Klic o pravem tasu Sedaj, ko se sestavljajo in odobrujejo šolski proračuni B, bi bilo potrebno, da kralj. banska uprava popravi z dosedanjim odlokom tako nizko odrejene postavke za učiteljsko knjižnico. Kakšen pomen imajo knjige za vsakega posameznega učitelja na šoli, vidimo iz spisa priznanega pedagoškega pisatelja dr. St. Gogale: »Narodni učitelj in narodna šola«, ki je priobčen v »Pedagoškem zborniku« 1. 1936., v katerem pravi, da naj skuša narodni u5itelj trajno in vsestransko zasledovati razvoj lastnega naroda in naj zato ne prezira naših narodnih kulturnih del. Naj ne bo narodnega u5itelja, ki bi ne čital in študiral stvari, ki pri nas izhajajo in v katerih se, razen drugega, kaže tudi naš narodnostni duh. Zahteva po gojitvi narodnostnega duha je torej zahteva po intcnzivnem in osebno dejavnem spremljanju razvoja našc narodne kulture. Kdor je ta spis prečital, mu je gotovo postalo nekako tesno pri srcu. Lepe pisateljeve misli so mu ponovno odkrile trdo stvarnost, v kateri se nahajamo. Za uresničenje teh piš5evih misli bi bilo treba učitelju sredstev za povečanje njegove knjižnice. Že sedaj pla5ujc učitcljstvo iz golega idealizma velik kulturni tribut, ne da bi omenjal, da je skoraj vsak naročen na dnevnik, je treba predvsem upoštevati razne knjižne založbe in družbe, ki jih imamo Slovenci veliko, pa so pri vseh učitelji in u5iteljice zastopani kot najštevilnejši naročniki. Izidc nova knjiga, bodisi znanstvena ali leposlovna, učiteljstvo dobi mamljiv oglas. Marsikdo bi si knjigo rad nabavil, koristila bi njemu*in posredno po njem še širšim plastem naroda, toda žep mu tega ne dopuš5a. Žalostno odvrže mamIjivo vabilo in se vživi v prokletstvo odvisnosti žepa. Kdo bi sc raje vživel v globine narodnosti, kot ravno učitelj, posebno še tisti, ki je zunaj na deželi sam od mest in knjig. Res, da svoj narodnostni duh lahko gojimo v osebnem stiku z našim preprostim narodom, v katerem je ostala narodna duša nepokvarjena in obvarovana pred težjimi vplivi tujih narodov. Toda te kulture ne bomo mogli poglobiti, dvigniti in pomnožiti, ker je ne bomo mogli primerjati s kulturo drugih narodov. To pa se more pri nas, ki nimamo sredstev za potovanjc, le s pomočjo knjig. Ker si učiteljstvo samo ne more nabavljati dovolj knjig, iz katerih bi se lahko izobraževalo, se spoznavalo s književnostjo in kulturo lastnega kakor tudi tujih narodov v smislu izvajanj in navodil pisatelja Gogale, naj se vsaj dolo5i večji znesek za izpopolnjevanje učiteljskih knjižnic na posameznih šolah, za večja in dražja dela pa daje podpora okrajnim učiteljskim knjižnicam. Le če bodo učiteljstvu dostopne knjige, se bo lahko iz njih izobraževal ter s to svojo sodobno izobrazbo koristil narodu. Najbolje se obrestuje denar izdan za knjige. Vončina Drago.