tudi kot mo¬ deli zaradi specifične konstrukcije nagnejo na ovinku. V merilu N (1 : 160) in HO (1 : 87) ima DB 610 in ICE-T. Ideje o zasnovi vlaka s kratkimi vagoni, ki bi lahko vozil po viju¬ gasti progi, segajo že v štirideseta leta, ko sta španska inženirja Goicoechea in Oriol razvila prve prototipe. Nastal je vlak talgo. Vsak vagon s sprednjim delom sloni na vagonu pred njim. Med vsakim vagonom je samo ena os. Prvo večjo serijo so začeli izdelovati v šest¬ desetih letih (Talgo III). Ob koncu sedemdesetih so razvili nagibni Talgo Pendular, ki mu pasivno nagibanje omogoča naklon do 6°. Model Talga Pendular v merilu HO je izdelala španska tovarna Elec- trotren. vo kabino, ki so nameščene na strehi. Vlak je opremljen s podvojenim siste¬ mom upravljanja, kontrole in diagno¬ stike, ki nadzira delovanje garniture. Sistem omogoča sprotno javljanje na¬ pak in s tem tudi njihovo odpravljanje ter shranjevanje sporočil za vzdrževanje vozila. V svetu male železnice obstaja že kar nekaj modelov nagibnih vlakov, med nji¬ mi tudi takšnih, ki se zares nagibajo v ovinkih. Izdeluje jih na primer Fleisch¬ mann, ki ima v proizvodnem programu v merilu N (1 : 160) in HO (1 : 87) modela Lima izdeluje več modelov nagibnih vlakov v merilu HO. Na sliki sta FS ETR 480 in DB ICE-T, v svojem programu pa ima še FS ETR 460P, ETR 470 Cisalpino, RENFE ETR 490 Alaris. Adtranzov (danes Bombardier) Regiosvinger, dizelski motornik (DB612) z aktivno nagibno tehniko, je kot DB610 namenjen regio¬ nalnemu prometu. Nemške železnice so naročile 290 vlakov. Leta 2000je bil na preizkušnji tudi na progi Ljubljana-Novo mesto, kjer je dosegel največjo hitrost 160 km/h. Tedaj so ugotovili, da bi lahko na tej relaciji brez dodatnega vlaganja v infrastrukturo čas poto¬ vanja skrajšali s 100 na 70 minut. Model v merilu HO izdeluje Piko. Model prvega nemškega nagibnega vlaka v redni uporabi DB 610, narejenega na osnovi Fiatovega pendolina (v uporabi od leta 1992), v merilu HO je izdelek tovarne Fleischtnann. Nemške železnice imajo v svojem voznem parku vlakov ICE 11 petdel- nih in 32 sedemdelnih Siemensovih električnih nagibnih vlakov, na¬ rejeni na osnovi Fiatove nagibne tehnike ETR460/470. V promet so jih vključili leta 1998. ICE-T (označuje se tudi kot ICT) doseže največ¬ jo hitrost 230 km/h. Leta 1999je začelo voziti tudi 20 štiridelnih gar¬ nitur z dizelsko-električnim pogonom ICE-TD; te dosegajo hitrosti do 200 km/h. Model na sliki je ICE-TD, ki ga v merilu HO izdeluje Roco. liji. Za osnovo je vzel Limin model vlaka ETR 480, ki je primeren za predelavo v slovensko različico pendolina. V tem kompletu dobimo štiridelni vlak - dva krmilnika in dva osrednja va¬ gona -, tako da nam lahko en srednji va¬ gon ostane za rezervne dele, saj je slo¬ venski vlak tridelni. Ker je ohišje mode¬ la narejeno iz zatemnjene prozorne pla¬ stike in so okna pravzaprav nepobarva¬ ne površine, nam drugačen razpored oken slovenskega pendolina ne bo delal težav. Najprej očistimo barvo z ohišij. Najtežavnejši del pri predelavi je stre- DB 610 in ICE-T. Dizelsko različico ICE- TD v merilu HO izdeluje avstrijski Roco, nemški Piko pa ima v enakem merilu mo¬ del DB 612 Regiosvinger. Lima izdeluje kar nekaj modelov: ETR 401 in ETR 450 sodijo bolj k igračam, v nasprotju z ETR 460P, ETR 470 Cis Alpino, ETR 480, ETR 490 Alaris, ICE-T ter TGV Pendulaire. Španski Electrotren se je posvetil izdela¬ vi talga v merilu HO. V januarski številki Tima 5/2002 smo omenili slovenski pendolino iz zbirke Luke Battistina, ki mu ga je v merilu HO izdelal maketar Aliotto iz Palerma na Sici- 'rrrirr 9 .... _ -■'—110 maj-jumj 2003 21 MAKETARSTVO jl=l[ Zanimivo je, daje model slovenskega pendolina ICS v HO izdelal Ita¬ lijanski maketar Aliotto iz Palerma na Siciliji in je zdaj v lasti zbira¬ telja modelov slovenskih vlakov Luke Battistina. Foto: Željko Halambek Ker je celotno ohišje modela narejeno iz zatemnjene prozorne plasti¬ ke, drugačna razporeditev oken na slovenskem pendolinu ne povzro¬ ča težav. Staro barvo očistimo, po načrtu določimo položaje oken in jih pred barvanjem maskiramo. Oznake na pendolinu izdelamo ra¬ čunalniško in jih natisnemo na prozorno samolepilno folijo. Foto: Uroš Hočevar Detalj z makete slovenskega pendolina. Foto: Željko Halambek Pendolino tia maketi železniške postaje. Foto: Željko Halambek šna oprema, ki je na našem vlaku druga¬ če razporejena. V primerjavi z italijan¬ skim vlakom, se pantografi nahajajo na srednjem vagonu, podolgovata, pri na¬ šem nekoliko krajša »škatla« pa na krmil¬ niku. Najprej izrežemo del strehe s pan¬ tografi, ki smo jih prej sneli, in ga pre¬ mestimo na srednji vagon. S srednjih dveh vagonov pa »škatli«, ki ju po načrtu nekoliko skrajšamo, preselimo na krmil¬ nika. Nastale odprtine zakitamo in po- brusimo. Pri rezanju in brušenju mora¬ mo paziti, da ne poškodujemo ohišja iz prozorne plastike, še posebej na mestih, kjer bodo okna. Naš pendolino ima sprednje pozicijske luči postavljene ne¬ koliko višje od italijanskega in jih je tre¬ ba tudi malce preoblikovati. Razlika je tudi opazna pri utorih na pokrovih spe- njače in manjših sosednjih, ki se nahaja¬ jo na nosu. Slovenski pendolino je razli¬ čica z avtomatsko spenjačo, medtem ko italijanski pod pokrovom na nosu skriva zložene navadne odbijače in klasično spenjačo. Zato ima naš pendolino tudi nekoliko višje postavljene luči, podob¬ no kot španski Alaris ali portugalski Pendoluso. Po načrtu določimo še, kje bodo okna, jih zamaskiramo in lahko začnemo barvati. Oznake oblikujemo ra¬ čunalniško z ustreznim grafičnim pro¬ gramom in jih natisnemo na prozorno samolepilno folijo. TIMOVI OGLASI PRODAM model čolna prvak (5.000 SIT) ter modele letal fokker E lil eindecker (z mo¬ torjem in servomehanizmi, 15.000 SIT), tri- cep (3 000 SIT), pioneer (10.000 SIT), M-22 (3.000 SIT) in piper J-3 cub (7.000 SIT). Sebastjan, tel.: 031/456-725, e-pošta: sbodlaj@volja.net, http//:users. volja.net/sbodlaj/modeli. html. PRODAM model jahte potepuh z vso opre¬ mo, 4-kanalno RV-napravo, en servomeha- nizem in podarim tri načrte. Jan Krevs, tel.: 031/505-929 UGODNO PRODAM model buggy off-road 2WD chadori, elektromotor 540, skoraj nov mehanski krmilnik ter čoln eco stan¬ dard z elektromotorjem speed 500 z osjo in propelerjem. Franc Božič, tel.: 031/815-789, e-pošta: matej.bozic2@guest.arnes.si Miniaturno železnico sistemov N in HO: va¬ goni, lokomotive, tiri, kretnice, drevesa, hi¬ še, vse novo, prodam za 20-50 % ceneje. Edo Bernik, tel.: 01/437-11-47, 040/388-518 22 maj-junij 2003 Piko NAGRADNA IGRA IGOR KURALT Letošnja novost je poleg modela dizel¬ skega potniškega vlaka desiro in dopol¬ njenega hobijskega programa tudi kom¬ pletna ponudba tirov z višino profila tira 2,5 mm. Piko poleg modelov železnic iz¬ deluje tudi hišice v merilu HO, 1 in G, ter različna gradiva za izdelavo maket. Tovarna Piko iz Sonneberga zavzema pomembno mesto v svetu modelnih že¬ leznic. S svojimi modeli si vse bolj utrjuje mesto med vodilnimi svetovnimi proizva¬ jalci in preseneča z zanimivimi in podrob¬ no izdelanimi modeli. Piko je imel na za¬ četku v svojem programu le modele vzhodnonemških železnic. Po združitvi obeh Nemčij pa izdelujejo tudi modele železnic drugih evropskih držav. Vsi nji¬ hovi modeli lokomotiv so namenjeni za enosmerno in izmenično vodenje. Mode¬ li, namenjeni izmeničnemu vodenju, ima¬ jo tudi že serijsko vgrajen digitalni deko- der, ki je vodljiv analogno ali digitalno. Njihovi modeli so znani tudi po tem, da imajo priložene posamezne sestavne dele, ki jih moramo še vgraditi in tako tudi sami prispevamo nekaj h končnem videzu modela. Za ljubitelje modelnih že¬ leznic je še posebej zanimiv hobijski pro¬ gram, kjer so modeli kljub visoki detajlira- nosti v nižjem cenovnem razredu in tako dostopni širšemu krogu kupcev. Vsi Piko¬ vi modeli železnic so izdelani po standar¬ dih NEM. Pikovi modeli parnih lokomotiv so izvrstno detajlirani, vendar se tnoramo za dokončni videz še sami malce potruditi in dodatne dele vgraditi v model. Vprašanje nagradne igre: V kateri izmed naštetih držav je tovarna Piko: a) Avstrija b) Nemčija c) Švica Odgovor napišite na dopisnico in jo najkasneje do 20. junija pošljite na naslov: Tehniška založba Slovenije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »PIKOVA NAGRADNA IGRA«. Med dopisnicami s pravilni¬ mi odgovori bomo izžrebali tri na¬ grajence. Za nagradno vprašanje je zastopnik Pika v Sloveniji, Trgovi¬ na Kovač iz Vira pri Domžalah, tel.: 01/729-51-24, prispevala tri nagrade: 1. nagrada: tovornjak vlačilec (HO), Wiking, 2. nagrada: vagon cisterna (HO), Piko, 3. nagrada: drevo (HO), Faller. Piko za oktober napoveduje model dizelske¬ ga vlaka desiro za izmenično ali enosmer¬ no vodenje. Nekaj Pikovih modelov vagonov iz hobij¬ skega programa TRGOVINA KOVAČ, Vir, Litijska 1 1230 Domžale Telefon: 01/729-51-24 (od 9 h do 19 h ), e-pošta: moko.doo@siol.net »HIŠNI SEJEM MODELNE ŽELEZNICE« od ponedeljka, 9. junija, do sobote, 14. junija 2003, od 9 h do 19 h Hišni sejem bo v prostorih TRGOVINE KOVAČ. V času sejma smo za vas pripravili ponudbo z geslom »VSE ZA VAŠO ŽELEZNICO«. Pri nakupu z gotovino nad 10.000 SIT vam nudimo 10-odstotni popust. MoKo d.0.0. Modeli in igrače Kovač nm maj-junij 2003 23 MODELARSTVO Timov test Relax SAŠO BABIČ Pri nas se zadnjih nekaj let počasi, a vztrajno prebuja sicer že znana tekmovalna panoga - akrobatsko letenje. Za tako lete¬ nje je potreben tudi ustrezen model. Na voljo je sicer veliko raz¬ nih polmaket pravih akrobatskih letal, a ob zahtevnejšem lete¬ nju se izkaže, da ima vsak model svoje muhe. To pride še pose¬ bej do izraza pri neaksialnosti raznih vrtečih figur, križanju ko¬ mand pri letu na nož in drugih položajih trimerjev pri različnih režimih letenja. Mihov model relax pa je konstruiran ravno z na¬ menom, da bi bil ubogljiv v vseh režimih letenja. To je poseben akrobatski model za kategorijo F3A; da pa bi bil bolj prijazen za modelarjev žep in lažji za transport, je nare¬ jen v okviru starih pravil F3A. Ta so dovoljevala uporabo dvo¬ taktnih motorjev s prostornino 10 cm' ali štiritaktnih s prostor¬ nino 20 cm' ter največjo maso modela 5 kg. Glede na to, da so se mase modelov F3A z uvlačljivim podvozjem v devetdesetih letih gibale okrog 4,1 do 4,3 kg, je majhna masa testnega modela prav osupljiva. Prepričan sem, da bi bil glede na to model primeren tudi za električni pogon z brezkrtačnim motorjem ... Kaj je v škatli? Preseneti veliko število delov ELSV. Najopaznejši je seveda trup modela, ki je izdelan v tehniki sendvič. Celoten sprednji del trupa je iz ogljikovih vlaken. Dobimo tudi lahek pokrov mo- Krilo in podvozje na trup enostavno privijačimo. S podkrilnim de¬ lom trupa in pokrovčkom podvozja se silhueta modela lepo zaključi. Model je že na pogled pravi akrobat z elegantno brezčasno obliko, ki obeta dobre letalne lastnosti. torja, ELSV vakuumirano podvozje, pokrov podvozja, par copat¬ kov in del trupa, ki pod krilom dopolni obris modela. Krilo in višinski stabilizator imata stiroporno sredico prekrito z abahije- vim furnirjem. Vsi tečaji krmil so že izdelani, krila so zaključena in obdelana. Marsikdo bo rekel, da bi moral tak akrobatski mo¬ del imeti krila prekrita z balzo. Mogoče res, a je abahi precej bolj trden, krila so močnejša, a kljub temu izredno lahka. Neje¬ verni Tomaži naj v tabeli s tehničnimi podatki preverijo vzletno maso modela in njegovo površinsko krilno obremenitev. Preseneti tudi priloženi pribor. Vsi drobni deli so kakovost¬ ni, nič ni takega, kar bi bilo v škatli, ker pač mora biti v njej. Proizvajalec pri sestavljanki ni varčeval, saj sta na primer prilo¬ žena tudi ustrezen nosilec motorja in rezervoar za gorivo. Ob pogledu na vsebino sestavljanke in tehtanje posameznih delov je hitro jasno, da bo model lahek. Sestavljanje modela Model je zelo hitro sestavljen, saj je treba v trup vlepiti samo višinski stabilizator in pritrditi smerno krmilo. Za vse drugo je že poskrbljeno, saj so na primer matice z ojačitvami za podvozje in pritrditev krila vlepljene v trup že med laminacijo. Podvozje in krilo tako na trup samo privijačimo. Nekaj več natančnega dela zahteva lepljenje dela trupa pod krilom, ki lepo dopolni stranski obris modela. Vsi leseni deli in krmilne ročice so CNC izrezkani. V trup vlepimo še nosilec rezervoarja za gorivo in mi¬ zico za servomehanizme. Tako modelu manjkajo samo še RV- komponente, nekaj folije za prekrivanje in barvanja. Tudi vgrad¬ nja RV-opreme je popolnoma neproblematična. Krilca za nagib imajo neposredne pogone, smer je izvedena prek »pull-pull« (vleci-vleci) jeklenic 0 0,8 mm, ki omogočajo natančen gib brez mrtvega hoda. Pogon višine je skrit v trupu, za povezavo med krmilom in servomehanizmom pa skrbi ogljikov pogonski drog. Pogon plina je izveden prek jeklene žice 0 1,2 mm v plastičnem bovdnu. V notranjosti trupa je dovolj prostora za vso RV-opre- mo, zato za pravilno določitev težišča lahko mizico za servome- Zaradi štiritaktnega motorja so izrezi na po¬ krovu motorja majhni. Serijski pokrovi mo¬ torjev imajo danes tako modeme »brke«. Pogon višinskega krmila je izpeljan v trupu - polovici višine sta povezani z medenina¬ sto cevjo. Do servomehanizma vodi pogon¬ ski drog iz ogljikovih vlaken. Servomehanizma za nagib sta vgrajena v krilo tako, da sta vanj popolnoma pogrez¬ njena. maj-junij 2003 TIETiio 24 Na krilo prilepimo samo podkrilni del tru¬ pa in pripravljeno je na brušenje in prekri¬ vanje. hanizme premika¬ mo v razponu 16 cm. Pri malen¬ kost težjem štiri- taktniku so ser- vomehanizmi bolj zadaj. Tega, da bi imel model prete- žak rep, se ni bati. Še beseda o iz¬ biri motorja. Mo¬ del je bil namen¬ sko konstruiran za štiritaktni motor 15 cm 3 . Kljub te¬ mu bi bil odlična izbira tudi mo¬ čnejši 10 cm 3 dvo- taktnik, naprimer OS .61 FX. Na mo¬ jem OS .91 FS sur- pass sem z velikim uspehom uporabil Graupnerjev propeler profiprop 12,5 x 11, ki je sicer namenjen visoko sposobnim dvotaktnim motorjem prostornine 10 cm 3 . Motor se s tem pro¬ pelerjem zavrti v ravno pravo območje vrtljajev. Seveda je štiri- taktnik zaradi večje zaloge navora tu v precejšnji prednosti; mo¬ tor res ves čas »vleče« in zelo dobro zavira pri letenju navzdol. Edino, kar nam pri modelu te kategorije vzame več časa, je njegovo dokončanje. Modeli F3A so že od nekdaj imeli barvno in oblikovno zahtevne in privlačne sheme. Kako sem torej do¬ končal svoj model? Kot ponavadi je bil tu v pomoč svetovni splet in njegove povezave s slikami akrobatskih modelov. Odlo¬ čil sem se, da trup še enkrat pobarvam z dvokomponentnim av¬ tomobilskim lakom, da bo tudi čez čas res snežno bel. Trebuh modela sem po¬ barval rdeče, vse drugo okrasje na modelu, razen os¬ novne bele folije, pa sem izvedel s samolepilno folijo orastick. Za privla¬ čen videz modela sem porabil precej več časa kot za nje¬ govo sestavljanje. Model ima že izdelano požarno steno, na katero privijačimo motor z nosilcem. V trup je treba narediti le luknjo za dovod go¬ riva, gretje svečke in bovden plina. Letenje Pri razvoju in testnih poletih mo¬ dela je sodeloval večkratni zmago¬ valec tekmovanja V trupu modela je dovolj prostora za vse potrebno. Rezervoar je nad krilom, a malenkost pred težiščem, sledijo elektronika za gretje sveč¬ ke z napajalnim akumulatorjem, sprejemnik, sprejemniške baterije in servomehanizmi. TOC, Hanno Pret- tner, kar že samo po sebi obeta do¬ bre letalne lastno¬ sti modela. In res, model ne razoča¬ ra, temveč prese¬ neti s svojo nev¬ tralnostjo. Model je namenjem pred¬ vsem natančnemu akrobatskemu le¬ tenju v F3A. Kot tak svojo nalogo opravi več kot z odliko, saj zmore nekaj pravih šovakrobatskih likov, kot je na primer luping med letom na nož. Pri tem je treba vedeti, da je na smernem krmilu standardni servomehanizem, napajan s petceličnim paketom baterij, ki zmore nekaj več kot 50 Nem navora. Pospešek je zaradi nizke mase in majhnega upora modela osupljiv. Tako mi je model pri prvem vzletanju ob počasnem dodajanju plina dobesedno skočil v zrak; vzleti namreč že pri dobri tretjini plina. Motor ima dovolj moči, saj omogoča opaz¬ na pospeševanja po vertikalah iz počasnega ravnega leta. Zara¬ di vsega tega zahteva pri letenju izredno veliko dela na ročici za plin, a je letenje s tako zalogo moči pravi užitek. Relax ima Reža krmila je zrakotesno zaprta. Model je zaradi tega bolj odziven in med akroba¬ cijami ne žvižga. Povezave do krmil so kratke in toge, kar je predpogoj za natanč¬ no letenje. Relax PROIZVAJALEC: VRSTA MODELA: VRSTA POGONA: RAZPETINA KRILA: DOLŽINA MODELA: MASA MODELA: KRILNA OBREMENITEV: KONSTRUKCIJA: RV-NAPRAVA: UPRAVLJANJE: MODEL JE PRIMEREN: CENA: MIBO MODELI, d. o. o. AKROBA TSKI MODEL ZA REKREATIVNO IN TEKMOVALNO LETENJE ŠTIRITAKTNI MOTOR 15 cm ' DVOTAKTNI MOTOR 10 cm 3 1730 mm 1590 mm 3260 g „ = 64 g/dm- SENDVIČ TRUPELSVZ OGLJIKOVIMI OJAČITVAMI, STIROPORNA KRILO IN VIŠINSKI REP, PREKRITA Z ABAHOVIM FURNIRJEM IN OPREMLJENA S TEČAJI KRMIL ELASTIC FLAP NAJMANJ 4-KANALNA VIŠINA, NAGIB, SMER, PLIN Z.4 TRENIRANJE AKROBATSKEGA LETENJA 71.500 SIT Kljub temu, da je luknja za hlajenje v pokrovu motorja precej maj¬ hna, se motor ne pregreva. TOIiiš maj-junij 2003 25 MODELARSTVO veliko stransko površino trupa, zato je veliko dela tudi na smernemu krmilu. To se občuti že pri vzletanju, saj ima šti¬ ritaktni motor ogromen navor, model pa je zelo občutljiv za bočni veter. To hkrati pomeni, da je izvrsten tudi pri letu na nož in da pri različnih likih po¬ trebuje le majhne popravke po smeri. Dolgi trup omogoča odločno dodajanje smeri takrat, ko je to potrebno. Premeti čez krilo so izjemno elegantni, presene¬ čen pa sem bil, da pri relaxu po izvaja¬ nju lika ni nobenih težav z nihanjem repa. Izkazalo se je, da je pristajalna hi¬ trost izjemno nizka. Pri pristajanju je ne glede na izbiro propelerja motil prosti tek motorja, saj model enostavno ni ho¬ tel na tla oziroma so bili vsi pristanki precej hitri. Problem sem rešil tako, da sem v model vgradil še elektroniko za gretje svečke pri nizkih vrtljajih. S to majhno in skoraj čudežno napravico so vrtljaji v prostem teku precej padli, kar je neverjetno pripomoglo k počasnim in mehkim pristankom. V nasprotnem primeru bi si pomagal z obema krilce¬ ma za nagib, ki bi ju odklonil navzgor, da bi dobil slabše drsno razmerje. Kljub čisti obliki in zrakotesnim teča¬ jem izvedbe elastic flap je bil model med letom precej glasen, saj je med hitrimi fi¬ gurami močno žvižgal. Domislil sem se, da bi krmilne reže s spodnje strani zate¬ snil s trakom, ki ga na svojih modelih uporabljajo jadralni RV-piloti. Žvižganje je popolnoma izginilo, model pa je pri¬ dobil na okretnosti in hitrosti. Da se ob odvzetem plinu upočasni, traja zdaj dosti dlje, kar govori v prid želji po konstantni hitrosti med izvajanjem programa. Mo¬ del z lahkoto izvaja dolge in počasne like. Nobenih težav nima niti s hitrimi in nasilnimi akrobacijami. Dinamičnega prevleka mi enostavno ni uspelo izvesti. Pri veliki hitrosti in polnem odklonu vi¬ šine navzgor se model obrne na mestu in dobesedno izstreli točno navzgor. S te¬ žiščem na pravem mestu pa postavimo še piko na i - za ravni hrbtni let model po odklonu višine ne potrebuje nobenih popravkov. Tako imamo res dobro osno¬ vo za natančno letenje. Po dvajsetih mi¬ nutah akrobatskega letenja v 300-cm 3 re¬ zervoarju za gorivo zaradi varčnega 15- cm 3 štiritaktnika ostane še skoraj tretjina goriva. Zaključek Tiste, ki komaj čakajo, kaj bom pri modelu pograjal, moram žal razočarati. Bili sta sicer dve napaki popolnoma koz¬ metične narave, ki pa so ju v delavnicah že odpravili in jih serijski modeli nimajo. Zaradi tega po končanem testu nisem dodal tabele, v kateri bi hvalil in grajal posamezne stvari. Relax je model, ki leti tako dobro, kot modelar od njega zahte¬ va. Zmogljivosti, da sledi ukazom prek oddajnika, mu zlepa ne zmanjka in pre¬ pričan sem, da bo na naših tekmah v ka¬ tegoriji F3A popolnoma konkurenčen in dovolj zmogljiv, da bo dober RV-pilot z njim domov odnesel marsikateri pokal. V vsakem primeru pa je letenje s takim mo¬ delom pravi užitek in sprostitev ne glede na to, ali z njim tekmujemo ali ne. Šola akrobatskega letenja (2. del) SAŠO BABIČ V prejšnjem prispevku smo naredili uvod v akrobatsko letenje ter predstavili osnovne like, tokrat pa bomo predstavili še zahtevnejše akrobatske like, ki so se¬ stavljeni iz osnovnih, in dodali še sloven¬ ski tekmovalni program F3A za leto 2003. V prvi svetovni vojni je bil to manever za umik iz zračnega dvoboja: model v rav¬ nem letu obrnemo na hrbet, čemur sledi pol lupinga. Možna je tudi izvedba iz hrbt¬ nega leta, ali pa obratni lik (ang. split-s), pri katerem začnemo spodaj, po polovici pozitivnega lupinga na vrhu pa sledi pol valjčka. Kubanska osmica To je eden izmed likov, pri katerem se res pokaže natančnost izvedbe. Dva lu¬ pinga povežemo v osmico, med njima pa dvakrat izvedemo pol valjčka. Iz ravnega leta naredimo 5/8 lupinga in iz njega iz¬ stopimo pod kotom 45°, nato sredi letal¬ nega polja izvedemo pol valjčka. Sledi mu 5/8 drugega lupinga, spet pol valjčka in izhod iz lika. Pomembna je enaka višina vstopa in izstopa iz lika, konstantni pre¬ mer delov lupinga in položaj polovice valjčka. Klobuk *■ Klobuk izvedemo iz vodoravnega leta prek ostrega prehoda v navpični let. Po navpičnem letu naredimo pol lupinga, po spuščanju sledi oster prehod v vodoravni let. Višina vstopa je enaka višini izstopa. Lik zaradi atraktivnejše izvedbe navadno kombiniramo s polovičnimi valjčki. Plaz Pri plazu na vrhu lupinga izvedemo dinamični valjček. Treba je paziti, da je točno izveden - posebej pazimo na pre- rotacijo, saj, če po končanem dinamič¬ nem valjčku nimamo poravnanih kril, pri nadaljnji izvedbi lupinga brez kompenza¬ cije smeri in nagiba pademo iz ravnine pr¬ votnega lika. Vedeti moramo, da je izvedb posamez¬ nega lika več. Razlikujejo se v smeri izved¬ be, hrbtnem vhodu v lik, lomljenih radijih krožnih likov, dodajanju valjčkov, dina¬ mičnih valjčkov in podobno. Pri vsakem novem vključenem elementu se zahtev¬ nost izvedbe močno poveča, saj morajo biti podelementi izvedeni zelo natančno, sicer pokvarimo celotno akrobacijo. Le¬ tošnji tekmovalni program za F3A je ob¬ javljen v sredinski prilogi. Njegov avtor je Igor Makovec, ki je s svojimi kolegi v pri¬ pravo vložil veliko truda in dela in si za to zasluži pohvalo. Namen pričujočega članka je, predsta¬ viti posamezne dele programa in njegove zahtevnejše dele, tako da bo tisti, ki ga bo tematika pritegnila, imel osnovo za tre¬ ning akrobatskega programa. Čeprav smo se dotaknili le osnov, smo pokazali, da za akrobatsko letenje ni treba biti »profesionalec«, zadošča že samo dis¬ cipliniran trening. O tem bi lahko pisali še več, saj je nepredstavljenih ostalo še precej akrobatskih likov. Poleg tega se je v zadnjih nekaj letih razmahnilo t. i. 3D-le- tenje, ki ne pomeni več klasičnega letenja »na krilih«. Tu so na modelih uporabljeni izjemno močni motorji, ki omogočajo hi¬ tro pospeševanje iz lebdenja. Za to je po¬ trebno razmerje vleka motorja proti masi modela vsaj 2,5 : 1. Krmilne površine na modelih se odklanjajo do 45° in več, kar omogoča divje letenje. Akrobacije so po¬ stale hitrejše in bolj surove, tako nastav¬ ljen model pa omogoča veliko novih akro¬ bacij ki jih prava letala ne zmorejo. Te so izvedene pri popolnoma prevlečenem modelu, ki leti izključno zaradi izredne moči motorja. Te akrobacije pri nas še niso bile predstavljene, tako da zanje tudi ni ustrezne terminologije. Prav žalostno je, da bi vsi radi imeli model ki bi »huvral«, ne pa takega ki bi lebdel... maj-junij 2003 TCE.E 10 26 Na velikih sejmih so prisotni tudi izkušeni piloti, ki so mlajšim ved- Čistokrvni model kategorije F3A-X - CAP 232 proizvajalca Ainvorl- no na voljo za nasvete. Sebastiano Silvestri pomaga pri nastavitvah da. Model žene motor moki 160 cm ' v izvedbi bokser. na extri 300S za letenje v dvoranah. Pri akrobatskem letenju je zahteva po vedno večjih modelih in močnejših motorjih, kar na¬ rekujejo novi načini letenja. Po drugi strani pa se hitro razvija enak način letenja v dvora¬ nah, ki temelji na vse močnejših in dostopnejših brezkrtačnih motorjih. Sebastiano Silvestri pospravlja svojo funtano na električni pogon, s katero je v enem dnevu večkrat izvedel brezhibni 3D-šovprogram. Predstava ni zaostajala za tisto z motorno gnani¬ mi modeli. V naslednjem letniku bomo napisali še kaj o programskih trikih v sodobnih raču¬ nalniških napravah, da si model nastavimo po vseh naših željah. Druge teme, ki ostaja¬ jo še neobdelane, so natančno trimanje modela, kako vemo, kdaj je lega težišča pravilna in kdaj smo modelu pravilno na¬ stavili največje hode krmilnih površin. Namen obeh uvodnih prispevkov je bil predstaviti akrobatsko letenje in kaj tako letenje zahteva. Cilj pisanja je tudi pomagati našim modelarskim akrobat¬ skim pilotom k uspešnejši izvedbi progra¬ ma in številčnejši udeležbi na tekmah. Ko¬ ledar je bil objavljen v sedmi številki Tima. Vabljeni torej na letošnje tekme v akrobatskem letenju; vedno ste dobrodo¬ šli - kot navijač ali kot tekmovalec! Pravi hit v novi tehniki postajajo modeli z brezkrtačnimi motorji za dvoransko (indoor) letenje. Na slikah je moder-na akrobatska figura »torque roli« izvedena z extro 300S samostojne konstrukcije iz deprona in z brezkrtačnim »outrunnerjem«podjetja Torcman. ' TTBI lio maj-junij 2003 27 MODELARSTVO Tekmovalna jadralna modela kategorije A-l (F1 H) mojca in andrej TONE VIDENŠEK Jadralna modela A-l sem narisal in izdelal okoli leta 1990 in ju poimenoval po hčeri in sinu. Z njima sem uspešno tekmoval na šport¬ nih tekmovanjih, posebno na tradicionalnem Pokalu našega modelar¬ ja in mojega dobrega prijatelja Mitje Zupaneka. Mojca Krilo je bajonetne gradnje, kar pomeni, da se sestavi iz dveh polovic. Prednosti take gradnje so v manjši dolžini delov in zato lažjem transpor¬ tu ter bolj elastični vleki modela. S tem praktično prepreči zlom med vle¬ ko modela v težkih vremenskih razmerah. Za bajoneta uporabimo Graupnerjevo jekleno žico 0 2 mm. Prvih pet reber na vsaki strani krila, ki so iz letalske vezane plošče debeline 2 ali 1,5 mm, ima po dve luknji za bajoneta. Gradnja je izredno močna, kar je za začetnike še posebej do¬ brodošlo, saj ni strahu, da bi se v hudem vetru krila zlomila. Preostala re¬ bra so iz balze 1,5 mm in obojestransko prekrita (oplatena) še z balzo 1,5 mm. »D-boks« iz naravnih materialov se zaključuje še s škatlastim no¬ silcem. Nosilec krila je iz smrekovine ali lipovine s prerezom 6x1,5 mm in se proti koncu srednjega dela počasi zožuje. Stranice nosilca so do tretjine krila obložene z letalsko vezano ploščo 1 mm, naprej pa z balzo iste debeline. Uho ima na koncu nosilec s prerezom 3 x 1 mm, ki je prav tako škatlaste gradnje. Prva letvica je balzova, 6x5 mm, in obdelana v ra¬ diju nosu profila. Profil je nekoliko debelejši, kar omogoča varno grad¬ njo in dobre letalske sposobnosti za primorske vremenske razmere. Zad¬ nja letvica je prav tako iz balze in se konično obdela iz osnovne mere 10x2 mm. Tudi zadnji nosilec je enako grajen kot prvi, le da je drugač¬ nih dimenzij. Krilo je res malo težje, toda po novih pravilih - s skupne mase modela 160 g na 220 g - je to kar v redu. Model je večkrat strmo¬ glavil s polne višine na tla in trk prestal brez zlomljenih kril ali vidnejših posledic. Krilo je prekrito z japonskim papirjem, vendar ga lahko oble¬ čemo tudi v različne folije, ki jih je v modelarskih trgovinah na pretek. Rep Za izdelavo repa sem uporabil izključno balzo, razen pri prvi iz¬ vedbi, ko sem dodal tudi smrekovino. Rezultat take gradnje je bila skupna masa 10 g, kasneje pa pol manj. Rebra so iz trde balze debeli¬ ne 1 mm. Rep lahko prekrijemo z belim japonskim papirjem in zadoš¬ ča, če ga še trikrat prelakiramo z nitrolakom. Trup Trup je bil izdelan v dveh izvedbah. Pri prvem je bil smerni rep za horizontalnim in trup iz balze, ovite okoli okroglega kalupa, ki mi ga je naredil pokojni Mitja. Zadeva se naredi takole: List 1-mm balze namočimo v vodi in ga nato ovijemo okoli lesenega kalupa. Ko se balza posuši, jo stikoma zlepimo in ovijemo še drugo plast. Na koncu obe plasti spojimo z delno razredčenim (manjša teža) belim lepilom. Sprednji del trupa je iz lipovine ali podobnega materiala in ima vgrajen časovni meha¬ nizem (svojega sem kupil od poljskih modelarjev). Kljukica za vleče¬ nje je običajna - vrstna. Pri modelarju začetniku naj bo pogoj za do¬ ber štart, da model doseže največjo vlečno višino. Sam danes »letim« s t. i. slovensko kljuko, ki mi omogoča na vrvici vse faze leta za vr¬ hunski tekmovalni model - o tem pa kdaj drugič. Klasična vrstna kljukica pa je imela na vrsti dva ali tri zatike, v katere sem glede na hitrost vetra pripel tekmovalni model: pri malo vetra blizu težišča, z naraščanjem vetra pa sem priklop pomikal proti nosu modela. Ker je bil trup precej težak in je bila skupna masa omejena na najmanj 160 g, je nastala druga različica, pri kateri sem smerni rep pomaknil pred višinskega. Zmanjšal sem tudi težo izdelave in vgradil svojo vlečno kljuko, ki že omogoča vrtenje na vlečni vrvici. Ker se je z no¬ vimi pravili povečala skupna masa na najmanj 220 g, sem na model prilepil svinec. Drugo različico modela mojca sem podaril prijatelju Rajku Figlju iz Gorice. Z njim je uspešno tekmovala tudi njegova učenka Mojca, na žalost pa je model letos na dirki v Bovcu odletel in izginil v oblake. 28 maj-junij 2003 TEILBio MODELARSTVO MOJCA Model kategorije A-1 (F1H) Konstruiral: Tone Videnšek smreka 6 x 1,5 mm smreka 5 x 1,5 mm opiata, balza 1,5 mm balza 6x5 mm V = 100 mm krilo - balza 1,5 ali 2 mm balza balza 6 x 1 mm 5x5 mm uho - balza 1,5 mm balza 10x2 mm letalska vezana plošča 1,5 mm rep - balza 1 mm jeklo 0 2 mm letalska vezana plošča 1 mm balza 15 mm vlečna kljuka rep 10 g (5 g) krilo 100 g trup 140 g skupaj 250 g 2,7 dm 2 14,5 dm 2 skupaj 17,2 dm 2 časovni mehanizem TIKIiio maj-junij 2003 29 MODELARSTVO Uvlačljivo podvo jadralnega letalc BOŠTJAN KERSNIČ Uvlačljivo podvozje Uvod V zadnjem času lahko opazimo ved¬ no več modelov jadralnih letal. Ker so dimenzije teh modelov tako velike, da dopuščajo modelarju veliko svobode pri opremljanju detajlov, so nekateri modeli zelo podobni pravim letalom. Ena takih podrobnosti, ki naredi letalo atraktivnejše, je tudi uvlačljivo podvoz¬ je. V naslednjem članku predstavljamo konstrukcijo in izdelavo mehanizma za uvlačljivo kolo. Predstavljeno podvozje je namenjeno modelom z razpetino kril nad tri metre in maso do tri kilograme, če pa bi ga primerno predelali, bi ustre¬ zalo tudi večjim in težjim modelom. Mehanizem je razmeroma enosta¬ ven in učinkovit, vseeno pa bo pri izde¬ lavi potrebna velika mero natančnosti in kar nekaj orodja. Za res dober izde¬ lek potrebujemo rezkalnik (čeprav gre tudi brez njega) in vrtalnik s priborom. Mehanizem delovanja Na načrtu vidimo, kako deluje me¬ hanizem. Spodnja shema prikazuje pod¬ vozje v trupu, medtem ko zgornja pri¬ kazuje izvlečeno kolo in njegov položaj glede na težišče letala. Ročica mehaniz¬ ma je prek glavne osi togo povezana s servomehanizmom. Ker sta kota med osjo vodila in osjo držala koles 90°, se vse obremenitve tako pri izvlečenem kot pri uvlečenem kolesu prenašajo prek osnovne konstrukcije in ne prek servomehanizma. Material Za izdelavo mehanizma potrebuje¬ mo pertinaks debeline 4 mm, jekleno žico 0 4 mm, nekaj vijakov M 3 in M 4, medeninasto cevko premera 5 mm, di- stančnike za kolesa in seveda kolo us¬ trezne velikosti. Za izdelavo podvozja lahko uporabimo kateri koli drug mate¬ rial ustreznih lastnosti. Vodilo na pri¬ mer lahko izdelamo iz enega kosa alu¬ minija, namesto da ga izdelamo iz štirih kosov pertinaksa. V naših prodajalnah težko najdemo debelejši pertinaks, zato ga lahko nare¬ dimo sami iz več plošč tanjšega, ki jih zlepimo z epoksidnim lepilom. Za lep¬ ljenje posameznih delov podvozja med seboj lahko uporabimo sekundno (cia- noakrilatno) ali epoksidno lepilo. Izdelava Z izdelavo ohišja ne bi smeli imeti večjih težav. Izdelamo dva enaka dela, ki ju skupaj obru¬ simo in izvrta¬ mo luknje. V ohi¬ šje lahko navrta¬ mo še nekaj do¬ datnih lukenj, da privarčujemo pri končni teži meha¬ nizma. Pri tem pa¬ zimo, da preveč ne oslabimo os¬ novne konstruk¬ cije. Največ natanč¬ nosti zahteva iz¬ delava osnovnega vodila, pri čemer moramo paziti na vzporednost lu¬ kenj za glavno in pomožno os. Vo¬ dilo je sestavljeno iz štirih kosov pertinaksa. Po dva dela sta enaka, zato je najbolj priročno, če jih de¬ lamo v parih. Najprej naredimo dela št. 2, nato izrežemo in obrusimo še dela št. 3. Izdelava glavne in pomožne osi zahteva samo razrez jeklene žice na pri¬ merno dolžino. Medtem ko je lahko glav¬ na os daljša, moramo pomožno os odre¬ zati natanko na 36 mm, sicer bo drsala po ohišju. Konca pomožne osi tudi obrusimo. Obe osi v sredini grobo obru¬ simo, da bo lepilo bolje prijelo. Skozi dela vodila št. 2 vstavimo osi in nato mednju vstavimo dela št. 3, ki sta di- stančnika. Pri lepljenju pazimo na vzpo¬ rednost osi. Postopek izdelave držala kolesa je po¬ doben. Na delu št. 4 z rezkalnikom napra¬ vimo vzdolžno odprtino, lahko pa jo pili¬ mo ročno, pri čemer moramo biti zelo natančni. Odprtina ne sme imeti nobe¬ nih izboklin, da bo glavna os po njej lepo drsela. V del izvrtamo luknje za os meha¬ nizma in za kolo. Izdelamo še del št. 5, ki je v bistvu distančnik za držalo kolesa, in ga prilepimo na svoje mesto. Del je enako širok kot os kolesa! V sestavljeno držalo koles vstavimo osnovno vodilo. Medeninasti cevki služita kot di- stančnika za ohišje. Odrežemo ju na dolžino 37 mm in postavimo na konca ohišja in skoznju potisnemo vijaka M 4. Preden na cevki prislonimo še drugi del ohišja, na mesto glavne osi vstavimo vodilo in držalo kolesa. Nato na vijaka privijemo matici. Os mehanizma vstavi¬ mo skozi ohišje in držalo kolesa. Mehanizem opremimo z ročico na glavni osi, ki bo služila za povezavo s servomehanizmom. Osnovno vodilo 2. Način sestavljanja držala kolesa 30 maj-junij 2003 ^-ILio Distančniki služijo za točen razmik delov ohišja. Predelava mehanizma Predstavljeni mehanizem je name¬ njen za kolo premera 65 mm. Če želimo uporabiti večje ali manjše kolo, mora¬ mo temu primerno popraviti nekatere razdalje, in sicer na držalu kolesa in na vodilu, ter prilagoditi tudi ohišje. Če se odločimo za težji model, je priporočlji¬ vo za izdelavo izbrati močnejši mate¬ rial (pertinaks, okrepljen z ogljikovimi vlakni ali duraluminij). Manjka samo še kolo. Vgradnja mehanizma v model in povezava z servomehanizmom Pri vgradnji mehanizma v model pa¬ zimo, da je izvlečeno kolo pred teži¬ ščem modela. Če model postavimo v vodoravni položaj, naj vodoravna os in os držala kolesa pri izvlečenem podvoz¬ ju oklepata kot 30° (glej načrt). Popolnoma izvlečeno podvozje V eni od prihodnjih številk bomo napisali, kako uvlačljivo podvozje vgra¬ dimo v model. Kogar zanima še karkoli v zvezi z izdelavo mehanizma ali prede¬ lavo za manjši model (LS-8), lahko piše na elektronski naslov avtorja: bkersnic @hotmail.com. Shema delovanja mehanizma Osnovno vodilo (O 2 O) 5 Mehanizem za uvlačljivo kolo Merilo 1 : 1 Risal: Boštjan Kersnič TIETio maj-junij 2003 31 ABECEDNO VSEBINSKO KAZALO 2002/2003 Avtomobilsko modelarstvo in maketarstvo Avto na propelerski pogon 7/31 Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Modelarske novosti na niirnberškem sejmu 9-10/2 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Elektronika in elektrotehnika Diskomešalnik 9-10/48 Hi-fi stereo, končna stopnja 120/150 W 4/28 Napajalnik za polnilnik akumulatorjev 9-10/53 Oktavni izenačevalnik 8/28 Ozvočenje za domači disko 3/26 Regulator vrtljajev vrtalnika 7/28 Servotester 1/30 Stikalni napajalnik 2/26 Temperaturni indikator 1/29 Zaščita zvočnikov 5/28 Izdelek za dom Bob sani 6/32 Kontrolnik za brušenje svedrov 3/29 Miniaturni brusilnik 5/27 Modelarski triki in nasveti 6/7 Nosilec za škatle 9-10/56 Obnovimo si stari moped (1. del) 2/33 Obnovimo si stari moped (2. del) 3/15 Obnovimo si stari moped (3. del) 4/26 Obnovimo si stari moped (4. del) 5/16 Obnovimo si stari moped (5. del) 6/16 Obnovimo si stari moped (6. del) 7/16 Obnovimo si stari moped (7. del) 8/26 Obnovimo si stari moped (8. del) 9-10/44 Poševno vpenjalo 8/30 Priročni rezalnik balzovih letvic 6/38 Stojalo za zgoščenke 7/36 Škatla iz pločevine 3/32 Škatla za novi telefonski imenik 9-10/62 (priloga) Ura z morskim motivom 1/36 Ladijsko modelarstvo in maketarstvo Izolanka - jadrnica razreda G 2/13 (priloga) Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Model katamarana Acpiabus C-60 (1. del) 8/34 (priloga) Model katamarana Aquabus C-60 (2. del) 9-10/14 Model RV-čolna barakuda 1/26 Model tovorne ladje (1. del) 3/12 (priloga) Model tovorne ladje (2. del) 4/33 Model tovorne ladje (3. del) 5/31 Modelarske novosti na niirnberškem sejmu 9-10/2 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Priročni rezalnik balzovih letvic 6/38 Letalsko modelarstvo in maketarstvo, zmaji Aeronca v električni izvedbi 7/5 (priloga) Dinamični test motorja MVVS 3,5 cm' 6/14 Električni pogon - Izbira pogona (2. del) 2/14 ELSV - Delilna ravnina 4/16 ELSV - Izdelava orodja (1. del) 5/12 ELSV - Izdelava orodja (2. del) 6/12 ELSV - Izdelava pramodela (1, del) 2/8 ELSV - Izdelava pramodela (2. del) 3/10 ELSV - Laminacija 7/26 ELSV - Novi materiali iz Vantica 9-10/42 ELSV - Postopki izdelave modelov 1/27 Harlekin 2/6 (priloga) Hitrost za malo denarja - pylon 400 1/8 (priloga) Izdelava doprsne figure jadralnega pilota 9-10/12 Izdelava podvozij ELSV 5/14 Izdelava povezav 2/12 Kanja elektro 3/8 Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Letalski RV-model za zračne boje EKW C.3603 8/14 (priloga) Leteče krilo - parkflyer 5/6 (priloga) Maketa letala KB-6 matajur iz papirja 1/10 (priloga) Model jadralnega letala hornet 4/8 (priloga) Modelarske novosti na niirnberškem sejmu 9-10/2 Muha 2/10 Nove figure v akrobatskem letenju 2/2 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Priročni rezalnik balzovih letvic 6/38 Relax 9-10/24 RV-model žirokopterja 7/10 (priloga) Škatlasti deltasti zmaj 1/25 Šola akrobatskega letenja (1. del) 8/10 Šola akrobatskega letenja (2. del) 9-10/26 (priloga) Tekmovalna jadralna modela kategorije A-l (FIH) mojca in andrej 9-10/28 Timov glavnik 8/9 Uvlačljivo podvozje za model jadralnega letala 9-10/30 Zlin 526 AFS 6/8 (priloga) Maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Model mlina na veter s Stare Gore 6/26 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Priročni rezalnik balzovih letvic 6/38 Male železnice Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Lokomotiva Franco-Crosti 3/5 Marklinov sistem vodenja (1. del) 3/6 Marklinov sistem vodenja (2. del) 4/14 Marklinov sistem vodenja (3. del) 5/4 Marklinov sistem vodenja (4. del) 6/6 Na obisku pri Nochu 1/6 Novosti iz sveta malih železnic in opreme 8/2 Pendolino 9-10/18 Piko 9-10/23 Serija Prestige 2/4 Hovo na trgu 2/16, 4/15, 6/38, 8/16, 9-10/71 Plastično modelarstvo in maketarstvo Aermacchi MB-339A/PAN »Frecce Tricolori« 2/25 Ikarus S-49A 1/28 Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Messerschmitt Bf 108 8/25 Modelarske novosti na niirnberškem sejmu 9-10/2 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Reševalna ladja Arkona 8/25 maj-junij 2003 TTEIio 32 LETNO KAZALO Tornado ECR tigermeet 9-10/43 Utva 75 in utva 75A 2/25 Prvi koraki v naravoslovje Balonček potapljač 9-10/71 Elektromotor 6/39 Kako izriniti vodo iz kozarca 8/40 Kako spraviti jajce v steklenico 1/40 Napihnite balon v plastenki 8/40 Nenavadna gugalnica 5/39 Nenavadne baterije 7/40 Nenavadne lastnosti rdečega zelja 4/40 Olupimo surovo jajce 9-10/72 Parnik na reaktivni pogon 2/39 Raketa na vodo 3/38 Računalništvo, internet Brezplačni Word 2/32 Lovec na barve 3/30 Priprava digitalnih slik 8/32 Spletni pripomočki za Internet Explorer 5 5/30 Umazana miška 2/31 Znebite se spletnih vohljačev 1/35 Radijsko vodenje Električni pogon - Izbira pogona (2. del) 2/14 Futaba FX-18 8/12 Graupner mc-22 4/11 Izdelava povezav 2/12 Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Nove figure v akrobatskem letenju 2/2 Pult za RV-napravo mc-12 5/11 (priloga) Raketno modelarstvo in maketarstvo Koledar modelarskih prireditev za leto 2003 7/14 Maketa operativno-taktične rakete R-17 (scud-b) 9-10/8 (priloga) Modelarske novosti na nurnberškem sejmu 9-10/2 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Raketni model žirokopter 5/8 Reportaža Modelarske novosti na nurnberškem sejmu 9-10/2 Na obisku pri Nochu 1/6 Novosti in presenečenja za maketarje 7/2 Novosti iz sveta malih železnic in opreme 8/2 Odlična udeležba na 9. Pokalu Bleda 4/6 Pet članskih državnih prvakov in nov svetovni rekord 1/2 Slovenci letijo najvišje 4/2 Tekmovanje hitrih RV-čolnov na električni pogon 8/6 Tretja koseška olimpiada 5/2 Trije dnevi 24. Pokala Ljubljane 7/8 Začeli z najmlajšimi 9-10/6 Zračni boji v Crngrobu 1/4 Zračni boji v sezoni 2002 7/6 13- SP z modeli čolnov FSR-V 6/2 14. Alpski pokal ALC Lesce - Bled 3/2 Timov portret Anton Šijanec 4/5 Miha Čuden 6/5 Robert Bečaj 9-10/53 Timov test Akumulatorski vrtalnik/vijačnik HP 12 K 1/34 Futaba FX-18 8/12 Graupner MC-22 4/11 Minicraft MB 8571 - garnitura z vrtalnikom 3/37 Modelarska garnitura Minicraft MB 7810 2/30 Muha 2/10 Natančni navpični stojali Minicraft MB 540 in MB 820 8/35 Natančno orodje in pribor MINICRAFT 5/33 Odstranjevalniki barve Black & Decker 6/31 Pripomočki za graviranje MINICRAFT 9-10/60 Relax 9-10/24 Rezkalnik Black & Decker KW 850 E Spiralna žaga rezalnik ROTOZIP 9-10/60 Vbodna žaga B&D KS 631 3/37 Vbodna žaga Minicraft MB 552 4/32 Timova priloga Aeronca v električni izvedbi - TIM 7 Bager kopač - TIM 4 Harlekin - TIM 2 Hitrost za malo denarja - pylon 400 - TIM 1 Izolanka - jadrnica razreda G - TIM 2 Letalski RV-model za zračne boje EKW C.3603 - TIM 8 Leteče krilo - parkflyer - TIM 5 Maketa letala KB-6 matajur iz papirja - TIM 1 Maketa operativno-taktične rakete R-17 (scud-b) - TIM 9-10 Model jadralnega letala hornet - TIM 4 Model tovorne ladje (1. del) - TIM 3 Pult za RV-napravo mc-12 - TIM 5 RV-model žirokopterja - TIM 7 Škatla za novi telefonski imenik - TIM 9-10 Šola akrobatskega letenja (2. del) - TIM 9-10 Zlin 526 AFS - TIM 6 Za spretne roke Adventna ulica 3/34 Bager kopač 4/10 (priloga) Barčica po morju plava 9-10/58 Cvetje iz krep papirja 8/38 Decembrsko okrasje 4/36 Doma izdelano milo 5/34 Dve ideji za silvestrski večer 4/38 Jaslice iz naravnih gradiv 4/31 Litje glinenih posodic 2/38 Marčevska darila 7/38 Model dvonadstropne počitniške hišice 2/27 Mozaiki 6/36 Nakit iz nenavadnih surovin 1/38 Namizni nogomet 1/32 Okrašena poletna obuvala 9-10/70 Okraševanje s suhim cvetjem 9-10/67 Papirnati snežak 6/34 Počitniški nakit 9-10/66 Poslikane majice in torbe 9-10/68 Silhueta mlina na veter 6/27 Stari Donald farmo ima ... 8/37 Steklo z »ledenimi« vzorci 7/39 Šaljive buče 2/37 Šimen inu Agata 7/33 Štiri v vrsto 9-10/54 Tekstilni okvirji za slike 5/36 Usnjeni pas kot modni dodatek 9-10/64 Ustvarjanje z žico in lepljivimi barvami za steklo 2/36 Vetrnice iz plastenk 9-10/61 TIETio maj-junij 2003 41 Novi materiali iz Vantica MLADEN MIOČINOVIČ Vantico, ki ga zastopa podjetje Mir¬ nik, d. o. o., je letos aprila tržišču ponudil nov sistem za izdelavo laminiranih orodij. Način in materiali, ki so uporabljeni pri sistemu, so enostavni za uporabo, pred¬ vsem pa nam prihranijo veliko časa. Namesto nanašanja steklenih sekan¬ cev na gelcoat, lahko zdaj uporabimo poseben premaz P99, ki nam zagotavlja odlično zlepljen stik med gelcoatom in laminatom. Pozabimo lahko na pomi¬ sleke, da se nam bo pri odpiranju ali ka¬ snejši uporabi orodja gelcoat odluščil od pomanjkljivo narejenega laminata iz steklenih vlaken. V Vanticu so zamud¬ no polaganje steklene tkanine nadome¬ stili z dvema posebnima dvokompo- nentnima pastama LV 6 in LV 10, ki sta mešanici polnil, steklenih ali ogljikovih sekancev ter epoksidne smole. Zdaj lah¬ ko orodje (glej slike) visokokakovostno zlaminiramo v manj kot 20 minutah! Nekaj prednosti past: - Enostavno in hitro polaganje; - Odličen stik med gelcoatom in pa¬ sto; - Enostavno prilagajanje različnim oblikam; - Nobenega krojenja tkanin; - Nič striženja s škarjami; - Nobenega cefranja steklenih tka¬ nin; - Samo en nanos; - Odlična trdnost in togost orodja; - Zadovoljiv čas uporabe (60 ali 90 minut); - Zahtevana debelina nanosa; • iz steklenih sekancev, od 5 do 15 mm, • iz ogljikovih sekancev, od 5 do 10 mm; - Temperaturna obstojnost orodja: • stekleni sekanci, 70 °C, • ogljikovi sekanci, 125 °C; - Enostavno shranjevanje obeh komponent. Pramodel pripravimo in položimo v delilno ravnino ter namažemo z gelcoa¬ tom (Opomba: Natančni opisi postop¬ kov so bili predstavljeni v prejšnjih šte¬ vilkah Tima.). Počakamo toliko časa, da začne gelcoat po celotni, tenko nanese¬ ni površini orodja želirati oziroma »pika¬ ti« na otip. Pripravimo poseben premaz, ki je sestavljen iz dveh sestavin (kompo¬ nent) - paste in tekočega trdilca. Dobro premešamo in mešanico s čopičem na¬ nesemo na celotno površino orodja. Ne čakamo, da želira temveč takoj nadaljuje¬ mo s polaganjem pripravljene mešanice steklenih ali ogljikovih vlaken. Mešanico steklenih ali ogljikovih vlaken zamešamo s trdilcem, pregnete¬ mo (tako, kot se pripravlja testo za re¬ zance) in pripravljeno maso na polivi¬ nilu razvaljamo ali na drugačen način raztegnemo in stanjšamo na približno debelino 7 mm. Kose razvaljane mase primerne velikosti polagamo na orodje in rahlo pritisnemo po celotni polože¬ ni površini. Položeno maso oblikujemo na robovih in pustimo orodje 24 ur na 21 °C, da se strdi. Popolnoma enako na¬ redimo na drugi polovici orodja. Prepričan sem, da bodo novi mate¬ riali zaradi enostavnosti uporabe, upo¬ rabnih lastnosti, odlične trdnosti in pri¬ merne cene še bolj spodbudili izdelavo laminiranih orodij v modelarstvu. Nove materiale uporabljamo v skladu z navodili, ki so priložena vsem proizvo¬ dom, ki jih nudi podjetje Mirnik, d. o. o. 42 maj-junij 2003 io Timovo izložbeno okno Tornado ECR tigermeet (Revell, kat. št. 04617, M 1 : 72) SAMO ŠTEMPIHAR Model je shranjen v večjo škatlo, ki se odpira s strani. Na njej je ilustracija torna¬ da ECR v shemi tigermeet, nekaj fotogra¬ fij pravega letala pa na stranicah. V pla¬ stični vrečki sta dve drevesci sestavnih delov v sivi plastiki in prozorni del z za¬ steklitvijo. Maketi je priložen pregleden načrt s posameznimi koraki sestavljanja z natančnimi navodili za barvanje in name¬ stitev nalepk. Te so zaščitene s tankim pa¬ pirjem. Revell predlaga paleto svojih barv brez primerjave s standardom FS, kar je malce nerodno, saj njihove barve niso po¬ vsem verodostojne prav za vse primere. Maketa je na trgu že tri leta, zato jo mnogi graditelji že poznajo. Doživela je več izdaj v različnih pakiranjih in z različ¬ nimi nalepkami. V tem času se je pojavilo tudi nekaj kompletov za detajliranje. Po¬ sebej velja omeniti dodatke proizvajalca Airesa za detajliranje kabine in prostora za podvozje. Konec leta je prišel na trg »super set«, ki je na voljo tudi na našem trgu. Opozorim naj še na komplet za po¬ nazoritev spuščenih zakrile in predkrilc, ki jih je izdal proizvajalec Airwaves. Maketo sestavljamo točno po navodilih proizvajalca. Kabina ima zavidljivo detajlira- no notranjost, ki jo previdno pobarvamo in poudarimo detajle, saj zasteklitev omogoča tudi odprto različico in s tem pogled v no¬ tranjost kabine. Med sušenjem se lotimo se¬ stavljanja kril. Pozorni moramo biti pri montaži nosilcev oborožitve, ki pa jih lahko pustimo tudi za kasneje, če bomo krila pritrdili z le¬ pilom. Če se odloči¬ mo za spremenlji¬ vo geometrijo kril, še posebej pazimo na pravilno name¬ stitev mehanizma. Kljub temu se rado zgodi, da mehani¬ zem iztiri, zato sem krila raje postavil v položaj parkiranega letala. Sledi leplje¬ nje smernega krmi¬ la in izpušnih šob. Pobarvane pusti¬ mo, da se sušijo, nato se lotimo vstopnikov zraka in zatem še zračnih zavor. Te lahko postavimo v odprt položaj, čeprav so med mirovanjem letala zaprte. Temeljito pripra¬ vimo noge podvozja in koles ter jih pripra¬ vimo za namestitev. Priporočam, da v zadnjih korakih, ko je maketa že pobarvana. Oborožitev nemške različice letala Luftwafe tornado ECR sestavljajo: štiri protiradarske rakete harm, dve raketi si- dewinder 9L, rezervoarji za gorivo, elek¬ tronski motilnik BOZ101 in ECM baracu- da. Njihova namestitev ter natančna na¬ vodila za barvanje so lepo prikazani v na¬ vodilih. Dva kompleta nalepk omogočata upodobitev tornada ECR lovskobombniš- ke eskadrilje JaBo 32 iz baze Lechfeld leta 1996 v barvni shemi tigermeet in operativno različico tornada ECR eska¬ drilje JaBo 1, nastanjene v oporišču Pia¬ cenza v Italiji 1997, ki je sodelovala tudi v operacijah na Balkanu. Obe letali sta v tribarvni sivi shemi, ki ustreza standar¬ du FS. Barve so: W = 36237, P = 36320 in Q = 36375. Sam sem se odločil prikazati operativ¬ no inačico, ki ima tudi vidne znake obra¬ be in obledelosti barv. Maketo priporo¬ čam začetnikom in izkušenim maketar- jem, saj je dobro pobarvana in z dodatki za detajliranje lahko tudi zmagovalna izbi¬ ra na maketarskem tekmovanju. TIMOVA NAGRADNA AKCIJA Z zaključkom šolskega leta se je končala tudi letošnja Timova nagradna akcija, katere namen je spodbujati zanimanje mladih za tehniš¬ ko ustvarjalnost ter razširiti krog bralcev revije Tim. Tudi tokrat so največ naročnikov revije Tim zbrali učitelji in mentorji tehničnih interesnih dejavnosti, ki jim gre zahvala za uspešen potek akcije. Za svojo prizadevnost bodo tudi tokrat prejeli lepe nagrade naših sponzorjev. 1. OŠ Križe, Cesta Kokrškega odreda 16, 4294 Križe (Janez Zazvonil) 114 izvodov 2. OŠ Otočec, Otočec 4, 8222 Otočec (Marjan Jenko) 104 izvodov 3. OŠ Lava, Pucova 7, 3000 Celje (Henrik Primc) 37 izvodov 4. OŠ Jurija Dalmatina, Šolska ul. 1,8270 Krško (Marta Zorko) 27 izvodov 5. OŠ Draga Bajca, Vinarska ul. 5, 5271 Vipava (Bojana Bole) 20 izvodov 6. OŠ Miklavž pri Ormožu, Miklavž pri Ormožu št. 29, 2275 Miklavž (Franc Fajfar) 1 7 izvodov 7. OŠ Simona Jenka, Ul. 31. divizije 7/a, 4000 Kranj (Andreja Polovšek) 1 7 izvodov 8. OŠ Dob, Šolska 7, 1 233 Dob (Mira Potrbin) 1 6 izvodov 9. OŠ Louisa Adamiča, Tovarniška 14, 1 290 Grosuplje (Jana Tomažin) 15 izvodov 10.-11. OŠ Frana Albrehta, Šolska ul. 1, 1241 Kamnik (Metka Bizjak) 14 izvodov 10.-11. OŠ Ivana Skvarča, C. 9. avgusta 44, 1410 Zagorje (Marjana Zore) 14 izvodov Letos so svoje izdelke v nagradni sklad prispevali: MIBO modeli iz Logatca, Mantua model iz Ljubljane, GM&M iz Grosuplja, Unihem iz Ljubljane, Prometej iz Ljubljane, Gasilska oprema - Mladi tehnik iz Ljubljane, RC-kit iz Kamnika, Mo-Ko iz Vira pri Domžalah, MACH industries iz Loke pri Zidanem mo¬ stu in Top-modeltehnik iz Nove Gorice. Štirim najuspešnejšim poverjenikom bomo nagrade podelili na seji uredniškega odbora revije Tim, drugim pa jih bomo poslali po pošti. Nagrajencem se zahvaljujemo za prizadevnost in čestitamo za dosežek v skupni akciji, vse pa znova vabimo k sodelovanju tudi v nasled¬ njem šolskem letu. TIKI io maj-junij 2003 43 Obnovimo si stari moped (8. del) SAŠO AVSEC Ohišju motorja se moramo posvetiti s posebno skrbnostjo. Temeljito ga operemo z nafto, pri tem pa pazimo, da nam nesnaga z zunanje strani ne prispe v ležaje na notranji strani. Čeprav je motor med delovanjem na zunaj lahko hudo zamaščen in zaprašen, mora biti (in navadno je) v notranjosti popol¬ noma čist. Vsako drobceno zrno peska, ki bi nam pri sestavljanju ušlo v notranjost, bi de¬ lovalo kot brus in bi nam motor v kratkem času uničilo. S tem pa seveda tudi trud in de¬ nar, ki smo ga vložili v nove sestavne dele. Če želimo ohi¬ šje olepšati s kovin¬ sko barvo, storimo to, še preden bomo obdelovali robove. Sestavimo ga, z le¬ pilnim trakom za¬ ščitimo odprtine in serijske številke ter ga napršimo. Ohišje je se¬ stavljeno iz štirih delov, ki so uliti iz aluminija. Njegovi nalogi sta dve: no¬ si ležaje vseh štirih gredi (ki morajo biti povsem vzpo¬ redne) in tesni prostore med posameznimi sklopi. Robovi vseh delov morajo biti ravni ter gladki, pa tudi vzporedni! Pri odstranjevanju starega tesnila mora¬ mo zato paziti, da robov ne poškodujemo. Najbolje je, da uporabimo kak raven in gla¬ dek kos jekla, npr. stružni nož. Rezilo navad¬ nega noža se namreč hitro postavi postrani in zapiči v mehak aluminij. Da bodo robo¬ vi zares gladki in enakomerno ravni, jih narahlo obrusi¬ mo s finim brusil¬ nim papirjem (gra¬ dacije 400 ali več), ki ga postavimo na ravno podlago. Pritiskamo enakomerno in v vseh straneh, da ne bomo stene na eni strani stanjšali bolj kot na drugi! Ležaja na glav¬ ni gredi pogosto podležeta hudim obremenitvam. Če se ne vrtita čisto z lahkoto in brez tresenja, ju je tre¬ ba zamenjati. Ker sta v ohišje vtisnje¬ na, ju ne moremo izvleči z roko, če pa po njima udar¬ jamo s kladivom, lahko poškoduje¬ mo ohišje. Izkori¬ stimo lastnost ko¬ vin, da se pri segrevanju raztezajo, in da se aluminij razteza skoraj trikrat bolj kot jeklo. Izvrtina premera 25 mm se npr. pri segretju za 200 °C poveča skoraj za desetinko mm, kar je dovolj, da ležaj iz nje izpade kar sam. S pištolo na vroči zrak segrejemo okolico ležaja, tega pa pokrijemo s kovinsko folijo. 1000-vatna pištolica to opravi v 10 minutah. Preden vstavi¬ mo novi ležaj, z mehko žično kr- tačko očistimo ohi¬ šje ležaja - najlaže in najbolje gre z malim modelar¬ skim vrtalnikom. Pri vstavljanju novega ležaja upo¬ rabimo isto meto¬ do. Če je ohišje se¬ greto, ležaj pa ima sobno temperatu¬ ro, bo kar sam sko¬ čil na svoje mesto. Zagotovimo le, da se bo usedel dovolj globoko in da se med ohlaja¬ njem aluminija (ko ta začne z vseh strani sti¬ skati ležaj) ne bo dvignil za nekaj desetink mm. Delovna gred sega v tri različna ob¬ močja: levi del (z magnetnim vztrajnikom) se vrti na zraku, srednji del (ročični mehani¬ zem) je v komori pod batom, kjer je zmes zraka in goriva pri tlaku 0,4 do 0,7 bara, de¬ sni del (s sklopko) pa se vrti v notranjosti menjalnika, v katerem prši olje. Ti trije deli morajo biti med seboj povsem ločeni - olje iz menjalnika ne sme v komoro, pa tudi gor¬ ljiva zmes ne sme iz nje na prosto ali v menjalnik. To pre¬ prečujeta dva si- merjeva (tesnilna) obroča. Ker imata mehko zunanjo po¬ vršino, ju lahko na njuno mesto pre¬ prosto natisnemo z roko ali pa z rah¬ limi udarci gumija¬ stega kladiva. Da pri vtiskanju stoji¬ ta vzporedno, po¬ maga velika pod- ložka. Glavna gred (pa tudi vse dru¬ ge) se med delova¬ njem motorja ne sme pretirano pre¬ mikati v levo in de¬ sno - zaradi tem¬ peraturnega razte¬ zanja ji pustimo samo kako dobro desetinko zračno¬ sti. Preostalo razli¬ ko, ki je posledica nenatančnosti pri izdelavi, odpravimo z naletnimi podložkami. Najprej s pomičnim merilom izmerimo, kako globoko pod robom ohišja sedita oba ležaja. Pomagamo si z ravnim kosom jekla, čigar debelino moramo seveda na koncu odšteti. Nato izmerimo še razdaljo med na- ležnima ploskvama na glavni gredi. Upoštevati mo¬ ramo še debelino tesnila med obema kosoma ohišja, ki navadno znaša 0,35 mm, in to, da se te¬ snilo po stiskanju stanjša za 0,05 mm. Razliko, ki jo izra¬ čunamo brez težav in navadno znaša od 0,3 do 0,7 mm, moramo zapolniti z naletnimi ploščica¬ mi. Izdelujejo raz¬ lično debele ploščice, zato jih kombiniramo. Da si olajšamo sestavljanje, si iz dveh ko¬ sov lesa (10 x 10 cm) izdelamo podstavek, ki ga oblepimo s čistim papirjem. Z njim bomo ohišje motorja dvignili ravno za toliko, da se gredi ne bodo dotikale podlage, obenem pa bodo pravilno stale v ležajih. Na glavno gred namestimo naletne ploščice, jo rahlo naolji¬ mo in vtisnemo skozi ležaj. Menjalno in pretikalno gred sestavimo tako, da se pretikalne vilice ujamejo v preti- kalni obroč. Nato obe vzporedno potisnemo skozi njuna ležaja. 44 maj-junij 2003 io Gredi potisnemo do sedišča ležaja in na¬ nje namestimo distančne ploščice. Zagonsko gred postavimo tako, da se njen zobnik ujame z največjim zobnikom na menjalni gredi, vzmet (v obliki črke U) pa se ujame v njen prostorček ob zadnji strani ohišja. Preden ohišje sestavimo, je smiselno še preveriti, ali se gredi pravilno ujemajo med seboj. Namestimo predležno gred (pirami¬ do) in jo rahlo zavrtimo. Če se zobci pravil¬ no ubirajo, je vse v redu in jo lahko odstrani¬ mo. Stično ploskev, ki mora biti povsem či¬ sta, namažemo z mastjo, ki bo rahlo prijela tesnilo in preprečila njegovo gubanje. ju vstavili v nju¬ ne izvrtine. Tudi zgornjo površino tesnila bomo namazali z mastjo. Namestimo drugo polovico ohišja in jo enakomerno privijemo z (novimi!) vijaki, po možnosti takšnimi s šestrobno vdrto glavico (t. i. inbus). Bat je smiselno zaščititi s krpo, IZDELEK ZA DOM da ga pri nadaljnjem sestavljanju ne bomo obtolkli. Zdaj lahko postorimo še drobna opravila - privijemo vijaka za dolivanje ter izpust olja in namestimo paličico za preverjanje nivoja olja. Na levo stran gonilne gredi, ki sega iz ohišja, postavimo pogonski zobnik ter varo¬ valno podložko in privijemo matico. Zobnik lahko pridržimo kar z verigo, ki jo ovijemo po njegovem obodu in primemo z roko. Ro¬ bove podložke zapognemo ob matici, s čimer preprečimo njeno odvijanje. Nato se lotimo glave. Privijemo šti¬ ri brezglave vijake, ki vodijo in pritrju¬ jejo valj in glavo. Ker takega vijaka ne moremo prijeti z nobenim klju¬ čem (nikakor ga ne prijemljimo s kleščami!), nanj privijemo dve ma¬ tici, ki ju s ključe¬ ma privijemo dru¬ go ob drugo. Spoj med njima je dovolj močan, da ustvari nekakšno umetno glavo. Nato jih seveda odstranimo. Z bata odstra¬ nimo zaščitno kr¬ pico. Stično plo¬ skev namažemo z mastjo in nanjo na¬ mestimo tesnilo, ki prepreči, da bi mešanica goriva in zraka iz komore ročične gredi uha¬ jala na piano. Valj previdno vodimo po štirih vijakih, ki smo jih rahlo naoljili. Za lažje upravljanje z batom na glavno gred (začasno) namestimo magnetni vztraj- nik. Preden bomo valj potisnili prek batnih obročkov, preverimo, da ti pravilno stojijo. Razprto mesto obročka mora namreč objeti čepek v telesu bata. Na valj namesti¬ mo tesnilo, ki zapi¬ ra zgorevalni pro¬ stor. Zaradi visokih temperatur v njem ima kovinske robo¬ ve. Matici na diago¬ nali sta nekoliko daljši, saj bo nanju privit pokrov gla¬ ve. Za zaščito notra¬ njosti zgorevalnega prostora je najbo¬ lje, da uvijemo še svečko. Na desni del glavne gredi je pritrjena skodela sklopke. Matica na njej ima levi navoj, zato jo privijemo v nasprotno smer kot običajne matice. Skodelo lahko pri privijanju utrdimo kar s primerno dol¬ gim vijakom, ki je z glavo zataknjen v razporek, z drugim delom pa ob ohišje. Ko je matica privita (pod njo je pod- ložka), na gred postavimo iglični ležaj, nanj pa sklopkin mehanizem. Razstavljanja sklop¬ ke na tem mestu ne bomo opisovali. Ko je sklopka nameščena, vstavimo predležno gred in naletne ploščice, nato pa namestimo tesnilo in desni pokrov. Sklopko razmikata dva vzvoda, ki pritiska¬ ta ob aksialni kroglični ležaj. Ta je povsem raz¬ stavljiv: med spodnjo in zgornjo tekalno po¬ vršino ležaja je venček s kroglicami. Nama¬ žemo ga s kakovostno mastjo in sestavimo. TTET 10 maj-junij 2003 45 Aksialni ležaj je privit s posebno oblikovano matico. S tem, kako globo¬ ko matico privije¬ mo, reguliramo na¬ petost sklopke oz. trenutek, ko se bo¬ do njene lamele razmaknile. Matico moramo pred od¬ vijanjem obvezno zavarovati z razcepko, ki teče skozi sklopkino gred. Med vzvodoma je vzmet, ki vrača bov- den sklopke v prvotni položaj. Pokrovček na¬ mestimo samo za to, da se nam med name¬ ščanjem motorja na ogrodje ležaj ne bo zama¬ zal. Električna oprema je nameščena na plo¬ ščo, ki je s tremi vijaki privita na levo stran ohišja. Vrtine v plošči so podolgovate, kar omogoča, da celo ploščo lahko zasukamo za približno 10 kotnih stopinj. To omogoča, da s stroboskopom zelo natančno nastavimo trenutek vžiga. Na plošči sta dve tuljavi (in- dukta) - spodnja napaja električne porab¬ nike na mopedu, zgornja pa skupaj s kon¬ denzatorjem in platinskim prekinjevalni- kom poskrbi za iskro med elektrodama svečke. Kontakte platinskega prekinjevalni- ka razmika ekscen¬ trično oblikovana ploskev na mag¬ netnem vztrajni- ku, ki jo maže pre¬ prosta mazalka iz polsti. Nanjo naka¬ pamo nekaj kapelj strojnega olja. Okrog plošče se vrtijo štirje magneti, ki so pritrjeni na kolut. Poganja jih glavna gred motorja. Spreminjajoče se magnetno polje v tuljavah inducira električno napetost, ki jo rabijo porabniki ter vžigalna svečka. Prave lege koluta z magneti ni težko zadeti: v nje¬ govi sredini je konična vdolbina z utorom, ki sede v čepek na glavni gredi. Ko kolut po¬ stavljamo na svoje mesto, z izvijačem raz¬ maknemo platinski prekinjevalnik. Pri privijanju je treba magnet seveda na nek način utrditi. Če nimamo posebnega orodja, si pomagamo z orodjem za snemanje avtomo¬ bilskih filtrov. IZDELEK ZA DOM Preden bomo motor postavili na ohišje, pregleda¬ mo še zračni filter. S starega sicer lah¬ ko posnamemo prah (s krtačo iz umetne mase), če pa je zamaščen, ga moramo zamenjati z novim. Motor je na ogrodje pritrjen s tremi vija¬ ki M 8. Pri nameščanju motorja na ogrodje si pomagamo s tanjšo palico ali izbijačem, s ka¬ terim ga začasno utrdimo, dokler vijakov ne spravimo skozi njihove izvrtine. Uplinjač poskrbi za to, da gorljivo te¬ kočino iz rezervoarja zmeša z zrakom in spremeni v drobno razpršeno meglo, ki nato vstopi v zgorevalni prostor. Ima dva dela, ki sta povezana z drobnimi luknjicami - šoba¬ mi. Desni del uplinjača je regulator nivoja goriva. V njem je plovec z igličnim ventilom, ki se lahko dviga in spušča. Ko je goriva do¬ volj, se dvigne in z iglo zapre njegovo dote- kanje, če ga je premalo, pa se spusti in odpre dotekanje. Na pokrovčku odvijemo dva vi¬ jaka in ga sna¬ memo. Notranjost temeljito očistimo, da se plovec lah¬ ko nemoteno gib¬ lje. Lahko ga pre¬ mikamo malce na¬ vzgor in navzdol in tako spreminja¬ mo nivo goriva v uplinjaču. Sestavnih delov uplinjača ni veliko, so pa drobni in natančno obdelani. Temeljito jih moramo očistiti z bencinom in zamenjati stara, deformirana tesnila. Očiščene in spihane šobe pri¬ vijemo na staro mesto. Na valjasto premično loputo, ki z zapiranjem ko¬ ličine zraka urav¬ nava moč motorja, najprej namestimo iglo in vzmet, nato pa v utor na telesu lopute zataknemo žico bovdna za plin. Loputa mora brez zatikanja drseti po notranjosti uplinjača. Previdno jo torej po¬ tisnemo na njeno mesto, pri tem pa pazi¬ mo, da smo z iglo zadeli odprtino v spod¬ nji šobi. Preden bomo namestili pokrov, v njen utor postavimo še ploščato loputo za čok. Uplinjač je od valja toplotno izoliran z debelo podložko. Ta prepreči pretirano se¬ grevanje uplinjača, ki bi lahko prived¬ lo celo do tega, da bi bencin zavrel. Prosti tek motorja določa vijak na up¬ linjaču, ki ga pred odvijanjem varuje vzmet. S tem vija¬ kom premikamo najnižjo možno točko, v kateri se ustavi valjasta lo¬ puta, kadar opusti¬ mo žico za plin. V ogrodje mopeda namestimo zračni fil¬ ter, ki ga nosi tulec iz umetne mase. Uplinjaču na hrbtno stran nataknemo gumijasto cevko, ki prepreči, da bi zrak mimo filtra dotekal v uplinjač. Drugi konec cevke nataknemo na zračni filter in uplinjač z dvema vijakoma privijemo na zgornjo stran valja. Nato priključimo bovden sklopke. Ta se mora ujeti med oba sklopkina vzvoda. Žica premika spodnji vzvod, oklop pa pritiska na zgornjega. Z vijakom na gredi sklopke nasta¬ vimo lego, pri kateri se bo sklopka razmakni¬ la in ločila pogonski del motorja od menjal¬ nika. Obvezno moramo namestiti tudi raz¬ cepko, ki matico zavaruje pred odvijanjem. 46 maj-junij 2003 TTKDio Izpušna cev opravlja pri mopedu izred¬ no pomembno nalogo. Poleg tega, da zmanjšuje nivo hrupa, deluje tudi kot reso¬ nator in ustvarja optimalne razmere na iz¬ pušni strani motorja. Improvizacije niso zaželene, pa tudi ne potrebne! Izpušna cev je vtaknjena v lonec, za tesnost spoja pa po¬ skrbi vrvica iz steklene volne (nekdaj so uporabljali azbest, ki pa je zdravju škodljiv). Pri kakih starih mopedih na koncu iz¬ pušnega lonca najdemo pločevinko piva, s katero so naši predhodniki poskušali iz¬ boljšati zmogljivosti motorja. Seveda naj roma v smeti, na njeno mesto pa privijemo pravi zaključek za izpušni lonec. Tudi tega zatesnimo s stekleno vrvico. Namestimo izpušno cev in v menjalnik natočimo olje. Nožiči zaganjalnika in menjal¬ nika nataknemo na njuni gredi samo za toli¬ ko, da bomo lahko nastavili trenutek vžiga. Črno žico, ki izhaja iz motorja, povežemo z vžigalno tuljavo, rumeno pa z napeljavo za napajanje porabnikov. Platinska kontakta postavimo tako, da znaša največji razmik med njima 0,3 do 0,4 mm. To omogoča vijak, s katerim je platinski prekinjevalnik privit na ploščo z elektriko. Pri nastavljanju vžiga si pomagamo z ommetrom. Doseči moramo to, da se kontakta razmakneta takrat, ko je bat za 1,5 mm pred zgornjo mrtvo točko. To točko »poiščemo« z merilno uro, ker pa je ta draga, si lahko pomagamo kar s pomičnim merilom. Ommeter priključimo med črno žico in maso (ohišje motorja). Ko se kontakta raz¬ kleneta, se upornost med njima poveča s (približno) 0,6 W na 1,4 W. Če trenutek vžiga ni pravi, odpustimo vijake na plošči z električno opremo in jo nekoliko zasukamo. Motor je razmeroma nezahteven in delu¬ je tudi takrat, ko je nastavljen zelo slabo in nenatančno. Seveda pa deluje slabo — preti¬ rano kadi in ropota, obenem pa razvija pre¬ majhno moč. Trenutek vžiga zato natančno nastavimo s stroboskopom, če nam je pač na voljo. Danes niso več pretirano dragi, lahko pa si ga izdelamo tudi sami. IZDELEK ZA DOM Stroboskop napaja akumulator, proži pa napetostni sunek iz kabla, ki vodi do svečke. Tipalo stroboskopa je izdelano tako, da z njim z lahkoto objamemo visokonapetostni kabel pred svečko. Ob vsakem prožilnem sunku stroboskop odda kratek blisk svetlo¬ be, ki ga usmerimo na magnetni vztrajnik. Na ohišju in na magnetnem vztrajniku si označimo dve črtici (s flomastrom, svinčni¬ kom ali jekleno iglo), ki naj se pokrijeta v točki, ko je potrebna vžigalna iskra. Motor poženemo in s stroboskopom svetimo na vztrajnik. Ker blisk nastopi ob vsakem vrtlja¬ ju motorja, se nam bo zazdelo, da vztrajnik »miruje«. Črtica na magnetu se mora ustaviti ob črtici na ohišju. Če ni tako, spremenimo razmik med platinskima kontaktoma ali pa zasukamo ploščo z električno opremo. Namestimo ploščo, ki hladilni zrak us¬ merja ob glavo motorja, na vztrajnik pa s šti¬ rimi vijaki privijemo vetrnico. Da se vijaki zaradi velike hitrosti in tresljajev ne bodo odvili, jim moramo zavarovati z vzmetnimi podložkami. mreč močan, da se posamezni kosi ne more¬ jo tresti in ustvarjati ropota. Pokrov glave usmerja hladilni zrak in preprečuje pregrevanje motorja. Privit je z dvema vijakoma M 7 x 15. Na koncu namestimo še prestavno noži- co, ki je natisnjena na ozobljeno gred, in no- žico zaganjalnika, ki je pritrjena z zagozdo. Pod njo je omejilnik gibanja, ki ga zaščitimo z gumijastim obročkom. Stari moped je tako dobil novo podobo in novo življenje. Jasno je, da nam lahko nekaj da, ne pozabimo pa na to, da lahko tudi marsikaj vzame. Zatorej previdno. Pred prvo (in tudi vsako drugo) vožnjo preverimo zavore in vija¬ ke, ki povezujejo vitalne sestavne dele. Kljub skrbnemu sestavljanju se namreč zgodi, da kak vijak privijemo premalo in se sčasoma odvije. Pri nekaterih vijakih nam to povzroča samo jezo, pri drugih pa je to lahko usodno. Če smo ga dobro in pazljivo sestavili, smo mu prav gotovo znatno povečali vred¬ nost. A ne samo mopedu. Mnogo je pridobil tudi tisti, ki je to delo opravil. Čeprav je mo¬ ped star in je nekoliko izgubil ugled, smo pri obnovi uporabili na stotine načel iz tehnike, fizike, matematike in kemije. Takle moped je tako nekakšen živ kovinski učbenik vseh teh predmetov. Še posebno takrat, ko sestav¬ nih delov ne vidimo zgolj kot oblikovane kose materiala, ampak se vprašamo, kako de¬ lujejo in zakaj so potrebni. Veliko zadovoljstva in varno vožnjo! Za pomoč pri obnovi mopeda se zahva¬ ljujemo trgovini z rezervnimi deli Seprotrg na Celovški cesti v Ljubljani. i TTO maj-junij 2003 47 ELEKTRONIKA Diskomešalnik ROBERT RESMAN Največja želja vsakega glasbenega navdušenca je prav gotovo v svojem hi- fi sistemu imeti glasbeni mešalnik. Nje¬ gova uporaba je vsestranska, saj lahko svoje najljubše pesmi sestavimo v en »miks« in ga posnamemo. Na zabavah je skoraj nepogrešljiv, ker se izognemo premorom med posameznimi pesmimi. Med predvajanjem lahko dodajamo po¬ sebne učinke, ki jih imamo posnete na svojem mediju. Pravi mešalnik mora izpolniti kar nekaj zahtev za svojo vsestransko upo¬ rabo. Naš se zaradi uporabljenih malo- šumnih operacijskih ojačevalnikov FET lahko mirno kosa z boljšimi industrij¬ skimi izdelki. Različni izvori zvoka ima¬ jo različne izhodne napetosti, zato mo¬ ramo vse signale najprej ojačiti na enak signal. Ker imajo najmočnejši signal kasetofoni, so vsi tem primerno prila¬ gojeni. Najnižji signal ima dinamični gramofon, ki ga posebno vezje dvigne na delovno napetost. Svojo enoto zahte¬ va tudi napajanje mikrofona. Mešalna miza je predvidena za pet vhodnih kanalov: dva kasetofona, vhod aux., na katerega lahko priklopimo še en kasetofon ali CD-predvajalnik, dina¬ mični gramofon in mikrofon. Ker je mešalnik sestavljen iz posameznih mo¬ dulov, si lahko omislimo več vhodnih kanalov, ki jih poljubno razmnožimo. Signale iz posameznih ojačevalnih sto¬ penj peljemo na vezje za mešanje signa¬ la prek potenciometrov. To vezje signal dvigne na nivo, ki omogoča napajanje končne stopnje in napajanje kasetofo¬ na za snemanje. Posamezne signale iz vhodnih enot peljemo še na preklop¬ nik, s katerim izbiramo želeni kanal, in njegov signal dodatno ojačimo, da ga lahko poslušamo v slušalkah. Poleg vhodnih kanalov imamo tudi izbiro iz¬ hodnega signala, da lahko v slušalkah spremljamo še potek miksa. To je do¬ brodošlo predvsem na hrupnih zaba¬ vah, kjer nam le slušalke omogočajo po¬ slušanje. Namen preklopnika je tudi ta, da med predvajanjem lahko preklopi¬ mo na drug vhodni signal in pripravi¬ mo naslednjo skladbo. Zmešan izhodni signal lahko peljemo tudi na izenačevalnik in ton nastavimo na želene frekvence. Ker potrebujemo tudi grafično prikazan izhodni signal, imamo na koncu še stereo LED VU-meter in in¬ dikator stereosignala. Gradnja mešalnika je sestavljena iz posameznih sklopov, ki jih ločeno izdelamo poljubno število in tudi vsakega posebej preverimo. Predojačevalnik za gramofon Starejši gramofoni so sicer že izgu¬ bili svoj pomen, vendar se še vedno do¬ kaj pogosto pojavljajo. Če gramofona ne bomo uporabljali, lahko to vezje mir¬ no izpustimo in namesto njega izvede¬ mo vezavo, kakršna je predvidena za ka¬ setofon. Vezje dvigne signal iz gramofo¬ na (4,5 mV) na 100 mV in ga lahko prek potenciometra peljemo na mešalno obdelani posnetki. Regulacijo izvede¬ mo z dvema potenciometroma, ki sta montirana kar na ploščici tiskanega vezja. En potenciometer skrbi za visoke tone, drugi za nizke. Ker se med seboj prekrivata, je mogoče nastaviti barvo glasu v celotnem frekvenčnem obsegu. Razdalja med potenciometroma je do¬ ločena z razdaljo odprtin na ohišju, tako da se ploščica pritrdi neposredno pod čelno ploščo. Shema prikazuje za¬ poredna ojačevalna dela, med njima pa sta vzporedno vezana filtra za visoke in nizke tone. V vezju imamo samo en elektrolitski kondenzator, pri katerem moramo paziti na polariteto. -OUTL -15V -+15V -OUTR Seznam elementov za predojačevalnik za gramofon: R 1 - 1,2 kfl R 2 - 51 kfl R 3 - 3,9 kn R 4 - 470 kn R5 - 51 kn R 6 - 220 n R 7 - 1,2 kn R8 - 51 kD R 9 - 3,9 kD R 10 - 470 kn R 11 - 51 kn R 12 - 220 n C 1 - 4,7-10 gF C 2 - 22-100 gF C 3 - 4,7 nF C 4 - 1,5 nF C 5 - 10-100 nF C 6 - 4,7-10 gF C 7 - 22-100 gF C 8 - 4,7 nF C9-l,5 nF C 10 - 10-100 nF IC 1 - TL 082, LF 353 vezje. Ploščica tiskanega vezja je predvi¬ dena za stereoizvedbo, zato potrebuje¬ mo le eno za en kanal. Na shemi vidimo dva popolnoma enaka ojačevalna dela, ki se prepletata z operacijskima ojače¬ valnikoma v enem ohišju integriranega vezja. Pazimo na polariteto elektrolit¬ skih kondenzatorjev in za integrirano vezje uporabimo podnožje. Seznam elementov za mikrofonski predojačevalnik: Predojačevalnik za mikrofon Predojačevalnik za mikrofon je v monoizvedbi, zato je treba izhodni sig¬ nal iz tega vezja peljati na levi in desni kanal mešalnega vezja. Vezje ima zaradi popravljanja glasu v odvisnosti od upo¬ rabljenega mikrofona in barve glasu go¬ vorečega vgrajeno tudi regulacijo barve tona. Regulacija barve tona za druge ka¬ nale ni potrebna, ker se predvajajo že R 1 - 4,7 kn R 2 - 220 kD R 3 - 4,7 kO R 4 - 82 n R 5 - 10 kn R6 - 10 kn R 7 - 47 kn R 8 - 6,8 kn R 9 - 82 n C 1 - 27 pF C 2 - 10-100 nF C3 - C4 - C 5 - C6 - C7 - C8 - C9 - IC 1 - P 1 - P 2 - 4,7-10 gF 47 nF 47 nF 4,7 nF 4,7 nF 27 pF 10-100 nF TL 082, LF 353 100 kn / lin. 100 kn / lin. IN OUT +15V -15V 48 maj-junij 2003 TX£Cio ELEKTRONIKA Tehnične karakteristike: Napetost napajanja: +/- 12 V (+/- 9-18 V) Poraba toka: 100 mA maks. Popačenje: 0,05 % maks. Frekvenčni obseg: 10 Hz-100 kHz Odnos signal - šum: 95 dB (kasetofon) 90 dB (mikrofon in gramofon) Izhodna napetost: 1,5 V (končna stopnja) 100 mV (kasetofon - snemanje) 6, 10 W (slušalke) Vhodna občutljivost in upornost: gramofon - 4,5 mV (1 KHz) / 56 K mikrofon - 2 mV / 5 K kasetofon - 100 mV / 100 K Maksimalna vhodna napetost: + 15 dB Tm maj-junij 2003 49 ELEKTRONIKA Mešalno vezje s predojačevalnikom Na vhodne upore pripeljemo enega ali več signalov, ki se združijo v enega. Združeni signal zdaj ojačimo in tako ob¬ delan lahko že poganja končno stopnjo, izenačevalnik, VU-meter, stereoindika- tor in izhod za snemanje. Signal iz mi¬ krofona peljemo prek dveh vhodnih uporov na vsak kanal posebej. Če želi¬ mo mikrofon samo na enem kanalu, en upor preprosto izpustimo. Vhodni upo¬ ri so predvideni za štiri stereovhode in enega mono. Če se bomo odločili za več vhodnih kanalov, si samo poveča¬ mo ploščico tiskanega vezja in primer¬ no povečamo število vhodnih uporov. Vrednost teh ni kritična, vendar morajo biti vsi enake vrednosti. Izhodni signal peljemo na izhodne potenciometre, s katerimi določamo jakost predvajanja. Smiselno je uporabiti dva ločena poten¬ ciometra za vsak kanal posebej, da lah¬ ko stereosignal primerno uglasimo, če se za to pokaže potreba. Ker je izhodni signal namenjen pogonu končne stop¬ nje, je prevelik za napajanje kasetofona za snemanje. V ta namen vežemo štiri upore, ki jih prispajkamo kar na izhod¬ ne puše na ohišju. S tem se izognemo dolgim kablom in motnjam. Ojačevalnik za slušalke Ploščica ojačevalnika za slušalke je že narejena v stereoizvedbi. Potenciometer je prispajkan na ploščico, kar omogoča preprosto montažo v ohišje. Zaradi veli¬ kega števila elektrolitskih kondenzator¬ jev moramo paziti na njihovo polariteto. " C4 'R13 IZHOD LEVI IZHOD DESNI -15V +15V Seznam elementov za mešalno vezje: R 1 R 2 R 3 R 4 R 5 R 6 100 kn 100 k£l 100 kfl 100 kQ 100 kfi 100 kO R7- R8 - R9 - R 10 R 11 R 12 100 kil 100 kfl 100 kQ - 100 kfl - 100 kD - 1 MQ R 13 R 14 R 15 R 16 C 1 - C 2 - - 82 n - 100 kQ - 1 MO - 82 n 330 nF 330 nF C 3 - 27 pF C 4 - 10-100 nF C 5 - 27 pF C 6 - 10-100 nF IC 1 - TL 082, LF 353 slušalka leva . vhod vhod +15V _L levi desni Uporabimo lahko tudi tantalove konden¬ zatorje, ki pa v našem primeru nimajo kake prednosti. Integrirano vezje je v po¬ končnem ohišju s petimi priključki. Če se odločimo za TDA 2002, bomo na izhodu dobili 6W na kanal, če izberemo TDA 2003, pa 10 W. Taka moč je za slušalke že precej velika, vendar lahko na ta ojačeval¬ nik priključimo tudi dva manjša zvočni¬ ka, kar je še posebej dobrodošlo pri pre¬ snemavanju doma. Zaradi segrevanja in¬ tegriranih vezij iz aluminijeve ali bakrene pločevine velikosti 50 x 25 mm naredi¬ mo primerno hlajenje. Da bo nastavljanje jakosti signala lažje, uporabimo potencio¬ meter v stereo¬ izvedbi, za kate¬ rega je predvi¬ dena tudi plo¬ ščica tiskanega vezja. Seznam elementov ojačevalnika za slušalke: R 1 - 39 D R 2 - 220 Q R3-10 R 4 - 2,2 D 10 gF / 25 V 470 mF/ 25V 39 nF 100 nF 10 gF / 25 V 470 |uF / 25 V C 7 - 39 nF C8- 100 nF C 9 - 1000 (jF/25 V C 10 - 1000gF / 25 V C 11 - 100 nF C 12 - 100 gF/25 V C 13 - 100 nF C 14 - 100gF/ 25 V P 1 - 100 kO / lin. stereo IC 1 - TDA 2002 (6 W), TDA 2003 (10 W) IC 2 - TDA 2002 (6 W), TDA 2003 (10 W) ZV - slušalke 4 il LED VU-meter Na mešalni mizi je indikacija signala z LED-diodami skoraj nepogrešljiva, ker omogoča takojšnje spremljanje stanja iz¬ hodnega signala. Če signala ni, gori le prva LED-dioda, ki ima stalno napajanje, in obenem signalizira tudi delovanje ce¬ lotnega mešalnika. Zaradi boljše pred¬ stave uporabimo LED-diode različnih barv. Prve štiri so rumene barve, druge tri zelene in zadnji dve rdeče. Shema je zelo preprosta in predstavlja zaporedno vezavo operacijskih ojačevalnikov ter uporov, ki določajo pravilen razpored referenčnih napetosti. Glasbeni signal moramo na vhodu najprej usmeriti v eni polperiodi in ga stabilizirati prek tranzi¬ storja. Signal nato še primerno zgladimo na kondenzatorju C 1, da dobimo niha¬ jočo enosmerno napetost. To peljemo na operacijske ojačevalnike, ki se po¬ stopno, glede na preseganje referenčne napetosti, odpirajo in prižigajo LED-dio- de. Operacijski ojačevalnik se odpre, ko napetost na pozitivnem vhodu preseže napetost na negativnem vhodu. LED-diode so na ploščico pritrjene po pravilnem zaporedju, da se izogne¬ mo večjemu številu priključnih žic, v katerih se lahko pojavijo motnje. Ope¬ racijski ojačevalniki so v dveh integriranih vezjih LM 324. Za¬ radi zapletenosti same ploščice sta uporabljena tudi dva krat- kospojnika, ki ju naredimo iz mehke bakrene žice. Pazimo na polariteto elektrolitskega kon¬ denzatorja, tranzistorja in vseh diod. Ker je ploščica namenje¬ na le za en kanal, moramo za stereo izvedbo izdelati dve po¬ polnoma enaki. Umerjanje VU-metra zahteva kar nekaj časa. Na vhode obeh vezij privedemo isti signal. S tri- mernim potenciometrom P 1 nastavljamo zgornji prag prižiga¬ nja, s potenciometrom P 2 pa njegovo občutljivost. Pri umerja¬ nju moramo doseči, da pri istem 50 maj-junij 2003 to ELEKTRONIKA NF VHOD LED VU-meter vhodnem signalu oba indikatorja kažeta enak signal. Le na ta način bo prikaz pra¬ vilen. Občutljivost indikatorja moramo nastaviti tako, da se pri nepopačenem maksimalnem izhodnem signalu ne pri¬ žigajo rdeče LED-diode. To naj bo indi¬ kator prevelikega izhodnega signala, ki privede samo še do popačenja. VU-meter priključimo na izhodni signal, ki pelje na končno stopnjo. Pri vezavi izenačevalnika na ta signal mora biti VU-meter vezan za njim. Samo tako bo indikator pokazal tudi barvno po¬ pravljen signal. Stereoindikator Ta indikator ni nujno potreben, vendar je dobrodošel, ker nam signali¬ zira stereosignal. Ko sta levi in desni signal različna, na izhodu gori LED-dio- da, ko pa sta enaka (monosignal), LED- dioda ugasne. Če uporabimo mikrofon, ki je monoizvedbe, in glasbeno podla¬ go, se lahko zgodi, da LED-dioda uga¬ sne. To je še posebej izrazito, ko je glas¬ bena podlaga nekoliko tišja. Operacij¬ ski ojačevalniki so uporabljeni v inte¬ griranem vezju LM 324. Bodimo pozor¬ ni na polariteto diod, tranzistorja in elektrolitskih kondenzatorjev. S trimer- nim potenciometrom nastavimo občut¬ ljivost indikacije in si že takoj lahko do¬ ločimo prag prižiganja LED-diode pri uporabi mikrofona. Seznam elementov za VU-meter: R 1 - 1 kn R 2 - 1 kQ R 3 - 1 kfl R 4 - 1 kn R 5 - 1 kn R 6 - 1 kfl R7-lkQ R 8 - 680 Q R 9 - 1 kfl R 10 - 330 n r n - ioo n R 12 - 100 n r 13 - ioo n R14 - 100 n R15 - 100 n r 16 - ioo n R17 - 100 n R 18 - 100 n P 1 - 47 kn / lin. P 2 - 47 kn / lin. C 1 - 47-100 (LiF/25 V D 1 - 1N4001 T 1 - BC 107 IC 1 - LM 324 IC 2 - LM 324 LED 1-5 mm, rumena LED 2-5 mm, rumena LED 3-5 mm, rumena LED 4-5 mm, rumena LED 5-5 mm, zelena LED 6-5 mm, zelena LED 7-5 mm, zelena LED 8-5 mm, rdeča LED 9-5 mm, rdeča K - kratkospojnik Seznam elementov za stereoindikator: R 1 - 22 kn R 2 - 22 kn R 3 - 470 kn R 4 - 470 kn R 5 - 15 kn R 6 - 15 kn R7 - 15 kn R 8 - 1 Mn R 9 - 1 Mn RIO - 4,7 kn R 11 - 4,7 kn R 12 - 4,7 kn R13 - 47 n P 1 - 2,5 kn / lin. C 1 - 2,2 gF/ 16 V C 2 - 2,2 gF / 16 V C 3 - 4,7 gF / 16 V C4 - 4,7 gF / 16 V D 1 - 1N4148 D 2 - 1N4148 D 3 - 1N4148 D 4 - 1N4148 D 5 - 1N4148 D 6 - 1N4148 D 7 - LED, rdeča IC 1 - LM 324 K - kratkospojnik TSTio maj-junij 2003 51 ELEKTRONIKA Napajalnik mešalnika Mešalnik se napaja s simetrično enosmerno napetostjo +/- 15 V, ki mora biti dobro usmerjena. To do¬ sežemo z uporabo integriranih ve¬ zij 7815 in 7915. Prvo vezje je le za pozitivno napetost, drugo pa samo za negativno napetost, na kar je treba zelo paziti, sicer vezje uničimo. Za napajanje stabilizira¬ nega usmernika potrebujemo transformator s sekundarno nape¬ tostjo 2 x 18 V in navitjem, ki zago¬ tavlja električni tok vsaj 1,5 A. Naj¬ bolje je uporabiti toroidni trans¬ formator, ker oddaja zelo malo br¬ nenja. V nasprotnem primeru je treba transformator od vezja ločiti z ozemljeno kovinsko pregrado, ki Specializirana trgovina za elektroniko in radioamaterstvo VSE ZA MODELARJE radijsko vodeni modeli avtomobilov, letal in ladij, makete, rezervni deli, pribor, modelarsko orodje, balza, letalska vezana plošča, lepila ... Graditeljem nudimo svetovanje in strokovno pomoč. ČIP, d. o. o.. Sokolska ul. 44, 2000 Maribor, tel.: 02/420 34 44 Poslujemo: ponedeljek-petek: od 08. 00 do 18. 00 , sobota: od 08. 00 do 13. 00 . Seznam elementov za napajalnik: C 1 - 1000nF/25 V C 2 - 1000gF/25 V C 3 - 100 nF C 4 - 100 nF C 5 - 100 nF C 6 - 100 nF C 7 - 470 mF/25 V C 8 - 470 mF/ 25 V Gr. - B25C1500 IC 1 - 7815 IC 2 -7915 Tr. - 2x 18 V/35 VA preprečuje prehod brnenja. Enosmer¬ na napetost je glajena z elektrolitskimi kondenzatorji pred integriranima vez¬ jema in za njima. Ker napajalnik napaja veliko vezij, je njegova poraba kar pre¬ cejšnja. Najbolj sta požrešna VU-meter in ojačevalnik za slušalke. Zato moramo na integrirana vezja pritrditi hladil¬ na rebra, ki jih naredimo iz aluminija¬ ste ali bakrene pločevine velikosti 50 x 30 mm. TIMOV OGLAS PRODAM novejše še nesestavljene plastične makete letal, avtomobi¬ lov, oklepne tehnike in figur v raz¬ ličnih merilih proizvajalca Airfix (v originalni embalaži). Informacije po telefonu: 041/287-174. 52 • •• ** 9 maj-jumj 2003 --io ELEKTRONIKA Napajalnik za polnilnik akumulatorjev JANEZ REKEL) Če se želimo resneje ukvarjati z mode¬ li na električni pogon, potrebujemo kako¬ vosten modelarski polnilnik akumulator¬ jev. Taki polnilniki so navadno namenjeni uporabi na terenu in so predvideni za napajanje iz avtomobilskega akumulator¬ ja. Seveda bi isti polnilnik želeli uporab¬ ljati tudi doma, vendar potrebujemo 12-V napajanje pri kar velikem toku. Rešitev je spet avtomobilski akumulator, toda prej ali slej moramo napolniti tudi tega. Usmerniki za ta namen pa so kar precej dragi. Zelo elegantna rešitev je računal¬ niški napajalnik. Najceneje je, če dobimo starega na kakem računalniškem servisu, vendar tudi nakup novega ne pomeni prevelikega stroška. Tak napajalnik je že v primernem ohišju in ima vgrajen ventila¬ tor za hlajenje. Treba ga je le nekoliko pri¬ rediti. Kakšen napajalnik potrebujemo Prirejen računalniški napajalnik z vgraje¬ nim stikalom in pušami Univerzalni računalniški napajalniki so narejeni za različne moči in tokove. Imajo štiri napetosti: +12 V, - 12 V, + 5 V in - 5 V. Od teh potrebujemo le + 12 V. Na ohišju je navadno nalepka, na kateri je napisan maksimalni tok, ki ga lahko dobimo iz napa¬ jalnika pri posamezni napetosti. Sam sem uporabil takega, ki zagotavlja 8 A pri 12 V. To je ravno še dovolj, da lahko polnimo svinčeni 12-V akumulator ali 8 pogonskih celic Ni-Cd za model s tokom 5 A. Polnilniki za akumulatorje imajo pretvornike step-up DC/DC za zvišanje 12-V napetosti iz avto¬ mobilskega akumulatorja. Za polnjenje več¬ jega števila zaporedno vezanih celic zato potrebujemo napajalnik s sorazmerno več¬ jim tokom. Na primer: za komplet celic z nazivno napetostjo 24 V, ki ga želimo polni¬ ti s tokom 5 A, potrebujemo napajalnik z vsaj 10 A in seveda še z nekaj rezerve. Vza¬ memo torej takega za 15 A. Seveda isti kom¬ plet celic lahko polnimo prek 8-A napajalni¬ ka, vendar s polovičnim tokom. V primeru preobremenitve napajalnika bo napetost padla in polnilnik akumulatorjev bo preki¬ nil polnjenje. Polnilniki navadno prekinejo polnjenje, če napetost na njihovem vhodu pade pod 9 V. Predelava Priključnih konektorjev ne potrebuje¬ mo in jih odščipnemo. V ohišje vgradimo stikalo za 220 V in 4-mm puše. Kable po¬ tegnemo v notranjost in jih prispajkamo na puše. Uporabimo kar vse žice iste barve in jih vežemo skupaj. Črna žica je masa (-), rumena + 12 V, rdeča pa + 5 V. Smiselno je vgraditi še pušo za + 5 V, ki utegne kdaj priti prav. Ker ti usmerniki nimajo zaščite pred kratkim stikom, je priporočljivo vgra¬ diti tudi varovalko, ki naj bo primerna za tok, ki ga zagotavlja napajalnik. Računal¬ niški napajalnik ima še kabel, povezan s stikalom za vklop in izklop računalnika, ki ga povežemo z našim stikalom. Polnilniki imajo navadno na priključnih kablih kro¬ kodilčke za priključitev na avtomobilski akumulator. Te odspajkamo in nanje pri¬ spajkamo 4-mm puše. Na priključne kable polnilnika pa prispajkamo 4-mm vtiče. Tako lahko polnil¬ nik uporabljamo doma in na terenu. Za malo denar¬ ja in z ne pre¬ več zahtevnim po¬ segom si torej priskrbimo upora¬ ben napajalnik. In še opozorilo: na¬ pajalnik odpiramo in predelujemo iz¬ ključno, kadar ni priključen na omre¬ žno napetost! Tisti z manj izkušnjami na področju elek¬ tronike pa naj po¬ iščejo pomoč. Notranjost prirejenega napajalnika Timov portret Robert Bečaj, di¬ jak 3. letnika Sred¬ nje lesarske šole v Postojni, se je z modelarstvom za¬ čel ukvarjati že v tretjem razredu os¬ novne šole, ko se je prvič prijavil k mo¬ delarskemu krožku v logaškem klubu. Do takrat mu je pri modelarjenju pomagal oče Robert, ki je prav tako zasvojen z letalstvom in le¬ tenjem. Ker je nedavno tega opravil tudi izpit za športnega pilota, se pogo¬ sto skupaj podata na letališče na Brnik ali v Postojno. Robert se z letalskim modelar¬ stvom ukvarja že kar nekaj let, z rake¬ tami pa se je prvič srečal pri krožku, najprej pod vodstvom nekdanjega mentorja Aleša Musca in kasneje tudi Ivana Turka. Tako je začel svojo šport¬ no pot, vendar na začetku še ni dose¬ gal vidnejših rezultatov. Prvi vidnejši rezultat je dosegel pred tremi leti na tekmi za svetovni pokal v Sazeni na Češkem, ko je osvojil 7. mesto pri ra¬ ketah s trakom S6A in 11. mesto z RV- raketoplani S8E. Istega leta je bil uvrš¬ čen tudi v državno reprezentanco, kjer je na SP v Liptovskem Mikulašu na Slovaškem kot naš edini mladinec v kategoriji radijsko vodenih raketopla¬ nov S8D osvojil 5. mesto. Že naslednje leto je na mladinskem DP dosegel 2. mesto v kategoriji raket s padalom S3A. Spet je bil uvrščen v reprezentan¬ co, vendar se prvenstva v Turčiji ni mogel udeležiti. Lani je na mladinskem DP osvojil naslov državnega prvaka v S3A in 3. mesto v S4A. Udeležil se je tudi SP na Češkem in v kategoriji S8D osvojil na¬ slov svetovnega podprvaka, pri čemer je le za eno sekundo zgrešil prvo me¬ sto. To je doslej njegov najpomemb¬ nejši rezultat. Letos še zadnje leto nastopa kot mladinec. Na mladinskem DP je zase¬ del drugo mesto s prostoletečimi raketoplani S4A. Že tretje leto v Logatcu vodi mode¬ larski krožek. Uspešen je tudi pri men¬ torskem delu, saj je letos prav njegov učenec Janko Rupnik na mladinskem DP osvojil naslov državnega prvaka v S3A, Iztok Rupnik pa tretji mesti v S3A in S4A. Z aktivnim delom v klubu kot us¬ pešen športnik in mentor najmlajših nadaljuje bogato tradicijo Modelarsko- maketarskega kluba Logatec, ki letos praznuje svojo 25-Ietnico. Robert dosega lepe rezultate tudi že v članski konkurenci, saj je na prav¬ kar končanem DP v Šmarjeti zasedel 2. mesto v kategoriji S8E/P. Letos se bo z reprezentanco podal na evropsko prvenstvo v Sremsko Mi- trovico novim uspehom naproti. TTKIiio maj-junij 2003 53 ZA SPRETNE ROKE V' Štiri v vrsto DARJA ZOREC Skoraj neverjetno je, v koliko različnih izvedbah lahko sre¬ čamo to preprosto miselno igrico. V bistvu zadošča že nava¬ den list papirja, na katerega narišemo mrežo in vanjo postav¬ ljamo križce in krožce. V trgovinah so na voljo različne izved¬ be iz plastike, lahko jo dobimo kot računalniško igrico, največ pa je vredno, če igrico izdelamo sami (slika 1). Igrico, katere sestavno risbo prikazuje risba 3, lahko upo¬ rabimo tudi kot izdelek pri pouku tehnike v osnovni šoli. Po¬ pularnost igrice in nezahtevna izdelava pomenita namreč mo¬ tivacijo, ki spodbudi tudi otroke, ki jih tehnika ne zanima, da se z veseljem lotijo dela in izdelek tudi dokončajo. Pri tem je pomembno tudi, da je izdelek lahko narejen v dveh šolskih urah in uporaben, četudi ni narejen povsem natančno. Potrebščine: - 42 lesenih kroglic z luknjo premera 15 mm, - lesene letvice različnih dimenzij (glej kosovnico), - belo lepilo za les, - lak za zaščito lesa, - žaga, - šablona za žaganje pod kotom. Slika 2. Med igro Izdelava Izdelava je zelo preprosta. Celotni izdelek sestavimo iz le¬ senih letvic različnih dimenzij, za kar potrebujemo le manjšo žago za les in lepilo. Zelo koristno je tudi, če si pred sestavlja¬ njem priskrbimo male plastične ščipalke, ki nam bodo v veli¬ ko pomoč med lepljenjem. Ves potrebni material je mogoče dobiti v večini trgovin z lesnim ali hobijskim programom in v modelarskih trgovinah. Igrica je sestavljena iz treh glavnih delov: preproste škatli¬ ce, igralnega stebrišča in 42 kroglic. Najprej izdelamo škatlico. Njeno dno (1) lahko izdelamo iz vezane plošče debeline 5 mm, še bolj preprosto pa je, če ga nare¬ dimo iz štirih, 40 mm širokih in 5 mm debelih lesenih letvic. Na stične robove letvic nanesemo hitro su¬ šeče belo lepilo za les, letvice položi¬ mo na kos papirja in jih na obeh stra¬ neh povežemo z le¬ pilnim trakom (li¬ čarski lepilni trak ali selotejp), ki jih drži skupaj, dokler se lepilo ne posuši (slika 4). Medtem ko se dno suši, pripravi- Slika 4. Lepilni trak drži letvice skupaj, do- mo letvice za okvir kler se lepilo ne posuši. Slika 5. Preprosta šablona za rezanje pod kotom nam zelo olajša izdelavo okvirja škatlice. (2). Okvir po¬ skušamo izdelati čim bolj natanč¬ no. Dolžine letvic natančno odmeri¬ mo, pri žaganju pa si pomagamo s preprosto šab¬ lono za žaganje pod kotom 45° (slika 5). Pri lepljenju letvic na dno (slika 6) si poma¬ gamo s plastični¬ mi ščipalkami, ki jih je v zadnjih maj-junij 2003 —10 54 Slika 6. Lepljenje letvic je veliko lažje in predvsem hitrejše, če uporabljamo ščipalke. letih moč kupiti v skoraj vseh tehnič¬ nih trgovinah. Če jih nimamo, si lah¬ ko pomagamo tudi s ščipalkami za perilo. Najprej prilepimo letvico, ki vzdolž¬ no poveže dno. Pomembno je, da prvo letvico namestimo natančno pod pra¬ vim kotom na dno, saj če je ta letvica nameščena postrani, bo zamaknjen ce¬ loten okvir. Uporaba ščipalk pri tem omogoča, da lahko nadaljujemo z lep¬ ljenjem drugih letvic, četudi lepilo še ni suho. Pri nameščanju letvic poskrbimo, da so robovi nastajajočega okvirja pod pravim kotom (slika 7). Kot preverimo / Slika 7 . Vsakokrat, ko namestimo novo le¬ tvico, preverimo kot. takoj, ko namestimo novo letvico - do¬ kler je lepilo še mokro lahko lego letvi¬ ce po potrebi popravimo. Slika 8. Na okvir prilepimo še robnik. Ko se okvir posuši, prilepimo še robnik - letvico številka 4 (slika 8). Tudi pri tem si pomagamo s ščipalka¬ mi. Pod robnik bomo po končani igri potisnili konice stebrišča s kroglicami (sliko 13), kar bo preprečilo, da bi ste¬ brišče padlo iz škatlice. Delo nadaljujemo z izdelavo in lep¬ ljenjem nizkih stebričkov (slika 9), ki bodo držali igralno stebrišče. Namesto njih bi lahko v letvice okvirja vrezali utore, kar pa zahteva nekaj več spretno¬ sti in seveda tudi primerno orodje. Če se bomo odločili za to možnost, mora¬ mo letvico številka 3 podaljšati za globi¬ no utorov. V obeh primerih naj bo izdelava do¬ volj natančna, sicer bo stebrišče padalo iz škatlice in se med igro moteče premi¬ kalo. Igralno stebrišče (slika 10) izdela¬ mo iz pravokotne letvice, v katero izvr¬ tamo luknje in vanje prilepimo okro¬ gle letvice. Tudi pri tem opravilu se ve¬ lja nekoliko bolj potruditi. Razmiki med stebrički morajo biti enaki, ste- 'i Slika 9. Nizki stebrički držijo igralno ste¬ brišče. brički pa pravokotni na nosilno letvico in vzporedni med seboj. Pred name¬ ščanjem stebričke na obeh koncih za¬ oblimo. Tako jih bomo lažje vstavljali v luknje na nosilni letvici in tudi kasne¬ je, med igro, bomo nanje lažje natikali kroglice. Ko je igralno stebrišče narejeno, preverimo, ali se prilega okvirju. Če je okvir pretesen, nosilno letvico stebriš¬ ča nekoliko obrusimo. k Slika 10. Igralno stebrišče Sledi končna obdelava. Ostanke po¬ sušenega lepila odrežemo ali odbrusi¬ mo. Z brušenjem lahko odstranimo ali zakrijemo tudi morebitne netočnosti (npr. robovi spodnje plošče, ki silijo čez okvir škatle, slika 11). i Slika 11. Ko so vsi deli zlepljeni, odrežemo ostanke posušenega lepila in z brušenjem popravimo morebitne netočnosti. Lesene kroglice z luknjicami je sko¬ raj nemogoče izdelati s preprostim orodjem, zato jih raje poiščemo v trgo¬ vinah z lesom. Imajo jih tudi v trgovi¬ nah s hobijskimi pripomočki in na ne¬ katerih cvetličarskih oddelkih med aranžerskim materialom. Če kroglic na noben način ne moremo dobiti, lahko namesto njih uporabimo tudi lesene kocke, ki jih izdelamo iz letvice s kva¬ dratnim prerezom. Polovico kroglic obarvamo črno. Uporabimo lahko kar tempera barvice ali kako drugo barvo. Najbolj naraven videz pa dobimo, če kroglice ožgemo (pri tem naj pomaga odrasla oseba). Če kroglice obarvamo z vodotopno barvo ali z žganjem, jih moramo obvezno še prelakirati. Na koncu izdelek še zaščitimo proti vlagi in umazaniji. Uporabimo lahko lak na vodni osnovi, zelo priročen je lak v pršilki, najbolj naravna in na otip zelo prijetna pa je zaščita s čebeljim voskom (lahko uporabimo tudi navadno svečo). Vosek z drgnjenjem vtremo v les, nakar vse skupaj segrejemo s sušilnikom za lase. Pri tem se nekaj voska vpije v les, preostalega pa odstranimo z drgnje¬ njem s krpo. Pravila igre Pravila igre so zelo preprosta. Igral¬ ca izmenoma dodajata kroglice (ali riše¬ ta krogce in križce) na igralno polje (slika 2). Tisti, ki mu prvemu uspe po¬ staviti v vrsto (navpično, vodoravno ali po diagonali) dogovorjeno število (po¬ navadi štiri) kroglic, zmaga (slika 12). Slika 12. Med igro imata igralca kroglice vsak v svojem prekatu. L TIRS io maj-junij 2003 55 Nosilec za škatle MARJAN KLOBUČAR Za uspešno delo potrebujemo naj¬ različnejše pripomočke. Kdo bi lahko naštel vse, kar imamo v stanovanju ali v hiši! Kaj vse šele potrebujemo v svoji delavnici! Za vsako opravilo imamo us¬ trezno orodje in tu so še drugi pripo¬ močki, veliki in majhni, cela množica drobnih predmetov, ki jih bomo morda nekoč potrebovali. Dedek je vedno, kadar je posprav¬ ljal delavnico, rekel: »Če ne veš, kje je, je enako, kot če nimaš!« Vedno je ve¬ del, kje ima kaj: »Na spodnji polici za zeleno škatlo je steklen kozarec, tja po¬ glej!« Red je nadvse pomemben. Ko ima¬ mo drobne predmete spravljene v lič¬ nih škatlicah, ki smo si jih izdelali (Tim 3, november 2002), bi bilo škoda, če bi stale druga vrh druge na spodnji polici. Zato bomo zanje izdelali lično stojalo, ga pritrdili nad delovno mizo in vse bo lepo pospravljeno ter obenem na dose¬ gu roke. Urejen prostor bo blagodejno vpli¬ val na dobro počutje pri delu. Za izdelavo nosilca potrebujemo na¬ slednji material: - ploščato jeklo 400 x 40 x 8 mm, - svetlo vlečeno jeklo 0 6 dolžine 780 mm, - barvo, - razredčilo. Postopek izdelave Z ročno žago za kovine odžaga¬ mo ploščato jeklo ter ga s pilami iz¬ pilimo na dolžino 395 mm. Na obeh koncih posname¬ mo ostre robove za približno 1 mm pod kotom 45°. Krajši stranici naj bosta pravokotni na daljši. Na obdelovancu označimo mesto, kjer bomo izvrtali izvrtine. Po celotni dolžini širše ploskve zarišemo srednji- co. Za to uporabimo vzporedni črtal- nik ali zarisovalno iglo in kotnik. S tračnim merilom, risalno iglo in kotni¬ kom označimo središča izvrtin (glej risbo poz. 1) in jih močneje zatočkamo s točkalom. Z vrtalnim strojem in s sve¬ drom 0 5 izvrtamo notranje izvrtine in jih na obeh straneh pogrezimo približ¬ no za 1 mm pod kotom 45°. Po enakem postopku izvrtamo tudi stranski luknji 0 6. Pogrezimo ju s stožčastim grezi- lom ali z večjim vijačnim svedrom. Stranski izvrtini bosta služili za pritrdi¬ tev nosilca na steno, zato ju lahko gre- zimo globlje, da se vanju prileže glava vijaka. V notranjih šest izvrtin bomo vrezali navoj ter vanje privijačili okro¬ glo jeklo 0 6. Za vrezovanje notranjega navoja M 6 vpnemo izdelek v ročni primež, navoj- ne svedre pa v navojne ročice. Navoj re¬ žemo z garnituro navojnih svedrov M 6, ki je sestavljena iz treh navojnikov, in sicer zaporedno z vsemi tremi svedri. 395 Poleg primeža potrebujemo osnov¬ no ročno orodje: - pile različnih oblik, - zarisovalno orodje, - točkalo, - kladivo, - navojne svedre M 6, - vpenjalni ročici za navojno čeljust ter navojne svedre, - navojno čeljust M 6, - vijačna svedra 0 5 in 0 6, - grezilo, - čopič. Stenski nosilec za škatle 395 Nosilna plošča - poz. 1 maj-junij 2003 56 R-3. Žični nosilci - poz. 2 Orodje za vrezovanje notranjih navojev Začnemo s prvim navoj nim svedrom, ki je označen z eno črtico, nato z drugim, označenim z dvema črticama, in nazad¬ nje še s tretjim, ki je brez črtic. Pri delu vrtimo svedre v smeri reza¬ nja (smer gibanja urnega kazalca) ter ves čas tudi nazaj. Z vrtenjem nazaj do¬ sežemo, da se odrezki lomijo, izpadajo iz izvrtine in ne poškodujejo orodja. Za lep gladek navoj navojne svedre ma¬ žemo s strojnim oljem, pa tudi orodje bo uporabno dalj časa. Pazimo, da so navoji vrezani pravokotno na ploskev, torej v osi z izvrtino. Na to moramo pa¬ ziti zlasti pri vrezovanju s prvim navoj- nim svedrom, saj druga dva tečeta po že zarezanem delu navoja. Pravokot- nost oziroma osnost preverjamo s kot¬ nikom 90°. Svedre uravnavamo z nagi¬ bom orodja, nikakor pa ne z udarci kla¬ diva. Izdelava žičnih nosilcev Z ročno žago za kovine odžagamo šest palic svetlo vlečenega jekla 0 6. Z različnimi pilami jih izpilimo na dolži¬ no 128 mm. Na obeh koncih jim posna¬ memo ostri rob 1 mm pod kotom 45°. Na eni strani označimo razdaljo 8 mm, kjer bomo vrezali zunanji navoj M 6. Izdelek vpnemo v ročni primež, na- vojno čeljust pa v držalo za vpenjanje navojnih čeljusti. Držala so prav tako kot navojne čeljusti različnih velikosti. Navojno čeljust z vijakom pritrdimo v držalo, da se med rezanjem navoja v njej ne bo vrtela. Navoj vrezujemo tako, da navojno čeljust pritiskamo na obdelovanec ter jo vrtimo naprej in nazaj, podobno kot pri vrezovanju notranjih navojev. Zače¬ tek rezanja navoja je malce težji, ko pa navojna čeljust začne rezati, nam bo šlo delo zlahka od rok. Seveda ne smemo pozabiti navojne čeljusti mazati z ol¬ jem, da bo vrezani navoj kakovosten in orodje manj obremenjeno. Žične nosilce privijemo v prečni no¬ silec iz ploščatega jekla, v katerega smo vrezali navoje. Če smo delo opravili na¬ tančno (vrtanje, vrezovanje navojev), bodo žični nosilci v isti ravnini, sicer jih bomo morali še poravnati. Orodje za vrezovanje zunanjih navojev Med vrezovanjem navojev mažemo orodje miij maj-junij 2003 57 Pri vrezovanju notranjih navojev preverja¬ mo pravokotnost oziroma osnost navojne- ga svedra Pri namestitvi nosilcev je pomembno dolo¬ čiti ustrezno višino zgornjega nosilca. Na tak nosilec lahko v eni vrsti na¬ mestimo največ tri škatle, če pa jih želi¬ mo več, moramo nosilec podaljšati na ustrezno dolžino. Končni izdelek še prebarvamo. Iz¬ beremo enako ali podobno barvo, kot so škatle. Za nanašanje barv uporabimo čopič, ki ga po opravljenem delu dobro očistimo z razredčilom, da bo priprav¬ ljen za naslednje barvanje. Zgornjih škatel ne namestimo previ¬ soko, saj bi s tem izgubili pregled nad shranjenim materialom v njih. Težave bodo tudi s spravljanjem materiala va¬ nje oziroma pri jemanju iz njih. Nosilec položimo na steno ter ozna¬ čimo položaj stranskih izvrtin. To na¬ pravimo tako, da z manjšim svedrom skozi izvrtini zavrtamo začetek lukenj. Nato s svedrom, ki ima konico iz kar¬ bidne trdine, do konca izvrtamo luknji in vanju vstavimo plastična vložka. Lah¬ ko pa iz vezane plošče izdelamo podla¬ go, ki jo pritrdimo na steno ter nanjo privijačimo nosilce, na katere name¬ stimo škatle. TIMOV OGLAS PRODAM trup čolna MČ-1 za 2.000 sit. Žiga Černetič, Trubarjeva 28, 3000 Celje, tel.: 03/547-11-68 ZA SPRETNE ROKE Barčica po morju plava MATEJ PAVLIC V tem prispevku je na kratko pred¬ stavljenih nekaj tehnik in postopkov gra¬ viranja ter poslikavanja navadnega oziro¬ ma akrilnega stekla, s katerimi si lahko krajšate počitniške dni. Ker je pred vrati poletje, smo za izhodiščni motiv uporabili jadrni¬ co oziroma trijam¬ bornico (risba 1), sami pa seveda lahko izbere¬ te kar koli drugega. mata A 4. Ta ne sme biti prašna ali mastna. Najprej s črno ali sivo konturno barvo (sli¬ ka 2) enakomerno prevlecite vse črte (ra¬ zen tistih, ki potekajo prek jader!). Po suše¬ nju, ki naj traja približno dve uri, se lahko lotite barvanja. Jadra naj bodo bela, vse površine med vrvmi pro¬ zorne, jambore in trup pa pobarvajte po svojem okusu (slika 3). Pa¬ zite, da bo barva enakomerno Risba 1. Risanje na plastično folijo (angl. Win- dow Color) ni nobena redkost več. Poseb¬ ne barve za ta namen (Marabu fun&fancy, C2 itd.), prodajajo v vseh hobijskih trgovi¬ nah in večjih trgovskih centrih. Poleg barv potrebujete le še poljubno veliko fotokopi¬ jo motiva z risbe 1, ki jo prilepite oziroma kar vložite v plastični ovitek za prospekte ali navadno prozorno plastično mapo for- zalila čisto vso površino med linijami iz konturne barve. Morebitne packe odstrani¬ te z vatirano paličico za ušesa. Ko se med črte nanesena barva popolnoma posuši, s konturno barvo prevlecite še tiste črte, ki na sprednji strani potekajo prek jader. Do¬ končano risbo, ki daje želatinast videz, nato previdno odstranite s plastične podlage. Navadno jo z mehko krpo narahlo pritisne- 58 maj-junij 2003 TIKT io mo na očiščeno okensko steklo, čeprav seveda nikjer ne piše, da mora biti podlaga vselej le ravna. Ce namreč narisani motiv pritisnete na očiščeno ploščato steklenico, v katero nato nalijete približno 1 dl čistila za steklo, ki je bledo modre barve, nastane zanimiv izdelek, ki nekoliko spominja na majcene modele jadrnic, ki jih spretnim in neskončno potrpežljivim ladijskim make- tarjem uspe »stlačiti« v steklenico (slika 4). Podstavek za steklenico, katerega obris je na risbi 5, naredite iz 10-15 mm debele le¬ sene deščice, za povezavo pa uporabite dve 165 mm dolgi in 8 mm debeli okrogli bu¬ kovi paličici (npr. od odsluženega obešalni¬ ka za obleko). Za lepljenje steklenice na le¬ sen podstavek uporabite prozoren silikon¬ ski kit ali dvokomponentno epoksidno lepi¬ lo. Plutovinast zamašek ovijte z motvozom, lahko pa ga zalijete tudi s pečatnim vo¬ skom. Na okensko polico ali pred namizno svetilko postavljen izdelek (slika 6) bo do¬ brodošla popestritev vsakega prostora. Povsem enako kot na plastično folijo poteka risanje na steklo. Ustrezno velik kos naj vam po možnosti odreže steklar, ki naj tudi obrusi vse robove in izvrta luk¬ nje, če nameravate izdelek obesiti. Zaradi krhkosti ga je seveda bolj priporočljivo prilepiti na preprost lesen podstavek (sli¬ ka 7), ki ga je najlažje narediti iz tanjše deščice in dveh letvic. Kdor ima pomisleke glede obdelave navadnega stekla, naj pač uporabi akril¬ no. Postopek je namreč skoraj popolno¬ ma enak, le da je slednje mnogo lažje (in varneje) obdelovati. Na čim tanjši kos akrila (ploščo velikosti lista A 4 in debe¬ line približno 2 mm najdete v kompletu delovnih gradiv za 7. razred devetletke, ki je priložen učbeniku Tehnika in teh¬ nologija ), s spodnje strani prilepite us¬ trezno veliko fotokopijo risbe 1. Na zgornjo stran s konturno barvo narišite vse osnovne črte. Po sušenju pobarvajte še trup, jambore in jadra, površine med vrvmi pa lahko ostanejo prazne. Če se¬ daj osušeno sliko na plošči akrila obrne¬ te, na hrbtni strani s konturno barvo na¬ rišete še vse tiste črte, ki jih sicer zakri¬ vajo jadra, nato pa izdelek postavite pred vir svetlobe, boste takoj opazili za¬ nimiv učinek dodanih črt. Osušen izde¬ lek spet lahko prilepite na lesen podsta¬ vek ali pa ga obesite na tanko najlonsko vrvico. Če želite, da bi se obešeni izde¬ lek vrtel, zadostuje le ena vrvica, v nas¬ protnem primeru pa uporabite dve (sli¬ ka 8). Motiv z risbe 1 lahko na steklo tudi vgravirate. Graviranje stekla z električni¬ mi gravirniki, kakršen je npr. Minicraft MB 186 (slika 18), je zelo zanimiv hobi, ki ne zahteva kakega posebnega pred¬ znanja. Podroben opis najdete v samo¬ stojnem članku o graviranju stekla, ob¬ javljenem v 7. številki Tima leta 2000, str. 36. Že po nekaj poskusih na odslu¬ ženih kozarcih ali odpadnih kosih stekla, ki jih dobite pri steklarju, si boste prido¬ bili dovolj izkušenj za izdelavo zahtev¬ nejših motivov. Zelo podobno poteka graviranje ogledala (glej Tim št. 1, leto 2000, str. 26). Električni gravirniki pa niso name¬ njeni samo obdelovanju stekla, temveč tudi graviranju kovin, keramike, lesa in - akrilnega stekla, o čemer bo tekla beseda v nekaj naslednjih stavkih. Seveda je tudi tu priporočljivo najprej narediti nekaj poskusov na odpadnih koščkih in se šele nato lotiti »pravega« graviranja. Debelina akrilnega stekla pri tem ni pomembna, upoštevati pa jo je treba pri njegovem ža¬ ganju. Do 5 mm debele plošče namreč lahko brez težav žagamo z navadno rez- ljačo, pri čemer je treba vsa mesta žaga¬ nja s spodnje strani prelepiti z ličarskim lepilnim trakom, da je rez popolnoma gladek. Čisto nekaj drugega je rezanje debelejšega akrilnega stekla. Ena od možnosti je uporaba spiralne žage vrtal¬ nika ROTOZIP (slika 19), s katerim je mogoče iz kosa akrila izrezati poljubno obliko (slika 9). Ne glede na debelino obdelovanca fo¬ tokopijo motiva z nekaj koščki lepilnega traku prilepite na njegovo hrbtno stran, vse skupaj pa položite na kos debelejše tkanine, filca ali penaste gume. Ker je mo- TIKIiio maj-junij 2003 59 tiv sestavljen pretežno iz ravnih linij, si pri graviranju pomagajte s kovinskim rav¬ nilom, ki ga podložite z 2-3 mm debelo letvico (slika 10). Da se ne bi premikala, jo je najbolje z nekaj koščki obojestran¬ skega lepilnega traku prilepiti na njegovo spodnjo stran. Letvica naj bo nekaj mili¬ metrov odmaknjena od sprednjega roba, sicer bi z vrhom diamantnega trna lahko poškodovali ravnilo (slika 11). Gravirnik vlecite ob ravnilu od desne proti levi in čim bolj enakomerno, pri prostoročnem graviranju pa od leve proti desni (slika 12). Za senčenje oziroma matiranje ja¬ der uporabite stožčasto ali valjasto obli¬ kovan brusilni nastavek, pod obdelova- nec pa položite kos temnejšega papirja (slika 13). Narejen izdelek, pa naj bo iz navadne¬ ga ali akrilnega stekla, pride najbolje do izraza, če je podložen s kartonom kake temnejše barve (modra, zelena, rdeča ozi¬ roma črna). Po možnosti mu privoščite tudi primerno velik okvir ali nosilec (sli¬ ka 14), kakršne je po dokaj sprejemljivih cenah mogoče kupiti v trgovini. Prav na koncu se še enkrat vrnimo k steklu. V hobijskih trgovinah prodajajo posebne, zelo obstojne barve za risanje na steklo (WACO, PEBEO ...). Postopek je enak tistemu, ki je bil opisan na začetku tega prispevka. Najprej s konturno pasto narišete obrise motiva, nato pa z barvo za¬ polnite vmesne ploskve, da nastane ne¬ pravi vitraž (tudi vitraj). V nasprotju z njim je pri pravem vitražu motiv sestav- Pripomočki za graviranje MINICRAFT Gravirnik Minicraft MB 185, ki je na¬ menjen graviranju stekla, kovin, kera¬ mike, akrilnega stekla in drugih umet¬ nih mas, stane 3-980 SIT. Naprodaj je tudi v obliki graverske garniture z oz¬ nako MB 186, ki pa je nekoliko dražja (6.860 SIT), saj poleg gravirnika MB 185 vsebuje še transformator, diamant¬ ni trn, dva brusna kamna, dve predlogi za graviranje ter knjižico s podrobnimi navodili in 10 motivi za graviranje. Vse skupaj je spravljeno v ličnem pla¬ stičnem kovčku z ročajem (slika 18). V ohišju gravirnika, ki je podobno debe¬ lejšemu pisalu (zato ga tako tudi drži¬ mo v roki), je izredno tih 18-voltni elek- trornotorček z močjo 6 W, ki zmore do 17.000 vrtljajev v mitiuti. Vključujemo ga z rahlim pritiskom kazalca na drob¬ ceno stikalo na zgornji strani zoženega dela ohišja. Menjava nastavkov za gra¬ viranje, ki morajo imeti debelino vpe- njalnega trna 2,3 mm, je preprosta in jo opravimo brez orodja. Gravirnik tehta vsega 75 g, na transformator pa je pri¬ ključen z raztegljivo vrvico (1,8 m). Delo s tem orodjem je ob upoštevanju vseh napotkov povsem varno; zaradi poseb¬ no oblikovanih priključkov na original¬ nem transformatorju in priključni vrvi¬ ci je tudi morebitna napačna priključi¬ tev že vnaprej onemogočena. Opisani gravirnik je nepogrešljiv v dejav¬ nostih precizne mehanike in sorodnih obrteh, v elektroniki, pri restavriranju predmetov, v umetni obrti, v šolskih de¬ lavnicah, modelarski klubih itd. Upora¬ ben je tudi za varnostno označevanje vrednejših predmetov, kot so fotoaparat, videokamera, delovni pripomočki ali stroji. V katalogu pribora za orodje MINI¬ CRAFT je komplet MB 1906, ki stane 2.528 SIT. V njem je 8 različnih nastav¬ kov za graviranje in brušenje stekla. Po¬ leg njega je na voljo še pet manjših kom¬ pletov, v katerih so 1-3 različno obliko¬ vani gravirni trni, prevlečenih z dia¬ mantnimi zrnci. Več o njih, prav tako pa tudi vse podrobnosti v zvezi s prodajnim programom družbe G-M&M lahko najde¬ te na spletnem naslovu www.g-mm.si/ slo/sl5-htm. Spiralna žaga rezalnik ROTOZIP Osnova spiralnega vrtalnika RK 230 Re¬ kel, ki še najbolj spominja na manjši na- drezkar, saj tehta le 1,3 kg, je 230-voltni elektromotor z močjo 550 W in številom vrtljajev 25.000 oziroma 33 000/min. V vpenjalno čeljust potisnemo rezkalo ozi¬ roma sveder in ga s priloženim ključem zategnemo. Za lažje vpenjanje ima orod¬ je blokado vretena, ki jo aktiviramo s pritiskom na gumb nad vpenjalno glavo. Na koncu z večjim vijakom na objemki privijemo še posebej oblikovan pribor guidepoint. Ta je kombiniran s pregled¬ no milimetrsko skalo za nastavitev globi¬ ne rezkanja, ki je odvisna od okoliščin dela in debeline obdelovanca. Z njo hkrati vplivamo tudi na enakomerno obrabo rezkal oziroma svedrov. Da bi Natančno električno orodje MINICRAFT Od zdaj tudi v Merkurjevih prodajnih centrih in specializiranih prodajalnah BAUMAX-X Šmartinska 152 G 1000 Ljubljana Tel.: 01/540-11-50 BAUMAX-X Mariborska c. 100 3000 Celje Tel.: 03/428-77-77 E-TRADING CONRAD ELECTRONIC BTC Emporium, klet Šmartinska 152 1000 Ljubljana Tel.: 01/585-25-51 VIS A VIS Kidričeva 53 3320 Velenje Tel.: 03/586-28-17 METALKA TRGOVINA Dalmatinova 2 1000 Ljubljana tel.: 01/433-11-20, 431- 11-55 BAUMAX-X Tržaška c. 1 2000 Maribor Tel.: 02/320-73-20 ERA AGRINA Gregorčičeva 6250 Ilirska Bistrica Tel.: 05/714-11-92 Trgovina in servis “MAJSTER” Ervin Šinko, s. p. Cankarjeva 23 9000 Murska Sobota Tel.: 02/532-14-63 Novi prodajni programi v letu 2003 Na vašo željo vam bomo poslali: □ cenik električnega in vrtnega orodja Black & Decker s tehničnimi podatki, □ katalog preciznega električnega orodja Minicraft, □ cenik programa Rotozip. Ime in priimek:_ Naslov: Poštna številka in kraj: . DECKER 3ROTOZIP MINICRAFT Gfl G-M&M proizvodnja in marketing d.o.o. Brvace 11, 1290 Grosuplje, tel.: n.c. 01/7866-500 faks: 01/786 30 23, servis tel.: 01/786 65 74 http://www.g-mm.si E-pošta: gmm@g-mm.si 60 maj-junij 2003 TTILio ljen iz kosov raznobarvnega stekla, pove¬ zanih s svinčenimi trakovi. Ta zanimiva tehnika se je pojavila pred več stoletji, ko so nastali tudi čudoviti vitraži, ki jih lahko občudujemo v gotskih katedralah. Še ne¬ davno tega so se z izdelavo vitražev ukvar¬ jali le redki mojstri, danes pa je v nekoli¬ ko prirejeni oziroma posodobljeni obliki dostopna skoraj vsakomur. V bolje založe¬ nih hobijskih trgovinah, kakršno ima pri nas podjetje Promai, d. o. o., na Duplici pri Kamniku, je namreč mogoče dobiti bilo vodenje orodja po obdelovancu čim bolj natančno in varno, skrbi velik ročaj vzdolž celega ohišja, ki pa ga je mogoče v posebnih primerih tudi v tre¬ nutku sneti. V ročaju je spravljen ključ za zategovanje vpenjalne glave, z vrha pa vanj lahko spravimo tudi rezkala in svedre, da jih imamo vedno pri roki. Priključek RK 101 zipmate omogoča kotno rezanje, poliranje in brušenje različnih gradiv. Zaradi ščitnika in glo¬ binskega omejilnika z vodilom je njego¬ va uporaba preprosta in varna. V trd¬ nem plastičnem kovčku spravljena gar¬ nitura z oznako RK 275, v kateri so po¬ leg spiralne žage rezalnika REB 230 E Rebel in priključka RK 101 zipmate še rezalni koluti za kovino in opeko, bru¬ silni in polirni papir ter dve rezkali za mavčne plošče, les, laminate, akrilne plošče in plastiko, stane 45-500 SIT (brez DDV). Samo spiralna žaga rezal¬ nik RK 230 s tremi rezkali stane 32.800 SIT, garnitura s priključkom RK 101 zipmate in priborom pa stane 14.900 SIT. Kupiti je mogoče tudi posamezne rezalne in brusilne kolute ter rezkala, ki stanejo od 1.250 do 3-300 SIT. Zlasti uporabno je 3,2 mm debelo karbidno rezkalo tilecut, kije namenjeno obdelo¬ vanju stenskih keramičnih ploščic, marmorja, cementnih plošč in mavca. ZA SPRETNE ROKE najrazličnejša stekla, svinčene profile, ba¬ krene samolepilne trakove, dodatke, pri¬ pomočke in posebno orodje, ki omogoča izdelavo pravih vitražev v domači delavni¬ ci. Tehnike se je sicer mogoče naučiti s pomočjo (predvsem tuje) literature, še bolje pa si je potrebne osnove nabrati na nekajurnem praktičnem tečaju. Na enem takšnih tečajev v organizaciji prej omenje¬ nega podjetja je nastal tudi izdelek na sli¬ kah 15, 16 in 17. Ker so prav vsa potrebna gradiva, orodje in pripomočki za izdelavo vitra¬ žev sedaj dostopni tudi pri nas, smo se v uredništvu Tima odločili, da v sodelova¬ nju s podjetjem Promai, d. o. o., za pri¬ hodnji letnik naše revije pripravimo se¬ rijo prispevkov, ki bodo podrobno pred¬ stavili klasično izdelavo vitražev in no¬ vejšo tehniko Tiffany. Z njo želimo po¬ večati zanimanje za to zanimivo hobij- sko zvrst pri nas in obenem zapolniti vr¬ zel zaradi pomanjkanja ustrezne litera¬ ture v slovenskem jeziku. Vetrnice iz plastenk MATEJ PAVLIČ Plastenke različnih oblik in velikosti so že skoraj povsem izpodrinile stekleno emba¬ lažo, saj so poceni in praktične, poleg tega pa jih je mogoče tudi reciklirati, zaradi česar je naše vedno bolj ogroženo okolje vsaj ne¬ koliko manj obremenjeno z odpadki. Ko pla¬ stenko izpraznimo, za nas nima več prave uporabne vrednosti, zato jo ponavadi odvr¬ žemo - po možnosti v zabojnik. Ta prispe¬ vek pa opisuje način, kako lahko z nekaj orodja in spretnosti v kratkem času iz praz¬ nih plastenk naredimo pisane vetrnice. Red¬ ni bralci Tima se morda še spominjajo, da smo v oktobrski številki Tima leta 2000 na iTmj maj-junij 2003 61 straneh 36 in 37 že objavili navodila za izde¬ lavo mlinčka na vodo in vetrnice iz plastenk, tokrat pa vam predstavljamo še eno vetrnico iz enakega gradiva (slika 1), z izdelavo kate¬ re si lahko popestrite počitniške dneve. Pripravite si nekaj različno velikih pla¬ stenk, izolirni trak različnih barv, škarje, modelarski nož, tanek flomaster, šilo ali vrtalnik s svedrom 0 2-3 mm, kombinira¬ ne klešče, izvijač, nekaj manjših lesnih vija¬ kov in podložk ter kos okrogle palice s pre¬ merom 19-20 mm (npr. držalo odslužene metle). Vetrnico z risbe 2 naredite tako, da pla¬ stenki z nožem odrežete dno in jo ovijete z barvastim izolirnim trakom (slika 3), nato pa njen obod s flomastrom razdelite na 6, 8 ali 12 enakih delov. S škarjami ga zarežite do tam, kjer se telo plastenke začne ožiti in na¬ stale trakove zavihajte pod pravim kotom navzven (slika 4). Nekaj centimetrov pod vr¬ hom poljubno dolge lesene palice izvrtajte luknjo in vanjo s kratkim lesnim vijakom pri- vijte pokrovček plastenke, ki ga prej prebo¬ dete s šilom ali prevrtate s svedrom (slika 5). Vijak zategnite ravno toliko, da se bo po¬ krovček še lahko vrtel okoli osi. Sedaj pri- vijte vetrnico v pokrovček - in stvar je kon¬ čana. Na isto palico, ki jo zapičite v zemljo, lahko pritrdite več različno velikih vetrnic, nameščenih drugo nad drugo (slika 1) ali okoli vsega oboda. Pri tem morate seveda upoštevati dolžino krakov posamezne vetr¬ nice, da se ti ne bodo zadevali med seboj. Škatla za novi telefonski imenik MATEJ PAVLIČ Letošnjo pomlad je slovenski Tele¬ kom razveselil uporabnike svojih stori¬ tev z izdajo novega Telefonskega imeni¬ ka Slovenije 2003. Ni dvoma, da smo ga že krvavo potrebovali, saj se je od prejš¬ njega sem nabralo mnogo sprememb in dopolnitev. Kdor se je odločil za nakup zajetnega kompleta v sedmih zvezkih, je skupaj z njim dobil tudi sestavljivo kar¬ tonsko škatlo za njegovo spravilo. Ta hvalevredna poteza Telekoma pa ima eno pomanjkljivost: škatla je sicer ime¬ nitna in oblikovalsko neoporečna, ven¬ dar pa za spravljanje vseh imenikov, žal, vsaj en centimeter preozka (slika 1). Tako je treba uporabljeni imenik vsako¬ krat znova neusmiljeno tlačiti nazaj v škatlo, pri čemer se platnice začnejo mečkati in polagoma tudi trgati, vse sku¬ paj pa dobi kaj klavrno podobo (slika 2). lo kosov vezane plošče (slika 4) na zu¬ nanje mere, ki so navedene v kosovnici pod sliko 3. S tem vam bo prihranil kar precej žaganja z modelarsko rezljačo. Na posamezne kose nato s pomočjo večjega kotnika, ravnila in svinčnika iz Ker kartonske škatle ni mogoče kar tako razširiti, ne da bi to vplivalo na nje¬ no trdnost, je najbolje narediti novo. Če ob tem nimate pred seboj samo več¬ je uporabnosti in vzdržljivosti izdelka, ampak tudi njegov estetski videz, po¬ tem se vam splača nekoliko potruditi in novo škatlo izdelati iz lesa oziroma ve¬ zane plošče (slika 11). Zunanje stranice izdelka so iz 5 mm debele bukove veza¬ ne plošče, predelne stene pa so iz 4 mm debele vezane plošče poljubne vrste. Škatla je sestavljena s pomočjo leplje¬ nih utorov. Najprej si pripravite gradivo. Če imate v soseščini kakega mizarja, ga prosite, naj vam odžaga potrebno števi- priloge na sredini revije prenesite polo¬ žaj posameznih utorov in izrezov (slika 5). Izžaganim sestavnim delom z manj¬ šo ploščato pilo popravite utore, da se bodo čim bolj natančno prilegali drug drugemu. Vse predelne stene (5) bodo popolnoma enake, če jih boste med ob- 62 maj-junij 2003 - [71 IZDELEK ZA DOM|] n pp delovanjem stisnili z dvema manjšima mizarskima sponama (slika 6). Da bi bil stik stranic škatle na zgornji strani zares trden, so tamkajšnji utori zažagani pod kotom 45°, utorom na zgornjem delu (4) in hrbtu (3) pa morate z ostrim no¬ žem odstraniti odvečni del (slika 8). Tej lesni zvezi mizarji zaradi značilne tra- pezne oblike rečejo lastovičji rep. (V preteklosti je bil tak način spajanja lese¬ nih delov nekaj povsem običajnega, s prihodom ivernih plošč, ki so skoraj popolnoma izpodrinile masivni les, pa so ga nadomestili bukovi mozniki.) Ker sta stranici (1) simetrični, ob tem velja posebej opozoriti, da morajo biti zato simetrični tudi omenjeni utori. Najprej z belimi polivinilacetat- nim lepilom za les zlepite dno (2) in vseh 6 predelnih sten (5) ter hrbet škatle (3) (slika 7). Sledi lepljenje obeh stranic (1), čisto na koncu pa z vrha med utore potisnite še zgornji del (4). S tem je škatla v grobem se¬ stavljena. Z mešanico laka in finega le¬ snega prahu zakitajte morebitne špra¬ nje ob utorih in stikih, nato pa zgladi¬ te vse robove. Brusilni papir ovijte okoli posebnega držala (slika 9) ali kosa ravne deščice, še hitreje pa boste delo opravili z električnim vibracij¬ skim ali tračnim brusilnikom. Kdor želi, lahko na eno (ali obe stranici) prilepi še okrasek (6) za popestritev, npr. iz vezane plošče izrezljanega ptička, ki je zaščitni znak Telekoma, obris starinskega telefona ali še kaj drugega. Izdelek prebarvajte s poljubno to- nirano lazuro, z brezbarvnim lakom ali s kako drugo barvo za les. Na koncu na dno prilepite pet gumijastih nožič (7), ki bodo preprečevale drsenje škatle za telefonski imenik po podlagi (slika 10). Predelne ste¬ ne so oddaljene druga od druge ravno toliko, kot so debeli posa¬ mezni zvezki ime¬ nika. Zato je treba ta vrstni red pri vlaganju v škatlo seveda upošteva¬ ti, kar pa gotovo ne bo težko, saj so zvezki oštevil¬ čeni. In kaj naredi¬ ti z originalno kartonsko škatlo? Najbolje ji je s širokim lepilnim trakom utrditi vo¬ gale in jo oblepiti npr. s samolepil¬ no tapeto, dno pa okrepiti s 123 x 217 mm veliko deščico 3-5 mm debele vezane plo¬ šče ali lesonita. Takšno škatlo lah¬ ko uporabite za pregledno sprav¬ ljanje načrtov, skic, risb, pro¬ spektov itd., ne¬ nazadnje pa je mogoče v njej shraniti tudi tri kompletne letni¬ ke revije Tim (sli¬ ka 11). UHU Tisoč stvari skupaj drži UHU PLUS ACRYL.IT Dvokomponentno lepilo na osnovi akrilata. Idealno za lepljenje umetnih snovi v modelarstvu, kot tudi lesa, stekla in kovin. Odprti čas uporabe lepila je 7-10 minut, končno trdnost doseže po 15 minutah (pri sobni temperaturi). Zapolni stike in razpoke, odporno je na vibracije, mogoče ga je tudi brusiti. UlUiHEM www.unihem.si lTTE£io maj-junij 2003 63 ZA SPRETNE ROKE Usnjeni pas kot modni dodatek LILI-ANA JAKLIČ Naloga Dekleta si lahko izdelajo usnjen pas v šo¬ li pri interesnih dejavnostih, izbirnih pred¬ metih, likovnem ali tehničnem krožku, v kulturnih in ustvarjalnih delavnicah, pa tudi doma. Pas je enostaven in zanimiv modni dodatek, ki bo zavezan čez hlače ali krilo krasil boke. Pripomočki in material za izdelavo pasu: - trši papir, tanjši karton ali risalni papir (šeleshamer), - svinčnik, - daljše ravnilo, - tanek flomaster 0,5, - škarje, - modelarski nož, - usnje, semiš, napa, džins, umetno usnje ... - pet obročev (leseni, plastični ali ko¬ vinski) premera 3 ali 4 cm, - pištola za toplotno lepljenje, - lepilni vložki. Izdelava trakov za pas Preden se lotimo rezanja usnja, na trši papir narišemo risbi trakov, ki bosta služili kot šabloni. Najprej narišemo krajši trak z merami 300 x 50 mm (risba 1). Risbi izrežemo po zunanjih robovih, da dobimo šabloni, ki nam bosta olajšali delo pri risanju na usnje (slika 2). Krajšo šablono položimo na usnje in jo štirikrat obrišemo (slika 3). S škarjami natančno izrežemo narisane trakove (slika 4). Na trakovih na razdalji 60 mm ozna¬ čimo, do kod bomo lepili (slika 5). Na obeh straneh traku odmerimo po 60 mm in narišemo črtkani črti, ki bosta v po¬ moč pri lepljenju pasu in nizanju obročkov. Narišemo še daljši trak velikosti 500 x 50 mm. Na eni strani na razdalji 60 mm nari¬ šemo črtkan in preostali, daljši del traku s štirimi vzdolžnimi črtami razdelimo na pet, centimeter širokih trakov (risba 2). Na usnje položimo še daljšo šablono in jo dvakrat obrišemo (slika 6). Tudi na obeh daljših trakovih si pripravi¬ mo mero za lepljenje, in sicer le na eni stra¬ ni, 60 mm od roba. Na trakova s pomočjo šablon narišemo štiri vzdolžne črte od meje lepljenja do kon¬ ca ter usnjena trakova natančno razrežemo po zarisanih črtah (slika 7). Nastalo bo pet ozkih trakov, s katerimi bomo zavezale svoj modni pas. Tako na resice razrezan trak bo pri zave¬ zovanju pasu v vozel deloval zelo dekorativ¬ no in modno. Ko razrežemo vse trakove, pripravimo pištolo za toplotno lepljenje in obročke, na katere bomo prilepile trakove (slika 8). maj-junij 2003 iO-Cio 64 Začnemo z lepljenjem štirih krajših tra¬ kov na obročke. Usnjeni trak potegnemo skozi obroč. Po črtkani črti s pištolo za toplotno lepljenje povlečemo debelejši nanos raztaljenega top¬ lega lepila (slika 9). Pri delu s pištolo za toplotno lepljenje moramo zelo paziti, da se ne dotaknemo vroče konice, kjer se nabira raztaljeno lepi¬ lo, saj se lahko opečemo. Na še toplo lepilo s prsti previdno priti¬ snemo zavihano usnje in ga držimo, dokler se obe strani traku ne zlepita (slika 10). Ko so vsi štirje krajši trakovi zlepljeni in spojeni z obročki, zlepimo še daljša trakova 2 resicami (slika 11). Modni dekorativni pas je narejen in pripravljen, da ga zavežemo čez boke (sli¬ ka 12). Pasove lahko izdelamo iz raznobarvnega usnja in blaga. Za povezavo uporabimo obročke različnih barv in velikosti, ki so lah¬ ko leseni, plastični ali kovinski. Na slikah 13 a in b sta prikazana dva pri¬ mera dekliških modnih pasov. Morda se bo tudi vam porodila kakšna nova ideja, zato bo modni pas, ki ga boste izdelale, lahko še za¬ nimivejši. Najbolj iznajdljive med vami si pas lahko okrasite, poslikate ali polepite z bleščicami ter kakšnimi drugimi modnimi dodatki (sli¬ ki 14 a in b). Svoje pasove lahko v šoli pokažete še drugim učencem in obiskovalcem šole ter naredite zanimivo razstavo (slika 15). Opomba: Ves material, ki ga potrebuje¬ mo za izdelavo modnega usnjenega pasu se dobi v trgovinah s tehničnim blagom, usnje pa v trgovinah z usnjem. Pri ustvarjanju vam želim veliko veselja in domišljije! TIMOVI NAČRTI Bralce obveščamo, da imamo na zalogi vse TIMOVE NAČRTE: TIMOV NAČRT 1 - motorni letalski RV-model basic 4 star. 650,00 TIMOV NAČRT 2 - RV-jadrnica lipa I . 550,00 TIMOV NAČRT 3 - RV-jadralni model IIOT-94. 650,00 TIMOV NAČRT 4 - polmaketa letala cessna 180. 700,00 TIMOV NAČRT 5 - RV-model katamarana KIM I. 550,00 TIMOV NAČRT 6 - Timov IILG, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 7 - RV jadralni model HOT-95 . 650,00 TIMOV NAČRT 8 - Timov HLG-2, jadralni RV-model za spuščanje iz roke. 550,00 TIMOV NAČRT 9 - tomy-E. elektromotorni jadralni RV-model. 700,00 TIMOV NAČRT 10 - polmaketa lovskega letala polikarpov 1-15 bis. 700,00 TIMOV NAČRT 11 - jadralni RV-model gita. 650,00 TIMOV NAČRT 12 - racoon HLG-3. 650,00 TIMOV NAČRT 13 - akrobat 40, trenažni motorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 14 - maketa vodnega letala utva-66H. 550,00 TIMOV NAČRT 15 - RV-model trajekta. 550,00 TIMOV NAČRT l6 - spitfire. 550,00 TIMOV NAČRT 17 - trener 40 . 650,00 TIMOV NAČRT 18 - lupo. elektromotorni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 19 - P-40 warhawk, RV-polmaketa za zračne boje . 650,00 TIMOV NAČRT 20 - potepuh, RV-model motorne jahte. 650,00 TIMOV NAČRT 21 - bambi. šolski jadralni RV-model. 650,00 TIMOV NAČRT 22 - Slovenka, RV-jadrnica metrskega razreda. 650,00 TIMOV NAČRT 23 - e-trainer, trenažni RV-model z električnim pogonom. 650,00 TIMOV NAČRT 24 - P-51 B/D mustang, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 25 - messerschmitt Bf-109E, RV-polmaketa za zračne boje. 550,00 TIMOV NAČRT 26 - RV-polmaketa aeronca L-3. 550,00 TIMOV NAČRT 27 - fokker E III, RV park-fly polmaketa. 650.00 TIMOV NAČRT 28 - vektra, RV-model z električnim pogonom v potisni izvedbi. 550,00 TIMOV NAČRT 29 • Eifflov stolp, 1 m visoka maketa iz vezane plošče. 550,00 TTHIio maj-junij 2003 65 Počitniški nakit ZA SPRETNE ROKE ALENKA PAVKO-ČUDEN Prehod iz šolskega v počitniško ob¬ dobje je pravo olajšanje, po drugi strani pa se učenci, navajeni natrpanega urni¬ ka, včasih težko privadijo obilici proste¬ ga časa in ležernemu utripu življenja. Deloholiki si nedvomno znajo poiskati zaposlitev, tistim manj iznajdljivim pa jo predlagamo mi... Poletje je čas razkazovanja nakita, torej idealni čas za izdelavo vseh vrst za¬ pestnic, ogrlic, uhanov ipd. Nakit tudi vedno prav pride za majhno pozornost, darilo ali spominek. Za enostavne zapestnice in ogrlice potrebujete kovinsko verižico iz kro¬ glastih členov ter koralde raznih oblik in materialov (slika 1). Slika 1. Potrebščine za poletni nakit Na členasto verižico izmenično nani¬ zajte porcelanaste in kovinske koralde (slika 2). Če je zapiralo ožje od luknjic korald, spodnji konec verižice zavarujte s ščipalko za perilo, da koralde ne bodo spolzele z verižice. Oba konca členaste verižice spojite tako, da zadnji kroglasti člen verižice vtaknete v utor zapirala in stisnete. Slika 2. Nizanje korald na členasto verižico Slika 3- Ogrlica s kovinskimi, porcelanasti¬ mi in keramičnimi okraski Slika 4. Členasta verižica s koraldami Namesto na členasto verižico lah¬ ko nizate koralde na usnjeno vrvico (slika 5). Raznovrstne koralde in obe¬ ske zanimivih oblik in barv lahko ku¬ pite v hobijskih trgovinah in celo v nekaterih prodajalnah s pozamenteri- jo. Uporabite lahko tudi zanimive gumbe. Slika 5. Namesto kovinske verižice s krogla¬ stimi členi lahko uporabite usnjeno vrvico. Koralde simetrično nanizajte na us¬ njeno vrvico (slika 6). Položaj posamez¬ nih korald utrdite z vozli. Pri tem pazi¬ te, da vozle zategujete enakomerno in na enakih razdaljah med členi. Slika 6. Položaj posameznih členov utrdite z vozli. Na konca lahko pritrdite zapirala ali pa ogrlico enostavno zavežete (sli¬ ka 7). Slika 7. Usnjena ogrlica z obeskom - smeh- cem Če imate raje pisane drobne ko¬ ralde različnih barv, si napravite šop raznobarvnih zapestnic. Potrebujete drobne steklene koralde pisanih barv in elastični sukanec za nakit ter šivan¬ ko (slika 8). Slika 8. Drobne steklene koralde pisanih barv so enkratne za izdelavo zapestnic, ki se nosijo »v šopu«. 66 maj-junij 2003 TTKtlio ZA SPRETNE ROKE Slika 9. Šop zapestnic iz drobnih steklenih korald Originalen nakit pa je mogoče izde¬ lati tudi iz raznih ostankov, npr. naplav¬ ljenih kosov lesa ali kamnov. Vmesne člene lahko naredite iz mase Fimo, pa¬ pirne kaše ali glinaste mase. Slika 10. Nakit iz naplavin Večen je tudi nakit iz školjk (slika 11); zabavno jih je nabirati, še bolj za¬ bavno pa nizati v enkratne ogrlice, ki tudi pozimi spominjajo na toplo sonce, morje, sproščenost in počitek. Slika 11. Nakit iz školjk Okraševanje s ALENKA PAVKO-ČUDEN Še malo, pa bo tu poletje, a pomladi še ni konec. Narava je vsa v cvetju, torej je rav¬ no pravi čas za »konzerviranje« cvetov. Cve¬ tove lepih barv in zanimivih oblik lahko po¬ sušite na zraku, obešene navzdol, ali pa v kremenčevem pesku. Več o pripravi suhega cvetja si lahko preberete v knjigi Svileno in suho cvetje, ki jo je izdala naša založba. Ne¬ katere cvetove, stebla in liste lahko posušite v stiskalnici ali vložene med liste papirja in obtežene, da dobijo plosko obliko. S stisnjenim cvetjem je mogoče okraše¬ vati lesene, papirne in celo steklene izdel¬ ke. Če se vam stiskanje cvetov ponesreči ali če za takšna opravila nimate potrpljenja in pripomočkov, lahko stisnjeno cvetje kupite v nekaterih hobijskih trgovinah, npr. v trgo¬ vini Prometej Art & Hobby, kjer prodajajo posušeno pravo cvetje znamke Rayher. Za okraševanje poleg stisnjenega cvetja potrebujete še neobdelano leseno škatlico, akrilni lak na vodni osnovi ter primeren, ne pretrd in ne premehak čopič (slika 1). Slika 1. Potrebščine za okraševanje lesene škatlice suhim cvetjem Če želite škatlico v naravni barvi lesa, jo prelakirajte z brezbarvnim akrilnim la¬ kom, če pa vam je všeč barvitost, škatlico enakomerno prebarvajte z akrilnim lakom želene barve (slika 2). Slika 2. Barvanje škatlice s temeljno barvo Na pokrov škatlice položite suhe stis¬ njene cvetove, dokler je lak še moker, da se bodo prilepili na površino. Cvetove nato previdno prelakirajte z brezbarvnim lakom in pazite, da jih med lakiranjem ne poškodujete ali da ne odtrgate cvetnih li¬ stov. Čopič za lakiranje mora biti ravno suhim cvetjem prav mehak. Med lakiranjem cvetove s čo¬ pičem gladite od sredine proti robovom, da se ne bodo nagubali. Ko se lak posuši, površino škatlice še enkrat prelakirajte. S cvetovi lahko okrasite tudi kartonsko škatlico ali steklovino. Uporabite brez¬ barvni lak (slika 3). Slika 3 • S suhim cvetjem lahko okrasite tudi papirne škatlice in steklovino. Pri okraševanju stekla s čopičem kani¬ te malo laka na mesto, kjer bo okrasek, na kapljico laka pritisnite cvet in ga prelaki¬ rajte od sredine proti robovom. Pri tem pa¬ zite, da lakirate le po površini cveta in čim manj po steklu. Slika 4. Lesene in kartonske škatle, okraše¬ ne s suhim cvetjem Slika 5. Stekleni kozarci, okrašeni s suhim cvetjem Kozarci, okrašeni s suhim cvetjem, so seveda občutljivi. Čistite jih lahko le pre¬ vidno z mehko in vlažno krpo, nikakor pa njihove površine ne smete drgniti ali jih celo pomivati v stroju. 'TTHIjio maj-junij 2003 67 Uh- Poslikane ALENKA PAVKO - ČUDEN ZA SPRETNE ROKE majice in torbe Motiv prerišite na majico (npr. prek kopirnega papirja za prerisovanje krojev) in ga pobarvajte. Ko se barvilo posuši, ga utrdite z likanjem prek krpe na hrbt¬ ni strani oblačila. Okrašena majica je vide¬ ti mnogo razkošnejša kot enobarvna (sli¬ ka 5). Čeprav smo šele pred kratkim slekli zimska oblačila, je pred vrati poletje. Le¬ tošnjo pomlad smo tako rekoč skočili iz plaščev v majice s kratkimi rokavi. Zdaj nam je že pošteno vroče. Torej je ravno pravi čas za okraševanje T-majic, torb in podobnih tekstilnih izdelkov. Za risanje na torbe in majice potrebu¬ jete barve, ki se nanašajo neposredno iz tube, dopolnite pa jih lahko z drugimi tekstilnimi barvami, npr. takšnimi v obliki flomastra (slika 1). V hobijskih trgovinah prodajajo barve firme Marabu, Waco in druge. Slika 1. Potrebščine za okraševanje platne¬ ne torbe Reliefne barve, ki se nanašajo iz tube, so primerne za okraševanje tekstila, pa tudi kartona, lesa, kamnov in keramike. Z njimi okrašeni tekstilni izdelki so pral¬ ni do 40 °C. Barvila so na voljo v relief¬ ni obliki (npr. Marabu Fun-Liner Magic) - ta se pri likanju prek vlažne krpe »napih¬ nejo«, in v svetlikajoči se obliki (npr. Ma¬ rabu Fun Liner Glitter, Waco Jones To¬ neš) - ta vsebujejo bleščice. Sušijo se pri¬ bližno 6 ur. Material, ki ga krasite, mora biti očiš¬ čen, razmaščen in brez prahu. Pralne tek¬ stilne izdelke, npr. T-majice, je priporoč¬ ljivo prej oprati in zlikati. Najprej na izde¬ lek, ki ga želite okrasiti, s kredo ali svinč¬ nikom narišite vzorec. Med plasti blaga vložite list papirja ali folijo (slika 3), da se pri barvanju ne sprimejo in da barva ne steče na neželena mesta. Nato konture Slika 2. Konture vzorca narišite z barvilom, ki se nanaša neposredno iz tube. vzorca prevlecite z barvilom v tubi (slika 2). Pazite, da barvilo iztiskate enakomer¬ no. Nekatera barvila imajo dozirno koni¬ co, ki se sproži s pritiskom na podlago. Pri risanju pazite tudi, da vzorca ne raz¬ mažete. Počakajte približno 2 uri, da se barvilo delno posuši in strdi. Sušenje lahko pos¬ pešite s sušilnikom za lase. Preostale po¬ vršine pobarvajte s čopičem, če imate barvila za tekstil v lončkih, lahko pa tudi z barvili v obliki flomastrov (slika 3). Slika 3■ Večje površine pobarvajte z barvili v lončku ali s flomastri za okraševanje tek¬ stila. Poleg torb lahko krasite tudi T-majice; v poletni vročini vam bodo še kako prišle prav. Obnovite lahko tudi rabljene, malce obledele majice, le operite jih pred okra¬ ševanjem. Če vam je npr. všeč motiv me¬ tulja, s fotokopiranjem primerno povečaj¬ te sliko 4. Slika 4. Motiv metulja za T-majico Slika 5. T-majica z narisanim metuljem Izberete si lahko morski motiv, npr. takšnega z delfini (slika 6). Slika 6. Počitniška majica z delfini Okrasite lahko seveda tudi druge iz¬ delke, npr. kapo s ščitnikom (slika 7) ali nogavice (slika 8). Slika 7. Porisana kapa s ščitnikom Če vam prostoročno risanje ne gre pre¬ več od rok in ste bolj računalniško usmer¬ jeni, se lotite okraševanja tekstila s pomoč¬ jo transfer papirja, na katerega natisnete računalniško pripravljen vzorec (slika 9). Transfer papir dobite v trgovinah z raču- 68 maj-junij 2003 TIKCio Slika 8. Porisane nogavice nalniško opremo, pa tudi v nekaterih hi¬ permarketih (TIJ 2000 švicarskega pro¬ izvajalca STAR Coating npr. prodajajo v Leclercu). Okraševanje tekstila s pomočjo prenašanja vzorcev iz papirja na blago je enostavno in hitro. Poleg transfer papirja in majice potrebujete še brizgalni tiskal¬ nik, likalnik in likalno desko. Uporaba transfer papirja je zelo primerna tudi za iz¬ delavo majic z napisi, reklamnih majic, ma¬ jic z znaki in logotipi ipd. Pri uporabi transfer papirja ne smete pozabiti, da se na blago prenese zrcalna slika vzorca, kar je posebno pomembno pri napisih. Zato mo¬ rate vzorce že vnaprej pripraviti v zrcalni obliki ali pa pri tiskanju na tiskalniku iz¬ brati opcijo tiskanja zrcalne slike. Slika 9■ Okraševanje tekstilna s pomočjo transfer papirja je hitro in enostavno. Napise lahko oblikujete z urejeval¬ nikom besedil, pri čemer lahko npr. iz¬ koristite možnosti programa Wordart (sli¬ ka 10). Slika 10. Oblikovanje napisa za majico Risbe in fotografije lahko oblikujete z grafičnimi programi, npr. s Photoshopom (slika 11). Slika 11. Oblikovanje slike za prenos na blago Preden natisnete pripravljeni motiv na transfer papir, ga poskusno natisnite na navaden papir in preverite, ali so bar¬ ve ustrezne ter predvem ali so napisi postavljeni zrcalno. Če je poskusni odtis ustrezen, dokončno natisnite motiv na transfer papir (slika 12). Slika 12. Tiskanje motiva na transfer papir Majico položite na ravno podlago (npr. likalno desko) in zgladite površino, na katero boste tiskali. Transfer papir z natisnjenim motivom položite na majico z licem navzdol. Prelikajte ga; temperatu¬ ra likanja naj bo 210 °C. Likajte brez pare. Likalnik pritisnite na površino, da zagoto¬ vite največji možni prenos barvila s papir¬ ja na blago. Pri likanju ne zanemarite ro¬ bov in vogalov (slika 13). Slika 13. Slika se s transfer papirja na blago prenese s toploto (z likanjem ali vročim pre- šanjem). Uporabite lahko tudi likalno prešo. Na hrbtni strani transfer papirja, prek ka¬ tere likate, je običajno barvni indikator temperature, ki pokaže, koliko časa je treba likati, da je dosežena ustrezna tem¬ peratura, ki zagotavlja prehod barvila (slika 14). thermok! Slika 14. Indikator temperature, ki zagotav¬ lja kontrolo prehoda barvila s papirja na blago Počakajte, da se transfer papir ohladi, in ga počasi ter enakomerno odlepite od blaga. Če počakate, da se transfer papir ohladi in ga šele potem odstranite, bo vzorec na blagu dobil sijaj. Če vam je bolj všeč motni vzorec, ga prekrijte z navad¬ nim pisarniškim papirjem, še enkrat pre¬ likajte ter papir takoj odstranite, dokler je še vroč. Tekstilni izdelek, okrašen s transfer papirjem, lahko prvič operete šele 24 ur po prenosu vzorca s papirja. Perete ga lahko pri 40 °C, pred pranjem pa ga obr¬ nite na hrbtno stran. Uporabljajte blage detergente. Izognite se uporabi sušilnika in likanju neposredno prek vzorca. Preizkusite torej svoje oblikovalske sposobnosti in poznavanje računalnika ter se lotite grafičnega oblikovanja vzorca za prenos na majico ali torbo (sliki 15 in 16). Slika 15. Majica z grafično oblikovanim motivom, ki ga kaže slika 11 POLI JE 03 V* — Slika 16. Torba z napisom, ki ga kaže sli¬ ka 10 TIETio maj-junij 2003 69 ZA SPRETNE ROKE Okrašena poletna obuvala ALENKA PAVKO - ČUDEN Poleti pogosto obujemo platnene čevlje, espadrilke, ali kakor jim pogosto pravimo pri nas, »špagarice«. Za šalo jih včasih imenujemo tudi »pivniki«, saj pri hoji po mokrih tleh podplati vsrkajo precej vode. Espadrilke je v mnogih barvah in skoraj vseh velikostih mogoče dobiti v veleblagovnicah in hipermarketih, npr. v ljubljanskem Leclercu. Letos so mo¬ derni pisana obuvala in etno nakit, zato vam predlagam, da si enobarvne espa¬ drilke popestrite s tekstilnimi barvami. Okrašujete lahko s čopičem ali s tiska¬ njem s pečati, najenostavnejše pa je ri¬ sanje reliefnih vzorcev z barvili, ki se nanašajo iz tube in utrjujejo s sušilni¬ kom za lase ali dolgotrajnim sušenjem na zraku (slika 1). Slika 1. Okrašena obuvala Barvila, ki se nanašajo neposred¬ no iz tube, lahko kupite v hobijskih trgovinah. Ponujajo dve vrsti: enobarv¬ na in takšna, ki vsebujejo bleščice (sli¬ ka 2). Slika 2. Espadrilke okrasite z barvami, ki se nanašajo neposredno iz tube. Vzorec na obuvalo nanesite z barv¬ no kredo. Potrudite se, da bosta vzorca na levem in desnem obuvalu enako ve¬ lika in simetrična. Del obuvala, ki ga bo¬ ste okraševali, naj bo napet in gladek, zato vanj natlačite časopisni papir ali uporabite napenjalce za čevlje (slika 3). Slika 3■ Pri nanašanju barve neposredno iz tube bodite previdni, da je ne razmažete. Barvo nanašajte skrbno, da bo linija enakomerna in neprekinjena. Pazite, da je med delom ne razmažete. Če po ne¬ sreči iztisnete preveč barve in nastane packa, jo popravite (odstranite) s koni¬ co zobotrebca. Barva se mora na zraku sušiti nekaj dni, da je obstojna. Sušenje lahko po¬ spešite s pihanjem toplega zraka s su¬ šilnikom za lase. Utrjena barva je ob¬ stojna tudi pri ročnem pranju pri niz¬ kih temperaturah, drgnjenje pa ni pri¬ poročljivo. Ročno pobarvane espadrilke so ne¬ kaj posebnega, predvsem pa jih lahko okrasite po svojem okusu. Pa tudi bojazni, da bi še kdo imel enake, ni (slika 4). Slika 4. Platneno obuvalo, okrašeno z bar¬ vo z bleščicami, ki se nanaša neposredno iz tube Če ste bolj šiviljske narave, lahko es¬ padrilke okrasite s šivanim vzorcem. Za delo poleg espadrilk, platnenih copat ali superg potrebujete še steklene, por¬ celanaste, kovinske, lesene ipd. koral¬ de, sukanec, šivanko in škarje (slika 5). Slika 5. Platnena obuvala lahko okrasite tudi s steklenimiperlami, koraldami ipd. Najprej s kredo na blagu zarišite vzorec, nato pa ga pošijte s koraldami raznih barv in oblik (sliki 6 in 7). Pri ši¬ vanju si lahko pomagate z naprstnikom. Izognite se okraševanju stranskih no¬ tranjih delov obuvala, ki se pri hoji drgnejo. Šivi naj bodo dovolj trdni, da bodo zdržali napetosti pri obuvanju. Slika 6. Šivanje korald na espadrilke Slika 7 . S kamni in koraldami okrašena obutev je letos še posebno moderna. 70 maj-junij 2003 TX2£io MAKETARSTVO Balonček potapljač DAZZLER .40 Pravi fun-fly model za RV-pilote ki bi se radi naučili divjih akrobacij, vključno z vse modernejšim 3D-letenjem. Model proizvajalca Great Planeš je zelo hitro sestavljen, saj je preproste konstrukcije. Sestavljanko odlikujejo kakovosten iz¬ bor lesa, računalniško narisan načrt in deli, ki se med seboj natančno prilegajo. Ti se zaradi načina gradnje tudi sami po¬ ravnavajo. V škatli so vsi potrebni drob¬ ni deli za izvedbo krmilnih povezav, te¬ čaji krmil in druge malenkosti. Sestav¬ ljanka stane 13.289 SIT, izvedba modela ARF pa 22.096 SIT. ŽIROSKOP PK 3 Žiroskop PK 3 z merami 26 x 27 x 11 mm tehta z ohišjem vred 7 g. Primeren je za vse vrste modelov letal ali helikop¬ terjev. Zaradi majhne teže je uporaben tudi za modele vrste HLG. Cena je 13 900 SIT. PIPER J-3 CUB .40 Piper J-3 cub - maketa leteče legende - je v zraku zelo miren in zato primeren za trenažni model. Zunanjost je verno posne¬ ta po izvirnih tovarniških risbah. Sestav¬ ljanko odlikujejo kakovosten izbor lesa, računalniško narisan načrt in med seboj natančno prilegajoči se deli. V škatli so vsi potrebni drobni deli za izvedbo krmilnih povezav, tečaji krmil in druge malenkosti. Dodatno je dobavljiv tudi pokrov motorja, ki različico J-3 spremeni v Pa-18 super cub. Sestavljanka stane 29.670 SIT. Na vo¬ ljo je tudi taka v večji izvedbi za motor 10 cm 3 . Proizvajalec: Great Planeš. Top-modeltehnik, Bratov Hvalič 145, 5000 Nova Gorica, tel.: 05/330-01-73, faks: 05/330-01-74, e-pošta: topmodel@siol.net, www.top-modeltehnik.si Novo na trgu ZAČETNIŠKI LETALSKI MODELI Bogata ponudba začetniških, prostole- tečih balzovih modelov jadralnih letal in gumenjakov z razpetino od 600 do 1220 mm bo razveselila marsikaterega mladega modelarja. Na voljo so že za 700 SIT, največji pa do 6.200 SIT. KRMILNIKI HITROSTI Krmilnike hitrosti nemškega proizvajal¬ ca LRP Electronics lahko uporabite v modelih avtomobilov, letal in čolnov. Uporabni so tudi pri vzvratni vožnji. Različni tipi krmilnikov stanejo od 13.500 SIT naprej. TEKMOVALNI model čolna FLASH Tekmovalni model čolna flash je prime¬ ren za tekmovanja v kategoriji mono I ali mono II. Model z že vgrajeno osjo, kr¬ milom in ležiščem za elektromotor 700 ali brezkrtačni motor je dolg 700 mm. Zanj boste odšteli 30.900 SIT. Gasilska oprema - »Mladi tehnik«, Levstikov trg 7, 1000 Ljubljana, tel.: 01/421-87-80, faks: 01/426-22- 43 MIHA ZOREC Zakaj nekateri predmeti plavajo in za¬ kaj drugi ne? Če vidimo kos lesa plavati na vodi, se nam ne zdi nič posebnega. Prav tako se nam ne zdi nič nenavadno, da že¬ belj potone, ko ga vržemo v vodo. Kaj pa več ton težka kovinska ladja? Kako je mo¬ goče, da se tako težka gmota železa obdr¬ ži na vodi in ne potone kot veliko lažji že¬ belj? Do odgovora pridemo, če se iskanja lotimo z druge strani. Namesto da bi se ubadali s tem, zakaj ladje plavajo, se raje vprašajmo, zakaj se ladja potopi. Iz izku¬ šenj vemo, da če v trupu nastane luknja in notranjost ladje zalije voda, je nič več ne more zadržati na gladini. Podobno je z ba¬ lončkom na sliki 1. V njem je dovolj zraka, © da plava kljub kovinskemu vijaku, s kate¬ rim je obtežen. Če pa balon počimo in iz¬ tisnemo zrak, vse skupaj potone. Pri tem je sprememba v teži skoraj zanemarljiva, opazno pa se spremeni prostornina balo¬ na. Očitno je, da plavanje predmetov ni odvisno le od njihove teže, temveč tudi od njihove prostornine. Razmerju med te¬ žo oziroma natančneje maso - m in pro¬ stornino - V pravimo gostota (p = m / V). Predmet plava, če je njegova gostota manjša od gostote vode. Ce pa je gostota predmeta večja od gostote vode, bo poto¬ nil. Torej, balon, obtežen z vijakom, v bis¬ tvu ne plava zaradi zraka v njem, temveč zato, ker ima dovolj veliko prostornino. Zrak v njem pa poskrbi le, da se njegova prostornina ne zmanjša, ko ga postavimo v vodo in ta z vseh strani pritisne nanj. Po¬ polnoma enako je pri ladjah: plavajo zato, ker so votle, za nespremenjeno prostorni¬ no pa skrbi močna konstrukcija trupa. Poskus Da je plavanje predmetov odvisno od njihove prostornine in ne od teže, lahko pokažemo z zanimivim poskusom. um i maj-junij 2003 71 PRVI KORAKI V NARAVOSLOVJE Potrebujemo: - manjši balonček, - večji vijak, - kos vrvice, - večji kozarec za vlaganje, - toplo vodo iz pipe, - led v kockah. V balonček vpihnemo le toliko zraka, da zapolni prostornino (površina balonč¬ ka naj ostane še nekoliko nagubana) in ga privežemo na večji kovinski vijak. Nato v večji stekleni kozarec nalijemo toplo vodo iz pipe in vanj postavimo obteženi balonček. Za uspešno izvedbo poskusa je pomembno, da je balonček obtežen to¬ liko, da komaj še plava. To dosežemo tako, da na vijak postopno privijamo težje predmete - matice, žico ... Prav gotovo vas zdaj zanima, kako bomo spremenili prostornino tega nena¬ vadnega plovila. V septembrski številki Tima smo s pomočjo preprostega posku¬ sa - Kako spraviti jajce v steklenico - spoznali, da se plini (zrak je mešanica pli¬ nov) raztezajo, če jih segrevamo, oziroma krčijo, če jih ohlajamo. Če zrak v balonč¬ ku ohladimo, se bo skrčil in prostornina balončka se bo zmanjšala. Če se bo zmanj¬ šala prostornina balončka, se bo povečala skupna gostota plovila in to se bo potopi¬ lo. Zraka v balončku pa ni težko ohladiti. V vodo vržemo nekaj (vsaj 6) kock ledu in počakamo, da se voda ohladi (slika 2). Še preden se stali zadnja kocka ledu, balon¬ ček z vijakom potone (slika 3). Ko pa se voda znova ogreje, se »balonček potap¬ ljač« spet dvigne na površje. Olupimo surovo jajce MIHA ZOREC Marsikdo bo pomislil, da je to nemogoče, da gre za šalo, katere rezultat je le popackana miza. Tisti pa, ki že poznate to rubriko, zago¬ tovo veste, da mislimo resno. Potrebščine: - stekleni kozarec za vlaganje, s po¬ krovom, - surovo jajce, - vinski kis. V kozarec za vlaganje nalijemo 2-3 dl vinskega ki¬ sa in vanj z žlico previdno položi¬ mo surovo jajce. Da nas med opazo¬ vanjem poskusa rezek vonj kisa ne bo motil, na koza¬ rec privijemo po¬ krovček (slika 1). Takoj ko jajce položimo v kis, njegovo površino prekrijejo številni mehurčki, ki začnejo proti površju odnašati drobcene koščke lupine. Kljub vidni reakciji moramo na rezultat počakati vsaj en dan. Ko bomo naslednji dan pogledali v koza¬ rec, nas bo v njem čakalo olupljeno jajce. O trdi lupini in skrivnostnih mehurčkih ne bo več ne duha ne sluha. Še bolj pa bomo prese¬ nečeni, ko bomo jajce vzeli iz kozarca - trda lupina se je spremenila v tanko, elastično opno, jajce pa je zraslo (slika 2). Kaj se je pravzaprav zgodilo? Jajčna lupi¬ na je zgrajena iz apnenca (kalcijev karbonat), ki ga kislina - vinski kis raztaplja. Pri tem se sprošča plin ogljikov dioksid - to so tisti me¬ hurčki, ki so prekrili jajčno lupino. Ko kis trdo jajčno lupino popolnoma raztopi, osta¬ ne le tanka membrana, ki zadrži vsebino jaj¬ ca. Ta membrana, ki jo lahko opazimo tudi pri lupljenju trdo kuhanega jajca, ima poseb¬ no lastnost, da je polprepustna. Mikroskop¬ sko majhne luknjice omogočajo prehajanje razmeroma majhnih molekul vode, velike molekule, iz katerih je sestavljena vsebina jaj¬ ca, pa zadržijo. Pri tem pride do zanimivega pojava, ki mu pravimo osmoza - prehajanje vode (ali kakšne druge snovi z dovolj majhni¬ mi molekulami) skozi polprepustno mem¬ brano iz območja z večjo koncentracijo v ob¬ močje z nižjo kon¬ centracijo vode (sli¬ ka 3). Voda torej pro¬ dira skozi membrano v jajce, dokler se zu¬ nanja in notranja koncentracija vode ne izenačita. Zaradi tega jajce nekoliko »zraste«. Na enak na¬ čin prehajajo tudi hranljive snovi v celi¬ ce vseh živih bitij. Opomba: Skozi membrano v jajce prodira tudi kis, zato jajce, olupljeno na ta način, ni užitno! UGODNOSTI IN NAGRADE ZA NAROČNIKE REVIJE TIM Za vse, ki želite prejemati revijo Tim na dom, objavljamo naročilnico. Lahko jo prefo- tokopirate ali kar prepišete in izpolnjeno pošljete na naslov: Tehniška založba Slo¬ venije, d. d., Lepi pot 6, 1000 Ljubljana. Prejeli boste položnico za plačilo naročnine ter si tako zagotovili nespremenjeno ceno revije, poleg tega pa še 20-odstotni popust pri nakupu knjig in priročnikov naše založbe. Izmed izpolnjenih naročilnic, ki bodo najkasneje do 22. julija 2003 prispele na naš naslov, bomo izžrebali tri dobitnike lepih knjižnih nagrad. Med novimi naročniki smo tokrat izžrebali tri. To so: Gregor Zver, Renkovci 60 a, 9224 Turnišče, Primož Vičič, Podstenje 10, 6250 Ilirska Bistrica in Iztok Kavšek, Gornje Kamenje 12, 8000 Novo mesto. Čestitamo! NAROČILNICA Nepreklicno (do pisne odpovedi) naročam revijo TIM. Naročnino bom poravnal po položnici. Ime in priimek: Naslov: Poštna številka in kraj: Datum: Podpis: Vse morebitne spore rešuje sodišče v Ljubljani. maj-junij 2003 -TIEDio 72 - v 0SJIKT3VU 1- Miha Kozjek je obstoječi maketi župnijske cerkve na Viču v Ljub¬ ljani prigradil maketo prav zdaj nastajajočega Antonovega doma in poskrbel tudi za končno podobo izdelka. 2 - Jan I. Lokovšek, član modelarskega društva Bela krajina, je iz sestavljanke češke firme Hacker izdelal maketo italijanskega športnega letala sky arrow 650 TC (razpetina kril 1060 mm, dolži¬ na 780 m in masa malo manj kot pol kg). Poganja jo motor MP-Jet AC 25/25-26 s prenosom 5 : 1 in ima krmilnik MGM Com-Pro TMM !8 e + 3 ph. Baterija je iz 8 celic Sanyo N500AR ali N700 AR, prope- ler pa je guenther 17,5 x 16 cm. Krmili nagib, smer, višino in motor. Jan je na modelu dodal še opornice krila. 3. Šestošolec Domen Strenčan iz OŠ Lava v Celju nam je poslal foto¬ grafijo modela dvonadstropne počitniške hišice, ki jo je izdelal po načrtu, objavljenem v oktobrski številki Tima. 4. Dragonova maketa Porschejevega bencinsko-električnega lovca tankov SdKfz. 184 ferdinand iz slavne bitke pri Kursku je delo Kranjčana Jara Škantarja. Maketo odlikuje izjemen realistični prikaz vozila, ki je sicer pripadalo 653- polku težkih lovcev tankov (s. Pz. Jg. Abt. 653). 5. Trboveljski maketar Oliver Stritar je spet dopolnil svojo floto slovenskega vojaškega letalstva. Tokrat je v vitrino dodal transport¬ ni turbolet Let-410 UVP. Foto: A. Kogovšek, M. Kozjek, J. /. Lokovšek in J. Strenčan FRANCKOVE TV-ZGODBICE TUDI V KNJIŽICAH Franček -č IGRA HOKEJ Franček SADI DREVO 9 Franček POZABLJA Franček IN VIDRIN OBISK ;;!v Franček RAD POMAGA Franček ZBEŽI OD DOMA maj-junij 2003 TEMA • maj-junij 2003 * 37 11164 Zvarni spoj Zvarni spoj Zvarni spoj Zvarni spoj ►4 M t* • so m 238 Točkovni zvar Pogled B Vijaki z vgrezno glavo Pogled C (obrnjeno) XXI Zvarni spoj 256 Kovice s polkrožno glavo 925 1032 t: n JE Točkovni zvar 244 \ Kovice s polkrožno glavo Fi 925 Točkovni zvar X Točkovni zvar M 1: IX Vijaki z vgrezno glavo M 1:5 o IV ^ Ar mik?- Pogled D (obrnjeno) 5480 Pogled A Ravnina Ravnina krmiljenja III krmiljenja II Ravnina Ravnina krmiljenja II krmiljenja III M 1:5 XIII M 1:5 XV M 1:10 XIV M 1:5 XVII M 1:5 XVI CM M 1:5 VII E-E M 1:10 M 1:10 XII M 1:10 I M 1:5 XIX l_ Operativno-taktična raketa je izdelana na temelju rakete R-11M in je del raketnega kompleksa 9K72, ki je bil leta 1972 vključen v oborožitev sovjetske armade in se še vedno nahaja v oborožitvi armad nekdanjega vzhodnega bloka, vrste arabskih ter nekaterih drugih azijskih držav. Raketa R-17 je na Zahodu bolj znana pod Natovo oznako scud-B. Konstruirana je bila pod vodstvom glavnega konstruktorja V. Makejeva. Namenjena je za uničevanje pomembnejših posameznih ali skupinskih zemeljskih ciljev. Načrt za maketo rakete je izdelan na temelju primerka, ki je razstavljen v Muzeju artilerijskih in raketnih enot v Sankt Peterburgu. Kovice s polkrožno glavo Barvanje in označevanje Raketa je olivno zelene barve. Šobe raketnih motorjev in plinskih krmil so srebrne. Polnila utorov med elementi konstrukcije so srebrna z rdečim pasom za oksidant in rumenim za gorivo. Drugi utori so srebrni. Nosilci plinskih krmil so rjavi. Linije na mestih opor, številčne oznake, napisi, točke, oznake ravnin krmiljenja in črta na škatli Š38 so beli. Napisi VI, XIX in črta na škatli Š37 so rdeči. Višina številčnih oznak ravnin krmiljenja in na vratcih je 50 mm. Višina napisov VI in XXI je 40 mm, drugih napisov pa 20 mm. Pas na glavi je črn. M 1:10 XX 50 M 1:10 § 0 01 XVIII m L_J cAT m f?R! _ LiZJ 1 o ‘O ^1- Lr ^ ' /¥% % * M 1:10 VI 3AilPABH$ITb TOJibKO ME/iAHJK 27M Številčne oznake ravnin krmiljenja I II lil IV M 1:10 Tip številk na panelih 12344567890 IVI 1:10 M 1:5 XXI m Sc sr y M 1:5 Vlil M 1:10 III CJj "s! /I n. 75 Tehnični podatki: Lansirna naprava 9P117 je postavljena na kolesno podvozje MAZ. Domet: 50-300 km. Bojna glava: jedrska ali konvencionalna (s klasičnim eksplozivom). Vzletna masa: 5,861. 50 M 1:5 V A3 mlu Operativno-taktična raketa R-17 (indeks 8K14) Risal: V. Minakov Merilo: 1 : 30 40* TIMA • maj-junij 2003 * 10 * maj junij 2003 • 33 G\ j Program F3A t za leto 2003 03 2 (glej članek So/a akrobatskega letenja , str. 26 ) 'T oo ZS o* o* 0» m T“ T“ IO T“ co T— oo U) vzlet (1) obrnjena kubanska osmica z 2/4 valjčki (4) pol obrnjene kubanske osmice s celim valjčkom (2) premet prek krila s 1/4 valjčka na vzponu in spustu (3) humpty bump s 1/2 valjčka na vzponu (2) kvadratni luping (3) figura 9 s 1/2 valjčka na vzponu (2) počasni valjček (3) pol kubanske osmice (2) plaz (luping z dinamičnim valjčkom na vrhu) (3) pol kvadratnega lupinga s 1/2 valjčka na vzponu (2) 2/4 valjček na 45-stopinjskem spustu (3) humpty bump s 1/2 valjčka na vzponu in spustu (3) dvojni immelmann s celimi valjčki (3) premet prek krila s 1/2 valjčka na vzponu in spustu (2) hrbtni let (3) immelmann (2) sveder s 3 obrati (3) pristanek (1) 38 • TEKio • maj-junij 2003 TEMio • maj-junij 2003 * 35